PLANINSKI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 1950 LETNIK VI. - L. VSEBINA: Debeljak Ciril: SEVERNI RAZ DEDCA (konec) / Dr. J. Freieren: PO POZABLJENIH STEZAH / OBZOR IN DRUŠTVENE VESTI: Prejeli smo / Novi vzponi / Razgled po alpinističnem svetu / Iz svetovne planinske literature / Zimska soba v Staničevi koči / Opomba uredništva ★ Planinski Vestnik je glasilo Planinske zveze Slovenije I Izdaja ga imenovana zveza, urejujo pa uredniški odbor I Revija izhaja 12 krat na leto, po potrebi v snopičih po dve številki äkupaj I Clanäd se pošiljajo na naslov: Tine Orel, Celje, t gimnazija I Uprava: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Likoaarjeva ulica, II. provizorij, tel. 33-35 / Tu se urejujejo: reklamacije, naročUa, naročnina, honorarji, oglasi, računi, razvid naslovov f Tiska Celjska tiskarna v Celju I Letna naročnina znaša 150 din in sc lahko plača tudi v dveh obrokih po 80 din I Tekoči račun revije pri Narodni banki 601-93603-22 I Spremembo naslova naj naročniki javijo na Upravo Planinskega Vestnika I Pri spremembi naslova javljajte prejšnji in novi naslov, po možnosti s tiskanimi črkami, da ne bo pomot. ★ Zaradi varčevanja s papirjem smo morali znižati obseg in naklado lista. Novih naročnikov na sprejemamo. Maja bosta izšli številki 4—5 v enem sešitku. * Prva priloga v »Planinskem Vestniku«: V zaledeneli stem. Foto Raxio Kočevar. Bmhmcljts Rio, Selenburgova ulica z barom Slavija. Gospoavetska cesta Daj dam, Cankarjeva ulica činkole, Poljanska cesta Kavarne: Emona, Cankarjeva ulica Evropa. Gosposvetska cesta Nebotičnik. Gajeva 1 z barom Tabor, Skofju ulica L^BIŠČITE SlaSfltsrna: Vol g» Cankarjeva ulica Gostilne: GOSTINSKA PODJETJA Figovec. Tyrfiev» cesta Savica, Celovška cesta Sokol. Pred Škofijo Rulokrcmjc, KlorjaiiBk» ulica Rožnik, Pot na Rožnik Podrožnlk, Pot na Rožnik Ruski cur, Mala vas 16. Jeilca Hotel: SoCa, Sv. Petra cesta PrtnofiSfa: r GLAVNEGA M E S T A Pri starem Tiälerju (za prehodne goste) Pri B'.'lokrnnjcu, Florjanska ulica Bcstavraeije: LJUBLJANE za usl. na potovanju: Tavčarjeva ulica 4 Stari Tiäler, Kolodvorska ulica Debeljuk Ciril; ----SEVl^I«JJlAzj)BDf A steJVo'iT?„Ms z vnsars^tnav"er,lie,,ih pi<"Mah äät-£ s: kS " nspo^™, Je rlsa, äkrlat„c 49 noč, tako vsakdanja, vsaki drugi enaka, s tisočerimi lučmi in lahnimi na-pevi nočnega pcvca. Pribita in privezana na klin sva skrčena in stisnjena drug k drugemu čakala novega dneva. Mraz jc lezel do kosti. Izčrpano m spoteno telo ie drgetalo v ledenem vetru, misli pa so begale od stvari do stvari, od spomina do spomina. Spomnil sem sc zgodnje mladosti, tako vesele in srečne, brez skrbi in težav, ki jo je presekala nepričakovano sekira usode. Misel mi je begala k očetu, ki je zadnji svoj krik dal tebi, prelepa slovenska zemlja. Krogla je presekala nit njegovega poStenega življenja. Spomnil sem se matere, ki je v zadnjih krčih za temnimi zidovi plinske celice klicala tebe, domovina. Spomnil sem se vsega preganjanja in trpljenja tisočerih množganih ljudi, spomnil sem se sto tisočev, ki so izginjali v nenasitnih žrelih krematorija, zoglenelih teles ob bodečih žicah Dachtkia, Oswieczima in Raba. Neizbrisljiv, krvav žig je usekal Nemec v mojo mladost. Za vse življenje. Dom, nekdaj tako lep in vesel, so sedaj nadomestile gore. Ljubim ta dom, ker vem, kaj pomeni. Ure so tekle počasi v neskončnost. Mraz me jc stresal. Ko bi imel nekoga, da bi se ogreval ob misli nanj, sploh, da bi lahko vso noč mislil. Toda zmanjkalo je počasi tudi tega in minute so postajale ure, noč pa večnost. Zabliskalo se je. Nisem upal verjeti svojim očem; saj se varam, to je le odraz prenapetosti živcev. Toda ne. V dolgi črti so zažareli grebeni Ojstrice, dolg, nepretrgan blisk je osvetlil nebo. Rado je strmel nemo predse v noč. Vedel je kot jaz. kaj pomeni za naju danes nevihta. Odprta in navpična stena, klini in zaponke, izve-šena polica, vse skupaj pa krasna tarča za vsako strelo, ki bi vžgala. Kaj bi ostalo od naju? Morda samo «žgana skala na mestu najinega bivaka. S strahom sem buljil v nebo, ki je bilo še jasno in posuto z zvezdami. Zopet se jc posvetilo, to pot za Mokrico. Morda pa to ni nevihta. »Saj je ne bo, je 50 predaleč,« je menil Rado, da bi potolažil mene. Globoko pod nama je zasvetila drobna lučka. Nekdo od naših gleda skozi okno na Ko rožici Morda jo Ivan ali Koko. Skrbi ju najina noj. Cez Čas začujeva klice-»Kako je?« »Vse v redu, pa lahko noč!« »Zjutraj pridite z vrvjo nad steno!«, je zaklical Rado. Lučka je ugasnila in bilo je zopet vse tiho Na spanje nisem pomislil. Bolelo me je koleno in roka, Radota pa glava od sunka, ki ga je dobil pri mojem padcu, ko ga je silna teža vrgla iz stojišča in zagnala ob klin. Menjala sva mesti, tako da sem dal Radotu noge pod pazduho, ker sem bil brez nogavic. Enakomerno tiktakanje Radotove ure je noč še podaljšalo. Polnoč. Prav tako sva pred pol leta čakala jutra v zaledeneli se-verm triglavski steni in se tresla v mrzli ledenižki sapi. A tedaj je brnel pred nama kuhalnik in vrela voda v njem. Zalagala sva se vso noč z vsebino nahrbtnika, ki ni bila skromna, saj je bila velika noč. Prestala sva to noč in tudi danes jo bova. Ure so tekle. Ob petih je rahlo zažarelo nebo na vzhodu in doživljala sva rojstvo dneva. Nemo sva strmela v to lepoto in občudovala zarjo, ki se je raztezala in lezla vse više. "Vse barve je nadelo nebo in končno je prvi žarek sonca zasvetil prav na Ojstrici. Zbudil jo je Lil hitel drugam, da vzdrami še druge, ki .so še temni in zaspani sanjali nad dolinami » Hej! Pogledala sva v dolino in opazila dve drobni piki v melu pod steno. Bila sta Ivan in Sivka, ki sta hitela pomagat. Izginila sta v grušču za zahodnim razom, kmalu nato pa sva jih začula že nad sabo. »Pazi, vrgel bom kamen!« Zažvižgal je točno preko naju in udaril v prod. Kmalu za kamnom je prisikala vrv in obstala nekaj metrov nad nama. Ivan se je spustil za dolžino v steno, se tam zabil in vrgel znova. To pot. je vrv z zaponko zaplesala tik naju in udarila v steno Privezal sem se nanjo. »Varuj!« Stisnil sem Radotu roko, ki je varoval in zapustil polico — najin bivak. Varovan z vrha sem prelezel težko mesto, to pot brez večjega napora. Nad previsom sem varoval Radota, ki je bil kmalu pri meni. Plezal sem dalje v kotu neizrazitega stolpiča in varoval v globoki votlini 10 metrov pod Ivanom. V koncu votline sem odkril velikansko gnezdo ne vem kakšne ptice. Biti je morala precejšnja, ker bi se v gnezdo za silo spravil tudi sam. Iz luknje sem prečil izredno težavno v levo, obšel preveso in izplezal do Ivana. Prevezal sem se na njegovo vrv in tako zopet varovan z vrha izplezal še zadnjih 30 metrov. Na vrhu naju je sprejelo toplo sonce. Kot omamljena sva se usedla na mehko travo. Bila sva zopet sre'ma in vesela, saj sva doživela nekaj, kar je dosegljivo le redkim. Spoznala sva v teh dveh dneh, najtežjih v najinem gorskem delovanju, kje je meja človeške zmogljivosti, spoznala sva, kaj pomeni tovarištvo, ki je prvi pogoj življenja in uspešnega ustvarjanja vsega, kar stoji na zemlji. 51 DIREKTNA SMER (SMER: B) Vstop na desni strani stebra. 