Poštnina plačana v gotovini Leto LXXI. it. 16$. Ljubliasa, 36, talija lajt Dftt rji- ♦ Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nederje In prasntice. — Tnseratl do dO petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2-50, od 300 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inonamatro Din 26.— Rokopisi as ne vračajo. UREDNIŠTVO TS UFRAVNI8TVO LJUBLJANA, Kaafljeva alte Štev. S Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 81-26 Podrižnie« : MARIBOR, Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon s t. 65; podružnica uprave: Kocenova tri. 2, telefon st. 300 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št 10.351 češkoslovaška bo popuščala do skrajnosti Anglija in Francija sta prepričani, da more čsl. vlada izpolniti zahteve sndetskih Nemcev samo v okvira ustave Lord letman Praga, 26. julija. AA- Reuter: Urad no potrjujejo, da je angleška vlada sklenila poslati lor da Runcrmana v Prago kot svetovalca. Češkoslovaška vlada proučuje sedaj ta angleški predlog. Vlada sicer še ni ničesar sklenila, ven dar pa se govori, o a je vlada naklonjena angleškemu predlogu. Oradno bo češkoslovaška vlada najbrž danes oznanila Runcimanov prihod. To ra/p : je češkoslovaške vlade ne dokazuje sa da vlada resno želi spora- zum s sudetskimi Nemci, ampak da želi tudi izpolnjevati nasvete francoske in angleške vlade. Angleška in francoska vlada sta namreč tudi prepričani, da more češkoslovaška vlada izpolniti sudetske zahteve samo v okviru ustave. Na pristojnih mestih so prepričani, da bo lord Runciman ugotovil pri vladi željo za popoln sporazum na temelju koncesij in da bo vlada šla pri tem do skrajnih meja. samo da ne bo smela biti v nevarnosti varnost države. Parlament se bo sestal dne 2. avgusta, vendar vseh predlogov o narodnostnem vprašanju še ne bodo vložili, ker se bodo pogajanja še nadaljevala tako s sudetskimi Nemci kakor tudi z drugimi narodnostnimi skupinami. Pariz, 26. julija. w. Francoski zunanji minister Bonnet je imel snoči daljši razgovor s češkoslovaškim poslanikom v Parizu. Z dobro poučene strani zatrjujejo da je Bonnet nasvetoval češkoslovaški vladi, naj Čim hitreje reši sudetsko-nemško vpraša- Zahteve rumunskih Nemcev Zanimive narodno-socialistične smernice nemške manjšine v Romuniji Bukarešta. jul. c. V Sibinju je n^rlavno zaseda! sinod ncm>kih protestantov avgs-bur.ške vere. Na zasedanju je govoril med drugim; tudi dr. He'rruih \Volf. predstavnik onega krila rumunskih Nemcev, ki se ogrevajo za narodni socializem Med drugim je opo/arja! na poziv kancelarja Hi-tfe rja vsem Nemcem, naj ne pozabijo, da so Nemci. Biti Nemec pomeni biti prežet z besno vero. da obstoja bog, ki je ustvaril svet po /cle/.nih zakonih. Dejstvo, da se v Nemčiji vodi tako živahna razprava o verskih vprašanjih, samo dokazuje, da so vera in religija vprašanja, ki so izven poti nemškega naroda in tretjega rajha. \Volf je nato razvijal rasistično teorijo in postavil trditev, da jc bog ustvaril različne ljudi po dobro zamišljenem načrtu. Napravil jc med narodi razliko po krvi in krvi vsakega naroda jc dal gotove sposobnosti in moči. Nemški narod je dobil tako moč in tako sposobnost, da bo tudi v bodoče krčil no\a pota kulture. Cerkev je često grešila, ko sc je trudila, da ustvari kraljestvo na zemlji, jc nadaljeval \Volf; hotela si je osvojiti politično moč. pozabljajoč, da mora biti predvsem služabnica naroda, ker jc cerkev zaradi naroda, a ne narod zaradi cerkve. V čast protestantske cerkve se mora reči. da ni stremela po politični oblasti in če so se kdaj pojavila taka stremljenja, so bila hitro zadušena. Sedaj sc je cerkev, ki je še pred par leti riskirala, da ostane izven mej narodnega življenja, vključila v njegov ritem in je zato poklicana, da sodeluje pri obnovi nemškega naroda. Za lokalne prilike pomeni to predvsem ustvariti dostojen kader duhovnikov in učiteljev. Temu je treba posvetiti največjo pozornost in delati na to, da bo ta stan materialno in duhovno na potrebni višini. V tem pogledu se mora pokrajinska cvangel-ska cerkev naslanjati na voljo vsega naroda. Duhovnik in učitelj morata zopet zavzeti položaj, ki jima bo mogočll, da izvršujeta dolžnost z veseljem in uspehom. Na koncu svojega govora je dr. Wolf poudaril zahteve svojega političnega kroga, ki so v glavnem naslednje: 1. Problem nemške prosvete v Bcsarabiji in Bukovini se mora rešiti s povečanjem Števila verskih Šol. 2. Plače duhovnikov m učiteljev se morajo revidirati v tem smislu, da bodo za nje skrbele posamezne občine, le pisarne naj se plačujejo še nadalje skupno. 3. Racionalizacija cerkvenih taks s pravičnejšo razdelitvijo na župnije. 4. Razširjenje socialne politike, ki spada v delokrog cerkve. 5. Vzgojo učiteljev in duhovnikov je treba revidirati v tem smislu, da dobe ne samo potrebno strokovno izobrazbo, nego bodo popolnoma sposobni za duhovno vodstvo župnij in občin. 6. Ureditev pokojnin učiteljev in duhovnikov. 7. Zatretje birokratizma v vodstvu cerkvenih knjig z uvedbo racionalnega knjigovodstva. S španskih bojišč Barcelona, 26. julija AA. Havas: Snoč-nie uradno poročilo republikanskega vojnega ministrstva pravi: Republikanske čete so prekoračile reko F.bro med Mequeminenco in Ampostedo. Pri tem so presenetile sovražnika tako. da so ujele 500 vojakov. Ofenziva republikancev se nadaljuje kljub odporu nacionali-sl . Sestrelili smo tri sovražna letala. Na jugovzhodu! fronti pri Codielu je bil sovražni napad odbit. Republikanci so za-^ celi Bctcto in postojanke zapadno od Be.visa. Satamunca. 26. julija AA. Havas: Vrhovno poveljstvo objavlja: Na fronti ob Ebru in v odseku pri Tor-tozi je sovražnik zbral številne nove oddelke in začel graditi mostove čez reko, ki pa so jih letala porušila. Republikanskim četam sc je posrečilo prodreti do Viola Asco. Na valencijski fronti nacionalisti prodirajo naprej. Zavzeli smo vas Pavijo in vzpostavili zvezo z oddelki na jugovzhodni fronti. Na estremadurski fronti smo ujeli mnogo sovražnikov in zaplenili ogromno vojnega materiala. Saragosa, 26. julija. AA. Štefani: Republikanske čete so nadaljevale ofenzivo na južni strani reke Ebra. Nacionalisti pa so jih ustavili z letali in legionarskimi oddelki, ki so v hudi bitki vrgli rdeče povsod nazaj čez reko. Na estremadur.ski fronti nacionalistične čete nadaljujejo čiščenje in zavzemanje posameznih mest. St. Jean de Luz% 26. julija AA. Reuter: Nacionalistični listi v St. Sebastianu pišejo, da se jc Francova ofenziva na estrema-durski fronti zaključila z veliko zmago. Nacionalisti so ujeli 15.000 miličnikov, zaplenili več sto avtomobilov in ogromne količine streliva. Valencija, 26. julija. AA. Havas: Včeraj je bilo pristanišče v Gandi dvakrat bombardirano. Zazidalna bomba je padla oa angleški parni k >I>elwine€. Požar ©o hitro pogasili. Pri drugem bombardiranju parnik ni bil več prizadet Fašistična plemenska teorija Rim, 26. julija. AA. DNB: Tajnik stran, ke S ta race je včeraj sprejel fašistične v?eučiliške profesorje, ki so pod pokroviteljstvom prosvetnega ministra določili glavne smernice za fašistično plemensko teorijo ali pa so strankine smernice odobrili. Tajnik stranke Starace je v navzočnosti ministra za ljudsko kulturo Alfierija izjavil, da je zadovoljen s poročilom vse. učiliških profesorjev. Pripomnil je, da je Muasolini večkrat v svojih govorih in spisih izjavil, da pripada italijanski narod k indoevropski skupini. Z ustanovitvijo imperija je italijansko pleme prišlo v stik tudi z drugimi plemeni. Zato se mora italijansko pleme zaščititi pred tujimi vplivi in mešanjem s tujimi plemeni Plemenski zakoni so zato bih* v nekaterih delih imperija objavljeni. Zidje tvorijo v Italiji že nad 1000 let pleme zase, ki prevladuje nad nekaterimi drugimi plemena. Znano je, da so kljub tolerantnosti fašizma ravno Žid je tisti, ki drugod vodijo vso borbo proti fašizmu in so v generalnih štabih, te borbe sami židje. Rim, 36. julija, b. Napoi uradni >Gw. nale d' Italia« zavzema v uvodniku stališče k rasnemu vprašanju in poudarja med drugim da je izven vsakega dvoma, da tvorijo Italijani posebno raso, katere bistvene oznake so: duhovno in fizično zdravje, uravnovešenost, sposobnost za sleherno delo, optimizem in zadovoljstvo z malim Po stvoritvi imperija je nastopil trenutek, ko je potrebno upoštevati tudi rasno vprašanje. Prvi korak na tej poti naj bo jasna ločitev italijanskih kolonistov od domačega prebivalstva v vseh prekomorskih posestih. Potrebno pa bo čez čas to politiko še razširiti. Curih, 26. julija. Beograd 10, Pariz 12.07, London 21.495, Newyork 436.625, Bruselj 73.85, Milan 22.98, Amsterdam 240.075, Berlin 175.45, Dunaj 31, Pre^ 15.075. Varšava 82.40, Bukarešta 325. nje. Obenem je predlagal, da bi Francija, enako kakor Anglija, poslala na Češkoslovaško svojega posebnega opazovalca in svetovalca. V nočnih urah *e je izvedelo, da je češkoslovaška vlada pristala na angleškega in francoskega svetovalca, kar je povzročilo v političnih krogih veliko zadovoljstvo, ker vidijo v tem pripravljenost češkoslovaške vlade za nepristransko rešitev sudetsko-nemškega vprašanja. Po francoskih informacijah bo angleški odposlanec svetoval češkoslovaški vladi, naj ne bo preveč popustljiva v narodnostnem vprašanju in naj ne dovoli sudetskim Nemcem popolne samostojnosti. Ta nasvet je francoska javnost sprejela z odobravanjem. London, 26. jul. AA. Jutranji tisk piše zelo obširno o odhodu lorda Runcimana v Praso. Ved tisti so zadovoljni z njegovim posredovanjem. London, 26. hrt AA. Reuter: Danes Lo v spodnii zbornici Chamberlain podal obzirno izjavo o mednarodnem položaju, kj bo večinoma nanašala na razmere v ČSR. Francija zalaga čangkajška z orožjem Tokio, 26. julija A A. DNB: List »Niči Niči« objavlja poročilo svojega dopisnika iz Hajfunga v Indokini, ki pravi, da je kljub demantiju francoskih oblasti lahko ugotovil, kako Francija zalaga Čangkajška z orožjem. Pristanišče v Hajfungu je prepolno tovora, v katerem so strojnice, deli letal in streljivo. Hajfa, 26. julija AA. Reuter: Pri bombnem atentatu včeraj je bilo ubitih 43 Arabcev in 4 Židi, ranjenih pa je bilo 41 Arabcev in 11 Židov. Jeruzalem, 36. julija, AA. DNB: Snoči so uradno objavili število žrtev bombnega atentata v Hajfi. Ubitih je bilo 43 oseb in sicer so bili to sami Arabci. V Jezdni so prebivalstvu prepovedali zapuščati svoje hiše, ker je bil ubit arabski policijski uradnik. Casabianca, 26 julija. AA. Havas: Semkaj je snoči priplul norveški tovorni parnik > Ti rana«. 25 milj severno od Orana ga je napadlo neznano letalo, in ga jelo obstreljevati s strojnicami. Pri tem je bil ubit en mornar, kapitan parnika Gunder_ ■sen pa je bil ranjen v nogo. Na parnik je padlo tudi več zažagalnih bomb. Truplo ubitega mornarja bodo prepeljali na Norveško. Naii teniški prvaki Berlin, 26. julija. AA. DNB: V nedeljo zvečer so prispeli v Berlin jugoslovanski igralci za Davisov pokal. Ob koncu tedna bodo odigrali tekmo z Nemčijo v finalu evropske zone. Punčec še boleha za angino, v igri posameznikov ga bo moral najbrž nadomestiti Afit.ič, vendar o tem se ni padla odločitev. V Nemčiji zgrajena Kiel, 26. jul. w. V ladjedelnici aGenna-nia< je bila v soboto spuščena v morje prva podmornica, ki jo je tukaj naročila turska vojna mornarica. To je bilo prvo naročilo pri nemški tovarni po vojni za dobavo vojne ladje turski mornarici. Splo vitibi podmornice so prisostvovali tudi tonski poslanik in. mnoge nemške uradne osebnosti. Moskva. 