bhsjs v..k dw r.«eB »Oboi, nedelj in praiaikov.
luurd dailjr «cept S.turdays, 1 Sunday. »ud Holiday..
PROSVETA

jJj^TvEAB XXVIII. Can« lista je »6.00
glasilo slovenske narodne podporne jednote
CHICAGO, 1LL., ČETRTEK, 21. FEBRUARJA (FEH. 21), 1935.
U red mik i in npravniiki prostori: 2667 S. Uwndale A ve.
Office of Publicatinn: 1M67 South Uwndat« A ve. Toiephone, Rockwell 4004
boter*! m MCoa4-«teM nHUr J«nu»r* I«, 1111. mi th« po^offlo« H CMc—o. m.pofc. uM«*r Um Act of Consr« al Mirah «. U7t.
Subscription 96.00 Yearly.
STE V.—N UM IIER 37
Accaptance for mailing at »peeiai rate of po»tagc providad for in fetion 1108, Act of Oct. 5, 1917, authoriied on June 14, 1918.
Illinoiska relifna komisija ob-Idolžena v zbornici korupcije
Va razpravi pred člani državne legislature so se slišali očitki, da so uslužbenci komisije poba-sali denar, ki bi se moral porabiti za nakup živil. Poslanec Lyons^ zagrozil, da bo evidenco o korupciji predložil federalnemu pravdni-ku v »vrho prosekucije. Komite j, ki je preiskoval poslovanje komisije, priporočil temelji to reorganiziranje administracije
Springfield, III., 20. febr.—Na
upravi, ki se je včeraj vršila ired člani državne zbornice, so jile izrečene težke obdolžitve jroti upravi illinoiske relifne comisije. Razprava je trajala »sem ur in članom komisije je >ila dana prilika, da odgovore na »dol« it ve. Predmet ostre kritike bil zlasti Wilfred S. Reynolds, ajnik relifne komisije. Richard J. Lyons, član nižje ržavne zbornice, je izjavil, da uradniki komisije izdajali na-azila za nakup živil, toda živila iso bila dostavljena relifnikom. ač pa »o denar, ki je bil name-jen v to svrho, pridržali uradniki. Dalje je komisija plačevala visoke vsote za premog, ki ga tudi niso dobili tisti, ki bi ga morali. Lyons je predložil evidenco, da je komisija izdala nakazilo za nakup premoga pri kon-cernu v Belvideru, pri katerem je zainteresiran Omar H. VVright, podpredsednik relifne komisije.
Lyons je izrekel te obdolžitve k navzočnosti tajnika Reynold-la, kateremu je takoj priskočil ti a pomoč Robert J. Dunham, načelnik komisije, z izjavo, da Rey-lolds ni odgovoren za te zlorabe. 1 vuns je na to odgovoril, da bo tiso obtežilno evidenco proti u-radnikom komisije izročil federalnemu pravdniku Greenu v k vrho prosekucije. J)ržavni senator Louis O. Wil-liams, načelnik komiteja, ki je vodil preiskavo poslovanja relifne administracije, je dejal, da so upravni stroški previsoki, da so uslužbenci komisije, ki preiskujejo položaj ljudi, ki iščejo podporo, arogantni in da je potrebna temeljita reorganizacija administracije.
Poslanec D. J. Slater je hotel izvedeti, zakaj je komisija odpustila 800 uslužbencev v sredi novembra preteklega leta, teden dni po volitvah. Načelnik Dunham je odgovoril, da se je komisija odločila za redukcijo o-*>bja //> v poletju in da akcija "i im<la nobene zveze V, volitvami.
Poslanec Lyons je potem predli! izkazila, da je komisija ku-povala pohištvo pri neki firmi v ,vnnhylvaniji in dokazoval, da " plačala za omare od $30 do W»Juiiia* bi lahko v Illinoisu Reynoldsov odgo-u,r 1114 to obdolžitev je bil, da je *<< to odgovoren kupovalni de-partment "in da mu kupčija, ki J" i" sklenil l dotično firmo, ni mar*. 1 <yons j«, kritiziral tudi plače, ki jih prejemajo uradniki komisije. Meseč-^ i»!a.-a nekaterih je $400 do ki j«» vsekakor previsoka, razprave o tej zadevi se " kazalo, da je Reynoldsova '	plača $f>f>6 na mesec.
; '»valnl odsek državne le-' «• v svojem poročilu r"r " <ia ima Reynolds kot . ' Hifne komiaije dikta-da je njegova ad-!J-» zapravila Imilijone denarja po nepotreb-' u,» »» mu j«' sodnljsko I"1")« proti njemu in dru-' >f'''mf»gočeno.
ADF SE LOTI ORGANIZIRANJA KOVINARJEV?
Waahington. — (FP) — De-putacija rebelnih članov jeklarske unije je pri Greenu, predsedniku Ameriške delavske federacije, dobila zagotovilo, da se bo eksekutiva takoj posvetila vprašanju organizacijske kampanje v jeklarski industriji.
Pred Greena je prišla tudi radi izključevanja unij, ki so se u-deležile zadnje pittsburgške konference. Teh je 78. Predsednik mednarodne unije Mike Tighe je vsem zagrozil z izključitvijo in jih večje število že tudi izključil.
Deputacija je rekia, da te u-nije reprezentirajo pretežno večino članstva. V izključenih unijah so tudi trije distriktni predsedniki. Vse te unije "smo mobilizirali zadnje mesece za veliko kampanjo," kateri pa nasprotuje predsednik Tighe in "vsled česar je pričel z izključevanjem večine članstva."
Greenu so rebelni kovinarji tudi povedali, da eksekutiva ne bo prišla daleč pri snovanju načrta za kampanjo; brez njihovega sodelovanja za vse skupaj je bolje, da se z njimi posvetuje, "ker končno smo mi tisti, ki smo zgradili Amalgamated Associa-tion (jeklarsko unijo)."
-e
vicartha unija
izvojevala zmago
' ""k — Po pn^ tednu ' J« (-'irmbuilt Furni-f'linija |K*l>otela z levi-
'filtur* Workera uni-
' * ^'dukcije, upoallla ' »arj< jn priznala to v ar-f'ri*tala j* tudi. da
1" Vm' nove* d«*lavce
Italijani v Jugoslaviji morajo domov v armado
Liga narodov bo poskusila s posredovanjem. Francija ima opraviti z nacijskimi revoltami v Afriki
Ljubljana, JugoHlavija, 20.
febr. — Med tukajšnjimi Italijani, katerih je okrog 300, je včeraj nastalo veliko razburjenje, ko jih je italijanski konzul obvestil, da morajo takoj odpotovati domov in «e prijaviti svojim vojaškim polkom za vojno v Afriki. — Potniki, ki prihajajo iz Koroške, pripovedujejo o veliki razburjenosti med koroškimi naciji v«l«»d prihajanja italijanskih vojaških čet na avstrijsko mejo.
Rim. 20. febr. — Uradna vest sporoča, da je Italija zavrgla predlog Abesinije za ustanovitev nevtralne cone med Abesi-n,ijo in italijansko kolonijo Somalijo. Abesinska vlada je predlagala, da nevtralni pas nadzoruje Liga narodov in mednarodna komisija naj začrta meje tega pasa. Včeraj je odpotovalo nadaljnjih 400 mož iz Neapla v Afriko.
ženeva, 20. febr. — Liga narodov bo sugeatirala Italiji, naj privoli v nevtralno cono, v kateri bo mednarodna policija skrbela za red in mir.
Parht. 20. febr. — Francoska vlada se je včeraj bavila z rebelni m vrenjem domačinov v francoskih kolonijah v Afriki, zlaftti v Alžiru in Tunisiji. Francija ima dokaze, da to vrenje in izgrede podpihujejo nemški hitlerjevci.
Ilerlin. 20. febr. — Nemško nacijsko čaaopiejf slino napada Mu*so|ini;evo |»r»litiko v Afriki.
Domače vesti
Jolietaki dvojčici v filmu
Joliet, 111. — Sestrici-dvojčici Dorothy in Dolores Bortkewicz, članici mladinskega oddelka SN-PJ, o katerima smo že poročali v včerajšnji Prosveti, sta bili fotografirani v filmu in ta film bo predvajan v Rialto kinoteatru prihodnjo nedeljo, 24. februarja.
Nov grob v starem kraju
U Salle, 111. — Mary Frkol, Članica društva 98 SNPJ, poroča, da je njen mož prejel žalostno veat o smrti svojega očeta Josipa Frkola na Gabrovcu pri Metliki v Beli Krajini. Oče, ki je umrl v starosti 72 let, je bil doma iz Mehovega pri St. Jerneju na Dolenjskem in bil je več let v Ameriki — La Salle, 111., in Bon Air ter Johnstown, Pa.— odkoder je pred 14 leti odpotoval nazaj v staro domovino, kjer zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri, v Ameriki pa sina v La Sallu in hčer Terezijo Hrovat v Clevelandu.
Obisk m rs. Štorklje
Detroit. — Mrs. Štorklja se je te dni oglasila pri Juliju in Angeli Slapšak in jima pustila krepkega sinčka.
Pobit v tovarni
Cleveland. — Rojak John Koželj Be je ponesrečil pri delu v pivovarni Pilsener. Odpeljali »o ja-v holnfipleo. -----
Se en grob v starem kraju
Cleveland. — Jos. Piškur je prejel žalostno vest, da je v I-vančni gorici pri Zatični umrla njegova mati Ana Piškur v starosti 63 let. V stari domovini zapušča moža, sina in dve hčeri, v Ameriki pa enega sina.
ROOSEVELT RAZ-OČARAL VODI-.DELJE ADF
f
Poroka v Južni Ameriki
Buenos Aires, Arg. — Tu sta se poročila Joško Srebrnič iz Me-dane na Goriškem in Julka Kri-stančič iz Fojane. '
Potres pomogel k odkritju središča ma-janske civilizacije
Tegucigalpa, Honduras (Centralna Amerika), 20. febr.
heološko ekspedicijo Carnegie-jevega instituta v VVashingto-nu, poroča, da je nedavni potres v okolici Copana, Honduras, pomagal k odkritju središča velike civilizacije izginolega naroda Maja. je razgalila stopnišče,'ki vodi v podzemske galerije, polne kipov jn drugih ostankov, ki so stari najmanj 1700 let. Med U*mi o-
Washington, D. C. — (FP) — "Bodite potrpežljivi", je bil Roo-seveltov odgovor na pritožbe, katere so eksekutivni uradniki Ameriške delavske federacije o-sebno predložili predsedniku na konferenci v Beli hiši.
V kontrastu i ostrimi prote sti, katere je eksekutiva Ameriške delavske federacije, naslovila na Roosevelta, ko je samovoljno podaljšal pravilnik avtne industrije, je bila izjava predsednika Greena, ki jo je podal po konferenci v Beli hiši, spisa na v spravnem tonu, d asi ni mogla zakriti razočaranja nad Roo-seveltovo politiko. Specifične pritožbe so se glasile, da delavstvo pod NRA še ni doseglo pra vice organiziranji, da industrij ski magnatje vodijo opozicijo proti skrajšanju delovnega tedna na 30 ur, da *e organizirano delavstvo ne strinja z vladnim avtomobilskim odborom in njegovimi volitvami in da se bo u-piralo, ako vlada ne bo plačevala običajne mezde delavcem, ki jih bo uposlila pri javnih delih.
Roosevelt je v avoji izjavi popolnoma ignoriral pritožbe ekse-kutivnega sveta Ameriške delavske federacije. Rekel je, da je naklonjen močnim in dobro razvitim organizacijam delavcev in delodajalcev, ki pa morajo biti nekakšna podlaga, na kateri se bo lahko poravnalo aporne zadeve obeh strank.
"Federalni avtni odbor", je dejal Green, "nima zaslombe pri delavstvu. Člani tega odbora ne reprezentirajo delavstva in oni so tudi odgovorni za razkol v u-nijah. Oni so zavrgli načelo ve-
voHtve kijutr- protestom delavstva. V nobenem* slučaju ni federalni odbor odredil ponovno u-poslitev tistih delavcev, ki so bili vrženi na cesto zaradi unijskih aktivnosti. To je glavni vzrok, da mu delavci v avtni industriji ne zaupajo."
Tennessee hoče obdržati svoj opičji zakon
Nashville, Term. — Tennesi-ška državna zbornica je 19. t. m. zaključila s 67 proti 20 glasom, da nje zakon proti poučevanju evolucije v javnih šolah države Tennessee mora ostati v moči. Cecil Anderaon, 22-letni dijak in poslanec, je predlagal, da se opičji zakon, ki je pred devetimi leti izzval svetovno znani "opičji proces", odpravi, ker je sramota za moderno dr-
RELIFNI NAČRT VLADE JE RAZDVOJIL SENATORJE
Amendment, ki določa običajne mezde, jim dela preglavice
DEBATA SE VLEČE IN VLEČE
Waahington, D. C., 20. febr. — Vse kaže, da se bo debata o Rooseveltovem relifnem načrtu, ki predviduje apropriacije pet milijard dolarjev, zavlekla. Niti pristaši Rooaeveltove administracije se ne morejo zedinlti in tako sta nastala dva tabora. Si>orna točka je amendment senatorja McCarrana, ki določa, da morajo delavci, ki bodo upo-sleni pri relifnih projektih, prejemati običajne plače.