10 metrov naravnost navzgor (klin). Pod gladkim trebuhom prestop v levo in 4 metre navpično navzgor na neznatno stojišče (3 klini, skrajno težavno). Preko previsa (klin) in po navpični poklini nekaj metrov do luske. Desno od luske klin za stojišče. Od tu skrajno težavno 10 metrov levo. Stena 90° nafclonine. Tu zabiješ specialni prečni klin, ki pomaga, da dosežeš boljšega nad njim. Nato skrajno težaven prestop v levo okoli ogla. (Klin pred prestopom ostal v steni.) Dalje navpično navzgor, malo oprimku«.', brez klina 10 metrov do luskice, prislonjene v navpični steni. Levo od nje v kotu ostal klin v steni. Dalje do specialnega klina in naprej prosto po črni in previsni steni z neznatnimi oprijemi (skrajno težavno in tvegano). Najtežje mesto okoli 20 metrov do police (dobro varovališče). Klin za stojišče ostal v steni. Nekaj metrov desno navpično navzgor po poklini, skrajno težaven prestop na poličko. Okrog 10 metrov laže navzgor so klini. Po poklini z dobrimi oprijemi v udobno votlino. Izredno težaven prestop v levo do police pod streho. Po njej levo in čez streho na dobro stojišče. Od prečnice levo in po zajedi navpično na vrh. Plezala dne 22. in 23. septembra 1949 Ciril Debeljak (Celje) in Rado Kočevar (Ljubljana). Cisti čas plezanja znaša 9 ur. Smer je skrajno težavna (6 stopnja zgornja meja). Foto Koeevttr Rai" Severna stena Dedca A: Smer Debeljak-Arnšek. B in C: Smer Debeljoflt-Kočevar. Dr. J. Prcšern: _ _PO POZABLJENIMI STEZAH I. Poznega poletnega popoldneva stojimo trije pred hišo nekje v Trenti Pred hiso, pnslonjeno na breg, ki je zunaj tako bleščeče pobeljena m ki je v odprti veži tako čista, da kar diha snago. Nič nima skednja nobena hiša v Trenti, ne kozolca in hlev je že posebej redek. Ne rabi skednja m kozolca, ker Trentar pridela samo fompc in malo fižola Mrva se lepo spravi v podstrešje, ki je dostopno z malo Jestvo ali tudi brez nje, hlevček pa je spodaj. Na oknih so pelargonije, na Primorskem tako priljubljena cvetka, ki v Bovcu in Kobaridu kar kipi v tcrnnordečeir. žaru m v neverjetnih množinah z vseh oken. S količi ograjen vrtič je pri hiši, v njem nekaj poznega poletnega cvetja, nekaj čomp in fižola, zraven ležeča njivica pa zori glavno hrano — krompir. Njivica je pognojena od zgoraj; gnoj m ipodoran, kajti drugače bi se njegova učinkovitost porazgubila brez haska v peščeni zemlji. Trije stojimo pred veznimi vrati in prosimo prenočišča na senu ki nas bolj mika kakor trdi pogradi pri »Zlatorogu«. Zajetna mamica stoji na pragu, gleda nas tako dobrohotno in smehlja se nam tako prijazno da vemo, ustregla nam bo. Zakaj brali smo .pri Trentarju-Abramu-' ». . Reven je Trentar in skromen, a če pride potnik, znan ali neznan, v h vso, ga prijazno sprejme, po moči pogosti in prenočišča ne odreče nikomur..Taki so bili Trentarji pred štiridesetimi leti. Ali so še'' Se so, morda manj kot pred štirimi leti, mogoče že manj kot lani kajti tujski promet terja svoje., rodi profitarstvo in uničuje stare domače običaje Presenetilo nas je vprašanje: — Ali greste mari »črez«? — Mamica je pri tem navihano pome-ziknila z desnim očesom. — Cez mejo? Ne! Prelepa je Trenta, predrage so nam sedaj naše gore in dobro vemo, da je v tujini kruh trd in grenak. Tako smo kar brez lestve stopili na seno v podstrešju in odložili oprtnike Nato smo ,pogledali v večernem hladu na mehko muravo pred hišo. Počasi je začel Žareti v oranžni barvi vrh Prisojnika, ki kaže semkaj svoj vitki profil, a v Pišnico gleda s svojim širokim čelom, Bavški Grin-tavec in njegova soseščina pa se je v kulisastih ploskvah brez detajlov povasi zavijala v modrino prvega mraka, tako da so nastali kontrasti barv kakor v znani Klingerjevi sliki »Die blaue Stunde«. Kadar sem stal na Vršiču ali hodil po cesti čezenj, vselej se mi je wielo, da mora biti tam zadaj za Zadnjo Trento čudovito lepo Tista skoraj (polkrožna rajda od Jalovca do Bavškega Grintavca in nazaj do kolena Soče je videti tako divja, da vzbuja domnevo, kako mora biti tudi na oni strani v Koritnici in Bavščici nekaj posebno lepega Pa sem äed in bral pri dr. Tumi:» »... V levem pogorju je sicer več škrbin i» 1 Trentar-Abrann: Opis Trente, PI. V. 1907, str 135 - J?,T Tllma: Kaninska in Maagrtska skupina — Bavfeica PI V 1911 SLTfln 77(1 1 ' * 53 prehodov v Trento, vsi pa so jako težavni. Prva Skrbmica ,Za gradom pelje v planino Trento, t. j. nadelan pot S. P D..... druga pod Mahm Palcem Tretja škrbina za Spičdco..k četrti škrbini pelje kozja steza od planine Bukovec čez Lužo... v planino Zapotok. Vsi ti prehodi Da so, kakor rečeno, hude ture.« Ko sem ob različnih prilikah iz doline in iz daljave, z Vršiča, Knžkih podov in Krna ogledoval vseh pet skrbm in skrbinic, je vstalo v meni počasi -upanje, da se celo mojim letom vsaj ena njih ne bo mogla upreti. Zato vprašujemo gospodinjo, kaj je s prehodom v Kontnico. Samo to ve da je stezo mestoma zasul plaz in da je ioloh precej nerodna, v?e osla to bo pa vedel povedati sin, ki je Sel pogledat za izgubljenimi ovcanu. Medtem pa pripovedujem svojima mladima spremljevalcema, rojenima med obema vojnama, da sem hodil prvič po cesti čez Vršič med njono gradnjo 18. oktobra 1915, zapisal takrat v svoj dnevnik, da jo gradi 3000 Rusov in da je bila tistega dne dovršena skoraj do cerkve v Trenti, čeprav se je vojna z Italijo začela Sele koncc maja l91o. Tudi o tem sem jima pripovedoval, kako je plaz v februarju 1916 napravil ogromno škodo in zahteval mnogo žrtev, v glavnem Rusov. Ne samo plaz temveč tudi veliki napori in ipomanjkanje je zahtevalo med njimi žrtve, zagrebli so jih kar na mestu samem ali pokopali na pokopališču v Trenti ki ga Italijani menda namenoma zanemarjali in ki je zanemarjeno še danes, posamezni grobovi pa so zravnani z zemljo. Kapelica^ ki SO jo aostavili preživeli Rusi, je spomin na tiste dni. Končno sem dodal, da sem delal tistega dne na poti čez Vršič obračun s svojimi mladimi leti, kajti pred menoj je zijala negotovost. . Opozoril sem ju dalje na poti z Vršiča na spominsko plosco. kjer je izdihnil od srčne kapi zadet Andrej Komac. Postavila mu jo je družina Boig de Chesne. Kdor ni bral Kugvja. mu je Komac malo znan. Morda Kugv tega svojega vodnika, ki mu je omogočil celo vrsto prvenstvenih vzponov, že gleda v glorioli ipreteklih dni, da ga v svoji knjigi, F«am v celoti z registracijo starca, kot človeka pač nekoliko idealizira, vendar bo pač ostalo dejstvo, »da je Komac plezal z neprimerljivim mojstrstvom in občudovanja vredno lahkoto, hitrostjo in eleganco. Kaj takega nisem videl in se mi tudi pozneje nikdar ni pripetilo. Samo Daniel Maqumaz iz Valtournanche me je v svojih najboljših letih nanj spominjal « Tako o njem dr Kugy.s Z dr. Kugyjem »ljubim, mladim prijateljem« Albertom Bois de Chesnejem, ki je odkril pot čez Komar na Tr^bv rn se udeležil mnogih njegovih podjetij v Julijskih in Karnijskih Alpah, sem ob njegovih pohodih na Begunjščico, kjer je nabiral etaemplarje za svoja »Juliana« Cesto razpravljal o Andreju Komadu. Na vprašanje, kaj je bilo vendar tako posebnega in čudovitega na tem Trental^, ki mi je Kugv pripomogel do mednarodne slave, mi je odgovoril na kratko. »Tako je plezal po navpičnih stenah, kakor gre mačka po streh,.. Ko se je vrnil sin, je gospodinja potrdila trentarsko gosto jubnoKt in nas povabila na večerjo: čompe in skuto. Pri tem nam je mladi .po. I Dr.~K.UFty: Aus dem Leben eines Bergsteigers, I. izd., str. 43. 4 Dr. Kug>-, ibid. stir. 58. 