26. juL w. Nedavno povelje vojnega ministra Vorosilova glede poostritve izpitov vojaških letalcev je v zvezi z mnogimi nezgodami, ki so zadele v zadnjem časa rusko letalstvo. Vojaški Ust >Kra*naja Zvezda« piše podrobno o teli nezgodah in pravi, da je glavni njihov vzrok slaba priprava letalcev in pa manjvrednost materijala. V bodoče bodo morali vojaški poveljniki izčrpno poročati o vsaki najmanjši letalski nezgodi. in zri.ve 26. Juftja. AA. DNB: Na južni Mannolabe so se včeraj smrtno po-nesrečfli trije italijanski turisti. Najbrž je med plezanjem prvemu spodrsnilo in je Hk soboj Nad 20 milijonov delovnih dni v letu neizkoriščenih v kmetijstvu Slovenije — Pritisk in izseljevanje v tujino Vsili se vprašanje, kako je vsa ta delovna sila v posameznih panogah izkoriščena in kako jc z delovno silo, ki o^tane v kmetijstvu neizkoriščena. Na podlagi podatkov o delovni sili, ki sc porabi na določeni površini posameznih kmetijskih kultur, tako za žitarice, industrijske rastline, vrtne pridelke. krmske rastline, kmetijske kulture, gozdarstvo in obdelovanje lesa, lov, nabiranje suhljadi in sjozdnih sadežev itd., je g. Hrvoj Maister izračunal, da se v našem kmetijstvu, jje-zdarstvu in postranskih panogah porabi letno 53.944.(M)0 delovnih dni. od teh v poletni dobi 46.112.000 m v zimski dobi 7 milijonov 832.000. K tem delovnim dnem je treba prišteti še delovne dni, ki jih kmetijsko prebivalstvo porabi za kmetijske melioracije, za popravila orodja, za popravila gospodarskih poslopij, za investicije v kmečke hiše in gospodarska poslopja ter za kupčije, obiskovanje sejmov itd. Za vse te posle in opravila sc porabi po primerni cenitvi poleti 3.181.000 delovnih dni. pozimi pa 3.233.000 delovnih dni. skupaj 7,114.000 delovnih dni. katere moramo prišteti k prej ugotovljenemu številu delovnih dni, porabljenih v raznih kmetijskih panogah. Na ta način znaša zaposlitev kmetijskega prebivalstva, zaposelnega s sezonsko mcnjajoeo se zaposlitvijo, letno okrog 61,000 000 delovnih dni. od tega v letni sezoni okroa 30 milijonov delovnih dni in v zimski dobi okrog 11 mirtjonov delovnih dni. Če primerjamo ves razpoložljivi delovni Čas kmetijskega prebivalstva z dejansko izkoriščenim delovnim časom, pridemo do presenetljivega zaključka. Dejansko razpoložljivi čas kmetijskega prebivalstva znaša, kakor smo v začetku ugotovili, letno 83.444.000 delovnih dni. Tako ostane pri našem kmetijskem prebivalstvu neizkoriščenega delovnega časa letno — 22,382.000 delovnih dni Kako velika je ta številka, pona/ori najbolje dejstvo, da zmaša število opravljenih delovnih dni slovenskega industrijskega delavstva, ki je zavarovano pri OlT kmetijskega prebivalstva letno imzpolaStjrHh 280 delovnih dni. Pri prej h vihi 298.000 delovnih s* dmfe so Iz Ljubljanice so potegnili truplo Ljubljana, 26. julija Kopalci na Ljubljanici so dopoldne opazili v vodi truplo oblečenega utopljenca. Opozorili so na to tudi druge, nakar so truplo ob 10. spravili h kraju in ga potegnili na breg na špici. O najdbi trupta. so | takoj obvestili policijo in je odšla na &piea komisija, v kateri sta bila dežurni uradnik g. Florjan in zdravnik dr. Lužar. V utopljencu SO spoznali na podlagi legitimacij in dokumentov, ki jih je imel pri sebi, 5o-let-nega trgovskega sotrudnika Andreja Ivan-šiča. uslužbenega pri tvrdki Feliks Urbane na Šv. Petra cesti. ^ Pokojnika, ki je bil oženjen in ki zapnsča. ženo ter dva otročička. so pogreSafi Že ed sobote, ko ni prišel v službo. Kako je nsel v Ljubljanico, ni ugotovljeno in se na ve, gre li za samomor ali za nesrečo. Po axaui sijskem ogledu so truplo pokojnega IvanšU ča prepeljali v mrtvašnico. Mednarodni kmetijski kongres 36. jul A A. Štefani. Lotos bo ps^i k\ mednarodni kongres v Rima. Kaav bo trajal od 3. do 6. oktobra ta s» wm njem prečrtanai nad 200 prodavenj. H as £h poslali učenjaki z vseffa sveta. iva, 36. jeri. AA. DNB: Tas* poročite o dojpodki« v rrnsk«*n k> sasaSai potrjaje, da so dne 10. ja9|a LSjnkaiSe finsko j> ladjo >Aietoc m pstroMoo * *B5c Sovisti i«pNffj**>. da sta larifi s* wtŠ$e \* 11 JsJkg v sovjetske t *od» Id da. > avadooa preiskava s* ■I la ostani člmu alfc«v« SralSe! ■al S0LOTIN8K1 N ARODe. julija 1938. 165 Tiifskoprometna sezona dobro kaže wM Manj |e Nemcev in £eho*tev*l»v, veS «n M v ▼ IiJaWjana, 26. juUJa Nedavno smo čatali poročite, o slab* tujsko prometni sezoni v našem Primorju. Bas t pret^ioem tednu ee je sezona ▼ dalmatinskfli k*oviščiri nekoliko poživila, a resnica jfe, da Je rnoogo ssanta kakor lani, pri jBsnnnj le treba upoštevati, da fte lanrka seaona v Primorju ni bila poseb no dotura. Cenijo, da je bilo lani ob istem času za okrog' 60% Tetovlšca.rjev vefi ko lete« v Dalmaciji. Bpriča tega ne ptevec razveseljivega dejstva, kajti tujski promet je za Dalmaci jo kakor za Slovenijo glavni vir dotood-kov za večino obmorsk e cr a prebivalstva, srao lahko vesefi, da se v Sloveniji tujsko prometna sezona razvija prav ugodno. Kar zadovoljni smo lahko s številom tujcev in domačinov, ki so že v predseaoni zasedli naša letovišča, zdravilišča in gorska okrevališča, tako so nam zatrdili v tajništvu Zveze za tujska promet. Statistike o številu gostov trenutno še niso na razpolago, a v vseh glavnih slovenskih letoviščih bo skoraj vsa mesta do konca avgusta zasedena. Posebno dobro so že zdaj zasedena zdravilišča, kakor l*o-gaška Slatina, Radenci. Dobrina, Laško in tako dalje. V Rogaj&ki Slatini j = največ domačinov s Hrvatske in Srbije. Zanimivo pa je, da je nad ena, četrtina vseh gostov Madžarov. Madžarov je precej tudi na Gorenjskem. Zboljšani politični odnosi z Budimpešto so imeli ugoden odmev v letošnjem tujskem prometu v Sloveniji. Zvezi za tujski promet gre pa tudi velika zasluga, kajti pr?d sezono je razvila posebno živahno propagando za naša letovišča baš na Madžarskem. Izkazalo se je, da je Hla propaganda dobro usmerjena in tudi dobro izvedena. Kakor je znano, so tvorili večino kontingenta inozemskh letoviščarjev Nemci. Glede obteka Nemcev kaže letos manj ugodno. Sicer prihajajo Nemci v večjih in man vin skupinah, toda ustavljajo se v naših krajih samo za nekaj dni, nakar odpotujejo dalj.. Od Nemcev, ki so si izbrali naše kraie za oddih, so pa večinoma ljudje iz srednjega stanu. Njih kupna moč ali moč letoviščarskega trošenja, ki je odločilna za fir.arčni uspeh sezone, je tudi srednja ali slaba. Resnica pa je, da so raihcvski letovišča rji letos napolnili koroška letovišča, ravnajoč se pc geslu: Svoji k svojim! Bogatejši letovišča rji iz Nemčije so se leto kakor ttadL fte lani, ■Jo- Mioslovaki žive v srah, kar se občuti »tu. Večina gostov je nCa vedno iz 11 in ▼ Ita_ v tajskem češkoslovaške bas do- ___,_______ tega pogrefcmo češkoslovaških gostov ne samo v l*rrnioob —Radomlje—Kamnik—Mekinje—Stranje—Kanonik, katere se je ude-lesDo 12 kolesarjev. Progo, dolgo 40 km, je ntevozn kot prvi dttrn Josip, član SK Vrhnike, v izredno dobrem času 1 ure 14 mdtasJt. Med kolesarsko dirko so startali na 6.200 m dolgo progo, v gozdnem teku trije tekniomkA. DtuBau Josip na SK Knmssk, Kočar Andrej in Hlebce Jože srn SK Kranj, je Srodan t časa S na, da ni mogel kričati. Eden mu je pokleknil na prsi, drugi mu je pa pretipal žepe ter mu vzel iz notranjega žepa telovnika sukneno vrečico, v kateri je imel Makar 5700 din v bankovcih in pa krošnjar-sko knjižico. Roparja sta Makarja še nekaj časa tiščala k tlom in se polastila tudi dveh kosov blaga za obleko, izmed katerih je bil eden rjave, drugi pa črne barve. Ko sta pomašila tudi blago za svoje suknjiče, sta tolovaja pobegnila čez polje in izginila v temo. Po borbi močno izčrpani Makar se je takoj dvignil in jel klicati na pomoč, zasledovati pa roparjev ni mogel. Odšel je proti mestu, kjer je na Šmartinski cesti prijavil napad stražniku, s katerim sta takoj odšla na stražnico, nakar so pričeli zasledovati tolovaja. V vsem okolišu stražnice je bila takoj odrejena racija, ki pa ni imela uspeha, ker sta napadalca najbrž pobegnila iz mesta. Napadenec je opisal roparja kot mladeniča, ki se mu na prvi mah nista zdela sumljiva. Prvi napadalec je imel na sebi temno obleko z dolgimi hlačami. Star je kakih 28 let ter ima dolge nazaj počesane, črne lase. Drugi ropar je star okrog 35 let in je imel na sebi športno obleko, na glavi pa svetlo čepico. Policija je takoj zaslišala tudi natakarja v Sventnerjevi gostilni, ki pa ni vedel povedati nič posebnega. Izjavil je, da je oba nevarna moška prvič videl v gostilni, kamor sta prišla malo pred Makarjem. Popoldne bi se morale vršiti na mestnem kopališču plavalne tekme. Ker pa je mestna občina odklonila vsako podporo za postavitev štartnih mo3tov. se tekme niso mogle vršiti, pač pa je odigral SK Kamnik prijateljsko waterpolo tekmo z juniorji SK Ilirije iz Ljubljane. Rezultat je bil 7 : 4 za SK Kamnik. Seveda moramo pri tem omeniti, da je pri moštvu Kamnika igral tudi naš nekdanji član Tone Cerer, katerega glavna zasluga je, da je rezultat takšen, kajti sicer bi bila najbrž borba bolj ogorčena in moči izenačene. Eno uro po water-polo tekmi, kateri je prisostvovalo veliko število občinstva, se je vršila na nogometnem igrišču nogometna tekma med SK Kamnikom in SK Kranjem. Nogometaši, ki v klubu vodijo nekakšno svojo politiko, hočejo biti vedno nekaj posebnega, ne smatrajo za potrebno, da bi se redno udeleževali treninga., da o »kupnih treningih sploh ne govorimo, so jo to pot pošteno iskupili. Kranjčani so se igrali z njimi, kot mačka z mišjo in jim stresali mrežo, da so se nam res v srce zasmilili. Rezultat 15 : 0 je menda dovolj sramoten rezultat, da bo kamniškim nogometašem enkrat šlo v glavo, da je treba za uspeh tudi smotrnega treninga, ne pa samo samohvala, češ. saj nam nihče ne more do živega« saj smo dovolj močni, da premagamo vsakega, ki ae upa z nami igra. ti — Zvečer se je vršila v mostnem parku težkoatletska prireditev v rokoborbi in dviganju uteži. V rokoborbi sta nastopila dva para SK Kamnika m SK Planine is Ljubljane. Ena borba je i je dvfgnfl .»mri HsrM Assae s lahkoto 110 kg, komaj 15-letn* Lak pa 75 k«. Upamo, da je prinesel športni dan, agO-nemu Uska tudi nekaj girr"*"1* uspehov m apeliramo srn vse Kanmičane, da nsiri agilne športnike podpro vsaj s svoje strani, te že ne morejo najti razumevanja tam, kjer bi ga po zakonu morali najti. Revija naših krajev Ljubljana, 26. julija P-avkar je posebno bogate opremljena izšla nova številka ■ Jajtislm i m Jm revije« za meseca julij in avgust, ki jo je tiskarsko vzorno natisnila Ki rodna tiskarna v Ljubljani Tuci to štrv lk~ naše najbo^še revije krasi mn-ugo aUk ?r_ znsnih fotoani-ter^kih mojstre v, ki nam Vezejo pogled na Dubrovnik in njegovo u»en»cnito cerkev vr. Vlaha, dalje Sv Lovrenc na Pohorju, Velo-luko na oteku Korčuli, T^lubl^ano iz zraka, slovensko narodno nošo. n^Žc v Baski, Slatino Rad-Tnce. Bled. naš J t rv zalem — Opie-nac, Vražji prepad v Sk**bou, Slovenj Gradec, motiv eb Savinji pri I nbnem in samo Ljubno. Mursko Soboto, Bohinjsko jezerj in pogled na prelepa Pli*"1 ička jezera. Novo številko >Jugoslovenske rcvtje«, ki jo ne njen urednik Vladimir Rf-jrallv po opremi in vsebini izenačil z r.n i*,.