Nekateri administraciji naklonjeni senatorji argumentirajo, da bi običajne plače pri federalnih projektih preprečili doaego cilja ki je zapopaden v RoosevaU tovem načrtu. Na drugi strani ao senatorji, ki se boje zameriti organiziranemu delavstvu in zato so za odločen boj, da senat odobri amendment. Voditelj te skupine je senator Robert F. Wag-ner iz New Yorka.
"Kongres ne potrebuje nadaljnjih eksperimentov, ki naj bi demonstrirali, da bodo tudi drugi delodajalci sledili vladi, če bo u-poslila 3,500,000 delavcev ob reducirani plači", je dejal VVagner. "To je bilo že tisočkrat dokazano."
Senator M. M. Logan, goreč činske reprezentacije in odredili UHstaš jtojjagveltove adminiatra-
NADAUNJA2 NEMŠKA VOHUNA BO STA OBGLAVUENA
Gustav Stromsvik, ki vodi ar-v*«V0- Zbornica Je odgovorila z
dvetretjinsko večino, da za njo ni sramota
Železnice odpuščajo delavce
VVashington, I>. ('. — Hri'Z|w»-Potresna razpoka | aelnost med železničarji si- je K|>et povečala v januarju, xe glasi poročilo moddržavrie trgovske komisije. Ob koncu januarja je bilo samo %K,Wf> d<*lav< eV u po-
stanki je Stromsvikova ekspe-| Klenih v železniški industriji, dicija našla veliko zbirko po- najnižje število v zadnjih prtih sodja in nakita iz čistega zlata, letih.
cije, je obdolžil organizirano delavstvo obstrukclje. Dejal Jo, da
bo glasoval proti Rooaeveltove-mu načrtu v slučaju, da senat sprejme McCarranov amendment. Senator VVagner Je pa nasprotno argumentiral, da bi mesečna plača $50 pri vladnih de-ih uničila vse tisto, kar je administracija NRA dosegla v svojem naporu, da se odpravi znoj-nične delavnice.
Senator McCarran je naznanil, da bo zahteval j>oimensko glasovanje o svojem amendmen-tu in tega se Roosevčltovi pristaši boje. Na eni strani se boje zameriti Rooseveltu, na drugi pa Ameriški delavski federaciji. Gotovo je tudi, akoprav bi senat sprejel Roos<«veltov načrt, kakršen je, da Im> naletel na veliko
opozicijo v nižji kongicsni zbor-nlcl'< -
Velika letalska
armada v Rusiji
Mo«kva, 20. febr. — Sovj«*t-rtka vlada por'»ča, da Je zdaj v letalski službi 100,000 civilistov, ki *<< vežbajo y parašut-nern skakanju iz letal in stolpov; med temi skakalni je veliko število žensk. So^j^ska Rusija ima U' od zadnjega julija rekord najvišjega akoka Iz le-tala na svetu. Vojaški letale* je skotil iz Višine	rev-
Ijev.
Ilerlin, 20. febr.—-Danes se je doznalo, da imajo naciji pr pravljeno sekiro, da odsekajo glavi d vem vohunom, ki ju je vojaška oblast ujela v svojo mrežo. Kden je bivši tehnik v vojni mornarici, toda vlada noče izdati identiteti obsojencev. Imeni bo objavila pozneje kakor tudi uro eksekucije. Obsojenca bosta sledila dvema vo-hunkoma, katerima je krvnik odsekal glavi zadnji pondeljek na dvorišču jetnišnice Ploetaen-see.
Ilerlin, 20. febr.-iNajproml-nentnejšemu berlinskemu po» grebniku je bila včeraj poverjena naloga, da najde pokopališče za nemški aristokratinji, ki sta bili obglavljeni zaradi vojaškega vohunstva v prid Poljski. Jetniške avtoritete ao trupli že izročili pogrebuiku.
Nacijske oblasti so odredile, da morata biti trupli pokopani v neposvečeni zemlji In da se na njun grob ne sme postaviti spomenika in da mora biti grob brez imena. Določile so četo detektivov, da nadzirajo pokop. Ob grobu ne sme biti nobenih govorov in le trije ali štirje najbližji sorodniki eksekutiranih žensk smejo prisostvovati po-kopu. Detektivi bodo tudi navzoči, ko bodo tajno zapečatili grob.
Baron Ju rek von Sosnowskl, poljski vojaški častnik in vodjs; pJLJjjJS! vohunskega kn»žka, v čigar službi sta bili usmrčenl ženski In ki je bil prod Ljudskim sodiščem zaeno z Ireno von Jena obaojen v daomrtno ječo, -se nahaja v neki berlinski jetnlinlci lz katere ga hodo v kratkem premestili v drugo na deželi.
RUDARJI HOČEJO SKRAJŠANJE DELOVNEGA TEDNA
Pogajanja glede sklenitve nove pogodbe otvorjena v VVaahing-tonu
BARONI ODKLANJA. JO ZAHTEVE
VVaahlngton, 1). C., 20. febr. Tu so se pričela ponujanja glede sklenitve nove ]>ogodbe med predstavniki premogovnih kompanij, ki obratuiejo premogovnike v državah Poniisy)vanla, VVest Virginia, Virginia, Ohlo. Michigan, Kentucky In Tennessee ter reprezentanti ulnje United Mine VVorkers of America. John L. Lewis, predsednik rudarske unije, je zahteval, da mora 800,000 rudarjev, ki so prizadeti v teh pogajanjih, dobiti tri-deseturni delovni teden in zvišanje mezde od 10 do 'M odstotkov. Lewls je dejal, da te zahto-ve pomenijo konservativno inflacijo produkcijskih stroškov In sugeatlral, naj se veljavnost nove pogodbe podaljša od enega na dve leti.
Operatorji še niso dali formalnega odgovora na te zahteve, privatno pa so izjavili, da ne bodo pristali nanje in da ae obeta hud boj prodno bodo podpisali novo
Italijanski konzul
obtoien propagande
Detroit, Mich. — Tukajšnji italijanski konzul Glacomo Un-garelli propagira fašizem med Američani Italijanskega ^»rekla. Zaprisežene izjave o tem zadevi so bile predložene kongres, nemu odseku, ki preiskuje neameriške aktivnosti. Konzul je tudi obtožen, da se Je zelo nedostojno Izrazil o ameriških (migracijskih uradnikih.
Srbski žandar ji ubili sedem hrvaških kmetov
Bivši vojni minister Ni-kič aretiran v velikem iumskem škandalu
H rod. j^oalavija, 20. febr. — Srl»ska žandarmerlja Je v<V raj ustrelila ' sedem hrva"šklb kmetov v Mibinjl. ftest drugih oseb Je bilo težko/ ranjenih Množica kmetov *> jr zbrala pred žandarsko postajo m zahtevala izpustitev Mealoriee, ki le bila aretirana pr«*jAnji dan. Zandarui so »tkušali množico razpršiti iu tedaj ao	stre-
li, nakar so Aandarjl oddali aal-v o in aedern kmetov je obležalo mrtvih. Med
Leivls, ki je predlolll zahteve, Je dejal, da bi se produkcijski stroški iKivečall za 22 centov na^ tono premoga, ako aa u*— veljavi trldeseturnlk In zviša mezde, dočlm pperatocji trdijo, da bi se zvišali za A6 centov.
Vsa premogovna industrija posveča veliko iHizornost t«j kon-fortnei, kajti operatorji, ki so zastopani na konferenci, predstavljajo premogovno polje, ki produclra 70 odstotkov mehke-ga premoga. Akciji, za katero se bodo izrekli, bodo sledili operatorji v državah Illinois, India-na. Alabama in drugi na Jugoza-padu. ^	c
^PoKodbe, ki bodo sprejete na tej konferenci, bodo nadomestile sedanje, ki potečejo opolnoči 31, marca. Lansko leto, ko Je linija Izvojevala sedemurnlk In M ur dela v tednu, je pogodba u-ključevala samo prvih aedem držav, toda general Johnson, takratni načelnik NRA, Je uveljavil krajši delovnik za vso industrijo.
HAUPTMANNOVA EKSEKUCIJA ODLOŽENA DO JESENI
Trenton, N. J. NewJerseynko
prlziviio sodišče je zadnje dni sprejelo llaiiptmannov apel, ki Me plaši, da je bila obravnava proti njemu polna napak, To I »o men i, da j< dektrokucija ob-ao j« nca odložena najmanj aedem mesecev. 1'rizivno sodišče bo r«'*<<valo llauptmanov apel enkrat meaera maja. Malo prej Ji državno vrhovno aodlšle odklonilo proAnjo llauptmannovlh odvHnikov ca pretres prve obravnave Mtsatno Je llaupt-
mann prijavil »tanje hifakrol-ranjenci Je biloj	k m t - pomeni, da bo država
morala no»lti stroške njegovih Nikola1 prizlvov.
Mačilna ladja PenMvhaitia, ki ** je p»l«i>ila v
reki ( mfrf > bližini ( amdena, N. i.
tudi vel žandarJev.
Itelgrad, 20. febr Nlkič, bivši vojni miniater v|	. -
vtadl rtrtiMBi krsljs Al. Škotsko mesto ignori-
kaandra, Jr bil v<rraj antiran	m
v zvezi z velikim ŠUmskim škandalom s Jugoslaviji, ki nallkuje teaiaitdomukemu oljnemu škandalu v Ameriki. DomI«J je za-' pletenih 107 oseh v to afero in med trmi je bivših mini-j I »trov in p«/alafic*v. Obtoženi j no, da ao «e privatno okorlatilii jx državnim leaorn v Malici, Ito-' »na Zanikanih Je Inio že če/.
1000 prič, ki ao zapletlr v škan-| j dal mnogo viaokih oaebnoati V jugoalovanukem oficielnem in j mm ialnem življenju,.
ralo kraljevski jubilej
London, 20. f«*br. — ftkotako meato Grttenock, kjer ao velike ladjedelnice, ne bo slavilo 2A-letnice vladanja kralja Jurija V 1'ako j» ain««či zaključil občinski a vet, v katerem imajo a«a ialluti v«čino Socialisti an »ijavlli, da bi bila aramota, če bi trošili denar za kraljevski jubilej, dokler Je toliko delavcev brez dela in v pomanjkanju (irefiiork ima okHO,« ooo prebivalcev,
PROSVETA
PROSVETA
THE KNMGHTENMENT -GLASILO m U»TMNA »LOVKSUKE NAJtOONB JEDKOTB
Or«M .1 »m4 MM>*Im4 br th. lltMM NsUmmI I*m(U ImM
N««rfr.l»#: »•	drUv. <!■**•	In
14.90 U M«. II M u Itt iltdu <«m Uto; M ChUMo
IB CtMT« rtu u erlo Wtw. lili u imI IiU. u InovMtv«
HubarTlpOo« r.U* J f«c t h. LntuH HUUt l»«"Vl Chir**>> •M CsituU k i<rr ittr, CWt*o »'•<! CWr« |T.b« »*r |MT. f»r»i«« euuftUM* 1» M i<*r |«r,
Cf*« udu«« po 4u«wvuri». HuLupirt 6optoov I* winr«lMlk
fUnfc*. m	k»k<*»»i l u»r»« «i>Um UrtlM. »v
»«11. 4r«w*, imI S<1.J ar »#»«)• ^IIMMAi I* i *UUtu. t« to i»rfU4ll
A4vrrtMiii« r»Um on »«r»«m« »t- ManiMtrifrfs uf r<*»r»u»l-
catU/tM >ti 4 u Muli«! 1*4 «rt»rto« »HI trni r«uru«4. OtW Mi>McrivU. mcI< M »tur.«. pi«M. pMVM«. •»«.. »III u r*twrn«4 L*	»Nlr Wb«. •r<-..m|»»>*4 k*	»od HkmM
Nado* (• ww». k»r Ima »tik • lnU>m :
PKOSVKTA
MIT-99 IU UnM AN, CUrmf» IIH—U. MKMIlES or THE rn»EUATEft CREM
		
		..j.
		
Lastninska svoboda—vsa
svoboda!
Glasovi iz naselbin
Zaniarfre beležke iz raznih krajev
V burbonskem lintu čitamo, Ja človeška svoboda je istovetna m privatno lastnino. Človek. ki nima svobode, da bi razpolagal s seboj, svojimi možgani, tvojim i« lesom in s svojim podjetjem po svoji mili volji, je suženj!
Svoboda in pravo privatne lastnine stojita in padeta skupaj! Kjer ni upoštevanja privatne lastnine, tam ne more biti svobode tiska, govora in zborovanja, osebne svobode in sploh nobenih svobodščin!
Zdaj torej vemo, kaj je svoboda — s kapi-taii*ti+ntf/fi ataiiita. To se pravi: imamo novo potrdilo tega, kar smo že vedeli. To je svoboda kapitalistov — pure and simple; to je "laissez faire, krepki individualizem" in sploh vse ono, kar se lahko označi z dvema besedama: svobodni kapitalizem.