54 v Koritnieo odsvetoval kot prenevarno, opozarjal je na to, da se je na njej ponesrečilo do smrti več italijanskih vojakov in nam priporočal kak drug prehod v Bavščico, katerih nobeden da ni nevaren, samo grd; so, ker so polni grušča. Sicer pa je dejal, da bomo že prišli čez, če smo turisti in da bomo pod vrhom nekje naleteli na leseno kočo, ki so jo postavili Italijani. Mi smo bili mnenja, da se bomo pač vrnili, če ne bomo mogli čez, ker čas to pot ni naš gospodar. Po ozkih »ulicah« Zadnje Trente, obdanih ob obeh straneh s ciklop-skimi zidovi, se vzpenjamo po položni poti skozi gozdič na malem griču Klinu, ki deli dolino od izvira Soče do Grintavca na dva dela. Ta dolina se imenuje Za Podnem. Kadar koli sem stal na serpentinah pod Vršičem, vedno sem bil očaran po velikem amftteatru, ki se vleče od Jalovca preko Grintavca vse do tja, kjer napravi Soča veliko koleno pri cerkvi Sv. Marije in I^ogti v Trenti. Reže ga beli ipixxl hudournika Trente skoraj po sredi, veliki travniki so vedno sveže zeleni, ob vznožju gora pa so prisl«njene domačije Zadnje Trente, izza katerih se dvigajo v navpičnih stenah vrhovi do impozantnih višin. Opaziti je več škrbin in škrbinic, ki kažejo na možnost prehodov na ono stran. Nehote obstane potnik, ko vidi pred seboj Grintavcc, ki obrača na Vršič obliko piramide, dalje vrsto strmih sten z dolgo vrsto imen, ki se vlečejo od njega naravnost proti severu do Jalovca, čez katere mora peljati pozabljena stezica v Koritnieo, zaznamovana celo v vojaških kartah; aH pa občuduje severne prepade rajde od Grintovca do kolena Soče. Zadnja Trenta — Bavški Grintavec roto dr. Frešern 55 Glede imena Za Podnem ni prepira. Ceyrav je Trentar-Abram prvotno pisal Zapoten,8 je pozneje to naziranje izpremenil v Zapodnem." Temu je pritrdil tudi dr. Turna. Poldne ipomeni v starinskem jeziku jug, polnoč sever. Torej za gorami na jugu. Lavtižar razlaga na ta način Ponca.7 Analogij je drugod vse polno: Maloško Podne. Piz du Midi, Cima di Mezzodi, Mittagskogel, Mittagskofel. Ko pripelje vozna pot s Klina, stojimo pred betonskim koritom, iz katerega teče voda iz vodovoda. Opravili smo tam jutranjo toaleto, zavili na dcssno proti iprvi hiši, kjer se odcepi pot v serpentinah v smeri proti Jalovcu naravnost proti severu. Kmalu smo našli italijansko markacijo 1-11 in ji sledili potem prav do Koritnice. Pot drži spočetka skozi bukov gozd, je lepo izpeljana, tista pot, ki jo je zgradilo SPD in izročilo »ro-metu 2G. avgusta 1906s kot zvezo med koöo v Koritnici, ki je danes ni več, ter Jalovcem in Trento. Pozna sc ji, da je malo hojena. Ko smo počivali, nas je prišel pogledat gams, kar nam je dalo povod, da smo začeli razpravljati o trentskih divjih lovcih, o katerih vesta veliko po vedati oba, dr. Kugy in Abram. Gostoljubni so še, ali so tudi še vedno tisti stari divji lovci, katerim se ni ustavila nobena stena, Listi, ki so vodili Kugyja ipo samo njim en&nih potih? Poleti smo nekoč sedeli pri -»Zlatorogu« v njihovi družbi. Na vprašanja, če je še kaj gamsov v teh krajih, so 'odgovarjali strašno izmikajoče, češ da so pač neko: bili, da je sedaj vse drugače, da je morda še kje kateri, da ni časa za take reči. Končno se je oglasil eden njih, ki mu je krasila klobuk mogočna gamsova brada: »Za nas jih je še dovolj.« Pa je prišepnil drugi, češ da je mož pravkar prišel iz zapora raradi divjega lova Ko tako modrujemo, se nam oške doline, samo Veliki vrh — Rombon, neposredno pod seboj pa zelo ozek žlebič, ki preide v nekak nos, kjer se v modrini neba vse konča. Ob steni so ostanki nekdanje železne vrvi, ki nudi še dane« dovolj varnosti do konca nosu. Tam se steza obrne v ostrem kotu na desno v stene grajskega obzidja. Sele tukaj se razgled razširi. Pokažejo se vrhovi okr.og Rablja, okrog Logov. Prepiramo se nekaj časa, če je Mangrt že kje na vidikiu. Prihajamo do zaključka, da leži pred nami dolga vrste Karnijskih Alp tja do Kanina in Poliškega Špika. Razgled je tako lep, da počivamo na koncu nosa nad brezdanjimi brezni, ki padajc v BavščiOO, nad katero leži pod nami sredi zelenih pašnikov zgradba planine Bale. Nad brezni drži steza dalje. V skalo je vsekana, bUa jt nekoč zavarovana z vrvmii in klini. Vrvi so deloma izginile, deloma viaijo prosto v zraku, klini pa so Se ostali. Dovolj pa je opor in prijemov, take da objektivne nevarnosti ni, posebno ker steza kmalu preide na travnatc sedlo Tu je križpotje: križajo se steze iz Trente čez Škrhinico za gradom, ,po kateri smo prišli in ki je v svoji dosedanji smeri na Plešive« (2185) in na Bavh (2189, v avstrijski karti po dr. Tumi,a napačno Kol-čevka, spačenka iz Goleževice, slednja pa je vrh 2101, ki v avstrijsk karti ni kotiran). Druga pripelje iz Bavščice čez planino Balo in preval 16 Dr. Turna: Kaniaska in Mangrtska skupina. PI. V. 1911, str. 202. 60 na sedlu v Koritnico. Sedlo so imenovali meni v Bavščici Lanževica, kakor ga naziva enkrat tudi dr. Turna,'6 drugič" pa sedlo Nad Brežičem! Ne zanimajo nas temelji porušene italijanske financarske stražnice, ker nas je prevzel pogled na Mangrtovo južno steno, na zapadne prepade Jalovca in Vel. Ozebnika bi daleč dol v globino. Nehote .smo odložili oprtnike, polegli na mehki trati in se norčevali iz tistega Ti-entarja, ki nam je grozil z nevarnostjo pota. Kajti to, kar smo prehodili, za nas ni pomenilo nevarnosti ali neprehodnosti, pod nami se pa odpira veliki kotel Ozebnika, v čigar dnu leži še sneg, nato pa se začne macesnov gozd. Kje more torej biti še kako neprehodno mesto? Daleč, daleč spodaj nekje pod stenami Mangrta leži v polnem soncu Koritniška planina. Lepo se nadaljuje ,po melišču jasno izražena naša nadaljnja pol v Koritnico. Iz nje se dviga oko počasi, počasi od dna do vrha, zroč v Mangrtove stene, katerih se dr. Kugy ni lotil. Jalovec kaže sem svoj profil, za katerim ne zaostaja mnogo profil Vel. Ozebnika, med katerima je jasno izražen Loški žleb, kot drugi prehod iz Trente v Koritnico. Po opisih pa je zelo neroden in zahteva precejšnje sposobnosti. Sonce kotla pod nami še ni zajelo. Skoraj hladno je, ko se spuščamo po serpentinah navzdol po melišču in nimamo potrebe, da bi lovili vodo v velikem snežišču. Cim prej bi radi prišli na sonce tik nad redkim gozdičem, ki nam zakriva pogled nad tisto, kar utegne biti še spodaj, rako smo prišli nekako tja, kjer se ped navedenim snežiSčem, imenovanim tudi Vel. Ozebnik, nahaja stožec »Mali Turn v Ozebniku in na robu pod njim Tum v Malem Ozebniku in niže doli Veliki Turn. Pod Ple-šivcem je Mali Ozebnik in na robu pred njim Turn v Malem Ozebniku. Lepa macesnata polica od Malega Ozebnika proti sredi pobočja Plešivca je Zagon.«18 Zdi se mi, da počivamo to pot na Zagonu. Gledam, karto vrtim, pa se potem, ko sem mogel srečno dognati vrhove obeh Ozebnikov, vsaj enega izmed Pelcev in enega od Turnov, v tej zmešnjavi Ozebnikov, Pelcev in Turnov, obupan zleknem na mehko travnato polico. Dovolj mi je danes imenoslovja in me noben Ozebnik, pa naj si bo to snežišče ali vrh ali snežen kuloar ne zanima več. Zraven police šumi nekje prav izmed skal tenak curek snežnice, ki nam zaliva kosilo, oko pa se je umirilo in stanovitno počiva na stenah Mangrta, med tem ko um razmišlja paradoks, ki bi si ga pred vojno nikdar ne bil mogel misliti: Severna in severovzhodna stena Mangrta sta ostala v rokah tujca, južna pa je naša. In ta južna stena ima Se precej nerešenih problemov, ki so mojim letom že prehudi. V mnenju, da so težka mesta prehoda v Koritnico čez Škrbinioo že za nami, se vdajamo tudi duhovnemu brezdelju in da ga pretrgamo, nadaljujemo brez skrbi pot navzdol. Je že res, da jp pot nadelalo SPD, ampak tako lepih »štengic«, ki se vrstijo z etaže na etažo, SPD gotovo ni napravilo. To jc laško delo. Se bolj neskrbni postajamo, pa se zdajci znajdemo nad precej nerodnim mestom, kateremu sledijo druga, vedno bolj nerodna. Klini, potrgane vrvi. 10 Isti ravno tam str. 202. 17 Isti ravno tam str. 220. 