«»*>šhni inozemsAi-mi revijami, krasi tudi ptL lepih lesorezov mojstra H. Justina, ki predstavljajo dva motiva iz stare Ljubljane, slovensko vas, starodavno ssovensko znamenje in nase planine. Iz bogate vsebine omenjamo Vekaričev članek o turističnem razvoju Dubrovnika in njegovega področja, Pornezzijev prispevek o Sv. Lovrencu na Pohorju, prof. Vio-ličev članek o Veliluki z otokom ljubezni pred vhodom v zaliv. Regallvjevo reportažo pod naslovom >Med poletom sem vam napisal teh nekaj besede, prof. Antičeva razglabljanja o prometnih problemih otoka Krka, Regallvjevo poročilo o lanski bilanci dela ljubljanske Zveze za tujski promet, prispevek Katarine špurove »Naše lepo radensko zdravilišče vas vabi«, Regallvjevo vabilo >Na obale svojega jezera vas kliče naš kraljevski Blede, prof. Violičeva članka o turistični važnosti Gorskega Kotara in »Z obal naših prelepih Plitvičkih jezer«, dr. Ogrinovo studijo o razvoju naSIh gorenjskih mest s prvim delom poglavja o Kranju, prof. Novakov članek »Iz krajev in med ljudmi onkraj mejne Mure« ter naposled še zanimive članke o Slovenjem Gradcu in njegovi okolici, o novem jadranskem kopališču Njivicah na otoku Krku in o Ljubnem ob vhodu v romantiko Logarske doline. Uredništvu »Jugoslovenske revije« moramo izreči priznanje, ker nam je prvo v naši državi ustvarilo res sodobno in naimo-derneje opremljeno turistično revijo, hkra-tu pa jo priporočamo posebno vsem gostinskim podjetnikom, ki bi morali z njo krasiti svoje lokale za goste. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5, in stane za celo leto samo 100 din. Iz Maribora Iz Trbovelj tombola. Kakor vsako leto, tako je tudi letos sokolska tombola, ki je bda prirejena v nedeljo popoldne na prostranem sokolskem letnem telovadišču izredno dobro uspela, že v prvih popoldanskih, urah so se začeti zbirati ljudje na prirediscu, okrog 15. pa je bilo telova-dišče že pomo sTečežerjnih ljudi vseh slojev in stanov. Tik pred prtčetkom je pričelo deževati, vendar se je pa kmalu zopet zjasnilo, toda le za pol ure. de niso prišli na vrsto činkvini, ko se je vlila silna ploha z debelo točo, kar je zelo zbegalo igralce, ki so se deloma umaknili v prostore Sokolskoga doma, večina je pa ostala na dežju in pogumno vzdržala ploho. Čeravno so bili ljudje večinoma premočeni do kože, so vztrajali na prireditvenem prostoru do konca tombole. Vse je pričakovalo sreče, ki pa so je bili deležni le redki. Najbolj je bila sreča naklonjena mlademu rudarju Stanku Her-nausu iz Retja 33 ki je dobil lepo spalnico, druga -srečna dobitnica je bila hčerka rudarja Marica Gorsekova iz Trbovelj 56, ki je dobila krasno klavirsko harmoniko, trgovka ga. Moli v Trbovljah je dobila moško kok>, ključavničar Jurič Dominik iz Litije pa žensko kolo, jedilni pribor je pripadel sinu rudarja, Koširju Radu iz Kotredeža, kuhinjski pribor pa rudarju Fleretu Jožetu iz Zagorja. Zadeli so še 4 rudarji manjše tombole, preko 500 pa je bilo zadetih raznih manjših dobitkov na ambah, temah, kvatemah in čin-kvinah. — Odhod rudarske mladine na počitnice. Pred dnevi se je vrnila iz Bakra skupina rudarske mladine, ki jo je poslala tja krajevna bratovska skladnica, včeraj v ponedeljek pa je odpotovala iz Trbovelj druga skupina 28 otrok na 3 tedensko letovanje na Gorenjsko. Tam bodo letovali otroci vseh bratovskih skladnic v Sloveniji. - ' ». t v V i k> * / iV- ' t. » ' $ £k V /.JLt. / J-V . *'«V 3. •» r/> II \ t j* V* *-. t 4 i A k\\ a t. * i t 1*4 đt* i — N«wrja, kakorsno je divjalo snoči nad našo dolino, prebivalstvo že dolgo n^ pomni. Med gromom in bliskom se je po polnoči vlila silna ploha z viharjem. Na mah so bili zamaseni vsi cestni kanali, preplavljena 90 bfla pota, ki so zlasti na pobočjih razo rana in razkopama, ker je voda gramoz odnesla v dolino. Razen na potih pa neurje ni napravilo k sreči posebne škode. — Občina inaglsta Severna Slovenija bo proslavila 20 letnico Jugoslavije z velikim narodnim taborom v Mariboru v Mariboru v nedeljo. 14. avgusta. Dovoljena, jo Četrtinska voznina za vse udeležence. Prijaviti se je do konca meseca m sprejema prijave občinski urad. Naj ne bo griča in hriba, na katerem n« bi v soboto, 19. avgusta zažarel mogočen kres, hSkd posestniki pa naj poskrbe, da bodo zgradbe od IS. do 15. avgusta okrašene z zastavami. V interesu narodne in državne mM je, da proslavimo letos 20 letnico našega osvobojesrja č%n veličastnejše. Občina vabi tukajšnje prebivalstvo, da se udeleži v častnem številu te važne in pomembno manifestacije na narodnem taboru m kralja, narod m državo, ob mejniku — PO 24 Ms zopet v sssssvias* V Maribor > prfcfMl veeraj 47 tatei psUsMsc Niko** Dursom iz okolice Sarajeva, ki je bil 34 let v Rusiji. Duršuns jS svojčas slu. žil pri L bossriskean polku ter je q|| avgusta leta 1914 ujet v Karpatih, sivsi js ves čas v Hsbtriji, kjer se je tudi poročil. V Jugoslavijo je prišel z ženo in hčerko, in sicer brez vsakih sisdshiv. Mariborska obmejna poMcija je Durikima z ftruilno odpravila v domovinsko ofeOftDP Rižakss pri Sarajevu. _ »ljubezniva« zakOnoa, V štrihoveu v Slovenskih goricah sta se sprla zakonca Franc in Marija L Beseda je dala b*» sedo m France je naposled svojo boljšo polovico tako prem Hi sat 11, da je obležala na tleh., ženino čast je hotela rešiti neka sorodni ca, ki jo j e pa France prav tako na klestil, da je zadobila lažje poškodbe. Zadeva je bila prijavljena orožnik^n. ki so Franceta prijeli radi težke telesne poškodb. Epilog bo pred sodiščem. — Mrtvaški zvon. Na Meljski cesti 40 je umrl zasebnik Franc Bratož, star 87 let. V tukajšnji splošni bolnici je izdihnil v 72 letu starosti upokojeni kovač državnih železnic Mihael Jamniker, na zagrebški knoiki pa je umrl v starosti 60 let upokojeni železniški uradnik Matej Joštl, brat uglednega žel. uradnika v Mariboru g. E. Joštla. žahrjočrm preostalim naše iskreno sozalje. _ Rdeči peteHn na deželi. Na Rernsni- kn je ogenj vpepelil domačijo pocestnice Marije Potočnikove, ki trpi radi požara nad 20000 din škode. Preiskava je ugotovila, da je nastal požar radi slabega dimnika. — Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šo 10 bo na mestnem poglavarstvu v Mariboru vsak dan od 1. do vključeno 21. avgusta t. 1. in sicer ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure, obdelavirikih pa od 10. do 12. ure. Vpisati se morajo vsi obrtni vajenci in vse obrtne vajenke. ki Se niso stari 18 let in še niso dovršili obrtne nadaljevalne šole Novinci in novink P pri-neso s seboj odpustnico dovršene prejšnje šole in tudi radi vpogleda kratni list. Pri vpisu plačajo vsi običajno vpisnino. — USodepoina za m n java. Ko se jo 21 letni delavec Franc Lampreht, uslužben v Ehrlichovi tekstilni tovarni na svojem stanovanju v Bresternici 140 obudil iz spa nja, je hotel izpiti kozarec vode, pa je v poslnu zagrabil steklenico sidola ter ga izpil. Šele ko je napravil zadnji požirek, se je zavedel pomote. S hudimi bolečinami je obležal nezavesten v sobi in so ga poklicani mariborski ^reševalci prepeljan v bolnico .kjer so mu zdravniki izprali želodec. — Smrtna nesreča. V Radizelju je padel viničar Franc Vodusek tako nesrečno s skednja, da je obležal s strtim tilnikom mrtev. — POziv vojnim invalidom. Vsi vojni invalidi še v državni in samoupravni službi in upokojenci ter upokojeni oficirji se pozivajo v lastnem interesu, da se čim prej, najpozneje pa do 15. avgusta t. 1. zglase v pisarni krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Mariboru, Rotov-ški trg 1, med uradnimi urami vsak ponedeljek, sredo in soboto od 9. do 11. ure. S seboj prinesite vse irrvalidsk » listine radi podatkov za novi invalidski zakon. — 60 letnico rojstva proslavi jutri ugledali in sneari gostilničar ter posestnik Vik tor Koren v Kosakih. Slavljenec jP bil rojen pri Zagrebu in se je po srednješolskih študijah posvetil kletarstvu. Po vrnitvi v domovino je vstopil v službo pri znani tvornici šampanjca >Mrva« v Sarajevu, kjer je kmaahj zavzel mesto ravnatelja in kjer je pokazal mnogo odličnih sposobnosti. Po upokojitvi se je naselil v Koša. kih pri Mariboru, kjer je prevzel znano gostilno, ki slovi po izborni kapljici ter imenitni kuhinji, saj je bil slavljenec leta 1919 odlikovan ob prilik: velike kuharske razstave na Dunaju z zlato kolajno. G. Koren je bil dolgo vrsto let član občinskega odbora v Kosakih, 6 let pa je zavzemal mesto podžupana krčevinske občine. Leta 1936 je nastopil kot nosilec druge opozicijske liste v Košakih. Slavljenec obhaja 60 letnico v polnosti zdravja in duševne bistrine. Priključujemo se številnim slavljenčevim prijateljem in znancem z najtoplejšimi voščili ob lepem življenjskem jubileju. — Tržne cene na mariborskem trgu. Sobotni trg v Mariboru je bdi zelo dobro založen in obiskan. Krrretj? so pripeljali 11 voz in 115 vreč krompirja, ki so ga prodajali po 1 do 1.50 din kg, odnosno 7 dinarjev za merico. Tudi čebule je bilo zelo mnogo in sicer 6 voz in 40 vreč. Cena čebuli je bila 2 do 4 din za kg. Ostala zelenjava se je prodajala po naslednjih cenah: novo kislo zelje kg 4 din, kumarice za vlaganje 6 do 10 za 1 din, zelena paprika 2—4 komađ? za 1 din. paradižniki kg 8 dO 10, fižol v stročju 3 do 6 din kilogram »grab lusčen liter 5 din. Sadje: jabolka kg 4 do 6, bruSke 8, marelice 6 do 12, breskve 6 do 16, črrdc* liter 1.50 do 2. maline 4 do 5, grozdičje 4 do 5, rin-glo kg 3 do 6, vianje 6 do 8 din za kg. Mlečni izdelki: smetana liter 10, mleko 1.50 do 2, surovo maslo 22 do 24, čajno maslo 28 do 32, domači sir 10 din za kg, jajca komad 0-50 do 0.75. Na perutninskem trgu so prodajali 182 kom. kokoši po 18 do 25 din za komad, 1274 kom. piščancev pO 18 do 50 din pax, 08 rac po 15 do 18, 30 domačih zajcev po 5 do 25 din. Na s nenem trgu je bilo 8 voz sladkega sena po 50 do 55, 3 voze kislega sena po 50, 2 voza detelje po 50 in 2 voza piemene slame po 30 do 35 din za 100 kilogramov. _ Športne novice. V Mariboru je včeraj gostovala enajstozica subotiškega podaaveznega prvaka žaka, ki je proti SK železničarju odigral prijateljsko tekmo, ki se je končala z zmago gostov v razmerju 3:2 (1:2)- Bila je lepa tetana, v kateri so dominirali gostje, ki razpolagajo z odličnim rnostvom. Domači topot niso ustrezali ter je moštvo igralo zelo raztrgano. Zmaga Žaka je r^^haoma za-stsaeaa Na stadionu Sk Železničarja se je včeraj dopoldne končalo letošnje tekmovanje za labkoatletsko prvenstvo Maribora, ki je trajalo tri dni. Novi prvaki v posameznih disciplinah so: 100 m Les (RafSd), 200 m Les (R), 400 m Muraos (z), 800 m Muraus (z), 1500 m Kramar (R), 500 m Stojnsek (Maraton), 10.000 metrov Zupan (2), 110 m zapreke Lus> nik (M), štafeta 4X100 m v isllnn KoiariČ t 4.M),. s palico Orosi (It). Uoskok Rstko (Jfcf), met krogle Hlade (Z), disk Radič (R), kojpjje Gregorovič (ž), kladivo Gujs-nik &). železničar si je prihotfil 6 prvih, 7 dnsjtŠ SS 5 trctjjfc mest. SK Rapid 6 prvsfc. 3 druga in 1 tretje mesto, SK Maraton pa 3 prvih. 