Toda v tej filozofiji o svobodi tli trohice — nociatne pravitnuMti, Htirbonski filozof, ki takole filozofira, dobro ve, da mora biti le majhna manjšina ljudi privilegirana z njegovo svobodo, drugače je nemogoča. Na primer v Združenih državah je bilo leta 1929 le pol milijona oseb, ki so kontrolirale KO odstotkov vsega privatnega kapitala. To je tista svoboda! To je svoboda, ki daje moč ekonomske nadvlade nad ostalimi 129 milijoni prebivalcev Amerike!	—-1
>/e zamerimo kapitalistom, če se potezajo za takšno svobodo, ki koristi samo njim. Vsak volk,,vsak tiger in vsak som zahteva svojo svobodo — naj ga nikdo ne moti pri mesarjenju in golianju Hlabejšili Htvorov. In kapitalisti so človeški volkovi, človeški tigri . , ,
Ampak žrtve, ki so izpostavljene mesarje-nju in goltanju, ne murajo takšne svobode. To ni njihova svolioda — baš narobe: to Je njihova sužnost. Kdlna nesreča je, ker ogromna večina žrtev tega še ne ve. Zakaj ne ve? Zato, ker nič ne razmišlja In verjame — blufar-jem. da je kapitalistična svoboda najboljša, ker ima vsakdo priložnost, da lahko postane l>ogat.
Barhonski blufarji namreč vpijejo, da je njihova svoboda —. nnuriiko »voh<nfa, ki je dekretirana za vse ljudi ... V resnici Je to svoboda le peščice, in dokler Im> ta iieščlca delala j ki svoji mili volji, bodo milijoni živeli v pomanjkanju, krizah in revščini.
Po dež j® pride sonee
Ambridge. Pa. — Pregovor
pravi, da za lepim vremenom pride grdo in za grdim lepo. Za žalostjo pride veselje, za veaeljem žalost in tako se ponavlja na-prej.	*
V proštem januarju »mo izgubili dva člana pri društvu št. M SNPJ, kakor je bilo že poroča-no. Nesreča menda res nikdar ne počiva. Kmalu potem se je nevarno opekla moja sestra Ma-ry Beček, ki pa je že na poti o-krevanja in se nahaja v domači oskrbi.
I>ne 10, februarja sva bila s soprogo dokaj vzradoščena. Tistega dne sva namreč bila povabljena. da obiščeva družino Martina Habiča in vabilu sva se odzvala. Tam je bil že naš stari pionir Fred Ogolln s svojo soprogo, katerima so njune hčere in zeti priredili domače slavje k njuni 40-letnici zakonskega življenja. To so v resnici lepa leta
Taka poneverba pa seveda ni pod sedanjim sistemom in moralnimi razmerami ničesar posebnega; pod obstoječim sistemom ne moremo pričakovati ničesar drugega, ker vse ozračje našega javnega življenja je do skrajnosti zastrupljeno — mi živimo v času zmed in silnih preobratov. Kar nas socialiste zanima v tem škandalu je dejstvo, da je kapitalistično časopisje bilo ponovno primorano posvetiti v močvirje svojih lastnih strank, kjer ni discipline ne odgovornosti ne v dolgoletnih bojih vzgojene zavesti dolžnosti napram ljudskim interesom.
To je kar ščiti socialistično stranko pred sličnimi škandali in tega čuta moralne odgovornosti ne bodo samo površno, brez vsa kih idealov organizirane, kapi talistične stranke nikdar dosegle.
I>a se ne pozabi. — Ko je župan Hoan odklonil zahtevo "ne-
zakonskega življenja! V teh le-1 strankarskih" mestnih svetoval-tih sta doživela mnogo veselih, cev, da izroči od prodaje živil v dni in mnogo žalostnih. Preata- vojnem času nakopičeni dobiček la sta veliko bolezni in izgubila svojega edinega sina v starosti 26 let, potem pa tudi zeta, soproga mlajše hčere. Kljub vse-
v znesku $7,600 mestni blagajni, je mesto pod vodstvom teh modrijanov za tožilo za to zadevo $80,000. Več mesecev zapo-mu temu gresta ona dva naprej, t redoma se imeli zaposlenega ad-
Zbrala se je precejšnja družba prijateljev in znancev poleg sorodnikov, ki jima je čestitala k
vokata, ki je dobival po $3,000 mesečne plače. Toda končno je denar le ostal v posebnem skla-
tej redki obletnici, obenem paldu. >">* Je zahteval Hoan. To je želela, da bi prijazna zakonska < en* primera poštenosti na-...... ... - • Aih nestrankarjev , demokra-
dvojlca živela vsaj še deset let, do svoje zlate poroke, in še delj. Prišli so od blizu in daleč. Zet John Petrlč je prišel Iz mesta VVarren, <)., z njim pa John Yesenko iz Girarda, O., Jakličevi iz Aligulppe, Specovl s farme, In Martin Speč ml., predsednik angleško poslujočega^ društva | "Revellers" št. 699 SNPJ, Ro-senbergerjevi, Gašperšičevl, mrs. Zofl Vlasek in Habičevi ter dve ! dekleti, katerih imen pa si nisem zapomnil.
Najlskreneje se zahvaljujem , vsem, ki so omogočili tako fino
bavo in ostalim za vesele ure. — Društvo "Zavedni Slovenci" se pripravlja na kartno zabavo 22. feb. v Slovenskem domu. Vabljeni ste vsi. ,
I/ouIm IThernlk. (8»).
Dnevne beležke .Miluaukee, Wi*. — Komaj je naša republičanska purgarija prebolela vsaj deloma škandal v meatnl hiši, je zasmrdnto sedaj že tretjič v demokratskem tabo-
tov in republikancev.
•
Od 7. do 10. marca se bo vršil v veliki Kagles dvorani na Wis-consin ave. letni bazar socialistične stranke. Ker je stranka dosegla lani tako ogromne uspehe s prvim bazarjem, je vodstvo za sedaj najelo vse prostore o-gromnega poslopja. Vstopnice so l>o 10 centov in so naprodaj pri članih stranke in v številnjh trgovinah. Vsaka vstopnica daje lastniku priliko za dobitke v vrednosti več kot $10,000, med
mrs, Vls*kovf rs za- katerimi je tudi Portf V-S cle Tux
sedan kot glavni dobitek. Poleg tega se bo oddalo v teh dneh brezplačno raznega blaga v skurf
nI vrednosti $H000.
*
Soc. klub št. H7 je na svoji zadnji seji določil, da proslavimo v naši naselbini tridesetletnico Proletarca s tem, da mu pridobi od sedaj do 1. maja vsakdan ali Članica po najmanj enega novega naročnika.
Klub je tudi odpravil doseda-
Rimski imperij v Afriki
Mussolini je zaključil, da je že čax, da se njegove fašintlčno-imperlaliMlične Nanje o obnovi rimskega imperija začno realizirati. V Evropi ni za enkrat Se nič z obnovo; tudi naj-faoatičnejši italijanuki fašisti težko verjamejo, da bi doživeli vstajenje rimskega cesarstva na evro|»skem kontinentu. Kdino upanje je Afrika, ki je še dane* priwto lovišče za evropske im|>eriali«te.
V zadnjih desetletjih je Italija izvršila več vpadov v A triko, da ne zaostane /.u Angleži in Francozi, toda dobila ni dosti, vftfijidel pešeenn puščave. Na julnovzhodnem koncu Afrike ima Italija dve dtobm koloniji: Krltrejo na neverni strani Abeslnije in Somalijo na južni utrani, na obali lndijnke|fa morja. Med tema dvema kolonijama je ntarodavna dežela Abe-sinlja (prvotno in oficielno Se <Imim*« Kttopija) z m««fcainm prebivalstvom'*>» V* inom« Arabci, Judi in (irki — ki šteje največ |H«t milijonov. Aiieniti»ki vladar m- pompotno imenuje cesar.
Nad to detelo ur je /da) fptavti Mtmsnitni, da jo uključi v svoj "rimski imperij". V programu Je najprej protrktorat. potem pn anek-sija in velik ko« Uigatega afriškega, hribovl-tega sveta <m1 angleškega Sudana na neveru do Indijskega morja na jugu pride |»od Italijo. Naokoli *«, angi«'*ke in francoske kolonij*.
Koliko bo Italija plavala v krvi in denarju za ta rop, *daj m vprašanje; koliko primorskih Slovencev In Itrfatov, ki v italijansko armado, pusti ave Afrisi im - pr**en nič, kolik« tudi ne Isimo zdaj tazpravljali zdaj' le Mussoiiiiij« v program veda "obrambna' , kajti «1« mi "napadli" Italijane v Somaliji Franetja je tudi dala MujmmiJii slov. K j zvit* je Franci jat Mussoimt polomit rogov v Afriki/ namesto' da rogmili v Avstriji in buta oh Jugoslavijo? Anglija bo t t4i zatisnil« eno <»ku
Mu»»o]iiii |Mitr*t»uje vojno vsak diktator Jo potrebuje Italija »ma preve« |ju,|, NVkam
I I (Slj9 V AS<1IIJI k<.|0ft..)
ru. Prvi je pokazal svoj pravi nje mučne blzniške seje. Sedaj "demokratični" značaj naš o- \ Ima zaupni odbor nalogo rešiti krožni pravdnik, sedaj pa je na i vse za<leve kluba ter jih pred-vrsti lastninski uriwl (register lotiti članstvu v odobritev, ozi-of deeds) v okrajni palači. De- roma v razpravo. Cas na sejah, mokratska "povodenj" je že za * Izjemo kakih 15 minut, se bo časa splošnih volitev leta 19«2 porabil za dlskuzije in razpra-poplavila naše okrajne urade z ve o strankinih problemih.
boju proti boljševizmu. Pa so najeli omenjeno damo, katera rada kvasi za par dolarjev, posebno če je povabljena še na drf-ber banket, kjer lahko med tistimi malimi ljudmi nastopa kol kaka zvezda. Na banketu, kjer so razni "govorniki" razvijali svoje klobase, so končno med »splošnim živahnim ploskanjem ugotovili, da je boljfteviška nevarnost v Ameriki v resnici še malenkostna ter da še ne bo prišlo do kpnfiskacij privatnih premoženj poedincev. Zbrana purgarija si je oddahnila, oziroma so si oddahnili tisti med njimi, katerim še naša slavna demokracija ni vsega konfiscirala . . .
Gospa pa je sedaj nenadoma utihnila; kakor se sliši, ji je nekdo zašepetal na uho tisto modre besede velikega Lincolna. kako dolgo se lahko ima ljudi za norca.
Fr. Novak, (!«).
ČETRTEK, 21. FEBRUARJa
uradniki, ki so bili izvoljeni, ka kor se ljudstvo odkrito izraža—
Delavski praznik bo klub proslavil na ta način, da priredi na
i ki nesreči. Pri zadnjih volitvah ta dan domačo zabavo, na kate-se je igra ponovila—ljudstvo je ro povabi kot govornika tudi Fr. enostavno volilo kandidate nove. j Zaltza, urednika Proletarca. odrešelniške stranke.	j	•
Glavni uradnik prej Ime nova- Ker se je tudi med našim (lenega važnega okrajnega urada, lavstvom precej razpravljalo o Kelly, je nastopil svojo službo' predavanju neke mrs. Andcrson s plačo $8,ft00 na leto. Na veliko I pred člani Klks kluba tukaj in v
I jezo in razočaranje stotin služ-' Itelačnih demokratov je takoj na-' to Imenoval svojega, takrat komaj 22-letnega sina za mesto ; svojega asistenta. Ta važna |mv
l»odo vtaknjeni |e koffU v vroči •r se njih tiče, Pred nami Je Vojna Ihi n#» ski liarbari so I'u )«• v red ti. iju svoj blago* /.akaj si ne bt
mestu Kacine, je potrebno podati nekaj podrobnosti glede tiste famozne "predavateljice", ki zna tako imenitno blatiti sovjetsko Rusijo. Da bodo tudi čitatelji rlclja je bila skozi dolga leta od-1 Prosvete v naši naselbini razu-dsns le ntarejšim ljudem, ki so mell, za kaj se ta dama toliko imeli potrebne sposobnosti, to- j trudi, podajam sledeče pojasnilo: da Kelly se na to nI oziral. Njo-' Mrs. Anderson in njen soprog gov sin je postal torej še kot na- sta se nshaiala pred dvema lepot dejeh takoj višji um.lnik, /. toma v ItiiHiji, kamor i e »nI An-odgovorno sluttK» $4.w»o tefne derson pozvan kot "farmski elcs-plače, katera je bila naslednje |H»rt". Kakih (»sem mesecev |io-leto znižana na $2.400	tem pa so naznanili časopisi v
, PmmI nekaj dnevi je prišlo do Mllwaukee, da «ta se Anderso-likandaia, ki razburja v*e me- nova vrnila zdo razočarana iz sto, o* i roma okraj—mladi Kelly Rusije. Tudi takrat je ona takoj t Je ponev i ril. v kolikor se je do. nastopila in jtndala neke tljave sedaj ugotovilo, $|0,<MMi, katere (> (»oložajU v Rusiji, katere pa Je poveČini zaigral v "boljših" so bile za vsakega normalnega j Igralnicah sli |>a zapravil z žen- človeka neprebavljiv*. Kmalu aa nkami V demokratskem tabo- tem pa Je Mitaaokee l.e*der p H* jru vlada razburjenje in poiiarie- obfil pojasnilo, da je "ekspert* ln»)«t -turi Kelljr pu |si«laja v ka- Anderson moral zapustRI Rusi-
pitabstičnih časopisih Izjave, ds jo, ker ni ime Je mijegg «ina vzgojil p«» naj- s|>o«<khnosti /a l»j>|tš moči ter da Je končal svoje študije v katoliški univerzi. NjiAI demokrati «o namreč pove-
niti najman Aih ivoj poklic. Ker pa ruske oblasti niso hote'e moža žaliti ali mu Akodnvati, sn mu ponudile celoletno plaCo, oberem oni Irci In ubenem didiri kato- pm. da mu piačajo vožnjo tudi za Hčani, kar pomeni, da so dobri v Ameriko Mrs Amierson ni »e-kapitalistični hlapci—to nam je ga nnročll« niti «kuš«!a utajiti, dokazal poleg šerifa tudi okrnž- tnds prenehala je s rr^lsvsnii ni pravilnik — vsi so izvršili Sedaj so gos|indje (naša intell-• vojo dolžnost" za issa «Uvk genca) pri F.lk- klubu t«k&li pri-/adnje |a»letjc in poprej.	merno osebo, da jim (s»maga v
Spomini iz mladih let
Arma, Katm. — Prosveta se mi dopade in njeno čtivo je zelo zanimivo, posebno še članki urednika, ki opisuje razne korupcije širom Združenih držav. Prosveta je na pravi poti — le tako naprej! Jako rad pogledam novice pod rubriko Domače ve-«ti, kjer človek naleti na znane osebe.