18 Dr. Turna: Mangrtska skupina. PI. V. 1914, str. 69 in si. 61 v 3k al o vsekane stopinje, spodaj odsekano .skalovje in v dnu bel, hudourniški prod. Dosegli smo ga sreino in skoraj dali Trentarju prav. A tudi tu ni objektivne nevarnosti. Tako se izkaže, da ijpada ta pozabljena stezica med vrsto zelo zanimivih potov, ki nudi izpremembo za izpre-membo, prijetna presenečenja, lepe poglede in primemo pažnjo na izpostavljenih mestih, ki se vrstijo s skoraj promenadnimi odseki. Ne da se pritrditi dr. Tumi, da bi bil prehod težaven in nevaren. Za nami je Mangrt, globoko Kotovo sedlo z njegovimi vrhovi, Jalovec in Veliki Ozebnik, ki tvorijo veličasten polkrog. Pred nami pa vsa Koritnica, ki jo zapirajo dolomitskim stolpom podobni vrhovi Jerebice, ki jih je mirovna pogodba »pravično« razdelila med obe državi, tako da so praktično nedostopni. V njenem dnu ležita oba Loga, bela cesta pa drži na Predel. Pri prvih hišah v Koritnici nas je ujel dež. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da Koritničanje Iprav nič ne zaostajajo za Trental'j i z gostoljubnostjo in prijaznostjo. Tudi v revščini ne zaostajajo za njimi. Ko so se za četrt ure razgrnile megle, se je pokazala vsa krasota lega kola, vsi vrhovi od Mangrta do Ozebnikov in težak je bil odgovor, kaj je lepše: Za Podnem ali Koritnica. II. Za Klinom se Za Podnem razširi in šele tu se pokaže vsa njegova lepota. Obsežni subalpski travniki so skrbno ograjeni ne več s kamenjem, temveč z lesenimi pregrajami iz klanih in celih debel. Ozke so steze med njimi in luknje v njih ni. Skrbno öuvajo Trentarji seno in otavo za trdo zimo, ki čaka nje in njih dröbnico (drobnica je hruška), kajti krava je v Trenti redkost kakor knnj. Zadnjih šest hiš je pri-slonjenih, če le mogoče, na bregove in brežuljke. da je bilo mogoče zgraditi dom trentskega tipa. V pozni jutranji senci se zdi, da bi rade še malo podremale, saj pride sonce do njih tako pozno in ga pozimi dolge mesece sploh ni. Tokrat sem sam in počivam ob znanem koritu, ki je že v soncu. In zopet se vprašujem, ali je Za Podnem lepši ali Koritnica. Zopet vrtim vojaško karto in študiram izvlečke iz dr. Tumovih spisov, pa vse skupaj odložim. V obraz mi gleda Bavški Grintavec s svojo široko platjo, ves osvetljen od rumenkaste jutranje svetlobe, njegov pendant na vzhodu Prisojnik pa je le kulisa, ki je nerazčlenjena. Kar leži od Grinlavca proti severu, vsi tisti Pelci in Ozebniki z Jalovcem vred se pa svetijo v žarki krči, vendar more od tod .spoznati njih veličino le tisti, ki jim je pogledal od drugod ali od bliže v obraz. V dolino niso tako odsekani kakor njih sosedje nasproti. Dolino reže neprimerno široka struga hudournika Trente, ki daje vodo samo spomladi, ko se topi po vrhovih sneg. Takrat je divji in če se njegova divjost ne bo ukrotila, bo sčasoma uničil še tisto malo ravnine. V dolini vlnda tihota in mir, zakaj daleč je že Log in cesta čez Vršič. Od tu naprej veže nase o:i bolj tista velika pregrada v kolenu Soče, za katero stoji sonce opoldne, poleti in pozimi, zdaj više, zdaj 62 niže. Tako strmo padajo njene stene v dolino, kakor da so zrasle naravnost iz nje brez vsake opore ob nogah. Nešteto problemov za alpiniste. Imenoslovje v tej skupini je strašno zmedeno. Treba je pogledati le dr. Tlimo v spis o TrenLskem Pelcu, pa se najde že v njem, da Trentarji sami 7. njegovimi vodniki Tožbarjem in Pavrom vred niso bili edini. Težave dela pri tem še vojaški zemljevid, ki najvišje točke 2109 m (t. j. Trentski Pele) sploh ne kotira in je v njem pač najti točko 2099 m, po dr. Tumi Srebrnjak, po karti pa Veverica. Dosti posla za raziskovanje bi bilo še treba: samo toliko sem mogel dognati, da je točka 2099 Srebrnjak, ne pa Veverica. Kakega poročila, da so te stene preplezane, ni najti. V nemar puščam vsa taka raziskovanja. Hočem priti med BavSkim Grintavcom in njegovimi sosedi čez eno izmed petih škrbin v Bavščico. hočem pa iti čez planino Zapotok, ki jo je pred davnimi leti Trent.ar-Abram tako lepo in nadrobno opisal.19 Pot do nje je v karti zarisana, konča se pa na njej. Ali čez Kanjo (2030) ali čez Lužo, to mi je vseeno. Od korita gre steza na levo čez hudournikovo strugo, nato ob njegovem desnem bregu, ne da bi se približala bližnji hiši, na kar je videti komaj viden prehod zopet nazaj na levi breg, kjer se izgubi v mešan gozd. Od tu naprej se pokaže italijanska markacija 1-9. Polagoma se stezica vzpenja kvišku in preide nato na bolj strma pobočja, vzpenja se nad grapam:, j ill preči z mostiči in brvmi, v ključih pripelje čez stopnice na razgledne točke in nudi pod znamenjem klopico za odpočitek. Človek bi dejal, da je stezico zgradil vrtnarski arhitekt, da jo tudi vzdržuje ljubitelj narave, tako lepo je negovana in vzdrževana in videti sproti popravljana. Končno prečka greben pod Vel. Jelenkom (2120) in preide na veliko jaso, utro, kakor pravijo Trentarji, iznad katere molijo strehe planine Zapotok, ki je do njih skrita za rahlim brežuljkom. Planina je še vsa v senci, ko stojim pred njo. Cuje se meket koza in kruljenje pujsov. Nad streho se razpreda lahen dim. Grintavec je že obsijan od sonca, ravno tako njegova soseščina proti severu, a stene v loku Soče so še v senci. Planina ima dve zgradbi. Ko vstopim, je v nekakem preddvorju kožar zaposlen z molžo koz, sirar - spravnik pa meša mleko v kotlu. Vsaj na videz vlada tukaj še stara idila s starimi pastirskimi običaji, kajti spravnik piše na Črno tablo tiste trentarske znake in številke, ki jih je Abram razumljivo raztolmačil. Tudi prijazen je in hoče postreči z mlekom brez prošnje. Seveda vlada okrog koč neprijeten vonj po rogati in kruleči živini, blato okrog in okrog je po možnosti postrgano, drugače pa je to ena najlepših planin v Julijskih Alpah, ker ji na zahodu daje Grintavec s svojimi veličastnimi stenami ozadje kraljevskega prestola. Izpod Zgorelca (2090) pridrži na planino grapa suhega hudournika, ki tik pod planino pride ZDpet na dan v obliki žuborečega studenca, njegov izvirek pa leži više gori. Steza pelje čez suho strugo hudournika v smeri proti Grintavcu. Mora se pa slediti markaciji 1-9, če ne zaide? po na videz zelo izhojeni stezi v precej neroden prehod, ki vzame dober četrt ure neprijetne plezarije. 19 Trentar Abram: Na Zapotoku, PI. V. 1906, str. 73 in si. 17 Združi pa se zgoraj na terasi zopet z markiranim potom, ki drži dalje ob malem potočku naprej okrog travnatih in grivnatih pobočij Šmihelovcu v smeri proti velikim meliščem in snežišJu pod Grintavčevo steno. Prav nič naporna ali nevarna ni in še vedno je zanimiva zaradi svojih razgledov na vso Zadnjo Trento in na vrhove, ki jo obkrožajo od vseh strani. Sonce sicer sije, ozračje pa je megleno, čadasto. S fotografiranjem ni nič. Več škrbinic se pokaže severno od Grintavca, markacija pa pripelje na škrbinico tik ob Kanji (2030), čeprav je nemarkiran odcep steze proti drugemu, širšemu prehodu ob Kanji videti manj neroden. Pospešim korake in pričakujem nekaj podobnega kakor na škrbinici za gradom. Na škrbinici je ravno toliko pmstora, da sedeš, za oprtnik pa je že treba iskati oporišča. Sediš razočaran. Res je, da pelje naravnost navzdol precej strm žlob, ki se konča spodaj v travnato grivo, zajedeno v velik mel, ki pridrži z Grintavca in Kanje. Zastonj iščeš v njej markacije, ki se neha na škrbinici tako blizu, da jo lahko dosežeš z roko. Tudi tukaj je edino Vel. Vrh—Rombon, ki leži nasproti, na levo in desno pa je razgled zakrit. Čeprav ni v žlebu markacije, ni dvoma, da je prehod mogoč le tukaj, kajti spodaj