6 drugih m 10 tretjih mast. Na l#?siAkih ferlfečih SK železo -carja se je v^sil teniski dvoboj za državno klubsko prvenstvo »*ed ISSK Mariborom in 3fC felez-mčarjsa*. Tekmovanje se je iKmčalo Z zmagi1 SSSST Maribora v raz-msrjs 6:1. fit»lejsW*e«r KOLEDAR nanos: Torek, 26. julija >' ''olicam. Ana DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pevec njene visokosti Kino TJnlon: Dve siroti Kino fct-.Ua: A: a h o v vrt DEZCRNE f K K A R PTIC Danes: Mr. Leustek. Resi jeva cesta 1. Ba-hovse. Kongresni tre* 12. in Nada Kctnotar. Vič — Tržaška cesta. Raznih in letnikov dobrcn^o/jce imamo pri nas. Tudi nito v*i v ent rvevi Št druStvu \*član}čni, temveč imajo vetf društev, snujejo ae pa Se neva, da bo naša že itak nevarna popla\>f> društev še večja. Oni dan smo brali% da so tam doli v Beograda ustanmnli svoje društvo dobrovoljci bivšega bataljona majorja Blagoti-ča v Četjahinsku v Sibiriji. Čez nekaj csW smo zopet brali, da se oglašajo tudi dobrovoljci bivšega jugoslovanskega polka Marije Oubca v Tomsku v Sibiriji. Tudi ti zahtevajo svoje dobrovolfske pravice, ks-Aror so jih dobili drugi, in prav imajo* Vsakemu je treba dati, kar mu gre. Ker smo pa le pri dobrovoljcih, bi ne škodilo, če bi se dotaknili vprašanja, kdo je prav za prav dobrovoljce. V ožjem aH v normalne razmere spadajočem pome mm besede je dobrovoljec tisti, ki je sam iz lastnega nagiba med vojno vstopil v vrste zavezniške vojske in se boril proti centralnim državam. Ta pojem smo pa mi močno razširili in zdaj bodo kmalu dobrovoljci vsi, ki so med vojno nosili puške ne glede na to. kam so bile te puške obrnjene in na koga so streljale. Teh vrstic nam ne narekuje zavist, pač pa čut za pravilno definicijo ali opredelitev nekaterih pri nas zelo nejasnih pojmov. Končno je pa itak vseeno, kdo je dobrovoljec in v kakšnem pomenu besede, saj imamo enako, če še ne bolj zmešane tudi druge pojme. Mat o več ali malo manj zmešnjave, od tega ne bo nikoii.tr bolela glava. Svet se tudi ne bo podrl, če postanemo sčasoma dobrovoljci vsi. kar nas je v naši mili domovini dobre volje, pa naj izvira nasa dobra volja od cvička ali od terana. Iz Celja _c Sestanek radi pro>lave 20-letnire Jugoslavije. Mestno rjoglavarstvo v Cehu »e zaradi čim ^večanejže proslave 20-let.ire obstoja kraljevine .lu^orlaviie pismeno povabijo vsa tv-t=ka dru5ft*a na sestanek. H bo v sredo 27. t. m. ob 19. v mestni ^»svetovalnici na mestnem poglav irstvu. Tu Ji ona društva, ki pomotoma .iiorda ne ti prejela vabila ee prosi jo, da M se po ovojem zastopniku zanesljivo uil-ležila sestan ka. —c Opozorilo nabornikom. Mesino poglavarstvo v Celju pociovno opozarja vse nabornike, ki bodo šli prihodnje dni ua nabor, da prinesejo s seboj tokumente, navedene na pozivu. Zlasti naj dijak] prine-^io originalna izpričevala. Nadalje «e oposaria jo rezervni ofirirn, da prinesejo svoje državne irnifornm na pregled. —c Gradnja škarpe pri iiainskem kopališču. Mestna otvina razpisuje dobavo • - 12 kubičnega metra kamenja kuni i«-u.\i /.Ina-nih večjih dimenzij za napravo zidane Škarpe na zapadni strani dsjBSSkegS kooali-šca na desnem bregu Savinje. Zadevne :*o-nudte ie treba vložiti do četrtka t. m. do 10. dopoldne v vložišču na mestnem glavarstvu. —r Napad in dve ne>refi. V Dre^in.i v'>-si pri Petrovčah je v nedeljo m-ki pOJttSt. nik napadel 28-Ietnega dninarja Fran«■ i Bevka iz iste vasi ter ga z nožem hudo .►oškodoval po glavi in rokah.. Pri Sv. Miklavžu pri Šmarju ie padla 50-letna uussslniliira žena Marija Križnikova doma r» poda in si zlomila levo roko v zapestju. V soboto »i ie 36-letni delavec Ivan Hribejtdk z Liub neca pri delu po nesreči odsekal palec leve roke. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. —c V celjskj bolnic] jo umrl v nedelio oH-Jetni Žagar Jože Prijatelj z Ljubnosa —c Društven Ulet na Smohor nad Laškim ho priredila celjska »Sočac v nedeljo 81 t. m.. Udeleženci se bodo odpeljali ob 6.46 zjutraj s potniškim vlakom iz Celja v Laško in krenili nato p*1* na Amohor, proti ti večeru pa ^e bodo vrnili pe£ preko Tre-merja v Celje. —c Pogreb višjega davčnega upravi t eija v p. in posestnika g. Maksa Zumra, ki je umrl v soboto na dunajski kliniki, to v sredo 27. t. m. ob 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Celju. Iz Laškega — Neurje. Nedelja je bila soparna, da se je mlado in staro prav pošteno potilo. Domačini in letoviščarji so si oddahnili v vecemam hladu bodisi v Henkejevem ah pa Tropovem vrtu. Ob zvokih jazza je mladina prav pridno plesala. Kar je prihrumela okrog 23. ure iz gornje Savinjske doline nevihta, ki je napravil* tej večerni idili kooec. Lilo je kakor rz škafa in treskalo, kakor da se nebo podira. Med drugim je strela zažgala kozolec smihelskega cerkvernika Vorine, kateremu so zgoreli vsi letošnji pridelki. V Njivicah pod 5t. R upe rtom pa je strela zažgala posestniku Mačku gospodarsko poslopje. — Gasilska tombola. Laški gasrlci prirede v nedeljo 31. t. m. popoldne na »Lavi« veJ&o gasilsko tombolo. Po tomboli ljudska veselica istotam. Gasilska četa upa s čistim dobičkom iz te prireditve svoj gradbeni sklad v toliko okrepiti, da ji bo t tem omogočena gradnja prepotrebnega ga- SbhBSBBSBBBBBBb Stev. 165 DNEVNE VESTI — ŠvicArski miasMer ▼ Split*. V nedeljo ie prispeto v Split nad 1.000 domačih in tujih letovisčarjev. G Oedokovitn posebnim vlakom se je pripeljalo iz Prage večje število letoviscarjev, razen toga je pa prispelo tudi vec Nemcev v skupinah, ter ena skupki* Švicarj**v, med kafteriai je tudi evicaj\ aki minister Peret. — Pokojnioaki zavod v Beograda. S L avgustom saoie v Beograda poslovati Po-kojninčk: zavod za privatna iiamačoaaoti. V6e priprave eo končane in Se ta mesec razpošlje zavod delodajalcem in usluibeji-cem okrožnico s priloženimi poVoinicami, da bodo zaaeti pasosvari prispevke. — Sestanek -udne j«*osloYen*ko.italir)Ji ske komisije. Rimski Usti poročajo, d* se seMane statoa j iigo£k>ven»ak:c* j talijanska komisiia v zadetku avgusta v Rimu. Dotiej ne bo nobenih izprememb v trsaovjnskem prometu med Jugoslaviju in Italijo, — Italijanske štipendija sa naš« >tmieaie_ Itali ia^sko postaništvo v Beogradu oblica interesente, da ie pok« štipendij ki jih je nafrjaraka vlada podelila studiom iz Za-jrreba in Ljobljane rezerviranih *e 14 iii-pemfij la tekoče ieto »a žtudenle beograj-ake uiri verne, štipendije so po 1.000 lir matrono in izfjtočevak' bo bodo »kozi 8 niese-oev. poke tega pa dobi v*ak študent J .000 din na račun potnih stroškov, JCaudui-ui lahko v svojih prošnjah označijo m^sU> v Italiii. kjer bi boteM studirati. — Seaton Watson v >piits. V Splitu ae mudi že več dni znanj publicist in zgodovinar Seatou VVataon. V Splitu ostane še nekaj dni kot gost Iv.-iaa Me£trorica- — še ene dopolnilo. Kaže. da dopolnil ie pojasnil k poročilu o sokolski cvecano- a Rakeku ne bo konca. Včeraj smo priobčili nekaj vrstic o dopisniku >Sk>ven»ke-da domač. Danes smo pa dobili informacije. 1 poročilo ni bilo povsem točno. Naj- nre* moramo ugotoviti, da se temu mladenič! n obrazu nožna, da ni zmožen *4iii zirat .vvročUo tako. kakor je bilo stilizirano in sbjavifano v »Slovenske domi \ On ie sjredo H* temo teiefonično poroča J o side-Isfbj iic »kolski prireditvi i« govorih. vse druu«> po svoji starj navadi skuhati fm pse] . )3podje v uredništvu samem. Dopisi conskega doma« ie b|| vedno dober . si je že od tretje gimna- zije z kistrukejjami slutil vsakdanji kruh. Tu-ii Iv • ■ »anticek. ker ie izpolnil že 20. leto. To v §ntfjp vojj^ obutvi-amo, ker stojim-• i»*ledno na stališču, da nočemo nikomu- i>!ati kriviea m da «pc*t ujf-rao tudi naspro-nike, Ae 90 odkriti in ee se zajedajo k: Movaka dostojno in kaj ne. Priponi in j smo, da ie bilo uredništvo >Sk>-ven*k^ea doma« napro&eno. Mi priobči pri. merno pojasnilo v te] sadevi, pa seveda i*sa v svoji priznani zaerizaao&i ni hotelo storiti. — »Almanah slovenskih strokovnih pisateljev in publicistov«. >Nova strokovna založbe v v Ljubljani, Groharjeva cesta št. 27 namerava izdati v kratkem almanah slovenskih strokovnih pisateljev v bibliofilski izdaji. Urednik je Vladimir Oeme, profesor knjigovodstva na Trgovski akad. v Ljubljani. Nekatere osebe so že dobile vprašalne pole z vabilom, da predlože svoje osebne podatke o rojstvu, poklicu, dovršenih šolah in izpitih in ra/en tega se svojo fotografijo. Kazen tega je treba navesti podatke o napisanih knjigah in člankih ekonomsko-ko-mercijalne vsebine. Predvsem se nam zdi, da bo dalo to povod pretiranim ambicijam častihlepnih oseb. Nič ni lažjega namreč, toUcor napisati kakršenkoli članek o gospodarstvu, lri ne mora biti niti posebno dober, in se tako ovekovečiti v besedi in sliki nameravanega almanaha. Posebno pozornost pa vzbuja naročnina Din 350.—, katero mora subskribirati avtor ekonomsko-komercijalnih člankov in knjig. Stroški klišeja znašajo po naših računih kakih Din 50.—. Tisk naslovov ekonomsko-komercijalnih knjig in člankov pa tudi ne more več stati v povprečnosti kot Din 50.—. Interesira nas, kako se namerava uporabiti razlika od Din 250.—. Vsekakor bi bilo dobro, da bj se to javnosti pojasnilo. — Na drugi strani bi pa bilo potrebno napraviti gotov kriterij za kvalifikacijo gospodarskega članka, katerega mora izpolniti avtor, katerega ime bo objavljeno v almanahu. — Z TJskovnice. Ta lepa planina v gorskem območju je zopet zvabila v svoje sredo številne letovišcarje iz bližnjih in daljnjih krajev. Desetič je pripeljal letos tu sem jeseniški upravitelj 25 otrok z Jesenic, da se v svežem zraku in ob tečni hrani zdravstveno okrepe. Uskovniško sonce jih je ožga-lo in žganci so jih odebelili. Letoviščarji so hodili gledat otroške igre in poslušat njih večerno petje. Na TJskovnico se gradi avtomobilska cesta, ki bo tekom 4 let gotova in bo vezala Bohinj z Bledom preko Mrzlega studenca. Neko jeseniško društvo kupuje svet v bližini Uskovnice, kjer bo zgradilo poslopje za gozdno šolo. TJskovnica je z njeno okolico v hitrem razvojnem poletu. — Javite se pravočasno za obi»k «»per An dre Chenier in Mefietofel, kj se vršijo dne 30. in 31. L m v Trstu v trdnjavi Sv. Justa. Prijave sprejemajo vse biljetarne PUTMK-a. — Vreme. Vreineneka napoved pravi, da bo večinoma jasno iri toplo vreme, nagnjenje k nevihtam. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 3s< v Splitu 32, v Dubrovniku 27, v Zagrebu in Da Ratu 26, v Ljubljani 25.6, na Visu 2o. v Mariboru 23.4, v Sarajevu 23. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.9, temperatura ie znašala 15.0. 20 km daleč je prišel s prestreljeno glavo, v bolnico v Slavonskem Brodu je prišel v nedeljo 24-letni Andrija Baboselac 3 prestreljeno glavo. Krogla mu je prebila tilnik in izstopila v očesni duplini. Fant je prišel 20 km daleč s prestreljeno glavo. Nanj je streljal 20krat iz osvete Stjepan Dabčević. kjer ga je bil Baboselac lani oklo-futal. Zdravniki so fanta takoj operirali pa nimajo dosti upanja, da bi mu rešili življenje. — Avto povozil starca, Blizu Bosanskega Broda se je pripetila v nedeljo težka nesreča. Avto posestnika Koste Pantiča iz vasi Brusnice, ki ga je šoftral Pantičev set Boško Bobič. je povozil 85-letnega Gjorgja čeriča. Zlomil mu je obe nogi, odtrgal roko in zdrobil glavo, šofer je po nesreči pognal avto naprej in pobegnil. — Mom v Hrastju. V hišo posestnika Alojzija H orla v Hrastju pri Moti Je bik> vlomljeno in je tat odnesel 8 ženske obleke par ženskih čevljev, moško obleko ter nekaj perila, v skupni vrednosti nekaj nad 500 din. Kakor so ugotovili orožniki, sta bila vlomilca neki Jakob Zver, bivši delavec, ki se pa najraje klat] okrog brez dela ter njegova žena Marija, ki sta pobegnila. Iz LJubljane —-i j U»jpek a*oiJe aa ljanskega kolodvora. Pred letod dni ae je vsa javnost složno zavzela na ureditev Železnice In pnometa v r»tiljsat po načrtu ljubljanske sekcije TJcMkaiJa Jago-shummšilli fcis»«>w> 1 in arhitektov. Na magfetnhi js hCa anketa, ki sO ae je ud* lazili številni fTaahnfartd nateg* Javnega fevljenja. Izvoljeni so bili delovni odbori, javnost oe aankna, kakasa so danji uspete akcije sa poglobitev niče v Ljubljani in če so sploh kakšni. Zato >e treba nagtoflrfrl, da je akcija do. segla prve odločilne uspehe »ki bude trdno upanje, da bodo veUki načrti poglobitve uresničeni. Predvsem so hfle ustavljene adaptacije na kolodvoru, ki niso hHe v skladu z načrtom poglotortve in M bi bOe le krparija, da bi se Jhn ne bOo treba lotiti ocrločno ureditve kolodvora se tako kanalu. Posebno pc^nemben uspeh akcije je pa bila ustanovitev tehnične sekcije aa izdelavo podrobnih načrtov poglobitve. 