Tako sem na primer pred dvema letoma videl novico o smrti Antona Magistra, ki je menda večinoma živel v West Allisu, Wis„ umrl je pa, če se prav spominjam, v Texasu. Bila sva prijatelja v mladih letih, skupaj sva šla k birmh in oba sva imela enega botra. Kako je on prinesel ruto raznih sladkarij, ne vem, toda jaz sem imel smolo: po nesreči sem sedel na culo in sladkarije pomečkal, tako da je drugi dan zgledalo kakor en velik "flajšter".
Pozneje sva hodila skupaj v šolo. Med potjo domov smo se igrali vsake vrste stvari. Največkrat smo se metali, da vidimo kdo je močnejši. Ob takih prilikah sva se večkrat spoprijela tudi jaz in A. Magister, in ker sem bil Jaz veliko močnejši, sem z lahkoto napravil tako, da sion jaz padel pod njega (da bi se on ne pobi), seveda).
Ce se ne motim, je bilo leta 1899, ko je med drugimi knjigami Družbe sv. Mohorja izšel tudi novi katekizem. Vse molitvice In odgovori so bili nekoliko krajši. Bilo je vse novo razen "Očenaša" in "Vere". Jaz sem hodil takrat zadnje leto v ponavljavno šolo enkrat na teden, ob četrtkih. Prav nič se mi ni ljubilo, da bi se ponovno vse iz novega naučil in sem se prav resno uprl.
Predvsem je hotel naš kaplan, da bi se naučil novo "grevengo". Nekega dne nam naroči, da se moramo vsi naučiti omenjene molitvice do prihodnjega Četrtka. Da še bolj utrdim mojo u-pornost, sem doma očeta vprašal, če je res potrebno, da se naučimo nove grevenge. Oče me pogleda in pravi, "če je bila sta-[ ra dobra do sedaj, je dobra še za naprej", kar me je podkrepilo.
Drugi četrtek se je izkazalo, da niti polovica učencev ni znala omenjene molitvice. Po pouku je rekel kaplan, da vsi tisti. ki ne znajo, morajo iti z njim v cerkev, da se bomo še tam u-čili eno uro. In res smo mu sledili proti nekako sto metrov oddaljeni cerkvi, ki je bila na levi strani ceste, pokopališče |>a na desni in ograjeno z zidom. Ko tako korakamo, jaz, Magister in še nekaj drugih ostanemo nekoliko zadaj. Jaz sem jim ' predlagal, ko pridemo do zidu, da vsi |K>begnemo na desno, kar 1 je bilo soglasno sprejeto. In res, ko pridemo do zida, jo mahnemo drug za drugim v domenjeno smer. Ko smo bili na varnem. smo *e prav i*ošteno nasmejali.
Ko greva s pokojnim Magi-' v šolo. rečem Magistru, če hI ne 1 bilo pametno, da danes kaplana sploh ne (točakamo. Odgovoril mi ie. da ho on imčakal, pa naj pride karkoli, Dobro, jas tudi. mu isigovorim. Ko pride kaplan ob desetih v razred. naj|yej pogleda po nas dezerterjih, (»oišče priprav i je no palico in nas vse štiri prav |M>Steno namaže. J ar «cm imel take klobase po hrbtu kakor bi pn vasi kolino pobral. Ko pridem domov, nisem nič povedal, da so kolino delili.
Uti dan *e je izkazalo, da je na« še |»ofovica. ki se nismo ne-• učili. Po pouku nas je kaplan
zopet peljal v cerkev. To pot sem bil zopet bolj zadnji, toda jjobe-nega predloga nisem stavil, kar bi bilo. itak brez< uspeha. Ko pridemo do pokopališča, jo kar sam mahnem na desno, in ko sem bil na varnem, sem jim pa fige pokazal — seveda v žepu, ker previdnost je mati modrosti, sem si mislil.
Ko Greva s pokojnim Magistrom prihodnji četrtek zopet v šolo, me nekaj časa gleda postrani in pomiluje, nato pa pravi: Zopet bodo koline, kar smiliš se mi: Tisto ni nič, mu odgovorim, človek se mora vsemu privaditi.
Ko je bil tisti dan šolski pouk končan ob desetih in bi moral priti kaplan, smo navadno imeli 5-7 minut odmora, da smo šli lahko k svojim potrebam. Tudi ta dan ni bilo drugače. Se danes ne vem kako sem knjige, klobuk in vso drugo ropotijo zbasal za srajco, ne da bi kdo opazil (bil sem širši ko daljši). In tako sem šel ven z drugimi vred tudi jaz. Seveda sem potem pozabil priti k veronauku. Tako sem potem ponavljal do konca šolskega leta. Seveda bi me bil kaplan lahko dobil, če bi prišel malo prej notri. Pa si je menda mislil:.če ga še enkrat našvrkam, ga sploh več blizu ne bo. Ko je bilo zadnji dan sole in je učitelj delil spričevala, mi ob izročitvi mojega reče: Martin, lepo izpričevalo imaš, toda veroznanstvo imaš nezadostno. Nič zato, sem si mislil.
To je bilo pri Sv. Lenartu pod Ljubljano. Mislim, da se še kateri mojih sošolcev tega spominja. John Sivec iz Aliquippe je že eden. Nedavno je poročal o smrti svoje matere, katero sem dobro poznal.
Martin Kruak (434).
Zahvala prijateljem
Sygan, Pa. — Zelo rada čitam dopise in novice bodisi od tukaj ali iz stare domovine, katere nam prinaša Prosveta. Ampak naša naselbina Sygan je nekako zaspala. Ne-vem kaj je vzrok: ali smo res stari in jari postali, ali kaj? Zaposlenost ni vzrok, kajti depresija se še rrt poslovila od nas. Neka stara govorica pravi: "Manj delati, bolj si len". Skoraj bi pritrdila, da je res tako.
Naselbina Sygan je bila pred leti precej živahna. Bilo je dosti dela, ker v tej okolici je dosti premogovnikov; v bližini je Bridgeville, kjer je tudi več tovarn. Zdaj pa so tukajšnji premogovniki že precej izčrpani In tovarne obratujejo tudi le poma-lem, tako da pri najboljšem je le malo. Hoover nam je pravil, da je prosperiteta tik za oglom, kjer je tudi ostala, odkar se je on umaknil . . .
Kar me je napotilo, da pišem te vrstice v Prosveti, je moja bolezen. Ležala sem nad dva meseca v postelji radi revma-tizma. Kaj ta vražja bolezen pomeni, zna le tisti', ki jo je okusil. Ker sem jo pa lepo prestala, se moram na tem mestu zahvaliti vsem članom, znancem in prijateljem, ki so me obiskovali, ko sem bila na bolniški postelji. Posebno se moram zahvaliti mrs. Drobnetovi in mrs. Ursitzevi, ki so mi bile v veliko pomoč vsak dan moje bolezni. Ne bom vas pozabila. Sedaj šele znam ceniti stari rek, ki pravi, da "človek v |>otrebi prijatelja spozna.'\
Naj zadostuje za danes, ker o delu ni kaj pisati in pri društvu je vse po starem. Zadnja seja je sklenila, da naše društvo št. 6 SNPJ priredi (kakor že več let) letno veselico (piknik) dne .10. maja na vrtu pri dvorani. Prostor je res lep, več o tem 1k> gotovo pa tajnik pisal.
Amalia Horvat (f>).
Slavje 40. let niče HlftZ Plttahurgh, Pa. — Društvo
"Sloboda" št. :14 HBZ bo praznovalo 40-letnico Hrvatsfce bratske zajednice v (tetek, dne 1. marca, ob 7:'W> zvečer s programom in veselico v Slovenskem narodnem domu na 7fith in But-ler st. Hrvatski dramski zbor "Zrinjski" bo uprizoril tridejan-sko igro "Čarovnica", ki je prevedena iz slovenščine in vsebuje |>etnajst lepih |»esmi. Za ples l»o igral Golubičev orkester ter tamburaški in pevski mladinski zbor "Gorska Vila". Nastopil bo tudi Ivan D. Rutkovič, predsednik HBZ. ter več drugih govornikov. Vstopnina 2ftc. Vabijo se vsi rojaki od tu in iz okolice.
M. Nerljevtch.
Nevidni svetovi
Prešlo je že dokaj let, odkar je sloviti k.-delberški astronom Wolf naperil s f0t01,r k kamero oborožen daljnogled na tisti del nI ' kjer se blešči prelestno ozvezdje Labuds , rečo zvezdo Denebom. Za tem ozvezdij vleče Rimska cesta. Fotografska plošča i * kazala na tem mestu čudno sliko, Mliko Z ^ nega sosvetja, ki je po zunanji podobni neT vadno podobno severnoameriškemu kontin tu in ki mu je Wolf, njegov Kolumb <ta| ^ ime "Ameriška meglenica". Po tem' odkrTl so preiskali ta del neba z najmogočnejšimi tU kskopi, a zaman.. Slika, kakor se je prikuj na fotografski plošči, je bila nevidna <w škim očem, in to iz preprostega razloga k« žari ta nebesna Amerika v ultraviolični \xl\ lobi'! Človeško oko je za to svetlobo »lepo pT | tografska plošča kaže seveda samo eno plošči no nenavadnega svetovja, ki ima po vsej uTi liki v resnici podobo preogromnega votlega ]i jaka ali — žrela iz milijonov ognjenih sonc žrela, v katerega globino, ki meri milijarde ki lometrov, izginjajo včasih cela osončja, da v njej zgore in se prerodijo kot novi svetovi.
V zgodovini astronomije ni bilo nemara še nikoli tako čudnega znamenja z neba kakor ti.! sti večer, ko je ultraviolična svetloba Ameri! ške meglenice poslala zemlji preko fotograf, ske plošče prvič svoj pozdrav. Tu se je rm. delo nadzemeljsko gibanje, o kakršnem člov*. ška domišljija nikoli niti sanjala ni. Kaj * proti temu celo najbolj zagonetni drugi svet. lebni signali z neba,. Čudovite temne črte na površini Marsa, ki so jih nekoč proglasili za prekope, za delo človeškim rokam podobnih rok! In kaj so proti temu tudi žarenja sonc, ki krožijo onstran mej našega osončja, tudi v ^milijonskih zvezdnih razdaljah! Vemo, da so to zvezde, ki so vsaj od daleč podobne naši zemlji ali našemu soncu, čeprav je tudi med njimi marsikaj zelo zagonetnega. Temni spremljevalec najsvetlejše stalnice na nafem nebu, Sirija, je n. pr. po premeru komaj tri.^ krat večji od naše Zemlje, toda težak kakor nekoliko milijonov zemeljskih krogel. Iz kak- i šne snovi mora biti neki sestavljena ta zvezda, da je njena snov 2000 krat gostejša nepo najtežja zemeljska snov, iridfj, in da bi zemeljski atlet komaj dvignil za naš dinar veliko ploščico iz te snovi? Odgovora na to ne vemo, vemo pa, da so miriade sonc v Ameriški me-glenici še bolj nezemeljske in zagonetne. Celo žarki, ki jih pošiljajo k nam, so nam nevidni Brez sposobnih fotografskih emulzij bi sploh nikoli ne zvedeli za eksistenco takšnih izrednih svetovij. Lahko bi bila sestavljena it sonc in planetov, lahka bi na njihovih pline«; tih Uvela zemeljskim podobna bitja, a mi bi nikoli ne vedeli zanje. Koliko je še takšnih, nam nevidnih svetov? Kakšno je prav za prav njihovo bivanje? Po katerih zakonih se rav-, na? Človeška merila izgube tu svoj smisel is celo človeška fantazija skuša zaman prodreti v zagonetko teh svetov.