na velikih meliščih pod Grintavcem je dobro videti stezo, ki gre preko njih do snežišča pod Grintavlevim vrhom. Ni treba nobenih opor z rokami in posebne previdnosti, že stojiš na njej, kjer se italijanska markacija nadaljuje. Tam se pokaže razločno planina Bukovec in vrhovi Loškega pogorja, ki ločijo Bavščico od Koritnice. Pogledi s te poti se ne dajo primerjati z onimi, ki jih uživaš na poti iz Trente v Koritnico. V velikem loku, ki bi ga ne pričakoval tako zategnjenega. se pod me-lišči steza obrne proti planini Bukovec, združi se s potjo na Grintavec, ki jo je markiralo PD v Bovcu. Markacija je vseskozi zelo smotrna, nevsiljiva, pa vendar povsem zadostna. Planina Bukovec je opuščena, poslopji razpadata, utro okoli njih pa je gosto zaraslo s koprivami, ki žgejo skozi dokolenke. Pod njo se začne kriveniasto bukovje. Nadaljnja pot ob Kopici, ki kmalu pod planino ponikne, se zopet prikaže in končno zopet ponikne v prodišču podanjka Bavščice. Tako je Bavščica sama po navadi brez vode, razen nekaj studencev. Ta del poti je nezanimiv. Nima razgledov v globoki grapi. V celoti je prehod povsem nenevaren in netežaven, če se ne jemlje v poštev njegova dolžina. Saj Trentarji sami računajo do Bovca sedem ur hoda. Tudi v Bavščici je še doma prijaznost in gostoljubje. Prenočišče sem dobil in prijazne ljudi. Krava je povrgla ponoči in zadovoljstvo je vladalo v hiši in pri dotlej tujem gostu. V Klužah, Usti stari avstrijski utrdbi Flitscher Kiause. ki je prva vojna ni razdejala, se združi pot s cesto, ki pridrži iz Logov in Koritnice v ozki soteski, čez katero je speljan most 33 m nad koritom, v katerega je stisnjena Koritnica; v njej se še moči tam ležeča granata. V rebro Rom-bona so zakopane utrdbe iz prve svetovne vojne. Grozeče gledajo na Bovško kotlino, ki se od tod dalje vedno bolj širi. Ti vrhovi okrog Bovca so že skoraj v polno pozabi j enost potopljeni spomini nekdanjih težkih dni. 64 borb na Rombanu in Rabeljniku, gričku z dvema vršičema, ki ga Italijani niso mogli zavzeti. Ceno obrambe pa še danes jasno priča zanemarjeno vojaško pokopališče pod njim. Zgodilo se je kasneje tisto, kar mi je rekel v oktobru 1915 v Soči laški ujetnik izpred Bovca: »La conca di Plezzo e la morte d'Italia« — Bovška kotlina je smrt za Italijo. Jeseni 1917 so v njej predrli Nemci z uporabo strupenih plinov, na kar je sledila znana tragedija ItaUje, ki ji ni dala, da bi dosegla postavljene vojne cilje. To in drugo je rodilo fašizem in vse njegove posledice. Dolina od Koritnice do Bovca, ki ji dajejo značilnosti Rombon, Jerebica, Mangrt, Jalovec in Ozebniki v zaključku Koritnice, je gotovo ena najlepših naše domovine. Ni dvorna, da se bo promet oživil podobno tistemu, ki je vladal, ko je bil mogoč prevoz čez Predel. Vendar bo treba pač nekoliko bolj poskrbeti za najprimitivnejše potrebe, ki jih imajo danes že itak do skrajnosti skromni turisti. 65 OB ZOR 1I¥ DRH&TVE1V E VESTI I. H EDNA SKI 4. in 5. »narca 1950 se je vršila pi va redna skupščina Planinske zveze Slovenije. Bila je dobro pripravi; en a in smoimo organizirana. Delo posameznih komisij je pokazalo, da imamo že v vsakem kotu naše republike ljudi, ki 'jim je planinstvo v resnici pri srcu. Ker bo izšla o skupščini posebna brošura, bomo v našem listu priobčili samo odlomke iz poročil, Jci posebej označujejo dobo zadnjih dveli let. hkrati pa nakazujejo delo v pribod-nosti. Zastopanih je bilo 52 društev po 110 delegatih, 3 Oblastni planinski odbori po 10 delegatih, poleg tega pa so bili navzoči še člani glavnega odbora Planinske zveze Slovenije tile tovariši: Košir Fcdor, Tiplič Ljubo, dr. Avčin France, Bučcr Tone, Stajncr Tone, Pogačnik Jože, Lukanc Ivo, ing. Der-žaj Bojan, Torelli Albin, Kmet Janez, Velnar Miloš, Zupančič Uroš, dr. Zupan Franc, dr. Potočnik Miha, prof. Tine Orel. , Tov. Košir Fe dor, predsednik Planinske zveze Slovenije, je 4. marca ob 15..10 uri otvoril skupščino ter pozdravil zastopnika Planinske zveze Jugoslavije tov. Žiga Voduška, ministra dr. Zorana Poliča, dr. Danila Dougana, predsednika Komiteja za £z-kulturo pri vladi I/RS, Savorna I.oj-zeta, zastopnika Fizkulturne zveze Slovenije Merliča Franca in Trtnika Marjana. zastopnika CK LMS, Svetka Franca, zastopnika PK Slovenije. Kovača Vinka, zastopnika EZS, tov. Sol-lerja Jožka, zastopnika Komiteja za turizem in gostinstvo pri vladi LRS, tov. Varga Ivana ter tovariše Jelinčiča Žarka, Žagarja in S vaba, zastopnike PD Trat in vse delegate planinskih društev. Iz pozdravnega govora ministra dr. Zorana Pol i č a : Dejstvo je, da je vaša organizacija najmočnejša v sklopu FizkuLlurne zveze Slovenije in da ji je treba posvetiti posebno pozornost. To je veliko število ljudi, ki jih je treba pravilno vo- PŠCINA PZS diti in vzgajati, to je težko in odgovorno delo. Tr. referata tov. Koširja Fedor-ja : Ce smo do sedaj le zbirali nove člane, moramo sedaij dalje za te nove člane «udi skrbeti. JNuditi jim moramo vse nu/žnosti za moralno politično vzgojo, ki jo ravno taku ali pa še bolj važna kot telinična usposobljenost. T 7. referata tov. Velnar j a Miloša: Vendar je članstvo hitreje naraščalo, kot pa so se ustanavljala društva, kajti statistika od konca leta 1949 izkazuje 34.902 člana ali okroglo 35.000. i.7. česar laliiko zaključujemo naslednje: članstvo nesorazmerno hitreje narašča kot društva, to se pravi, da osnovne organizacije izgubljajo neposredno zvezo s člani. Že leta 1S48. so pnsli na eno društvo 403 člani, leta 1949. pa že 684 članov. Sledi torej, da je začelo članstvo preraščati organizacijo in da je treba iskati o tem vprašanju navodila za ustanavljanje planinskih skupin, h katerim pa društva z malimi izjemami niso dovolj resno ali pa sploh niso pristopila. Nadalje je bilo spre-et o načelo o ustanavljanju planinskih društev na produktivnem principu. Tako so se ustnovila Planinska društva Univerza, Litostroj, Železničar, Vladne ustanove v Ljubljani, Planinsko društvo Iskra Kranj, Tovarna emajlirane posode v Celju. To so šele prvi koraki, predvsem pa bo treba misliti, da se v kratkem času ustanovijo na istem principu tudi planinska društva v Mariboru in drugod, kjer članstvo prerašča osnovno organizacijo. Iz poročila tov. B u č e r j a Antona: P xdvsem je treba uvesti v vse odseke večjo disciplino. Ce te ne bomo uvedli pravočasno, nas bo vedno večje število kadra preraslo in v tem primera nastopi nevaa-nost, da bodo člani in pripravniki vodili odsek po svoje, ne pa odbor. Važna funkcija v odboru je kadrovik, ki mora bit.i za načclm- 66 kom najbolj razgledan človek v alpinističnem in političnem smislu. Na to važno in odgovorno mesto so odseki premalo gledali. Številke nam povedo, da sc. je število alpinističnega kadra dvignilo od 299 na a /0. Na prvi pogled predstavlja zvišanje za 271 velik uspeh. Ce pa to analiziramo, vidimo, da smo pravzaprav šele v prvi stopnji, to je na stopnji vključevanja pripravnikov v odseke. Danes imamo 135 članov in 437 pripravnikov. Število pripravnikov se je dvigruiO iz leta 1943. za 125%. Od skupnega števila članov in pripravnikov odpade 29% na delavce, 27% na nameščence, 34% na dijake in 9% na delavsko mladino. ... Ce upoštevamo težke pogoje za nabavo rekvizitov, vidimo, da so alpinisti izvedli zadovoljivo število vzponov. Letnih vzponov je bilo izvedenih 1956, a zimskih 1094. Iz te poslednje številke vidimo, da stopamo s hitrimi koraki k razvoju zimskega alpinizma. Iz gospodarskega poročila tov. T i -p 1 i £ a : V polni zavesti, da moramo povsod stremela za izvršitev