6etf sekcije Je ina;. Drago Leakovfiek, sodelavec ing. 6. Dimnika, ki Je zadelal ids> ni račrt poglobitve. Ra&ea tega Je pa železniško ministrstvo tudi že odobrilo kredit aa n alcup sveta na tovorni kotodvor. TI uspehi akcije so zelo pomembni, saj po. menijo, da se je vprašanje poglobitve se-leznioe v Ljubljani premaknilo 2 mrtve točke v odločilen razvojni stadij. —lj Rafsnarji so odpovedali. V soboto je bil v Ljubljani navdušen sprejem aaših telovadcev — zmagovalcev v Franciji. V Kopitarjevi u&cl imajo preizkušene raeu-narje, ki «e postavijo ob ulicah in cestah, da po svoje točno preste je jo Sokole ob vsaki najmanjši sokolski prireditvi. Ti racu-narii operirajo ob takih prilikah vedno s številkami, prikrojenimi tako, kakor je njim prav. Zdaj srno pa naenkrat doživeli, da v poročilu o navdušenem sprejemu naših telovadcev — zmagovalcev ob povratku iz Francije ni nobene žtevilke. Kaj računar. ji iz Kopitarjeve uiiee ne sna jo šteti do d? —lj Kaj pa te pomeni? Prejeli smo: Po daljnem času sem prišel na prijazno pot, ki vodi ob vznožju šišenskega hriba od tivolskega gradu do hotela Bellevue. Kot gozdna not, ki vodi skozi jn skozi med gostiln, senčnatim drevjem čez brvi. Je ta pot za vse Ljubljančane in tudi tujce posebno privlačna. Ko napravim dva ali tr; ovinke, zagledam naenkrat novo tablo z napisom: >Do preklica dovoljena pot d. d pivovarne Union«. Prav takšna tabla je postavljena na koncu te poti, kjer ti zabranjuje nadaljnjo hojo lastnik hotela Bellevue. Ni mi znano. aH naj bj bila ta pot po zemljiški knjigi javna ali zasebna. Gotovo pa je, da se je sprehajal po nji ie vsak Ljubljančan od nekdaj, najsi ima še toliko križe v, m to v zavesti, da hodi po poti, ki spada k parku. Prav zato menda ljubljanska občina tudi čisti to pot, jo oskrbuje in popravlja tudi brvi na nji.. Pred leti so mestna delavci postavili nove mosbeke po vsej poti. Tudi včeraj je čistil in pometal delavec, ki gotovo ni bil pivovarniski. temveč mestni. Zato bo pot ne glede na to, »kozi čigav gozd ie izpeljana, mestna. Dolžnost mestne občine bi bila poskrbeti zato. da dotični tabli izgineta, sieer bo sprehajalcem naenkrat zabranjeno hoditi tam, kjer so hodili od mladih let, pa ne samo oni, temveč tudi njihovi starši. —U Rokavice nogavice — KarsJenik, Nebotičnik. —lj Umrli so v Ljubljani od 16. do ŠL t. m. Gerber Franc, 76 let, trg. pomočnik, Vajda Vladimir, 52 let, višji kontrolor drž. žel., Kimlein Draga, roj. Fucha, 64 let, vdova uradnika, Toma zin Marija, 87 let zasebni ca, Podgoršek Ivana, roj. Medja, 52 let, vdova trg sluga, Tominec Franc, 28 let, bolnik. Battelino Jožica, roj. Stanonik, 37 let, soproga drž. uradnika, Richter Uršula, roj. Traven, 65 let, soproga trg. poslovodja. Pavčič Jakob, 78 let, pis. odpravnik juž-žeL v pokoju, Kogovšek Frančiška, 49 let, poljska delavka, Rovte, arez Logatec, MaJerič Marija, roj. Mam, 41 let, soproga policijskega nadzornika v pokoju. Kramar Franc, 47 let, mestni knjigovodja in rezervni podporočnik. — V ljubljanski bolnici so umrli: Zupančič Ivana, roj. Breskvar, 61 let, žena žel. uradnika Josipa, Račič Krista, roj. Pelko. 41 let, Žena drž. uradnika, Ra-donič Mate, 27 let, akademik, Zagreb, Lav-rič Jurij, 57 let, brusač, Gor. Hajdina, srez Ptuj. Hribar Alojzij, 4 dni, sin tesarja. Veliki hrib, obč. Zg. Tuhinj, Golmajer Marija, 1 uro, hči Žagarja, Lese, obč. Brezje, Baš Marija. 65 let, užitkarlca, Psata, srez Ljubljana-okolica, Zupančič Ana, 23 dni, hči mizarja, Poljane, obč. St. Vid nad LJubljano, Jenko Adolf, 2 leti, sin električarja, Kogovšek Frančiška. 49 let, poljska delavka, Rovte, srez Logatec, Brejc Jakob, 28 let, poljski dninar, žetine, obč. Javorje, Fabjan Ivan, 29 let, delavec, Dobovc, št. Jurij pod Kumom, Mohorič Marjeta, 40 let, kuharica, Jesenice, Ločni kar Franc, 1 leto, sin delavca, Zagorica, obč. Bled, Ločnifkar Anton, 50 let, tovarniški delavec, brvaBšče neznano. Pogačnik Milena, 4 mesece, hči zidarskega delavca. —lj Kako skrope ulice. Na to notico v sL 158 našega lista smo na magistratu dobili informacije, da curek škropEnega avtomobila večkrat oplazi in zmoči pešca, če ne hodi Po cestoo-policijskih predpisih po hodniku, temveč se izprehaja po sredi ceste, kjer je pešcem hoja prepovedana. Tako &e ie na žalost morda zgodilo pred Čumijevo trgovino v Gradišču nekemu gospodu jn neki dami. ki sta opazovala, kako je škropil, ni avto strašansko dirjal in s pospešeno vožnjo hitel proti glasni pošti, ter pri tem ugotovila, da je temu pocestnemu ekspresu moral tramvaj slediti v polževem tempu. Polževi tempo tramvaja sa avtom v naglem begu. kakor trdi pisec notice, je res zgražanja vreden nikakor pa ne narobe, kakor sta bila zaradi tega ogorčena premočena gospod in dama, ki se pritožuje ta na divja, njem škropilnih avtomobilov, ki naj bi bilo krivo polževemu tempu tramvaja. V splošnem je pa treba vedeti, da »ta na vsakem škropilnem avtomobilu dva vozača. Prvi vodi avtomobil, drugi pa upravlja ročici za škropljenje. Splošno je tudi znano, da so naši pešci jn vozniki precej nedisciplmirani in je zato že sama voinja težkega avtomobila težavna Se bolj težavno je pa škropljenje cest. V Ljubljani ie todi ie dosti ljudi, ki so popomoma prepričani, da se jim mora avtomobil umakniti in da se ne sme cesta škropiti takrat, kadar so ti ljudje na cesti. Pa ee pripeti, da je na levi In tudi na desni nekaj takih pelcev, a skro-Pilec je pač tako ustvarjen, da na levo m • desno stran ne vidi bkzatL Ca torej nI krtv | »6LOVKKSK1 NAROD«, torek, M. JuBja 1998. pešec, da ga ie ontezH cnrek vode, na mora jo biti Mri eeatoo-pohc*jski predpisi asi pa ado sam stvarnik. 2e več tskm primerov je btk> pfoaksjiih in skoraj vedno je bila ugotovljena krivda na strani pešca, ki ni posnel predpisov kako je treba hoditi po mestnih cestah, škrooimi avtomobili vozijo zaradi vefctke teže s takim ropotom, da jih pešci morajo slišati že od daleč in se lahko vsakdo u uvofatino umakne, Sieer pa meščani moralo bili mask* bolj potrpežljivi, škropilni avtomobili opravljajo svoje delo po gotovem, programu, a zahteve meščanov so vedno večje in mestna cestna uprava le težko zmaguje deso. To pa posebno sate. ker nekateri pešci mislijo, da so ceste namenjene samo njim, in zato mora Škropi lee neprestano ustavljati škropljenje, da naposled ni vsa cesta poškropljena. Skratka, nedisciplinirani pešci ovirajo delo in so največ krivi pritožbam. —lj Ameriški Slovenci odhajajo, s snoč nJim brzovlakom se je vrnilo čez Jesenice nazaj v Ameriko okrog 30 ameriških rojakov, ki so prišli pred dobrim mesecem na obisk svojcev v staro domovino. Na kolodvoru so se prisrčno poslovili od svojih bBžnjih sorodnikov in prijateljev. Pri večini ocmajajočfh je bilo to pc*9lednje slovo od stare domovine- Vsem želimo srečno pot! .—lj Ljubljanski fotografski natečaj Je podaljšan. Turistični odbor mesta Ljubljane Je na splošno zeljo podaljšal nagradni natečaj za najboljše fotografske slike mesta LJubljane do 10. avgusta, hkrati je pa ustre gel tudi želji, da ni treba prilagati kontaktnih kopij, pač pa morajo tekmovalci upoštevati najmanjšo velikost povečave 18X18 cm. število aHk je neomejeno, zlasti so pa potrebne notranjosti raznih cerkva in drugih poslopij ne glede na njih starost. Prav tako so dobre panorame našega mesta zelo dobrodošle. Slike je treba na vsak način vsaj 10. avgusta oddati turističnemu odboru na mestnem poglavarstvu (obrtni oddelek Mestni trg 2/1) - Nagrajene in druge za razstavo primerne fotografije bodo razstavljene v posebnem oddelku Mednarodne fotografske razstave na velesejmu. n_ Evidenca umobolnih jn duševno zaostalih kakor tudi hudo pohabljenih, gluho-aemih. slepih in božjastnih na področju mesta Ljubljane se vodi in spopomufe na mestnem pofflavatFtvu (mestnem fizikatu). Mestni fizikat vabi v«e prizadete odnosno niih etarse svojce, da prijavijo, če se hočejo izogniti kaznim, med uradnimi urami na mestnem fizikatu v Mestmem domu, II. nadstropje, v času do 11. avgusta osebno imena zgoraj omenjenih z vsemi drugimi potrebnimi podatki. —H Dolenjsko tramvajske proge bodo obse vili ie letos. Dok) na novi tramvajski progi k Sv. Križu dobro napreduje m računalo, da bo že snedi septembra končano, nakar nameravajo takoj začeti obnavljati dolenjsko progo. Računajo, da bodo progo obnoviti v poidrugem mesecu, to se pravi, da bo novembra še obnovljena. Nova proga to ležala povsem v trasf stare proge. Načrti za obnovitev dolenjske proge so pri pravljeni že dolgo. Obnovitev dolenjske proge bo zahtevala približno 1,800.000 din stroškov, med tem ko bodo Izdali sa novo, evetokrisko progo okrog 2*5 milijona din. Pozimi bodo izdelali v remizi še 7 tramvajskih vozov. —rj V evangeljski cerkvi v avgustu ne ne bo službe božje, ker odide pastor g*. Schaffer na počitnice. Službe božje ss pričn© zopet v septembru m sicer bo prva v nedeljo 4. septembra, potem pa zopet vsako nederjo ob lO. —lj Most om GttuMAco v Rožni dolini na cesti TL je od ponedeljka 25. t. m. do petka 29. t m. zaradi nerjnega popravila za vozni promet zaprt. Ta čas Je vozni promet z Brda najpripravnejsi naravnost na Tržaško cesto. —lj de s vtasz v trafiko na Tabora. Včeraj smo poročali, da je bilo viotnljeno v oo-ei na ponedeljek v trafiko Marije Kolarjeve na Taboru, katere lastnik pa je vojni invalid Jurij Kolar, ki trpi občutno škodo. Ukradena mu je bila vsa zaloga boljše vrste tobačnih izdelkov, v vrednosti nad 6000 din. Koiekov in raznih poštnih vrednotnic vlomilci niso odnesli, ker jih lastnik ne pušča čez noč v trafiki, marveč jih odnaša na dom. Pot rab pa so ves drobiž iz prodala ter razno galanterijsko blago. —lj Tatvine. Pletilji Štefki Spindlerjevi je nekdo ukradel v neki kavami v Kolodvorski ulici 500 din vredno žensko jopico, s sivo svileno podlogo. — Krovec Karoi Ozebek je oni dan popravljal v Majetrovi ulici streho. Tam je bil istočasno zaposlen tudi kuriač Janko Dovč. Oba sta bila med delom okradena m sicer je tat odnesel Ozebku žepno uro s verižico, ki jo je pustil v telovniku pod streho, Dovču na usnja-to listnico z 200 din. ki jo je hranil v obleki. SRran W Iz Litije — Predavanje e obvesai telet si vsgoji naroda bo v nedeljo 31. t. m. ob pol 0 dopoldne v dvorani na Stavbah. Predaval bo banov, referent aa 0TV. Telovadci, športniki m prijatelji mladine — iskreno vabljeni. Zakaj »Jug" ni nastopa Štirje njegovi igralci so sedeli v kavarni pri eta M nastopili » w-— LJubljana. 