Kemalova skromnost
Predsednik turške republike Kemal Ata-turk je znan po skromnosti in preprostosti v svojem zasebnem življenju. O tem govori tudi najnovejša zgodba, ki kroži py lifflih.
Zdravniško društvo v Carigr^Ulg je hotela očetu turškega naroda pokazati isvojo hvalei-nost za velike zasluge, ki jih ima za izboljšanje higienskih razmer v deželi. Po dolge« premišljevanju so se odločili, da mu poklonijo zlato kopalno kad in so jo dali res izdelati .s prispevki, ki so jih zbrali med zdravniki samimi.
Pred kratkim je posebna deputacija prišla z darilom v Ankaro. Kemal jo je ljubezni« sprejel in se tudi zahvalil za pozornost, ki * mu jo izkazali, toda kadi zase ni hotel sprejeti. Dejal je, da se lahko kopa tudi v navadni kadi. dočim mnoge turške bolnišnice nimajo dovolj zlata, da bi lahko sprejele revne bolnike in skrbele zanje. Dal je torej kad raztopiti i" zlato razdeliti v enakih delih med več bolnih
Pravila za drsalce
1.	Drsanja se moraš pošteno učiti in * smeš prej med množico, dokler nisi ns 1«* popolnoma siguren.
2.	Drsalke ne smejo biti niti prevelike niti premajhne in morajo biti dobro pritrjene n* čevlji«, da ima noga trdno oporo.
3.	Noge morajo biti zavarovane pred mri* ■om, nogavice naj bodo iz debele volne, čeflJ' udobni, da se prsti v njih lahko gibljejo.
4.	Obleka naj bo isto tako topla, s 'e"«*
5.	Med drsanjem odloži vrhnjo suknje plašč.
6.	Ne hodi tešč na led!
7.	Drsaj se v lepih popoldanskih uri^ " tedaj, ko v stanovanju še ni temno.
K. Ne ostajaj na ledn negiben!
N. Praviloma se ne drsaj več nego ui in ne utrudi ««e preveč.
Hi. Kadar te prične zebsti, pojdi ' toplejši prostor in spij čašo vročega < juhe.
11.	Po drsanju si obleci vrhnje «bt*> ostajaj na ledu in pojej kaj malega
12.	'Bolan ali slab ne smeš nikoli ns ^

(Pslje ii prvo kol«**.)
ir P*
jih je treba "zdumpati" in nekaj minj*"' ' biti. Nezadovoljne Italijane k tre.b* šlti za nekaj, d« pozabi jo na mifrij«
Liga narodov? Kaj? Liga narod"*' j haha---
■cTfr-r"FRBRUARJA-
FROSVBTA
Vesti iz Jugoslavije
plinom zadušil ženo .n hčerko
V Mariboru se je v-noči na 1. )nJar dobila strašna družin-
tragedija. V Gregorčičevi u i so našli v stanovanju krojača mojstra Šušteršiča od pli-
omamljeno vso družino: Su-rica. njegov^ 88 letno ženo gnko in dveletno hčerko Sla-0 Šušteršič je bil še živ ter jra prepeljali v bolnišnico, se je zavedel, žena in hči sta bili mrtvi in vsi poizkusi vljenja so bili zaman. Preiskava kaže, da ne gre za srečo, marveč da je dejal ,e iz-•jl Šušteršič sam. Na to kaže dejstvo, da so našli Šušterši-v njegovi sobi v I. nadstrop-ženo in hčerko pa v pritličju ven delavnice. Ko je zjutraj šel na delo pomočnik Kolter, našel mojstra v delavnici, ka-hodi gor in dol ter toži nad ečinami. V sosedni sobi je še ela luč. Šušteršič je dejal pomiku, naj gre po reševalni lo, nato je šel po stopnicah v )jo sobo ter .tam omedlel, "ušteršič se je prvič oženil le-1926, drugič se je oženil ■j mrtvo Ivanko pred šestimi i. Rodila sta se jima dva o-ka: dveletna Slavica, ki je z terjo vred umrla, in 6 letni ok, ki pa živi pri ženinih star pri Rakeku. Zakonca sta se aj časa razumela, kmalu pa prišla navzkriž in pred krat-i je bil njun zakon ločen in raia bi se prihodnje dni razi-hiša pa bi bila prišla še ta sec na dražbo. Od izkupička hišo bi bil moral plačati 5u-ršič kakih 80,000 Din svoji i, ker je prinesla v zakon pri-no toliko za doto. Imel pa je Heršič že razmerje i neko K<> žensko v Studencih pri riboru, to bi bil najbrže vzel ebi, če bi bil hišo rešil zase. i je Šušteršič prejšnji dan naročil pomočniku, da mora 'estiti to žensko, če bi se po-i kaj zgodilo.
to priča in kaže, da je že-in otroka zadušil Šušteršič i. V sobi, kjer so našli ženo eklico, sicer ni plinovoda, pli wl je samo v delavnici. Kako ;Sušteršič kljub temu napeljal "bo plin, je za zdaj še uganki i »a bo kmalu pojasnjena, teršu- sp jo v bolnišnici za-f'l. a ni dal še jasnih izjav. elavdomačija pogorela. — V i posostnika Josipa Gošnika 1'revratu pri Konjicah je za-H>red nekaj dnevi goreti in iratkem času je ogenj uničil K stanovanjskega tudi gospodo poslopje in še eno pomož-ftavbo. Zaradi hudega vetra bilo gašenje skoroda nemogo-# rešili so I«, nekaj oprave in me, vso drugo je |>ogorelo ter L kmet okrog 100.000 Din ško-zavarovan pa je bil le za 25 «akov. Požar je povzročilo «aj v dimniku.
"atnrske dopolnilne volitve
, nedeljo 3. februarja so se v vseh banovinah dopolni«- volitve v senat. Nekaj se-je bilo pr*dnekaj me-
1 'robu izločenih iz senata »"•»Pisane so bilo volitve. V
Vf,n'ji so izgubili mandat tri-
^•natnrjj'.
van<li<Jatno listo je postavila ■""lovanska nacionalna stran-a težko so se zedinili '■>" >n je nazadnje moral glav-"1W franke odločiti, kate-^ nz. kateri ljudje naj kan-r;i,,» Na zborovanju stran-; ' Miblajni glede volitev je r" minister dr. Kra-" svojo listo, bivši "'"ji minister dr. Ma-W'J'» listo, obe naj bi " -tranke. V vseh ba-'» to gladko od rok. ' bik povsod le ene Kepira. Tu pa sta si "" ministra Marušič '•lavni odbor stran-■ listi združil: kan-">«t dr. Maru-4n>«f in Pucelj,
'* to lii«to (nlprav-o. * »d prav I jena, se je !l,'kaj, či *ar tudi v " «"ah ni bil
> kandidatna
- 2.-bot«
(Izvirna poroiiU i« Jugoslavije.)
dve volilni listi. (Drugod so imeli le eno in volilci so se na volišču le prijavili in podpisali, pa je bilo v redu. Niti ni bilo treba reči, za koga voli. Saj je bila le ena sama listaj)
Pravico volitve za senat imajo samo župani, banski svetniki in poslanci. Treba vedeti, da je bi la večina županov imenovana, da so banski svetniki imenovani od bana in da so poslanci bili izvoljeni na nacionalni listi. O kakšni zmagi klerikalne Zebotove liste ni nihče mislil. Pa vendar je kar grozilo, da bodo žebotovci dobili vsaj enega Benatorja. Kajti dobili so vendarle 86 glasov! Da se je našlo 86 županov, ki so volili Zebota (volitve so javne!), in en poslanec, je prav ža prav precejšnje število. Treba vedeti, da so vsi župani bili doslej obvezani, da so člani nacionalne stranke. <-
Nacionalna lista pa je dobila 321 glasov in te tem vse tri senatorje. Dr. Marušiču je bila izvolitev potrebna, ker je minister in je dobro, da je minister tudi član skupščine, ali senata. Dr. Kramerju in Puclju pa izvolitev ne bi bila potrebna, saj sta oba poslanca^^PT^m, da je postal Pueelj senator, izgubi poslanski mandat in stopi v skupščino na njegovo mesto njegov naslednik. In kdo je ta naslednik? Vo dja kočevskih Nemcev, dr. Ar-ko! Tega je vzel pri volitvah 1. 19131 Pucelj za namestnika zato, da si je zajamčil tudi glasove kočevskih Nemcev. No, in zdaj imamo v skupščini iz Slovenije tudi zastopnika Nemcev. To je maslo, ki so ga skuhali nacionalisti, kakršni »6 Kramer, Pucelj itd. Nič čudnega, če je kočevski župan, nacionalne stranke član, dr. Sajovic izjavil na volišču takole: "Moji narodni volilci so mi naročili, naj ne volim!" In je Šel.
Tako se gredo pri nas politiko. Nam je sicer vseeno, ali sedi v senatu Peter ah Pavel, ki sta o-ba apostola. Imamo pa ob takih-le bojih med rheSČani obilo za-bavč, ker naštevajo drug drugemu grehe.
Tatvina na ljubijanski pofiti. — Na ljubljansko pošto je prišel trgovski zastopnik Adolf Les-jak iz Olja ter je hotel odposla-ti svoji tvrdki 17,100 Din. Poprej pa je še stopil na telefonski oddelek telefonirati. Dvakrat je telefoniral, dvakrat je stopil v telefonsko kabino ter obakrat pustil aktovko z denarjem pred celico na pultu ob okencu, kjer sedi uradnica. V prostoru je bilo še več drugih, ki so čakali telefonskih zvez. Ko je stopil lisjak drugič iz telefonske kabine, ni bilo aktovke več. Neznani uzmo-vič jo je odnesel z vsem denarjem. Seveda je Lesjaka to hudo zadelo. Policija išče predvsem tiste, ki so se mudili takrat v telefonski govorilnici, a kakršnegakoli sledu za storilcem doelej še niso našli.
Vlom v občinsko pisarno.—V Veržeju na murskem polju so neznani vlomilci vdrli v občinsko pisarno ter odprli predale v pisalni mizi in odnesli okrog 1200 Din gotovine s seboj. To je menda vsa gotovina, ki jo je imela takrat občina.
Umrli ho: .V Brežicah nadgo-zdar Ignac Pod jed, star 75 let, v Trstu pomorski kapitan in lastnik tvrdke Mankoč Ladislav Ternovec, v Peklu pri Rihenber-ku 73 letni posestnik Josip Pečenko, v ljubljanski bolnišnici
posestnica Marija Jerina i/j5i-ške, v Celju vdova Josipina Fte rinova, vdova po višjem sodnem svetniku, v Ljubljani veletrgo-vec z železnino Stupica ravno na dan svoje 40 letnice poroke, Ljubljani gostilničar Anton Ra-žem, po rodu iz Primorja, I
Smrtna nesreča. — V podgo-riškem premogovniku pri Ormožu je bil pred nekaj dnevi ubit 29 letni Peter Žižek. Kakor je dognala preiskava, je odšel tisti dan Žižek na svojo roko v rudnik, da bi nakopal za drugi dan več premoga in da bi torej več zaslužil. Zaradi te okolnosti je rudniško vodstvo izjavilo, da njega ne zadene nobena krivda in si umije roke. Dejstvo je, da je šel rudar brez naročila na delo zato, da bi si s tem skrivnim delom zagotovil večji zaslužek, ker gre pač za akord. Ce bi bile mezde tako visoke, da bi zadostovale za življenje, bi rudar gotovo ne šel delat nadur na skrivaj. Kje je torej krivda?
Umrl dr. Fran Zba&nik<—-Dne 2. februarja je umrl v Ljubljani upokojeni dvorni svetnik in slovenski pisatelj dr. Fran Zbaš-nik, star blizu 80 let. Po rodu je t)il iz Dolenje vasi pri Ribnici leta 18&5, za doktorja prava je promoviral v Gradcu leta 1883. Bil je dolga leta v državni službi. Literarno je začel zgodaj delovati ter je sodeloval že v Stritarjevem dunajskem Zvonu, potem pa je vneto sodeloval v Ljub-janskem Zvonu, kjer je objavil mnogo svojih novel in tudi pesmi. Bil je tudi več let urednik Ljubljanskega Zvona in v njem poročevalec o gledališkem življenju. Mnogo daljših povesti je izdal pri Slovenski Matici, Mohorjevi družbi, objavljal pa je tudi feljtone do zadnjega v raznih dnevnikih, od koder so jih mnogo .ponatisnili tudi ameriški slovenski listi. Njegove povesti so preproste, pisane v lahkem slogu ter so imele mini ljudstvom mnogo bralcev.