naših gospodarskih nalog, smo tudi pri delu za razvoj planinstva imeli vedno pred očmi blagor delovnega ljudstva. Takoj po ustanovitvi Planinske zveze Slovenije smo prešli k načrtnemu, planskemu delu, broz katerega si ni mogoče misliti pravilnega gospodarjenja v socialistični državi. Odstraniti s«no morali ostanke stare miselnosti, da naj planinske naprave donažajo dobičke posameznikom ter nam je uspejo izvesti družbeno akumulacijo v korist vseh, kateri potrebujejo oddih v gorah Do danes imamo 54 planinskih društev. Od teh upravlja 40 skupno 65 planinskih koč in domov, tako da je 14 planinskih društev brez uprave katere planinske postojanke. Vse planinske koče so last Fizkulturne zveze ter jih upravlja Planinska zveza Slovenije preko planinskih društev. Zastarela je miselnost, češ mi planinci iz tega in tega društva smo kočo postavili in mi edini jo smemo upravljali. Taka teza je bila dopustna nekdaj, ko jc podružnica p'anlnskega društva bila zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin ter s tem nosila tudi vse finančne obremenitve sama, tako da je morala podružnica sama skrbeti za odplačilo dolga in za amortizacijo. Danes lega ni, ker je vse skupna imovina, vsi skupaj smo enako zainteresirani, da so planinske koče dobro upravljane in oskrbovane ne glede na to, katere osebe so sodelovale pri gradbenih delih. Edino merilo za to, katero planinsko društvo naj upravlja planinsko kočo, mora biti zmožnost za pravilno upravljanje planinske postojanke. ...V letu 1949. je obiskalo planinske koče v Sloveniji 190.845 oseb. Prišteti moramo še vsaj 40% takih poset-nikov, ki niso vpisani v vpisnih knjigah v kočah, tako da moramo računati v letu 1949. na skupno 275.000, od katerih jih je 76.000 tudi prenočevalo. Iz letnega poročila CHS pri PZS za lelo I94Ö tov. Uroša Župančiča' ... Vse planinske postojanke naj opremijo gorsko reševalno sobo, ki je potrebna zaradi vedno večjega tehnič-nuga in sanitetnega materiala, ki naj bo nameščen v teg sobi, katero bodo prvenstveno uporabljali reševalci, markacisti, delovni odborniki PD, vrhunski alpinisti in zaupanja vredni iiosači. Vsaka novo zgrajena planinska koča naj projektira to sabo. Tz poročila tov. ing. Deržaja: Še ena stvar obstoji, ki ovira razvoj naše organizacije, to je preveč razvit lokalni [patriotizem. Zgodovine planinstva ni ustvarjalo eno samo društvo ah poedinci; zato tudi ni potrebno skopariti in stiskati doma za colotno Egodovino planinstva važne predmete. Sag material, Iti bi bil v centru zbran, ne bo propadel in korist zbranega materiala bo vse drugačna kot doslej. Z malo volje, 7. malo samo-premagovanja bomo zmoRli tudi to žrtev, omogočili bomo prikaz naše dejavnosti v preteklosti današnjim in prihodnjim pr,kotenjem. 17. diskusije tov. dr. M i h e Potočnika: ... Mnogo govorimo o tradicijah slovenske planinske organizacije. Iti so brez dvoma bogate in lepe. so pa tudi slabe in neprimerne današnjemu času in je naša naloga, da jih stalno in nenehno odpravljamo. Kar je zdravega in naprednega, pospešujmo in rcczvi- 5? jajmo, kar je a1.»bega odstranjujmo. Imeli moramo dober posluh in ostre oči za vse tisto, kar nastaja in prihaja, in odstranjevati, kar odmira ... Vsem ljudem, ki hodijo v gore, je potrebno pokazati pravilno pot v planine, dati jim možnost, da se vzgajajo v dobre državljane in dobre graditelje socializma. Hoja v gore ni samo krepitev obrambne sposobnosti načega ljudstva, kajti mi branimo svojo državo vsak dan po naših tovarnah, rudnikih in delovnih mestih z zavestnim izpolnjevanjem planskih nalog, z izgradnjo socializma, z zvišanjem življenjskega standarda delovnega ljudstva. Pri dviganju sposobnosti in graditvi socializma so nam planine veLka moralna opora. Važno je tu tovariško sodelovanje in enotnost po novih načelih ter pestrost in demokratičnost pri našem delu. Naslanjajoč se na množično podlago moramo graditi planinsko organizacijo. Iz diskusije tov. dr. Žige Vodu-Ska: ■ Ko me je poslal PSJ, so nii rekli, naj poudarim važnost vašega dela za razvoj vsega planinstva v Jugoslaviji. To je bilo rečeno že v diskusiji in se je vaša skupščina s tem vprašanjem že baviia. Vaša organizacija je prva po svojih tradicijah in mora utirati pot v svojem delu v razvoju planinstva Jugoslavije sploh, da najde za razne probleme najboljše odgovore in da svoje skušnje prenaša tudi na druge republike. Mi smo dosegli precej. PZS je že mnogo pokrenila (GRS) in za pomoč drugim republikam, vendar se mi zdi glede na vlogo, ki jo ima PZS, da to .še ni dovolj. Treba je stalno in sistematično pomagati drugim republikam, da dosežejo višjo stopnjo. ... Inozemske odprave moramo pravilno organizirati. Treba je tudi, da se na tem polju PZS zaveda svoje dolžnosti napram ostalim 'republikam. Tam je zlasti alpinistika precej nerazvita. Ce pošljemo v inozemstvo odpravo, hočemo tudi s tem pomagati drugim republikam ... Investicije v 1. 1948. 1. Za novogradnje . 8,122.1)14.60 din 2. Za adaptacijo . . 2.576.009.40 din 3. Za inventar . . . 1,551.899.95 din 4. Za popr. potov . . 108.880.00_djn Skupaj . . 12,359.704.01 din Investirano v 1. 1948. Iz lastnih sredstev . 2.772.799.50 din Iz invest, kredita . . 9,157.543.45 din Iz kredita ZSS . . 3.650.— din Iz kredita PZS . . 110.234.CH5 din 17.185 prostovoljnih ur v vrednosti . . . 315.477.— din Skupaj . . 12,359.704.01 din Investicije v 1. 1949. 1. Za novogradnje . 13,680.628.74 din 2. Za adaptacijo . . 3,665.794.24 din 3. Za inventar . . . 3,079.958.06 dir. 4. Za r>opr. potov . . 362.283.47 din Skupaj . . 20,788.504.51 din Investirano v 1. 1949. Iz lastnih sredstev . 3,356,076.79 din Iz invest, kredita . . 14,521.473.86 din Iz kredita ZSS . . 930.142.86 din Iz kredita PZS . . . 115.300 — din 118.205 prostovoljnih ur v vrednosti . ■ . 1,865.671,— din Skupaj . . 20,788.664.51 din Planinska zveza Slovenije. OBVESTILO Ker se obiskovalci planinskih postojank ne zavedajo nevarnosti, ki preti ljudski imovini zaradi nepazljivosti pred požari in splošnimi okvarami planinskih naprav, smo morali sprejo' i na drugi skupščini Planinske zveze Slovenije naslednje sklepe: 1. Kajenje, kuhanje ter uporaba nezaščitenih svetilk v spalnih prostorih planin skd h postojank je strogo prepovedana. 2. Vstop v spalne prostore je dovoljen samo brez. okovanega obuvala. Sklepi so oh vezivi za vse obiskovalce. Oskrbniki postojank so dolžni vršiti kontrolo nad Izvajanjem sklepov, zavedne tovariše gornike pa naprošamo, da pri tem sodelujejo. Kršilce reda v planinskih postojankah pa javljajte Glavnemu odboru Planinske zveza Slovenije, I.jubljana, T.ikoznrjeva ulica — firftulturni provizorij, da se proti njim uvede potrebni disciplinski postopek. Planinska zveza Slovenije. 