26. Julija Postopanje »Jugovegac vaterpolo moštva, ki Je v soboto zvečer pred kvalifikacijsko tekmo za sestavo državne reprezentance enostavno izginilo s kopališča, je vzbu dilo splošno ogorčenje. Nihče al ni znal tega razlagati, najmanj pa saveam funkcionarji, ki so istega dopoldne priac^tvovali ^Jugovcmu« treningru, na katerem Je bilo navsoče kompletno moitvo. Bili 80 to vratar Rtunčevič, branilca Samardzic in Cvje-t kovic .krilec Dabrović in napadalca Stan-dinger in Tosovič. Manjkal Je torej edino Ciganovič ki ae je pripeljal v Ljubljano šele naknadno, ker ni mogel prej dobiti dopusta. Zastopnik >Juga< je tedaj zaprosil saveznega funkcionarja, naj preložijo kvalifikacijsko tekmo na ponedeljek, ker da 20 »Jugovi« waterpolisti Se utrujeni od potovanja. Ko so bili opozorjeni, da je to nemogoče, ker je bila kvalifikacijska tekma v razpisu določena za soboto zvečer, so končno vendarle pristali. Po večernem plavalnem prvenstvu bi morala slediti vvaterpolo tekma. >Jug« se je povsem nepričakovano začel puntati. Začela so se pogajanja, ki so trajala pol ure. »Jugov« kapetan je izjavil, da SO 4 njegovi igralci bolni in da ne more postaviti kompletnega moštva. Končno so se sporazumeli, da bodo nastopili z vsemi razpoložljivimi waterpolisti, manjkajoče pa bo posodila Ilirija. Po magefonu je bOo javljeno, da bodo od »Juga« nastopili Kimčevič, Hagon, Sa, mardžič, Baica in Orlic. Ko bi se morala tekma pričeti, so tudi ti lzgtrrfli, ker so se menda zavedali, da brez Cvjetkovica, Tošo-viča. Standingerja in Dabroviča ne morejo pokazati pravo »Jugovo« znanje, kajti Baica in Orlić ne spadata v prvo moštvo. Kako se je moglo zgoditi, da so navedeni štirje nenadno oboleli, ko so bili še dopoldne čili in zdravi? Te uganke ni znal nihče razvozljati. V našem včerajšnjem poročilu smo namignili, da so nam menda znani vzroki njihovega nenastopa, da pa moramo molčati, dokler se ne bomo popolnoma prepričali. Poizvedovanja v teku včerajšnjega popoldneva so naš sum potrdila In danes lahko postrežemo javnosti s točnimi podatki, za katere imamo neizpodbitne dokaze. Kako in kdaj so nenadno oboleli Cvjetko-vio, Tosovič, Standinger in Dabrović? Kaj se jim je primerilo, da niso mogli zvečer priti v kopališče? »Bolniki« niso bili bolni, kajti v njihovem hotelu jih ni bilo. Bili so celo prav blizu kopališča in ni se jim poznalo, da bi bili bolni. Ves popoldan In tudi ves čas tekmovanja v plavanju so sedeli v kavarni »Evropi« in se zabavali s kvarta-njem. Igralska strast jih Je menda toliko omamila, da so popolnoma pozabili na tekmo! Občinstvo in vodja »Juga« so zaman čakali v kopališču. Ker si slednji ni znal tolmačiti njihove odsotnosti, je javil savezu, da so nenadno oboleli. Vse pa kaže. da sam ni bil o tem prepričan in da je sumil, kje naj odsotne poišče. Večina »JugovTh« igralcev je popoldne Igrala v »Evropi« kvarte. Nekateri so odšli k večerji. Ovjetkovič. Tosovič, Standinger in "Dabrović pa so ostali v kavarni in nadaljevali s kvartanjem. Sum js nekega »Jugovega« Mana napotil v I čuvamo, da bi jih poiskal. Imenovana četvorica, ki je že ves čas kvartanja op rezala na vse strani tn pozno motrila slehernega pri-šleoa, pa je nevarnost še o pravem času zaslutila. Dvignili so se od Igralne mize tn se skrili za vrati, da bi jih njihov tovariš ne opazil. Priča tega so bili vsi natakarji In btagajničar za pultom. Ko so pa »bolniki« sprevideli, da se ne morejo večno skrivati, so se obrnili na blagajnika m ga pobarali, če Ima kavarna Ae drug labod. Na odgovor, da drugega izhoda, kakor pri glavnih vratih ■i, so jo tiho popihali v noč, TO Je bil torej vzrok, da »Jug* ni mogel postaviti kompletnega moštva! Ju_ govd so bili toliko solidarni, da tega niso hoteli izdati, kar je pač razumljivo. Prepričani smo, da tega ne bodo povedali niti klubskemu vodstvu in da si bodo izmislili kakršenkoli izgovor. Zdaj bo menda razumljiva tudi solidarna izjava plava-čev žiška, Ciganovica m Stakule, ki bi morali ostati v Ljubljani, češ, da se bodo oni vrnili z waterpolo moštvom domov. Kajti, kako naj bd se sicer opravičili pred svojim klubom, če bd prišlo domov le vvaterpolo moitvo? Nihče Jim doma ne bi verjel, da waterpr>K> moštvo nt zmožno za reprezentanco in da pridejo v postev le njihovi ptovači Sftfesk, CSganović in sta. kula. dam »Juga« so tudi vso nedeljo pre-kvartah' v kamria »Evropi«, med njimi tudi > bolniki t. In to Sg je ponovilo še v ponedeljek, kajti »Jug« Jo sele danes dopoldne odpotoval v Dubrovnik. Včeraj, proti večeru, ko Je bil trening* kombinira, nega waterpolo moštva Viktorije In Jadrana z Ilirijo, 30 bili navaoči vsi >Jugo-vic plavačl in vaterpolisti z bolniki vred in so se ee*© ponujali za trening z Ilirijo, ki pa je ponudbo odklonila, ker Je mo-rala trenirati s reprezentanco. Dubrovčani so si menda še dajali ratne nade, da Jui bo savez vendarle upošteval in de jtm ne bo treba domov. BUo pa je ze prepozno. Nedisciplina posameznik« *v mm Je bridko maščevala nad vsem klubom in prepričani smo, da bo vos dogodek imel tudi v klubu samem neoogkxtae posledice. 2e včeraj smo piipomnin, da se nam ne zdi verjetno, da bi »Jugovi« tekmovalci prejeti od vodstva kluba taka navodila in smo prepričani, da bo vodstvo kluba najmanj toliko obsojalo početje svojih članov kakor savez sam in a njun vsa ostali. Iz Ljutomera — Gasilske vaje. V nodeljo so Se vršile v Ijutomeraki gasilski župi pregledne in tekmovalne vaje. ki so jhn prisostvovali člani nrpne uprave. Tekme in vaje so pokazale, da so se čete na iste dobro priprav W _ ElektrihkAeij*. Z delno elektrifikacijo Cezanievcev in Lukavcev so podaljšali električni vod v Boreče, kjer 90 napedjab; tok v podjetje radgonske opekarne, Boreeev in deloma tudi Križevcev. Tako ao sedaj na oenen način prišli do toka tudi Križevci, ki navadno nimajo podjetnosti. Na vsak način so ti kraji z elektrifBcacjjo mocoo pridoHli. _ Preureditev trga. Cestni odbor je ka- naliziral cerkveni trg v KrHeVcm. lokalni činitelji pa eo poskrbeli za spsošno uredMev tega. prostora. Lice trga bi brto še lepše, če bi tudi šola izginila s tega prostora. _ Gradbeno gibanje. Letošnja sezona ni baš zelo živahna v Ljutomeru. Piwrew* se le stanovanjska hisa g. Z^inerta na Starem trgu, novo hišo pa sida ob banovua-ski cesti zidarski monter Peter CVnr^jak, kjer bo otvor jena nova špecerijska trgovina. Hiša bo stala poteg mehanične detesui-ee g. Kunca. — Dobili amo Asi. Dve močni pJotn ssa zemljo dobro namočili. Zaradi vefike nuše pa je mnogo zamujenega pri osa vi jn dee&-Esa tudi pri koruzi. Mnogo sena js vsesa povoden i, otavo pa soda. Nedvomno bo to vplivalo na ceno eeoa m živine v Prtekia in Prekinurju- _ Društvena počastitev. Ljniomeseka mestna sodba, ki je odsek Grlasbene šoiv, ie v nedeljo izročila svojemu namestnenai kapemiku g. Lebaricu, posestnike na Kamen Sčaku. častno društveno dipk»coo za vestno 50-letno eiaebeno dedovanje. Odliko-vanec deluje pri mostni godbi ie od njenega obstoja kot spreten kkninetiflt ter je vedno glasbeno navdušen ob mlajših godbenikih, čeravno ao ton še 73 lesa. Pred svetovno v0jno ie imel ft Leoaric" *mojo aodto. ki pa je radi pomanjkanja godbenikov prenehala. Zemno mm na gfa»beneni polju še novfh uspehov! — Denar S> detaH. V zadnjem časa so se pojavili v Ljutomeru m okottd ponarejeni 10 dinarski kovanci. Pri osumljencih Je bila odrejena hišna preiskava, ki je dognala, da sta razpečevala ponarejene kovance Golob prane, viničar v Rčičebo- vi grabi tn Balažič Ivan. deiarvec v Stroo-ji vasi, Poljšak Josip Jiti Je pa izoetoval. Razpečevalca ponarejentii kovancev *ta bila izročena sodiddu. doCim Poljšaka, ki je glavni krivec nestalnega bivališča, ne morejo prijeti. Poljšak Je italijanski državljan ter so ga nase oblasti že izgnale. Ckflok pa se mu ne more dostaviti, ker ga ne morejo najti. Ponarejeni kovanci So se pojaviK. tudi v okofici Strigove, kjer jih je razpečaval Anton Hozjan, krnet iz Stročje vasi. Tudi ta je priznal, da Je pre jel kovance od PoijSaka. Za Poljšakom je izdana tiralica. Star Je 25 let, arednjessb-ke postave, podolgovatega in aofatjatega obraza, kostanjevm las. in enakih pristriženih brk od rjave, usta in nos pravima. — Nova naredba za prevoz, čebel na ajdovo pašo. Banska uprava Je izdasa novo naredbo za prevoz čebel na ajdovo pašo. Ta naredba velja tudi sa ljutomerski srez. V njej so določena stojišča aa tuje čebele, kakor je to lani določila komisija na terenu. Upamo, da bo ta naredba, ki Je že stopila v veljavo, zadovoljila oba tabora, to Je domaće čebeterje in prevažal ee. — Delo vtnos^skrfkov. Majnovejsa pogodba z Nemčijo dovoljuje izvoz 50uOOO hektohtrov štajerskega, vina v Nemčijo. Vinogradniki pa upajo, da bodo enak« pogodbe sklenjene v kratkem še s Poljsko m Ceakoslovaško. V ta namen pa Je vinogradnikom potrebna velika zadružna klet, ki bi Jo postavili sami iz svojih sredstev na zadružni podlagi. Zadruga. -Zaščita rjutomerčaua« vodi v tem smishi priprave za novo zadružno vtnelko klet. iiWRffln:ii'!!iin:ii»fli3inBn!ii MALI OGLASI 60 par, davek posebej. davek posebej. Za pismene odgovore glede mana —. Popustov sa male RAzno 90 par. davek Najmanjši aneaek 8 Dtn LAHKA LETNA OBLAČILA vetrni suknjici, perilo L t d prodaja najceneje PBESKEB, Sv. Petra eaata 14. LR. m u je J U G 0 (1 £ A11K A PRODAM Jabolka, kflo-Dftn SJJ0, cvstnčni med La K> kg Din 100.— fttve rjttcanos v zabo$h po 80 komadov, kg Dtn 14.— franko voznina poafiga G. Drecneter, Tuzla. MALINOVEC pristan, naraven« s kurjem vkunan malo in veliko v P1OO0CJ, deta na dr. a »ee* ■ ■■■■■ 111 iiinniiiiiiiiiiiiiiuuniniii OB Makulaturni papir proda Ljnhfjana, RnaSlJeva ulica štev« s illlllllllllllllllUlillii.....■■■■■■■■■ rrm NARODNA ■bbVbbbBbbbbbbbbbbbb^bbbbbbbHbbbbbbbsbIu »9LOVIN8KI NAROD«, julija 1088. Akcija za prometno varnost »o odločni ukrepi, da odpravimo anarhijo, Id se ie razpasla po naših Ljubljana, 26. julija Glede i.