Požar v kinu.—V Mladinskem domu na Kodeljevem, v Ljubljani, je nastal ogenj v kabini ki nematografa. Iskra je vnela filmski trak, prišlo je do male eksplozije in kmalu so se vneli štirje filmi, ki so bili v kabini. Kino je ravno predvajal film "Veselite se življenja". Sredi tega veselega življenja na platnu je film zagorel. Oj>eratcr Smer-delj je skušal ogenj pogasiti, a ni uspel. Dobil je več opeklin in je moral v bolnišnico. Pogorela sta dva velika in dva manjša filma, uničena je deloma aparatura in vsa oprava kabine. Skoda je krita z zavarovalnino. Škode je za 50,000 Din. Med ljudmi je nastala panika, vse je pritisnilo k izhodom, a ni prišlo do nesreče.
Mrtvec na Barju. — Dne 4.
februarja so našli v nekem jarku na Barju utopljenega nekega moškega. Ko je prišla policija, je po legitimaciji, ki so jo našli v žepu utopljenca, ugotovila, da gre za 28 letnega Frar^eta Na-godeta, po rodu iz St. Vida nad Ljubljano, pristojen v Ljubljano. Na svečnico 2. februarja je odšel čez Barje na Rudnik po Žganje, a se ni več vrnil. V jarku je nekaj vode in je verjetno, da je vinjen padel tako nesrečno v jarek, da je obtičal z glavo v vodi in si ni mogel pomagati, nakar se je zadušil. V jarku so našli tudi steklenico in v nji nekaj žganja.
Ob Washingtono-vem rojstnem dnevu
Virginia, najstarejša ameriška kolonija, naseljena od Angležev začetkom 17. stoletja, je dala Združenim državam prvega velikega državnika in tvoritelja naroda, Georgeja VVashingtona. George Washington ni le pomagal priboriti neodvisnost te dežele, marveč tudi začrtati pot bodočega razvoja prve republike v modernem svetu. Njegov vpliv se še dane« čuti, ko je mala zvezna republika, ki jo je pomagal ustanoviti, narasla v velik narod 125 milijonov ljudi.
Rodil se je na očetovi planta ži dne 22. februarja 1732. Do šestnajstega leta je pohajal šolo. Tri leta je potem delal kot zemljemerec in se pri tem tudi učil vojaške taktike in rabe o-rožja kot se je to spodobilo za virginakega žentlemana njegovega položaja. V svoji rani vojaški karijeri je bil Washington major v neki angleški ekspedi-ciji proti Francozom. Kasneje je služil kot glavni poveljnik vir-ginske vojske v takozvani francoski in indijanski vojni, ki je trajala od 175# do 1756. Po koncu tega vojskovanja se je umaknil na svoja posestva, kjer je mirno živel, dokler se ni začel upor proti angleški nadvladi. Od tedaj do svoje smrti je življenjepis Washingtona bistven del zgodovine Združenih držav.
Dočfm so mnogi drugi bogati zemljiški posestniki ostali verni angleškemu gospodarju, ni se Washington obotavljal niti tre-notek in se takoj pridružil gibanju za osvoboditev kolonij. In ko je prišlo do odprtega upora, je VVashington takoj sprejel ponudbo za bodi poveljnika "kontinentalne vojske".
Revolucionarna vojna z Wa-shingtonom kot glavnim poveljnikom bo tvorila za vedno eno izmed najbolj blestečih točk v zgodovini človeštva. Zdelo se je themogoče, da l*yilabo organizira-
z mno- PiA«
Ali ste že naročili Pioaveto ali Mladinaki list svojemu prijate lju ali sorodniku v domovino? To je edini dar trajne vrednoati ki ga za mal denar lahko poilje t« svojcem v domovina
gimi voditelji na strani sovražnika, mogle boriti se proti vojskam Angleške, najmogočnejše velevlasti na svetu. Naloga Wa shingtona je bila ogromna, ko je moral spremeniti slabo oborožena krdela farmarjev v vojaške enote strategične vrednosti. To jo dosegel s pomočjo generala Von Steuliena, nemškega voditelja, in je rad sprejel pomoč vojaških voditeljev drugih dežel kot so bili I^aFayette, Rocham-beau, DeKalb, Pulaski in Kosel-uszko. V kritičnem momentu je Francija prišla na pomoč s svojim brodovjem in vojsko. Vojna je trajala več ko šest let In končala je s podajo glavne brlt-ske vojske.
Neodvisnost je bila dosežena, ali nevarnost je obstojala, da bi osvobojene kolonije degenerirale v množino brezpomembnih, ljubosumnih in slabotnih državic, ki bi prej ali slej padle pod jarem Angleške ali kake druge dežele. Prave vlade ni bilo. Kongres je bil brez moči in ni mogel dobivati ne davkov ne pomoči od posameznih držav. Med častniki nezadovoljne vojake se je govorilo o proglašen ju monarhije. Skupina častnikov je zares predlagala, da se VVashington proglasi za kralja. Ali on je takoj ogorčeno odbil to ponudbo kot o-sebno razžaljenje, češ, da bi to bila najhujša nesreča, ki bi se mogla pripetiti domovini.
Kot predsednik ustavne konvencije je VVashington skušal do*eči poravnavo med raznimi
fatkratMi Ptrtur«.
Slika kaže francoske študente, ki ho nedavno priredili velike demonatracije proti tulezemsklm dijakom v Franciji.
- 1	r" ■* ■ 1 ■	..........-1 ■ ■ ........
skupinami glede osnovnih načel novorojene vlade. Nekateri so se protivili in bali demokratične o-blike in zagovarjali močno centralno vlado; drugi so hoteli takojšnje udejstvovanje načel e-nakosti, proglašenih v Izjavi ne* odvisnosti. Zasluga gre zlasti Washingtonovemu vplivu, da je bila dosežena poravnava in da ustava (Constitution) je bila sprejeta in odobrena od posameznih držav.
Tako je VVashington postal prvi predsednik Združenih držav in po štirih letih je bil zopet izvoljen. BiH so težki časi. Trdno se je protivil ynešavanju nove republike v evropske homatlje. Posredoval je med raznimi tendencami in bil dostikrat predmet strastnih napadov. AH počasi se je zveza držav utrjevala in novi narod se je stvarjal.
Odbil je tretje Imenovanje za predsednika in do smrti I. 17W) mirno potem živel na svojem posestvu Mount Vernona 'v Virgi-niji blizu bodočegu glavnega mesta, ki nosi njegove ime.—Kila.
ZA ZDRAVJE
ClIVAJTE HK OftPIC
pa
• r.4>w4 rwHi.
Po>ar. ki je neda«m» zajel po«lofHa na letališču % toaMhingtoftu, I). ( .. je uničil tri aen*plane In napravil »kode flOO.OOO.
ni komisar mesta New York.
Radi vzroka, ki ni povsem jasen, se ošpice (measles) pojavljajo v večjem številu vsako drugo leto. Zdravstvene oblasti ši-rom vseh Združenih držav so o-pazile ta čudni pojav in priučile so sc puziti posebno na "lota ošpic". V Now Yorku in okolici so dosedaj ravna leta pokazala mnogo več slučajev ošpic kot druga. I^ta 10.11 pa je nastala neka sprememba, kajti to leto Je bilo Se več ošpic kot IftlO. Od toda j je bilo opaziti mnogo več ošpic v letih 11W1 in 11HH8 in raditega je umestno, da starši pazijo letos na mogočnost večje epidemije ošpic.
Mnogo staršev še danea smatra to bolezen kot malenkost. Dejstvo pa je, da je sedaj ta bolezen mnogo resnejša kot difte-rija in da v mnogih večjih mestih povzročuje večje število smrti pri mladih otrocih kot dlf terija.
Klica, ki povzroča ošpice, se nahaja v izločkih nosu in grla bolnikov in prehaja potem ka-šlja in kihanja na druge oaebe. V svojem prvem razvoju se doz deva kot navaden prehlad v glavi, kajti bolnik kašlja in kiha in se nos cedi.
Po enem ali dveh dnevih pojavljajo se na koži značilne rdeče pege, |m> katerih se bolf/eii takoj pozna. Bolezen pa Je tedaj že tako razvita, da je okužila tudi drug«*, in ako se v hiši nahajajo otrori, ki nikoli niso imeli ošpic, se bodo tudi ti nalezli in bolezen se bo pri njih pojavila po presledku dveh tednov.
Za otroke, ki so bili izpoatav-l Ijeni nevarnosti okuženja, zdrav* | niki sedaj nasvetujejo Injekcije krvi stažev, tako da se napad 1 ublaži iii odpravi vsaka nevarnost. To naj si starši zapomnijo. Pa tudi to, da *«• v takem 1 slučaju posvetujejo a svojim družinskim zdravnikom.
1'očifalr* v nanjah
Kara: "TI, Mojze«, nwnl ae 1 je Nanjalo, da sva se p»ljal« ris morje ,
Mojzes: "C",ud no. Kara — me-( ni se Je pa sanjalo, da sva ž*
*pe( doma."
* • -
"Kaj naj storim, gospod dok* tor, da rw ne bo več tako srbt-lo in žgalo po <ibrazu ?"
"VI nič, go«|Hjdična, pa« pa vaš zaročen««- ofi naj s*> večkrat obrije!"
VELEBIZNIS BO OBDRŽAL K ON-T ROLO NAD NRA
VVashington. I). C. — (FP) — Mali podjetniki in delavci so bili ponovno poraženi v svojem boju proti velebiznisu, ki domini-ra administracijo NRA in ml-bore za izvajanje industrijskih pravilnikov. Rooseveltovl pristaši so na namreč usj>eli, da je bila resolucija, ki jo je predložil senator Nye in zahteva preiskavo te dominacije, izročena senatnemu finančnemu odseku, katerega tvorijo največji demokratski nazadnjaki. Nye se jo boril, da se resolucija Izroči trgovinskemu ali pa justičnemu odseku, a je bil poražen.
Resolucija zahteva, da senat odredi preiskavo dominacije ve-lebiznisa nad administracijo NRA, ki ograža interese malih podjetnikov in wlreka delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja. Oblast, ki jo je velebiznis uzurpiral, mu slu/i njegovih poskusih, da Izvede centralizacijo Industrij in pr«^ preči decentralizacijo. Vsa politika je usmerjena tako, da velebiznis lahko določa ceno indu-
volji, kar mu omogoča grmade-nje prof i tdv na ra^un delavcev in konzumentov.
S tem, ko je bila resolucija Izročena senatnemu finančnemu odseku, je preiskavu dominacijo velebiznisa nad upravo NKA izključena.
Federalni delavski odbor užaljen
Mnenja je/ da Rooae-velt ne ižvaja zadostnega pritiska na justič-ni department
VVanhinglon, I). ('. — (FP) — Iz |H»ročila foditralnega delavskega odlnira, ki je bilo te dni predloženo predsedniku Koose-veltu, je razvidno, da zvezni ju-stični department ne nastopa dovolj odločno proti kršilcem dokičb industrijskih pravilnikov. V poročilu, ki krije aktivnoati odbora v zadnjih šestih mesecih, se zrcali tudi protest, ker Roosevelt ne pritiska na department, da bi p<m1vz<«! bolj odločno akcijo proti kršilcem. Mamo v 17 izmed <IM slučajev so se
prizadete kor|*ira< ije, proti katerim so delavci vložili i»» iložbe, uklonile odloku federalnega od» bora.
Večina slučajev, katere je odbor reAeval, se nanašajo na kršenje točke 7 A zakona obnove, ko no kompanije <slpostile v u-nijskem gibanju aktivne delavce ali Jim zanikale pravico kolektivnega pogajanja. Kaj zgodi s ptidjef ji, ki,krši jo pravilnike? (<' se hihU |hi |>orfič||u, je le v redkih slučajih f»odvzeta | akcija . proti rijim. Nekaterim je bil odv/et znak pla\ega orla, t'»da ta izguba ne fHimeni veli-
Ho. ;
Devetnajst idučajev rieprfzna-uja 'Hflokov federalnega <Hlbora|
U
Bed« se odpravi le z večjo porabo
Večji konzum pa orne« ju je prof itni sistem, torej beda ostane, dokler ostane profitni sistem
Chleago. — (FP) — Pred no bi mogle ameriške industrije—-vse tovarne, rovi Itd.—obratovati s polno paro, bi moralo ameriško ljudstvo konzumiratl ve-veliko več kakor sedaj. Moralo bi si raztegniti želodec, vsaj pa ga pitati z boljšimi jedrni, živeti v udobnih stanovanjih, hoditi topo oblečeno, nekoliko delati, v ostalem se pa vozariti na izlete, v umetniške galerije in podobno.
Vse to bi bilo preveč—buriuj-sko„ Toda vse to je v Ameriki mogoče. Do takega blagostanja in do polnega obratovanja bi prišlo le tedaj, če bi vsaka družina potrošila na leto $4,170. In če bi se industrijsko kolesje vrtelo do kapacitete, bi znašali lotni dohodki vsake družine prav toliko —44,870.