68 PREJELI SMO Pregled zadnjih letnikov Planinskega Vcstnika kaže veliko vrzel, in sicer: kako so naše planine preživele leta okupacije. Koliko zanimivih doživljajev bo padlo v pozabljenje! Ko hodi človek po gorah, se vprašuje, kaj vse so doživljali kurirji, ko so v snegu in viharju hodili preko Karavank *n Kamniških planin s težkimi nahrbtniki literature tja v zibelko slovenstva, Koroško. Kaj vse so doživljale Julijske Alpe od Jalovca preko Triglava, Ratitovca, Blcgaša do Nanosa in še naprej! Kolikokrat so bile prehojene gone na bivši j ug oslov a nsko- i tali j an -6äti meji! Kolikokrat so se morale umakniti manjše partizanske edinice v varstvo sivih vršacev in pri tem opravile marsikateri za takratne razmere težak vzpon. Lahko bi se to v taki ali drugačni obliki napisalo ali vsaj zapisalo. Na ta način bi obenem postavili trajen spomenik gornikom, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo. Ako tega ne storimo, nam bo osta'-> v rokah le to, kar bomo izvlekli iz spominskih knjig, če so ostale; v njih pa bomo dobili v glavnem le stopinje nemških krvnikov, kateri so se nekaj časa upali zasajati svoje krvave prste v naše stene ... NOVI VZPONI Dne 17. marca so na jeseniškem alpinističnem tečaju v Martuljku pristopili alpinisti: Krušic, Vertelj, Suli-gajcva, Slavec in Pšenica v Amfi-teater preko Skoka (tretji zimski pristop) ter so se nato povzpeli na prvi vzhodni vrh Široke peči. S tega vrha so izvršili prvo zimsko grebensko prečenje prvih treh vrhov Široke peči, nato so zaradi pomanjkanja časa sestopili v Amf i teater ter se po običajni poti povzpeli na Dovški križ. Iß. marca sta izvršili navezi Silar, Zupan in Kobler Slavko, Stražišar četrto ponovitev severnega raza Kukove špice v štirih urah in pol. Plezalci so nato od5'i na Skrnatarico, sestopili po njeni severnozapadni steni v Amfi-teater ter so se preko Skoka spustili po vrvi. Severni raz Kukove Spice je prvič pozimi preplezal leta 1842 Bro-jan Janez, njegov vzpon preko raza pozimi 184G v družbi z Delavcem je že prva ponovitev in ne prvenstven vzpon, kot sem napačno registriral v svojem pregledu vzponov v letu 1948 (glej PV 1949, str. 4). Istega dne so Krušič, Baš, Polak, Vertelj in Suli-gajeva izvršili prvo ponovitev grape v severni steni Velike Martuljžke Ponce. Grapo so prvič preplezali v zim: poprej Župančič. Medja in More. Dne 19. marca je pristopil Zupančič po južni grapi na Rušico ter dalje na Riglico. Z Rigliee je odšel po grebenu mimo Okna na Rušo peč, od- koder je sestopil v dolino. Ta kombinirana tura je bila v celoti prva ponovitev, grapo v južni steni Kušice je prvi preplezal Krosu; a tovariši pozimi 1946, greben Riglica—Rusa pei pa Arih Miha, sam, med okupacijo. V Kamniških je preplezal 12. marca Debeljak z Vinterjevo novo smer v Poljskih devicah. Cas plezanja 7 ur. Višina stene 300 m. Mestoma V. stopnja. Teden kasneje prepleza Debeljak z Zidarjem severni raz Ojstrice. Cas plezanja 12 ur. Višina stene 600 m. Mestoma V. stopnja. Uporaba 3« klinov. V mesecu marcu sta preplezala Pre-ložnik Slavko (AO Celje) in Krivec Lucij an (AO Krško) še poletno smer Arnšek—Debeljak v sov orni steni Dedca. Cas plezanja pet ur in pol. V Istem mesecu sta preplezala Preložnik in Vovk Andrej (AO Celje) novo smer v severni steni Vršičev. SavelJ, Krivec in Habičeva so prvič ponovili zimsko smer Debeljak—Vinterjeva v severni steni Vršičev. 12. marca sta preplezala Kočevar in Pajerjeva južni greben Skute do vrha. Dve in pol ure, III. stopnja, višina 500 m. Leta 1940 je Skerl preplezal spodnji del grebena, a je nato sestopil na Pode. 19. marca so plezali Kocevar, Pajerjeva in Andlovie Kopinškovo pot na Ojstrico. Cas 4 in pol ure. Zgornji del so preplezali že leta 1948 Debc- 69 lijak, Vojsk in Ledoik, ko so izstopili iz vzhodne stene Ojstrice. Dne 2ti. marca sta preplezala Debe-ljak in Kekec Olga prvič pozimi smer Kočevar—Zupeit v severni steni Poljskih devic. Smer sita pleeala v sneženem me ložu in megli 5 ur. Mestoma zelo težavno. Dne 2. aprila 1950 so izvedli Debe-ljak Ciril, Urh Silva in Kekec Olga prvi zimski vzpon preko severne stene Velikega -vrha. Izstopili so na se-verozapadni greben, ki ga loči od vrha neprehodna žkrbina. Zaradi tega so se morali spuščati po vrveh okrog 100 metrov preko gladke zapadne stene na sneg. Smer je izredno zaleden el a in težka. Vidina stene 400 m. C as plezanja 8 ur. RAZGLED PO ALPINISTIČNEM SVETU Umrl je Frank Smyth e, naj markant- nejši angleški alpinist, v 49. letu starosti. Sedemkrat je bil na Himalaji, 1946 in 1947 je bil v Kanadskem visokogorju, prehodil je A.pe od Dolom.-tov du Dauphitieje. Mnogo novih smeri je utrl, bil je dober smučar in je na smučeh prečil ALpo s Tirol do Mont Bianca. Na Mount Everestu je dosegel višino 8500. Izdal je vrsto planinskih knjig, med drugimi znamenito biografijo Edvarda Whympcrja. Fels und Firn, alpinistična revija, ki Izhaja v sovjetski coni Avstrije, pri-občuje članek M. Damberga o sovjetskih nazorih o alpinizmu. Rusiki strokovnjaki štejejo individualni alpinizem s samostojnimi vrvitvami za zastarel. Modoma sovjetska tehnika uvaja množično plezanje, Id ga vodijo in kontrolirajo z baze po radiu. Patrola številka 1. 10. gorska brigada v Švici je aprila 1949 že tretjič priredila ledeniški tek. Tekmovalci so morali preteči 97 km, premagati 10.000 metrov višinske razlike in v najkrajšem času prinesti poročilo iz Zermatta v Verhier v Val de Bagnos. Pafa-ola št. 7, ki Je startala med poslednjimi, je strmoglavila v ledeni.ško razpoko zapadno od Col de la Tete Blanche Našli so jo šole po 9 dneh iskanja. Švicarski komentator pripominja: Treba je dvigniti glas alpinista, čeprav ga nekateri ne bodo slišali radi Nesreča dokazuje, da Haute Route ni nobeno dirkališče. Zadnja leta je govorila reklama, kakor da tu splnh ni nobene nevarnosti. Našli so se Ijvidje, ki so reklami verjeli, ker sicer v tem obmoe;u ne bi naleteli na smučarje v sami vetrovki. Taka oprema pač zadostuje v lepem vremenu, če pa se vreme spremeni, lahko povzroči hudo nesrečo. Reklama »Haute Route za vsakogar« prevzema torej s tem veliko odgovornost. Pri tekmovanju naslaja predvsem vprašanje varovalne tehnike. Tekmovalci sr> prisiljen; najpotrebnejše varovanje opuščati, če hočejo doseči dober čas. Terjajte od mladih ljudi težka in najtežja dejanja, v nobenem primeru pa naj jih v gorah ne vrše pod pritiskom časomerilca. Tudi v Švici nas je obsedel športi», duh, ki lahko preide v pretiravanje. Če bi v resnem primeru, v primeru gorstke vojne, bilo treba velikih enkratnih dejanj, vemo: Mi bomo imeli na ducate vojakov, ki jih bodo izvršili, čeprav se niso nikoli udeležili le-duniškoga loka. Težko je s tekmovanjem v gorah. Atmosferske razmere se lahko spremene v najkrajšem času. Prve patroie imajo lahko dobre in najboljše razmere, naslednje slabe in najslabše. Ali obratno. Kjer se izmuznejo trije brez nezgode, lahko četrti zgrmi v ledeni.ško rasspoko. Pobočje j s za pivo patrolo še varno, uro nato plazovito. Kako potem urediti vrsto tekmovalcev? Kdor organizira take stvari v gorah, mora zamje vedeti im je za nesreče soodgovoren. Prvi «rimski vzpon sta 2fl marca 194!) po grebenu La Tour Ronde na Mont Maudit opravila Arthur Od ok in Poz-zi. Ta veličastni greben je bil preplezan leta 1887, sloves pa je dobil po spisih Malloryja in Tyndala. Mount Everest. V juniju lanskega leta je minilo 25 let, odkar je angleška okspcdicija pod vodstvom generala Brucca poskušala priti na najvišji vrh Himalaje, Mount Everest ali kakor jo imenujejo TiibeUmci Cc/molimgmo (božanska mati zemlje, 8882 ali 8840m). General Bruce je že 1022 z Mallorv- 70 jem, Kinchem, Somervellom In Long-staff om trikrat poskušal priti na vrh 20. in 21. maja so Bruce, Norton in Samervel] prišli do 8198 m, 22. maja pa sta M nI lory in Norton prišla do 8225 m. Poleti 1924 sta Mallorv in Irvine ponovno poMkusila. Iz taborišča so ju opazovali še 260 in pod vrhom. Paul Montadon, znameniti alpinist, trdi, da vrha nista dosegla in da ju je smrt dobila že na vzponu. 