<* niziko število motornih vozil so prometne nesreče pri nas zelo pogoste, po uradni statistiki je celo v nasi državi najvišji odstotek smrtnih prometnih nesreč. To je pojav, ki mu morajo posvetiti javnost in oblasti največjo pozornost, zlasti spričo razvoja motonzma pri nas. Zato tudi moramo pozdraviti posebno akcijo ljubljanske sekcije Avtomobilskega kluba. Avtomobilski klub hoče s propagandno akcijo po časopisju in radiu opozoriti javnost na napake v našem cestnem prometu, pristojnim oblastem pa predlaga, kaj naj ukrenejo, da bomo prometne nesreče zmanjkali, kolikor jc pač mogoče. Klub v svojem glasilu »Avto in sport« posveča zadnje čase večino člankov propagandi za prometno varnost na naših cestah. Pisci dokazujejo, da jc pri nas večina uporabnikov cest nedisciplinirana in da nesreče povzročajo predvserri kolesarji, pešci in vozniki z vprečno živino; v Sloveniji je komaj 4500 motociklistov in avtomobilisitov, med tem ko jc samih kolesarjev že okrog 150 tisoč. Upoštevati jc pa treba šc. da so tudi pešci, ki jih jc nad milijon, uporabniki cest. Disciplinirani bi morali biti vsi uporabniki cest. kajti, četudi bi a v tom ob i listi in motociklisti nikdar ne grešili, bi ne mogli preprečiti nesreč, ko bi bili drugi uporabniki ceste nedisciplinirani. Toda uporabniki ces»t, n. pr. kmečki vozniki, večina pešcev in kolesarjev, ne morejo biti disciplinirani, če nc poznajo prometnih predpisov ter se jih niso nikdar učili, če iih ni nihče na nje opozarjal in nc vzgajal v prometni disciplini. Zlasti podeželsko prebivalstvo pri nas doslej še ni imelo prilike vzgajati se smotreno v prometni disciplini. Oblasti temu niso še posvetile potrebne pozornosti. Začeti bi bilo treba /c pri šolski mladini; na ljudskih šolah "bi ir:orali /c vzgajati mladino, kako se mora ves*i na cesti ter kako naj uporablja cc^te. Kar smo pa zamudili pri odrazim, bi morali vsekakor po možnosti popraviti. za*o bi naj priskočila na pomoč n. pt. rudi cerkev. Duhovš'ina bi na node-Selju lahko s svojim vplivom dosegla, da m ljudje začeli spoštovati prometne predpise. Popolne statistike o prometnih nesrečah pri nas še ni, zato še ni uradno ugotovljeno, kdo izmed uporabnikov cest povzroči največ nesreč. V naši banovini je okrog 4.500 osebnih in tovornih avtomobilov, avtobusov in motociklov, a moramo upoštevati, da jih je pozimi skoraj tretjina izvzetih iz prometa. Značilno je pač, da je bilo lani pri nas trikrat več tujih vozil, in sicer 13.241. večina osebnih avtomobilov, in sicer 10.169 in 102 avtobusa ter 2070 motociklov. Računati moramo še. da je bilo pri nas v prometu tudi okrog 1000 motornih vozil iz drugih banovin. Računajo, da je v prometu na naših cestah od oktobra do maja približno 4000 motornih vozil, od julija do septembra pa okrog 20.000. To pomeni, da je poleti promet petkrat živahnejši, pojav, ki je izredno pomemben. V drugih državah, kjer prometna disciplina ni neznan pojem, propagirajo velikopotezno za prometno varnost, zlasti v Nemčiji, Angliji in Ameriki. Ceste imajo opremljene ne le z vsemi prometnimi znaki, temveč opozarjajo uporabnike cest še posebej z velikimi napisi na prometne predpise. Pri nas zaostajajo tudi v tem pogledu in ni čuda. da je število prometnih nesreč v naši državi tako visoko, čeprav se je naš motorizem šele začel razvijati. Statistika o številu smrtnih nesreč na 10.000 avtomobilov v posameznih državah je posebno zanimiva: V Ameriki, kjer je pač najživahnejši avtomobilski promet, odpade na 10.000 avtomobilov 13.8 smrtnih nesreč: v Kanadi 10.5, v Novem Zelandu 7-5. v Južno afriški uniji 11.2, na Danskem 12-5. Norveškem 12.8. Švedskem 23.1, v Angliji 24.6, na Irskem 26. v Nemčiji 42.4. ,Belgiji 43.6, Švici 49.1, na Nizozemskem 51.5, na Cey-lonu 55.5, v Italiji 61.4 in v Jugoslaviji 623. Že te številke govore dovolj. Potrebni so odločni ukrepi, da naraščanje prometnih nesreč zajezimo ter odpravimo anarhijo, ki sc je razpasla po naših cestah. Predlogi Avtomobilskega kluba so nedvomno koristni in upamo, da jih bodo na pristojnih mestih upoštevali. Potrebno pa je, da sc za ureditev naših prometi.ih razmer zanima' vsa javnost, ne le avtomobil isti. o k a I $ t v o Ribnica trdno v sokolskem taboru Ribnica. 26. julija Nedelr^a sokolska manifestacija v staro davni Ribnici bo ostala nov mejnik v zgodovini ribniškega Sokola. Tako veličastne in Fpontanc manifestacije že dolgo nismo imeli. Krasno vreme je privabilo številne sokolske guste in drugo občinstvo, da z nami proslavi praznik vztrajnega in nesebičnega sokolskega dela. Ribnica sc je odela v državne zastave in prav redke so bile hiše (občinska hiša. narodna šola in par drugih), kjer ni visela v pozdrav gostom državna zastava. K slavju sc jc skoraj v polnem rtcvilu zbr-tlo dolenjsko okrožje, pozdravili pa smo v svoji sredi tudi številne delegacije novomeške in karlovškc sokolske župe. Oh 11. so se pripeljali z dvema velikima avtobusoma črnomeljski Sokoli s starosto br. Spi mru Vranko vičem na čelu. Pri gostilni »Pri Cenetu« so priredili ribniški Sokoli dragim Belokranjcem bratski sprejem. Crrncmaljcc (80 po številu) je v lepem govo ru pozdravil podstarosta br. švajgar. ki se mu je. v vznesenih besedah zahvalil starosta br. Vrankovič. Poudaril je med drugim, da prihajajo danes belokranjski Sokoli med brate Ribničanc ko* bratje iste misli in istega čustvovanja. Brarjc v Belokra-jini in v Ribniški dolini so eno, vsi za močno in 7cdinjeno Jugoslavijo pod vodstvom mladega sokolskega kralja Petra II. Po govorih so odšli bratje Crnomaljci z godbo do Sokolskcga doma, vso pot navdušeno pozdravljani po domačinih in obsuti 9 cvetjem. Pred Sokolskim domom je imel pred spomenikom blagopokojnega viteškega kralji Aleksandra 1. Zedinitelja br. Vrankovič lep spominski govor in je položil pred lik velikega kralja krasen venec s trobojko. godba pa jc zaigra'a slovansko himno »Hej Slovani«. Ob 14.50 so priredili ribniki Sokoli drug bratski sprejem zastopnikom sokolske župe Novo mesto, ki so prišli t. avtobusom iz Trebnjega s sta- rosto br. Viljemom Tommcem na čelu, ki se jc kljub svojim 85 letom udeležil ribniškega slavja. Tudi bratom Trebanjcem so priredili Ribničani navdušen sprejem. Med tem pa »o prišla v Ribnico tudi vsa ostala okrožna društva, tako da se je pričela ob 15. pomikati po slavnostno okrašenih ulicah mogočna povorka, navdušeno pozdravljana od domačega občinstva in go stov. Na čelu povorke so jezdiii sokolski konjeniki, za ribniško sokolsko godbo rn sedmimi prapori pa so koiakali članstvo, naraščaj in de ca v krojih in meščanski obleki. Vseh udeležencev j« bilo v sprevodu nad 400. Občinstvo je obsulo sokolske vrste s cvetjem. Ribnica je v nedeljo pokazala, da jc bila, je in bo sokolska in ju-goslovonska. Po obhodu po Ribnici se je vrnila povorka na letno telovadišce. krasno urejeno, obdano z lepo ograjo in je gotovo eno najlepših v ljubljanski župi. Mogočno se dvigajo na telovadišču tudi visoki jambori za slovanske zastave, pobarvani v slovanskih barvah, jugoslovenski, češkoslovaški, poljski, bolgarski in ruski. Ob zvokih sokolske koračnice so prišli na telovadišce vsi telovadni oddelki in članstvo s prapori, ki so najprej izkazali čast državni zastavi med igranjem državne himne. Na oder je stopil starosta br. Filip Peterlin, ki je v lepem govoru pozdravil vse navzočo e. posebno drage goste: župnega tajnika br. Flegarja, brate iz Črnomlja, Trebnjega in iz vse ribniške doline. Omenil je letošnji vsesokolski zlet v Pragi, ki nam bo da) novih pobud za uspešno sokolsko delovanje. Svoj govor je zaključil s pozdravom mlademu kralju Petru II., med viharnimi vzkliki množice, zbrane na telovadišču. Godba je zaigrala himno »Hej Slovani« in na visokih jamborih so v poletnem vetru zaplapolale češkoslovaška, bolgarska, poljska in ruska zastava, kar je vzbudilo ponovne ovacije za slovansko sokolsko bratstvo. V imenu župne uprave se je zahvalil za topel pozdrav tajnik br. Stane Flegar. ki je med drugim omenil naloge sokolstva v sedanjosti in bodočnosti in čestital ribniškim Sokolom za njihovo vztrajno in požrtvovalno delo v dobro kralja, sokolstva in Jugoslavije. Govor br. župnega tajnika je bil sprejet z viharnim odobravanjem, nakar se je pričela javna telovadba, ki sta jo vzorno vodila br. načelnik in s. načelnica, ki zaslužita vw> pohvalo in priznanje. Najprej je 14 dečkov in 16 deklic ljubko in skladno opravilo skupne proste vaje ki so jih izvajali dečki s praporci, deklice pa z venčki Občinstvo je nagradilo najmlajše s toplim odobravanjem. Po skupnih prostih vajah je 40 dečkov prav dobro in skladno opravilo župne proste vaje s palicami, za njimi pa prav tako župne proste vaje 45 deklic, ki pa so šle v Ribnici prav dobro. Po deklicah jc 41 naraščajinic skladno in dobro izvajalo praške proste vaje, nakar jc sledila elitna točka nastopa — praske proste vaje 40 naraščajnikov. Izvedba, kritje in skladnost so bili na višku in je občinstvo nagradilo vrle narašča.inike z dolgotrajnim odobravanjem. Pri orodni teiovadbi so nastopili člani na drogu. naraščajniki na bradlji, moška in ženska deca je izvajala igre, narašča j niče pa so izvedle posrečene raznoterosti z velikim kolesom. Tudi orodna telovadba je pokazala lep napredek. Izredno posrečen je bil nastop osmorice narašcajnic z vajami na dveh gredeh, nakar so uspelo telovadbo zaključili člani (24) in članice (20) s praškimi prostimi vajami. Izvedba je bila prav dobra, le število nas ni moglo zadovoljiti. Telovadne točke so bile izvajane s opremi sevanjem klavirja, deloma pa s pomočjo gramofonskih plošč. Želeli bi, da bi se ribniška sokolska godba naučila v bodoče proste vaje tako. da bo lahko uspešno sodelovala tudi pri te lovadnem nastopu. Bratje godbeniki, več resne volje in požrtvovalnosti, pa bo šlo! Po telovadbi je bila na telovadišču prijetna zabava do odhoda večernih vlakov. Telovadni nastop jc v vsakem pogledu dosegel lep uspeh in želimo, da bi ribniški Sokoli tudi v bodoče izpolnjevali svojo vzvišeno nalogo v tej smeri. —a t. Jeseniški naraščaj je taboril Jesenice. 25. julija Pod vodstvom visokošolca brata Karla Rozenstajna, so mladi Sokoli, večinoma študentje 10 dni taborili ob romantičnem Bohinjskem jezeru. Prostor so si izbrali na severni sončni strani jezera ob malem gozdičku, ki ga jim je za neznatno priznalni-no prepustil oskrbnik g. dr. Ormarja Pirk-majerja iz Ljubljane. Mladi fantje so si razpeli dva velika šotora, ki ju jim je dala brezplačno podružnica SPD na Jesenicah kot svojim naraščajnikom na razpolago. Taborniki so dobro izrabili vsak dan. Po zajtrku so vežbali razne panoge lahke atletike, veslali s čolnom po jezeru, kasneje so se kopali m hodili na obiske k mariborskemu naraščaju, ki tabori na južnem koncu jezera. V nedeljo zvečer so imeli vsi skupaj taborno zabavo v taborišču bratov iz Maribora. Pri tej priliki je vodja Mariborčanov, brat Ciril Hočevar spregovoril Jeseničanom lepe poslovilne besede. Zahvalil pa se je njih vodja brat Rozen-stajn. V ponedeljek dopoldne so se naraščajniki odpravili čili. zdravi in zagoreli na^zaj na Jesenice. Svoje prvo taborenje bodo ohranili v najlepšem spominu. Podružnica SPD na Jesenicah je pridobila mlad in zdrav naraščaj, prežet z velikim idealizmom v ljubezni do narave. Mladi fantje bodo v nekaj letih lahko stopili v krog stare planinske garde m osvežili njene vrste, da bo lažje vršila vefcke naloge, ki jo čakajo v rx>do©n©sti. Najdaljše pokopališče sveta je veliki kitajski zdaj 400 zid — Stroški za tako stavbo bi zaaiafi Za največjo stavbo na sveta se smatralo Offiptske piramide. V primeri z velikim kitajskim zidom eo pa tudi piramide le otroška igTača. Ta zid jo dolg 4.000 km, visok 6 do 9 m, v temeljih meri 7.5, na vrhu pa nad. 4Jj m, tako da lahko jaha na njem vštric pet konjenikov. Zid je izborno tlakovan z opeko ali granitnimi ploščami, spojenimi z odlično malto. Ta hodnik je poleg tega zaščiten š par-.ipetnim zidom, v katerem so strelne line. Temelji eo iz najboljšega granita, na katerem ie zgrajen zio jz opeke. Ko se je leta 1790 ogledala veliki kitajski zid misija lorda Macartneva. so njeni elani izjavili, da je bilo treba za zgraditev tega zidu več opeke in kamenja, nego za v«a poslopja, kar iih je bilo takrat na otoku Velike Britanije. Neki zgodovinar ie pa izračunal, da bi lahko iz opeke, kamenja, peska in gline velikega kitajskega zidu zgradili zid okrog zemlje na ekvatorju, dolg 40.000 km. visok 2.40 m, širok pa 90 em. Inženjor.fi, ki so proučevaK veliki kitajski zid pri Naakonu so bi Ji mnenja, da bi znašali sedaj stroški za tako gradnjo 400 miljard funtov šterlingov. To orjaško gradnjo ja za počel v letih 220 do 200 pred Kristusom ustanovitelj dinastije Chin, ki se mu je bilo posrečilo ze-dmit.i vse fevdalne države stare Kitajske v sedanjo Kitajsko; v njenem imenu ie za-popadeno tudi imie njegovega ustanovitelja. Hotel je obvarovati svojo deželo navalov severnih barbarov, ki eo bili Kitajcem najbolj nevarni in v ta namen je začel