JJo tega- zaključka je prišla vladna komisija za študiranje potenclonalne produktivne kapacitete gospodarske Amerike. Razvidno je, da se Je problema lotila z nove strani, namreč da Je v industrijski družbi gonilna gospodarska sila poraba ali obsežnost trga,
Tako visokega žlvljenskega standarda kakor ga omogoča Industrijska Amerika, bi ne bilo mogoče vzdržati, če bi vsaka družina ne porabila svojega deleža—$4fl70 na leto. Cr bi ne porabili dovolj živela, bi se farmarjem znižali dohodki In s tem tudi njih kupna 'moč; če ne bi pokupili toliko avtomobilov kakor jih je Industrija zmožna pro-duclrati, bi nastal zastoj ne le v tej Industriji, marveč tudi v jeklarski, premogovni in drugih. Nahajali bi su v zlo^estem kolobarju.
V tem se tudi danes nahajamo in se bomo, dokler bo obstojal profitni sistem. Pod tem sistemom je namrcf absurdno govoriti o letnih dohodkih I4U70, katere potencionalno omogoča vsaki družini industrijska Amerika. Delovno ljudstvo ne zasluži dovolj, povprečno manj' ko 20' l od nifižnega zaslužka, da bi uživalo sadove industrij in pokupilo prtsiukte, katere smo zmožni pnslucirati. *
In ker ni trg dovolj velik oziroma je kupna sila velike večine prebivalstva mnogo prenizka, podjetniki skrčijo produkcijo in rezultat je — kriza. V tej smeri je obrnjen tudi mm "new deal", v krčenju produkcije, kar |N>me-ni, da s<f ne približujemo proa|H<-riteti, marvel stabiliziranju rev-
Vlada in kapitaliati zasleduje-I jo politiko produkcljake redukcije v Interesu profitov lastnikov. Vse to Je proučevalna komisija pravilno označila xa "zaroto, ki stremi za znižanjem pro-Idukcije in onlromaSenjem ljudstva." •
Ampak pod profitnim siste-mom rii druge |M»ti. Industrij ni
bilo poverjenih Justičnemu	«4iratoCati v polnem za-
tepartmentu v avrho proseknei- mahu |h*I sUtemom nizkih plač,
je, toda department Je odklOnil prosekucijo, češ, da evidenea ni zadostna za izvzetje legalne akcije,
Federalni »nlbor naglaša v fioročilu, da ne more enforslratl svojih odlokov, ker spada to v (Hnlro^Jf JUstičriega departmen-ta, ki pa j«- doslej |M/kazaK malo Volje za odbiten nastop proti kršijeem indoHtHj»kfh pravilnikov.
ki avtomatično omejuje trg Ves ameriški industrijski aparat zahteva vlso.ko plačo- $ 1.170 letnih dohodkov na družino Profitni sistem pa to onem»>gočuje.
Komisija »icer direktno ne pravi, da Ji treba profitni sistem odpraviti in ga nadomestiti s produkcijo /a ralai,. V endar se ta logi« en zaključek čila med vrsticami te najznačilnejše študije induntfijske Amerike*
PROflVKTA
MATI
fOClAJJEN ROMAN
wmwm
Velik, kodrav mladenič, a čepico na zatilnik pomaknjeno, je zakričal nad čuvajema, ki sta ga preiakavaia:
—	Zlodeji, preiščite glavo, a ne žepov!
Eden čuvajev Je odgovoril:
—	Na glavi nima A drugega kot uši . . .
—	Vam se bolj poda, da lovite uši kot iisja-ke! — ga je zavrnil delavec.
Vohun ga je oplazil z bistrim pogledom in pljunil.
—	Izpustite me, za božjo voljo! —- jt pro-aila mati. — Človeku se lomi hrbet pod bremenom !
—	Naprej, naprej! — je ardito zakričal čuvaj: — Zdaj že to babše jezika . . .
Mati je prišla na avoje mesto,""odložila ovoj tovor, »i otrla |>ot z obraza in gledala okrog
mm
sebe.
K njej sta utopila ključarja, brata Guseva in starejši Vasilij* je namrščil obrvi in jo vprašal:
—	Ali je kaj paštet?
—	Jutri jih prinesem! — je odgovorila mati.
To je bila dogovorjena parola. Lice se je bratoma zjaanilo. Ivan ae ni mogel premagati in je vzkliknil:
—	Eh, mati, dobro »i ae odrezala . . . Vasilij je počenil in gledal v lonec; v tem pa
je že imel pod pazduho zavitek letakov.
—	Ivan — je glasno dejal, — danes ne poj-deva domov, kar tu - pri njej obedujva!— Urno je vtaknil za čevlje nov zavitek. — Novo branjevko moramo podpirati . . .
—	Seveda! je pritrdil Ivan in se zakrohotal.* , Mati ne je oprezno ozrla na vae plati in je
zakričala:
—	Zeljnata juha! Vroči rezanci! Pečenka! In neopaženo je jemala letake, zavitek za
zavitkom, in jih podajala bratoma v roke. In vselej, kedar je izginil iz njenih rok zavitek letakov, je vstalo pred njo, kakor žolta liaa ali pa plamen vžigalice v temni izbi, obličje oroiniškega čaatnika in v mislih ga je škodoželjno ogovarjala:
—	Tu imaš, očka . . .
Izročivli poslednji zavitek je zadovoljno do-stavila:
—	Tukaj je Ae nekaj . . .
Prišli »o delavci s akledicami v roki; ko ao se približali, ae je Ivan Guaev glaano zakro-hotal; Vlaaovka je prenehala a podajanjem letakov in začela deliti juho in rezance. Guae-va sta šaljivo pripomnila:
—	Kako apretna je Nilovna!
—	V aili hudič mušice lovi! — ae je mrko oglasil kurjač. — Rednika ao ji vzele, te pošasti ! Na, daj mi za tri kopejke rezancev . , . Kaj za to! Konec te n« bo!
—	Hvala za prijazno besedo! — se mu je nasmejala mati.
Odhajaje v stran je še godrnjal:
—	Ampak ni ga, ki bi mu jih spečal! — je pripomnil kovač in ae naamehnil. Začudeno je zmajal z rameni in dostavil:
—	To Je življenje, otroci, — še dobre besede ne moreš spečatl . Nihče je ne zasluti . .
Vasilij Gusev Je vstal, zapel svojo suknjo in vzkliknil:
—	Toplo sem jedel, pa me vseeno hladi! Potem se Je obrnil; tudi Ivan je vstal in
žvižgaje odšel.
Vlaaovka se je zadovoljno smejala in klicala:
-— Juha! Rezanci! Omaka! Prav vroče . . .
Premišljevala je, kako opiše aiiju svoj prvi poskus, a pred njo je zopet vstalo vprašujoče in zlobno obličje častnika. Na njem ao se premikali črni brki in izpod vrhnje, razdraženo privzdignjene ustni ao se blesteli beli, krepko stisnjeni zobje. V prsih njenih je kakor ptica pela jarka radost, obrvi so ji lokavo trepetale, urno se je obračala in govorila sama sebi:
—	A tu ... tu je Ae en zavitek . . .
XVI.
Ves dan je čutila v svojem srcu nekaj novega, prijetnega. Zvečer, končavši delo pri Marji, je pila čaj; za oknom se je oglašalo čmokanje konjakih kopit po blatu in zadonel je znan glaa. Skočila je kvišku, hitela v kuhinjo, k vratom Nekdo je urno atopil v vežo. Pred očmi ae ji je stemnilo, naslonila se je na vrata in jih odprla z nogo.
—	Dober večer, mamica! — je zadonel znan glas, in na pleča ji je leglo dvoje suhih dolgih rok.
V srcu sta se vnela bridko čuvstvo razočaranja in veselja, ko je uzrla Andreja. Razgoreli sta ae in spojili v mogočno, žgoče čuvstvo, objelo jo je kakor vroč val, razgibalo, in z obličjem se je naslonila na Andrejeve prsi. Krepko jo je pritisnil k sebi, roke so mu trepetale. Mati je molče plakala; Andrej je po-gladil njene lase in zapel:
—	Nikar ne plakajte, mati, ne mučite svojega srca! Častno besedo — Pavla izpirate v kratkem! Nič ne govori zoper njega, tovariši molče kakor kuhane ribe . . .
$ svojo dolgo roko jo je objel okolo pleč in jo peljal v izbo; krepko se je naslonila nanj, z bistro kretnjo kakor veverica si je otrla solze iz oči in željno, z vsemi prsmi, požirala njegove besede.
—	Pavel vas pozdravlja, zdrav je in vesel, da bolj biti ne more. Vsa ječa je polna! Več kot sto ljudi, iz mesta in od nas, ao ugrabili; po trije in štirje sede v eni celici. Jetniška uprava ni zlobna, utrujena je — toliko dela so ji nakopali ti vražji žandarmi! Prav nič stroga ni uprava in venomar ponavlja: -«- gospoda, bodite mirni, ne delajte nam sitnosti! Vse gre zložno in lepo . . . Razgovarjamo se, knjige si dajemo drug drugemu in tudi hrano ai delimo medsebojno. Prav vesela ječa! Stara in umazana je, ampak mehka in lahka. Zločinci so tudi ia prav dobrega testa irittm po-gosto pomagajo. Mene, Bukina in Ae Atiri druge so izpustili, ker je premalo — prostora! Kmalu izpuste tudi (Pavla, to je gotovo! Nadalje bo sedel VJeaovŠčikov, črte ga močno! Neprenehoma jih zmerja. Žandarjl ga ne marajo! Pred sodišče ga bodo gnali ali pa ga enkrat pretepo. Pavel mu neprestano prigovarja: — "pusti Jih, Nikolaj! Prav nič boljAi ne bodo, če jih zmerjaš!" On pa se zadere: "iztrebim jih z zemlje kot plevel!" 'Pavel se dobro drži, z vsemi enako, trdo. Prav v kratkem ga izpuate, vam pravim.
—	V kratkem! Je dejala mati utolažena in se prijazno nasmejala. — Vem, v kratkem!
—	Dobro ja, da veate! Sedaj mi pa nalijte čaja in pripovedujte, kako ste živeli.
Dobri, pošteni Človek jo je smeje gledal, in v okroglih očeh ae mu Je svetila mila, nekam otožna iskra.
—	Zelo rada vas imam, Andrjuša! — je dejala mati in globoko vzdihnila; ogledovala je njegov auhi obraz, amešno posejan z grmičastimi dlakami.
(Dalje prihoda JI!.)
A. lacovlc:
Nišil sem strto srce,..
Na Silvestrov O je bilo. zvečer. Gospa l/ora je sedela pred plavajočim kaminom. Vse svoje reči Je bila pospravila v zaboj, če« nekaj dni bodo prišli možje od špedicij? in tisto malo, kar si Je obdržala tz svoje ln»gate nt«, novanjske oprave, odpeljali v njeno skromno vdovsko stano-vanje.
Pred neki^fednl je bila ob-vdovela; * svojo znano odločnostjo je napravila črto |mmI življenje razvajene ugledne gos|>e in zdaj se pripravlja, da se u-makne v »amoto. Prav za prav Ji ni tel k o Druiba ji je bila bolj v breme kakor v razvedrilo In nikoli ni mogla izpolniti notranje praznine njenega srca.
Otroka sta bila šla vsak svojo |M>t, hči «e je (»oročila, sin je |»a postal vnet iti hladen zaslufeva-let denarja in je le redko kdaj našel ča*a /a mater Temu naj ji tedaj bo to veliko, prazno stanovanje, ko mma v njem prav nlkakih dragih s|M»minov ?
7. zidu jo je gledala podoba njenega umrlega mola Tudi med njima je bita samo doli no*i in hladnost, /.akon, v katerem nikoli nt padla lata beseda, pa tudi ne nežna; tak zakon je |»«lot»en izžgani puščavi, je grenko premišljala gon|»a lyora, brez Žalovanja se poslovi* od njega £a Silvestrov o se ie bila odloČila po gledati iiaiaj v življenje in ic
trebiti, kar je brez cene za njeno
bodočnost in aamo v breme. Pred njo so se k u pičile gore samih pisem. Pridušeno je vzdihnila in se spravila na delo.
Redka ženinova pisma, pisma iz njunega mladega zakona so bila vsa enako suha in dolgočasna. Vaa brez izjeme ao se začela z "Ljuba moja" in končala z vsakdanjim "Tvoj zveati Herman." Kar Je bilo vmea, ni bilo vredno besed. Par stavkov o vremenu,
0	kupčijah in pozneje besedica, dve o vzgoji otrok, vljudnostno vprašanje o njenem slabotnem zdravju^ Korektno do neznosnosti. Nikoli ene same misli, ki bi segala čez |Hivprečje in vsakdanjost. "Kil je eden izmed tako imenovanih zglednih zakonov. "Herman", je rekla in pogledala samozavestno podolni na zidu, "toda jaz sem ostala siromašna kakor gladna beračica sredi vaega tega bogastva." In pismo za pismom, list za listom so romali v ogenj in z zubljem zgoreli.