4. junija 1924 sta Norton in Somervell dosegla 8607 m. torej še zmerom nižje, kakor pa so poslednjač videli Malloryja in Irvina. Matterhorn. »Lo Scarpone« javlja, da sta dva italijanska alpinista ponoči od 13. do 16. februarja 1949 priplezala na Matterhom po via Gervasutti preko Canalino del Leone. Švicarski list ironično pripominja: Pri občujemo to novico, eki pokažemo kakšne možnosti so še odprte. Vzponi ponoči namesto podnevi; ob ščipu, ob prvem ali zadnjem krajcu, v mlaju, v trdi temi... IG. aprila 1949 sta preplezala zapad-no steno Matterhorna Monney in Fuchs. Imela sta dva bivaka. Istega dne sta Perrenoud in Vallotton prepletala greben Mattcsrhorna v 17 urah in bivakirala na vrhu. Vsi štirje so člani zelo aktivne francoske alpinistične skupine Bouquetin (divji kozel). Prvi zimski vzpon na Aiguille Noire ile Penterey (3772 m) po južnem gre benu sta 27. februarja 1949 naredila gorska vodnika Gohbi in Rcy. Prvi vzpon po tem grebenu imata od leta 1930 Monakovčana Brendel in Schaller. Na Klliiuandžaro (6010 m) najvišji vrh v Afriki, je sam pristopil gorski vodnik Oto Buch! ml. iz Berna. Avstrijski alpski klub je leta 1948 praznoval 70 letnico obstoja. Leta 1878 je bil ustanovljen na Dunaju in je tudi v letih, ko je formalno prenehal »zaradi ideologije zedinjenega nem-Stvac, nadaljeval s samostojnim življenjem. Ugledna Oesterreichische Al-penzeiitung izhaja že 67 let. Naraščaji v alpinističnih klubih na zapadu. Na slavnostj, ki jo je priredila neka alpinistična sekcija (de Diableret) pri sprejemu člana št. 2000, je M. S. Aufoert namignil na nevarnost, ki je v naglem naraščanju kluba. Po njegovem mnenju je to sicer drugod znamenje življenja in živahnosti, v alpinizmu pa gre to na rovaS povezanosti, harmonije, sodelovanja, zvestobe duhu in idealom posameznih alpinističnih klubov. Marsikdo se boji, da bo šlo to naraščanje tudi na rovaš značaja, ugleda in resnične vrednosti švicarskega alpinizma. Podobno vprašanje se je postavilo v 26 klubih Vel. Britanije. Climbers Club je odprl javno diskusijo, če ne bi kazalo zajeziti pritiska novih članov. Sekretar lega kluba se zavzema za omejitev: pri številu 480 večina članov drug drugega pozna. Ce se to Število občutno zviša, se osebna vez, brez katere klub ne more obstajati, onemogoči in angleški klubi bodo postali podobni švicarskim. Pritok novih članov je možno omejiti na več načinov: z izborom in z izpitom, s kvalifikacijo, kakur dela to Alpine Club, v poštev pa pride tudi numerus clausus, kjer se izpolnjujejo samo prazna mesta. Drugi Anglež J. C. Longland zastopa popolnoma nasprotno mnenje. IZ SVETOVNE PLANINSKE LITERATURE James R. Ullman, The High Conquest. Ameriški avtor, neutrudni popotnik, goreč alpinist in avanturist, popisuje. kako je človeštvo zavzemalo gore po kontinentih. Začenja s predzgodo-vinskinvi časi, ko so bile gore bivališča bogov in demonov in konča z modernimi, v katerih je raziskovalni duh za-padne civilizacije zmagal nad strahom. Njegova definicija alpinizma je: »Zgodovina alpinizma ni samo zgodovina zmage nad gorami, marveč obenem zgodovina zmage človeka nad strahom.- Za prvimi pionirji alpinizma so šli in bodo še šli miljoni mož in žena - alpinizem je postal način življenjske a'keije, svetovni nazor, oblika življenja. Konča pa: »Nič zato, če so Alpe raziskane! Stik z naravo, veselje nad prea'.anim naporom itd., to bo alpinizem ohranilo. The American Alpine Journal. Ameriška alpinistična delavnost je zelo 71 velika. Plezalci osvajajo na stotine doslej neraziskanih vrhov. Kaže, da bo novi kontinent v drugi polovici 20. stoletja v alpinizmu vodil, tako pravijo Švicarju Mladi ameriški alpinisti se poslužujejo vseh novosti v plezalni tohniki. V letu 1947 sc je smrtno po- ZIMSKA SOBA V Vodno pogosteje se je dogajalo, da so bile zlasti pozimi planinske postojanke v Triglavskem pogorju nasilno vlomljene. Prav gotovo je pri tem največ trpela Stani če va koča, ker je v zimskem času najlaže dostopna, poleg tega pa ima že to prednost, da stoji sredi »poljan belega športa«. Enemu vlomu v zimi 194C so sledili trije v letu 1947 in tem ponovno trije 1948 Na ta surovi način je bila napravljena ljudskemu imetju velika škoda. Preprečitev vlomov bi ustregla vsem, ki si že dolgo žele zimskega zavetišča na Stani čevi koči. Planinsko društvo Dovje-Mojsitrana je pristopilo h gradnji zimske sobe. Planinska zveza Slovenije jc dala na razpolago potrebna denarna sredstva, vse ostalo je opravila dobra volja. Od prvega do zadnjega kosa so ves gradbeni material in opremo sobe znosili nosači v višino 2332 m. Soba je zgrajena na solidnih temeljih, pokrita in obita s pocinkano pločevino ter prislonjena na steno koče. Oprema ;e sicer preprosto. OPOMBA U Od Zavoda za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov ta prirodnih znamenitosti, referat za varstvo pri rode, smo prejeli: Na 281. strani Planinskega Vestni-ka leta 1949 čitamo naslednje: »Kako je fant plezal! Videl sem ga nekoč, ko smo v strminah pod Mrzlo goro nabirali planike...« Na 283. strani istega letnika je napisano: »Drugega dne smo na prostranem travniku pri Piskemiku kosili travo. Gospodinji smo prinesli širok cokar planik...« nesrečilo 11 plezalcev in predsednik C. A A. Walther Wood jc naslovil na gornike »Apel na razum«. Leta 1045 je C. A. A. ustanovil poseben fond za razcvet vseh znanosti, ki so v zvezi z alpinizmom. STANIČEV I KOCI vendar zadostna. Najvažnejše za pre-mraženega človeka je pač primerno ležišče in štedilnik. Ce računamo še s tem. da se bodo naši planinci sčasoma vzgojili v ljudi, ki ne bodo šli preko naj nuj nej šili potreb, potem se utegne zgoditi, da bodo čez nekaj let tudi prLpravljena drva zadostovala za vso zimo. V letošnji sezoni tega pač 5e ne bomo dočakali. Soba ni namenjena za oddih, ampak lo za zasilno prenočišče in kot taka bo lahko služila vsakomur, ki bo tega potTebcn. Obiskovalci sobe, ki bodo porabili zadnja drva, naj to javijo ob svojem povratku Planinskemu društvu Dovje-Mojstrana, da jih bo spet napravilo. Zavetišče jc stalno odprto. Ker je z zimskim zavetiščem opremljena tudi koča Planika, ;e problem vlomov verjetno rešen. Ce bi se kaj takega še ponavljalo, bi bilo to čisto navadno lopovstvo. Vsi planinci in alpinisti bi se morali zavedati, da so ljudje iz kulturnega sveta. S. J. .EDNIST V A Priznamo, da tako pisanje nasprotuje varovanju prirode in zakonito zaščitenih redkih planinskih rastlin. Trganje planik je bilo prepovedano z več uzakonjenimi uredbami od leta 1921 do zadnje vladne Uredbe z dne 30. maja 1947, Ur. 1. LRS št. 43/138-47 Cvetje, ki je najbolj ohranjeno na težje pristopnem skalovju, igra veliko vlogo ter prispeva tudi k osemenitvi krajev, kjer je bila planinska flora že preccj uničena. Sotrudnikc lista prosimo, naj nc navajajo takih nedopustnih dejanj, posebno pa ne, če gre za vidne alpiniste, saj se s tem še poveča skušnjava za množico mladih ljudi, ki danes od vseh strani vro v gore. Triglav s Tosca Foto Stane Hudnik zavaruje IMETJE poslopja in premičnin« proti škodi «armdi požara. eksplozije, potresa, viharja, povodnjt, useda zemlje, vlomske tatvine, steklo proti razbitju, posevke in pridelke proti škodi ea-radi toče, poplave in viharja, živino za primer pogina in prisilnega zakola, blago med prevozom in prometna sredstva, zakonito dolžnost jamstva OSEBE za primer doživetja in smrti proti posledicam telesnih nezgod Državni zavarovalni zavod ščiti ljudsko imetje m s tem sodeluje pri socialistični preobrazbi našega gospodarstva. - Dviga življenjsko in kulturna raven delovnega človeka. — Famaga pri Izpolnjevanju nalog nažega petletnega plana. ( XXX f 1 XXX I » D R Ž > POD. \ V N O I E T J E f XXXXXX I XXXXXX V XXXXXX 'lovenija šport LJUBLJANA TYRSEVÄ 18 £ Vam nudi fizkulturne potrebščine za vse panoge športa 11 II im II I III I I