graditi ogromen zfcL Ta zid pa naj bi služil le drugomu namenu. Proti velikemu političnemu delu cesarja China je bU nastal hud odpor in streti ga ie b!lo -mogoče isa-mo s prisilnim delom velikih množic. Vojni ujetniki, zločinci iz cesarskih kaznilnic, nepošteni uradniki in nelojalni dostojanstveniki so bilj med delavci, ki so opravili tudi | pri največjih težkočah svoje delo v 20 le- I tih tako temeljito, da je strmel ves takratni svet. To je bilo pravo dsdo takrat še primitivne tehnike. Cas gradnje se je dal približno določiti, ne da se pa ugotoviti, koliko ljudi je bilo prj tem zaposlenih. Nekateri jih cenijo na en m»hjc*L Kitajski zgodovinarji so bili mnenja, da so gradili orjažki zid trije možje izmed desetih, do-čkn zacovaria tradicija mnenje, da je bik) zaposlenih 60% vsega moškega prebivalstva Kitajske. Ker se je z delom mudilo so gonili delavce na rohoto kruti pazniki. Če je kateri delavec od silnega napora in izčrpanosti umrl, so ga pokopali kar v temelju velikega zidu. Tako so zazidali v zid toliko delavcev, da lahko govorimo o velikem kitajskem zidu kot najdaljšem in tudi največjem pokopališču sveta. Pretežka učiteljica Človek bi ne verjel, da je kaj takega mogoče. Mesto New York je sklenilo pogodbo z učiteljskimi močmi, odvisno od njihove teže. Med tem se je zgodilo nekaj zanimivega. Na meščanski Soli za po-skušnjo zaposlena učiteljica je čakala na definitivno nastavitev. Rosa Freestaterje-va je bila pa precej debela dama. Ko je postala učiteljica, je tehtala 82 kg. že takrat so ji povedali, da tako debele učiteljice niso zaželjene in da naj poskusa shujšati, če hoče ostati v učiteljkem poklicu, Freestaterjeva je ubogala. Storila je vse, kar je treba st«>riti v takem primeru in shujšala je na 68 kg. Gospodom pa to še ne zadostuje. Pravijo najnreC, da je še vedno pretežka. Učiteljske moči morajo biti učencem vzor zdravega življenja in športno treniranega telesa. Poleg tega je pa dokazano, da debeli ljudje ne ostanejo tako dolgo delazmožni kakor su- hi. 68 kilogramov Rose Freeataterj. ve lahko postane tudi se znatna obtežitev mrstne pokojninske blagajne, zato je tudi definitivno niso hoteli nastaviti: Neznani junak znanosti Večkrat se pripeti, da se človek, ki tvega lastno življenje, da reši življenje drugih, skromno umakne v ozadje in zadovolji s prijetnim občutkom, da ni živel zaman. Med nami živi mnogo takih junakov vsakdanjega življenja, junakov umetnosti — koliko pozneje slavnih slikarjev in pesnikov se je moralo v mladih letih junaško boriti z življenjem? Imamo tudi velike junake znanosti. Ti tvegajo življenje za lepšo bodočnost človeštva. Pomislimo samo, koliko Junaštva ima profesor Picard osredotočenega v svojem srcu. Dvignil se je v stratosfero in zdaj se pripravlja na proučevanje življenja globoko v morju. Vse to dela za znanost in za človeštvo. Oni dan so v Parizu odrezali levo roko.skoraj neznanemu junaku radioterapije prof. L,. Surreum. Desnico je izgubil že pred leti med poskusi z radijem in njegovimi zdravilnimi žarki. Takrat je nestrpno Čakal, da hi ozdravel in nadaljeval svoje poskuse, zdaj je pa izgubil še drugo roko. Ostala mu je samo glava z bogatimi izkušnjami. Ostal mu je pa tudi prijazen smehljaj. Kadar nanese pogovor na njegovo težko žrtev se nasmehne in pravi: radnim je čudovit dar trpečemu človeštvu. Poroka dveh opic Holandski raziskovale* in pisatelj Hend-ricbt Waagner jc poročal nedavno o zek» kurio-zmi ceremoniji, kri fi je prisostvoval v Suratn v Angleški Indiji. Guverner je bil navzoč oficielno. Angloski vojaški v slavnostnih utfffoiinah so rvorfri ofcvrr množic* Evropee*v, rudi slavnostno oWečen»h m sedečih na častni tribuni. Praznovala se i* poroka, Kmshi se je prikazal sprovod na četo t domačimi vojaki, kater m h je slecrtto M)0 mk*cTrh Indov. B3k ao i*agt. samo ČW boke so hrti prepasanL SVedik je množic? rniadm dokler, rsjeaiipusaKjčih v *om-Stednjer se je prikazala koSja z mladima. SjaPsasasflsa kočija, on, svetnik mesfra 9s> nsts je pa bsftgoslsratjsi unaBc«. ▼ hrama, pred ostsrjem ga j* v^Mašal v^bovrri svečenik: Ali dovoffš o sin bogov, da te združim s to hčerko bogov? Toda misda rmta od^vorrla, le strašne grimase sta delala, hotela sta se izmebiti z zlatom ki dragulji okrašenih oblek. Sflo i* namreč sa dve opici, ki jn smatrajo doms-emi za SPltt Njon zakon naj b< prinese! v&erj dežeri neizmeren blagoslov, udno se adi na prvi pogled, da je svatb: prisostvoval namestnik angleškega kralja in md-ške-ga cesarja major Smirh. Toda v Indiji jc treba računarti z Indijci. Če bi bil stučajnr* navzoč sam podkralj, bi se bfl tudi on udeležil opic je svatbe. Iz Radeč — SoJcoiski praznik i' Radečah. Tukajšnje sokol^co društvo priredi 7. avgusta v mestnem parku svoj vsakoletni javni nastop, na kar že sedaj opozarjamo bratska društva in prijatelje sokolstva. O programu in podrobnostih bomo poročali. — Nabor v Radečah. V soboto se je vršil pri nas vojaški nabor k'iika 1918. Nabor je trajal vse dopoldne, kor je bilo mno go fantov, ki pa so se vedH dostojno m mirno in ni imelo oroeaiitvo / njimi prav nobenih težav. Zanimivo jv. da so bili skoro vsi potrjeni in to po večini k protiletalskemu topništvu, dva h kraljevi gardi, ostali pa k planincem. _ Račun brez krčmarja. Kakor smo zadnjic poročali, hi sc imela vršiti minulo nedeljo prijateljska nogometna tekma med enajstorico SK Hrastnika in na-o do mačo belo-rdcčo gardo. Toda prehitro veselje škoduje in tako tudi s tekmo ni bilo nič in športni klub spi dalje spanje prp vičnega. Kakor jc slišati nameravajo « nedeljo povabiti v goste neki /aprebšiki prvorazredni športni klub. Radovedni s»mo, če niso vse to le sanje spečega. NESREČA — Ali misliš, da pomeni nesrečo, če se odgodi svatba ? — Nikakor ne, če jo odgodimo za vedno. IZREKI AMERIŠKIH PROFESORJEV Industrija bombaževin bi bila rešena, če bi izdelovali le za nekaj centimetrov krajše .srajce rprofesor sociologije na columbijflki univerzi W. Casey). - Ko sem dovršil študije, sem prisegel, da bom raje glaooval nego, da bi se ukvarjal z instrukcijami. Delal sem pa oboje (profesor vzgoje na državnem učiteljišču v Texasu Avdelotei. — Komunist je nestrpen socialist (profesor michiganske univerze P. Slosson). GEORGES OHNET: 9 g ERGE j pnnin Romun -I i\ied pegovorom z Marechalom je hodila gospa Desvarcnnesova po kabinetu. Lasje, ki si jih je česala gladko na prečo, so bili že nekoliko sivi, zato se je pa zdel lesk njenih črnih oči tem jasnejši. Njeni zobje so bili še vedno zelo lepi, njen smehljaj mladosten in razkošen. Govorila je živahno kakor običajno, spremljajoč svoje besede z možatimi kretnjami. Stopila je pred svojega tajnika, kakor da ga kliče za pričo svoje na dlani ležeče pravice* Z uradno osebnostjo je govorila celo uro in ves ta čas se je morala premagovati; zato se je pa razkoračila pred Marechalom in mu nemoteno povedala svoje misli brez proze, brez vsakršne nadutosti. Kar je opazila Saviniena, ki je čakal s svojim nastopom, kdaj bo teta končala. Lastnica podjetja se je naglo obrnila k mladeniču in dejala lahno namršenega čela: — Glej no, glej, ti si tu. Kaj se je pa zgodilo, da si zapustil svoje kokote? — Toda teta, hotel sem ti položiti račun o svojih dolžnostih. — Le nikar nobenih neumnosti, .nimam časa,K-r-ga je prekinila lastnica podjetja. — Povej v treh besedah, kaj hočeš. Savinien, zbegan po tem hladnem sprejemu, je večkrat pomežiknil z očmi, kakor da išče obliko, v kakršni bi mogel izreci svojo prošnjo. Slednjič se je pa le odločil, rekoč: — Prišel sem, da bi se pogovoril s teboj o neki trgovski zadevi. — O tvoji trgovski zadevi? — je ponovila gospa Desvarennesova z nadihom začudenja in posmeha. — Da, teta, o svojem podjetju, — je dejal Savinien in povesil nos, kakor da je ie pripravljen na odklonitev. — Oh, oh, oh, — je vzkliknila v treh tonih gospa Desvarennesova, — saj ti je vendar znana najina pogodba. Jaz ti plačujem rento. — Odpovedujem se svoji renti, — ji je posegel Savinien živahno v besedo, — in zahtevam svojo neodvisnost. Prevzete obveznosti so mi bile predrage. S to kupčijo sem nasedel. Podjetje, ki ga hočem ustanoviti, je sijajno in mora mi prinesti lep dobiček. Tega ne izpustim iz rok. - Savinien se je razvnel in vrnila se mu je samozavest. Trdno je veroval v svoj uspeh, pripravljen je bil vložiti v to delo svojo bodočnost in zahteval je razloge. Teta ga vendar ni mogla karati zato, ker se je odločil za delo, ker ji doprinaša dokaze svoje energije in odločnosti. In razgovoril se je, na dolgo in Široko je govoril, kakor da predava. — Menda bo tega že dovolj, — je vzkliknila gospa Desvarennesova, hoteč zajeziti potok nećakove zgovornosti. — Rada imam mline, toda ne besednih. Preveč si mi le povedal, da bi mogla ver- jeti, da si iskren. Taka poplava besed nima drugega namena, kakor zastreti ničevost tvojih načrtov ... Špekulacij bi se rad lotil. Od kod ti bo pa denar? — Prinašam industrijski izum, za seboj imam kapitaliste in podjetju bomo pomagali z delnicami ... — Dokler bom živa, se to ne bo zgodilo. Odločno nasprotujem temu. Ti s tvojo odgovornostjo! Ti da bi vodil podjetje! Saj delaš same neumnosti! Skratka, ti hočeš prodati svojo idejo? Dobro, odkupim ti jo. — Saj mi ne gre samo za denar, — je odgovoril Savinien užaljeno, — to je zaupanje v moje ideje, navdušenje delničarjev, uspeh! Ti ne zaupaš mojim idejam, teta! — Kaj te pa briga to, če jih pa kupim od tebe? Zdi se mi, da je to vendarle lep dokaz zaupanja. Velja? — Ah, teta, ti si nepoboljšljiva, — je potožil Savinien. — Ce iztegneš roko proti komu, je izgubljen. Zbogom neodvisnost, moram te ubogati in vendar bi bilo to tako lepo, tako sijajni načrti... — Dobro. Marechal, naročite blagajni, naj izplača mojemu nečaku deset tisoč frankov, ti pa glej, da ne bom slišala o tebi niti besedice več. — Dokler ne porabiš denarja, — je zašepetal Marechal nečaku gospe Desvarennesove na uho. In prijel ga je za roko, da bi ga povedel k blagajni, ko se je gosoa naenkrat obrnila k Savinienu. — Kakšen pa je tvoj izum? — Mlatilnica, teta, — je odgovoril mladenič resno. — Glej, glej! Za mlatenje denarja, — je pripomnil nepoboljšljivi Marechal polglasno. — Dobro, prinesi mi torej svoje risbe, — je nadaljevala po kratkem razmišljanju gospa Desvarennesova. Naključje, morda si pa vendarle kaj izumil. V nji se je bila prebudila trgovka in če je že ravnala plemenito, je hotela od tega tudi kaj imeti. Saviniena je pa spravilo to vprašanje v zadrr-->. In ko ga je teta vprašala s pogledom, je Vončn^ odgovoril: — Risb namreč še nimam. — Risb še nimaš? — je vzkliknila gospa. — Kje pa imaš torej svoj izum? — Evo ga, — je odgovoril Savinien in se navdušeno potrkal na svoje nizko čelo domišljavega gizdalina. Gospa Desvarennesova in Marechal se nista mogla premagati, da bi ne počila v smeh. — Ti si pa že govoril o tem, da ustanoviš svoje podjetje s pomočjo delnic, — je nadaljevala gospa Desvarennesova. — Kaj misliš, da bi ti kdo dal denar, za katerega bi jamčil samo s svojimi možgani? Beži no! Razen tega sem pa samo jaz tista, ki sklepa s teboj podobne kupčije. In ti si edini, s katerim jih sklepam. Pojdite, Marechal, naj mu izplačajo ta denar. Kar sem rekla, sem rekla. A ti si šleva kakor vedno. Urejuje Joatp gupanffg — 8a »Naradso »si si...... stan Jatam — Za apravo m teamtzd dal Usta Oton Cfaristof — Vsi v IJaNJanl