Potem so bila Ae pisma staršev, jioina dobrih nasvetov, opo-mlnjajoča In tuja, in neokretna otroška pisma, ki si sa njimi čutil nareku Juro angleAko guvernanto 1 .esenc privzgojene liese-de, kakor bi stopale na visokih hoduljah, bret prave ljul>ezni. brez nednoatl. Zaman je skušala
1	otroka pritegniti k »rbt Piale-dovala sta po ta>tu hladnost in odrerenela v tradiciji tako ime-novane gosposke \fgoje. Čemu bi to bodikv k bolj zabadal« v
ranjeno materinsko srce? Končano je — plameni so požrli tudi te redke spominske liste.
Ko je sežgala Ae konvencio-nalne razglednice iz vseh mogočih delov aveta z "lepimi pozdravi s počitnic" in podobnim, ji je ostalp le Ae eno pismo v višnjevem ovitku vojne pošte; obilica pečatov jo je tisti mah spomnila minulih-vojnih dni.
Gospa Ix»ra ga je odprla: Čudno, bilo je zalepljeno. V hlastnem vrvenju tistih dni je bila pismo očitno vrgla kar zaprto v predal Kaj neki more biti v nJem? Najbrže ona običajna ne-pravopisna zahvala za ljubezni-vo |a»Ailjko toplega spodnjega perila, čokolade, cigaret.
V ovitku je tičalo dolgo platno in oči gospe l/ore ao se razširile ml začudenja, ko je prebrala nagovor.
Ljubljena! Dovolite, da vas vsaj enkrat tako imenujem, kakor sem vas tolikokrat klical v sanjah. Ljubljena I^ira: danes govore S teboj usta. ki bodo kmalu olisojena v večni molk. Se malo, bo srce. ki te je tako vrine ljubilo,- otrpnilo v smrti. Domovina me je poklicala in čutim. da mi Iio to pot n«oda mi-Ionih* |„ ,H,t v,.ni Htm t ne bo šla s«mo mimo, u. ne. to pot ne »«» ispoatita ivejifa dNm n« bom se strahopetno skrival pred usodo, nastavil bom sovražniku, vim kroglam prsi. oprav sem globoko prepričan o nezmi*elni>-«ti te žrtve. >
Nekoč, bil sem Ae skoraj o-trok, sem vea navdušen hitel v I vojno, toda od kar ljubim, ae je mir naselil v moje srce. Vprašaš, kdo sem? Človek brez imena zate, eden izmed mnogih, ki j si jih tolažila ranjene v bolnici.
Ležal sem, Ae zelen poročnik, I h prestreljenim stegnom, po neskončnem mučnem prevozu, s hudo vročico v častniški sobi Igarnizijske bolnice. Službujoča usmiljenka, neprijazna, koščena ženska, je dobila zaradi malenkostnega prehlada dopust in na-mestu nje si prišla ti. Kakor sen si stopila k postelji in polo-ižila svojo hladno roko na moje | razbeljeno čelo. Bilo mi je, kakor bi bil angel stopil z nebes, in dotik tvoje roke mi je Ainil kakor električna iskra do srca. I Blagoslavljal sem svojo rano in | bolečina se mi je zdela nekaj ne-beAkega, zakaj za vsak zdihljaj si me nežno pogladila s svojo | ljubo roko.
Minevale so ure in dobil sem | pogum. Kdo bo zameril bolniku, ki ima vročino? Potegnil tvojo glavo k sebi in te nešteto-I krat koprneče poljubil na usta j in na dehteče lase. Nisi se mi upirala, zakaj klical sem te "ma-| ti" in igral vlogo ranjenca v de-liriju, igraljo z vso premetenostjo ubogega zaljubljenca. Ah, verjela si mi, in ni mi žal, | da sem ti lagal, saj je bilo tako sladko!
Tvoja plavolasa glava je ležala zraven moje na blazini in jaz sem v tem pač zadremal. Za-| kaj ko sem se v jutrnji zori prebudil, je sedela zraven mene o-na koAčena sestra z rdeče nabreklim nosom in me vprašala j z vreAčečim glasom, ali sem dobro spal. Nisem ji odgovoril; sveta pravica bolnikov je, da se smejo obnašati ko norci ali/pa ko zarobljenci — kakor pač na-
CETRTEK, 21. FFRPiUftj
Ameriški Nemci, ki so Ali volit v Posaarje, pozdravljajo Hitlerja, k^.^
Vojak brez spomina
nese.
Le redko kdaj sem te pozneje videl od daleč — kaj ti je pač mogel biti takle '.neznan lajt-nanček? Toda v svojem srcu bom nosil spomin na tisto noč poslednjega utripa, do smrti, ki že razprostira svojo senco nad menoj. ZdravstvuJ! . . .
•Podpis je bil nečitljiv. Neki listič je zletel na tla. Na njem je brala:
Spoštovana gospa! Našel sem tole na vas naslovljeno pismo v denarnici mojega tovariša St., padlega na polju časti. Mislim, da storim svojo dolžnost do pokojnika, ko vam ga pošljem.
Gospa Lora je vsa presunjena zastrmela predse. Pred očmi jI Je megleno vstal od vročice žareči otroški obraz, ki jo je tako žalostno in koprneče gledal. V sosednji sobi je zahreščal v radiu napovedovalčev glas: "Teh par minut do polnoči bomo oddajali plošče."
In zdajci je zaplaval čisti moški glas skozi prostranstvo, tožeč in kakor bi prihajal z drugega sveta:
I found a broken heart
among my souvenirs . . .
(Našel sem v svojih spominih strto srce.)
Gospa Lora je pobesila glavo | in solze so ji skalile pogled. Sama nI vedela ali objokuje strto srce, ki ga je naAla mini svojimi [*|M>mini—ali pa svoJe lastno, ki 'je ljubezen Ala mimo njega-— (Wr.)
Dvajset družin se tepe za moža, ki je izgubil spomin. Ga. Ma-zatova pravi, da je to njen sin, ga. Lemayeva je v njem spoznala svojega moža, a družina Manjoinova trdi, da je to njihov brat. Izmed vseh dvajsetih družin so sodniki te tri spoznali kot tiste, ki imajo največ izgledov, da se ne motijo. Odvetniki so predlagali, da bi nesrečnik po 3 mesece bival izmenoma pri teh družinah, izvedenci pa naj bi ga pri vsaki družini opazovali, da bi morda na podlagi njegovega vedenja ugotovili, kateri družini prav za prav pripada.
Stvar je pa v resnici težko dognati, kajti sodnikom so bile na razpolago samo trditve poedinih družin, ki pa imajo morda več zanimanja za 300,000 frankov pokojnine, ki jih mora mož prejeti, nego za moža aamega. Nadalje sta tu Ae dve uradni izjavi, ki se pa mogoče niti ne nanašata obe na tega moža. Prva izjava pravi,-da so 1. februarja 1918 prijeli na postaji v Lyonu moža v raztrganem vojaškem oblačilu, ki ni imel nobenih pa pirjev pri sebi in je na vsa vpra Aanja odgovarjal stereotipno z isto besedo: "Mangin, Man-gin . . Vse drugo je pozabil. Druga izjava pa pravi, da je 30. jenuurja izjftnil iz nekega transporta vojnih ujetnikov, ki so se vračali iz Nemčije, pri Parizu neki slaboumni vojak, ki je morda istoveten z vojakom, ki so ga prijeli v Lyonu. Moža iz Lyona so spravili , v vas družine Man-joinov in je bilo videti, kakor da se spominja, toda v družini Manjoinov ga ni hotel takrat nihče HPoznati. Spravili so ga v umobolnico v Rozes, a šele sedaj je videti, da bodo vprašanje njegove identičnosti spravili morija z mrtve točke.
naroČite si novo knjigo
The Native's Return
Spisal Lotila Adami*
Te knjige so SAMO v angleškem jeziku.
To knjigo lahko dobite pri naa kot član s poštnino rrtd za 12.00. Pošljite nam Money Order ali t gotovini denar» priporočenem pismu. Na naslov: Prosveta, 2657 S Lawi dale Ave., Chicago, m. Pifiite takoj.
Ime
Član At. ...........
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
,, . P°>k,efu 1konvencije m lahko naroči na list !Wt. i,-šteje eden, dva, tri. štiri ali pet članov i. ene draiine k eni naročni.1 2 Prosveta stane za vse enako, za člane ali nečlane $6.00 za eno letso ud nino. Ker pa člani ie plačajo pri asesmentu $1.20 za tednik, se ji« t.rf šteje k naročnini Torej aedaj ni vzroka, reči, da Je list predr.f »fe
t V,' / ^,Pr0,VeU ,e T,h stalna in gotovo Je v vsaki družini ki bi rad čital list vsak dan. Cena listu Prosveta Je:
DEŽELA VELRI»OHESTNIKOV JE OGRSKA
V AVSTRIJI REIHIC IRAJO SOCIALNE DAJATVE
Kadar vlada plemstvo, cerkev in kapital
Tako piše socialnodemokratič-! ni poslanec Szeder v svojem članku. Ogrska ni velika država; šteje le 8 in j>ol milijona prebivalcev. 2e pred vojno je bila znana kot fevdalna država posvetnih in cerkvenih velepose-stev, |m> vojni pa rasejo velepo-seatva, kljub agrarni reformi, kakor gobe po dežju. V nobeni deželi ni toliko fideikomlaov in latifundijev kakor na Ogrskem. Število veleposestcv je naraslo na 1200, dočim je na drugi strani par milijonov siromašnih kmetičev.
Za Zdrui. države in Kanado $8.00
1	tednik in................ 4.80
2	tednika in...............3.60
3	tednike in............... 2.40
4	tednike in............... 1.20
5	tednikov in.............. nič
Za Evropo je...
Za Cieero in Chicago je.....fcj
1	tednik in................U
2	tednika in............
S tednike in...............U
4 tednike in............
8 tednikov in..............U
..........$9.00
Mosr
Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali Order v pismu in si naročite Prosveto, list, ki je vaša lastnina.
Pojasnilo:--Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član Sffl| aH če se preseli proč od družine in bo zahteval sam zvoj list tednik, moral tisti član iz dotične družine, ki je tako skupno naročen« n« dn, l rosveto, to tak^ naznaniti upravniitvu lista, In obenem doplačati d« vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniitvo datum za to vsoto naročniku.
PROSVETA. SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave., Chica*o, ML Priloženo pošiljam naročnino sa liat Prosveto vsoto $...........
° ,m*......................................"...Cl. društva it......
Naslov .....................
Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od sledečih čl«iw i družine:
2) ............................................čl. društva it.........
S) ............................................ČL društva it........
4)	............................................čl. drnitva it...
5)	............................................ČL druitra It...
M°"10 ................................Država ...................
Nov naročnik............................ ........................
TISKARNA S.N.P.J
SPREJEMA VSA
V Avstriji mnogo govore o reformiranju socialnih ustanov.' Mi vemo, da. kadar nasprotniki govore o reformah, vedno mislijo na |M»slabšanje delavskih in namosčenskih pravic. Izgovarjajo se na finančni poolžaj. Zakaj ao razbili vao lepo delavsko so-cialno|N>litično upravo teh zavodov, da jo sedaj rešujejo s |>o-slabšanji?
Z reorganizacijo bolniškega in starostnega zavarovanja mislijo zvišanje prispevkov za en odstotek za" vse panoge Oajatve se , ImnIo pa znatno znifale. Za primer navedimo samo prnzijski tavod, Kente rentnikov ne /ni-
humor
, ta JO za petletno članstvo 1H.7 i odstotka, tm desetletno članstvo i22.2 odstotka za 12 letno £14 •tdstotka in pn jo letih Članstva za 20 odstotkov.
Kirurg in bankir
Nekega slavnega pariškega kirurga so poklicali k bogatemu bankirju, ki *i je pri avtomobilski nesreči zlomil nogo. Kirurg ga je operiral in mu naravnal konti, tez nekaj t«sinov je bil bankir sjiet dober. Da se pokaže zdrav niku hvale/nega. mu je |s»-slal ček za tisoč frankov.
I>rugi dan je dobil ček nazaj, /raven pa zdravnikovo |*o.*etnico z liescdami:
"Kirurg N /tlkMV i siromak«* i zastonj, pri bogatinih pa nima, navade prejemati svoje jdat^fo rna obroke.*'	~
~Skojiu*ki bankir je ra*timrl; nauk: pripisal je na čeku še eno ničlo in po*lal zdravniku d#«et j tisočakov.
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, fcid knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrv»uW slovaskem, češkem, nemškem, angleškem jeziku io dni
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČUNST* S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vaa pojannila daje vodstvo tiskam« Cene smerne, unijako delo prve vr«u
PiAiU po informacij« na naslov;
S. N. P. J. PRINTERY
2657-59 SO. LAWM)ALE A VEN VE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO. ILL.
t s as M Hoha M Ula tadt m astme** f*)«"*1
CITIRAJTE ZA "PRO8VETO
i