k un r.xn «<** n^U io prssaikof. . ¿Aily exctpt Saturday«, g^y, and Holiday«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrvdnMki In upravniftkl prostori: mi South Lawnöal« Avt. Off Ire of Publication: 2657 South Uwndalr Ava. Telephon«, Rockwell 4U04 .year XXXL Cass tista ja fS.00 KatmS m wwi «to- MtUr JaauAry 1«. IMS. M tke pcat-afTta« Um AH ef Omtm of Mana «. 1ST«. CHICAGO. ILLn PETEK. 9. JUNIJA (JUNE 9). 1939 SutoscriftUott $6.00 Yearly &TEV_NUMBER 112 Acceptance for wailing at special rate of postage provided fo» to aectioo 1108, Act of Oct S, 1917, authorised on Juno 14, 1*18. ufalnostnacijske policije Češkem razgaljena I a je \asne areta sprotnikov Hitler jevega režima luCENJE JET-IIKOV V JEČAH .lin. 8. jun. — Nemška taj-¿licija skuša zlomiti pasiv-jpor Cehov proti nacijski ladi i brutalno silo. Tako ovedujejo potniki, ki priha-v Berlin iz bivše češkoslo-republike. Cehi so silno ičeni zaradi trpinčenja jet-v jčtnišnicah. cijske avtoritete so zapre-bodo uveljavile drastič-rej*. da zlomijo odpor če-prebivalstva. Iz bojazni, io naciji uresničili grož-ijahko prinese katastrofo, Fl-sntišek Chvalkovsky, Zadnje vesti WASHINGTON, D. C—Angleški kralj Georg* VI. in njegova žena sta bila pompozno sprejeta in pogoščena v Beli hiši, nakar je kralj vrnil pogoščen je v angleškem poslaništvu. Kralj ae je obnašal bolj demokratično kot pa mnogo "prédgtavnikov ameriške republike i . . WASHINGTON, J). C. — Senatna zbornica je sprejela Roo-seveltov stanovanjski program; BERLIN.-rHitlerjev režim je odredil nov pogrom na poljske Žide. Nfa stotine je bilo aretiranih, in poslanih v koncentracijska taborišča. - * * ; PRAGA. — Nacijski vladarji Cešfke in Moravske ao začeli represivno postopati proti Cehom, min i« ter CeŠkoslo- Ha brnijo njihovo pasivno re- zunanjt fce, oglasil v uradu nemške-jnanjega ministra Ribben-in apeliral, naj podvzame ke, da se ublaži napeta sija. »maki vojaki na Češkem v ih svojim sorodnikom v i ji omenjajo, da so dobili ila, da morajo biti v svo-itanovanjih že ob desetih r. Kadar so zunaj po tej morajo biti le v skupinah, je so dobili instrukcije, da jo posedati le gotove gostil-kavarne. kinogledališčih, kjer so nemško okupacijo češke re-£ kazali ameriške in fran-filme, kažejo zdaj nemške . Neko poročilo pravi, da ijska policija aretirala o-v nekem kinogledališču v , ker so Se smejali, ko se ►retrjral film, ki je kazal pri-podpisa nemško-italijanske riatične pogodbe. • Pratfi ho silno vznemirjeni 'i usode čeških uradnikov vetnikov, ki bodo morali piti pred nacijskimi sodišči obtožbo veleizdajstva. Vse ibe se nanašajo na čine, ki ti izvršili pred Hitlerjevo toijo češke republike. V)da dr. Hajka, direktorja 'icitete pod vlado bivšega tlnika češke republike Be-tudi razlnirja prebivalce. *teri trdijo, da je umrl na v Berlin, kamor ga je na-kl> policija odvedla kot jet-i. d na pamiku. da se itftgneta persekuciji v Nemčiji zaradi svojega političnega pre Estonija9 Latvija v nemškem taboru Nacijska diplomacija •c ponaša z zmago Berlin, 8. jun. -— Nemčija je včeraj podpisala nenapadalm pakt z Estonijo in Latvijo in nacijski tisk je takoj progrlasil podpis pakta za veliko zmago nemške diplomacije in udarec Veliki Britaniji in Franciji, ki skušata obkoliti Nemčijo s sovražniki. Naciji tudi napovedujejo polom P°gai«nj glede sklenitve vojaš-kega f^kto-med Anglijo, Francijo.in Rusijo. « Naciji trdijo, da je podpis pakta tudi udarec predsedniku Roo-seveltu. Roosevett je v svojem mirovnem apelu pred nekaj tedni omenil tudi Estonijo In Latvijo kot državi v grupi 29 drugih, ki se boje napada s strani Nemčije in Italije. Apel je naslovil Hitlerju ln Mussoliniju in ju pozval, naj dasta zagotovilo, da ne bosta napadla teh drŽav. List Hamburger Fremdenblatt piše, da je Nemčfja s podpisom pakta z Estonijo in Latvijo preprečila sklenitev avtomatične militaristične |veze med Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo. Vrata so zaprta in odprle se bodo le, če bo politika teh držav krenila v drugo smer. Danska je ie prej podpisala nenapadalni pakt z Nemčijo. Norveška, Švedska in Finska so bile tudi pozvane, naj sklenejo pakt z Nemčijo, a so poziv odbile. Hitlerju so odgovorile, da ne vidijo nevarnosti napada, zato ne marajo skleniti pakta. Hamburger Fremdenblatt o-menja tudi razgovore med jugoslovanskih regentom Pavlom in Hitlerjem ter drugimi voditelji nmcijmke Nemčije.; List trdi, da bo Jugoslavija izstopila iz Lige narodov v interesu tesnejše kooperacije z Nemčijo in Italijo. Lewis oplazil sovražnike unij Akcija proti' kršiteljem .delavskega zakona , ' t Washington, D. C.. H. jun. —'1 John L. I^ewis, predsednik Kongresa industrijskih organizacij, je pozval - kongres, naj takoj sprejme zakonski načrt, ki prepoveduje oddajanje vladnih naročil firmsm in delodajalcem, ki najemajo špione, stavkokaze ter se poslužujejo oborožene sile v boju proti organiziranim delavcem. Dalje je 'sugestiral, naj vlada odreče posojila, subvencije in naroČila kompanijam, ki so bile obtožene in spoznane za krive kršenja Wagnerjevega zakona. Lewis je uključil svoje sugestije v izjavo, katera je bila predložena senatnemu odseku za delo. Tit vodi zdaj zaslišanja o zakonskem načrtu, ki prepoveduje najemsnje špionov in stav-kokazov v konfliktih med delavci in delodajalci. Ekonomske sankcije proti korporacijam, ki kršijo delavske zakone, je Lewis označil zs bistveni del zakonske-gs načrta. Avtor načrta je senator La Follette, progresivac iz Wisoonaina. ^ "Prepoved najemanja špionov in stavkokazov ni dovolj/' je rečeno v izjavi. "Načrt mora dobiti zobe, to pa se bo zgodilo le, če bo federslns vlada jasno povedala, da ne bo pomagala kršilcem delavskih zakonov in jim oddajala naročila."; v Španija zgradi trgovtko mornarico Rurgos. ft panija. 8. Jun. — General Franco je včeraj naznanil. da bo njegova vlada zgradila več trgovskih ladij, da poveča svojo trgovino v tujezemst-vu V to «vrho bo potrošila |70,-000.000 na podlagi že odobrenega načrta. ______ DELAVSKI ODBOR NASTOPIL PROTI DRUŽBI Obtožil jo ja nepoštene taktike PODPIRANJE KOM- PANIJSKIH UNIJ W * V Chicago, 8. jun. — G. L. Pater-son, pokrajinski direktor federalnega delavskega bdbora, je vložil tožbo pri federalnem dis-triktnem sodišču proti International Harvester Co. Kompanl-ja, ki izdeluje poljedelske stroje, je obtožena nepoštene taktike napram delaircem v šestih tovarnatt v čikaški okolici, v katerih je upoalenih 21,000 delavcev. . L Tožba je bila vložena potem, ko se je unija pritožila pri delavskem odboru zaradi šikaniranja njenih Članov. Delavci so organizirani v uniji Farm E-quipment Workers, ki je včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij. Patterson prayi, da se je konflikt med organiziranimi delavci in kompanijo pričel takrat, ko je federalno vrhovno sodišče potrdilo Wagnerjev zakon. Delavski odbor je kmalu potem odredil, da mora koifi^anija razpustiti kompanijtk« ynije v svojih tovarnah. Družba je obljubila, da se .bo to «godilo, toda obljube ni držala. j * i ■ • >. Stara kompaniiska unija je bila sicer ra*pui£éna, toda ustanovljene so bil« bove v tovarnah. Patterson Omenja, da j« kompanija formirala naslednje "unije" v svojih tovarnah : Employees Association of McCor-mick Works, Chicago; West Pullman Industrial Union, West Pullman, ijl.; Rock Falls Employees Assn., Rock Falls, 111.; United Motor Power Assn., Rock Island. III.;. Employees Assn. of East Mol i ne Works, East Moli ne, 111., in Harvester Industrial Union, Milwaukee, Wis. Vse te "unije" kompanija finančno podpira in so pod njeno kontrolo. Tovarna International Harvester Co. ob Blue Island in Western ave. ni prizadeta v tožfc bi. Patterson je dejal, da so delavci v tej tovarni organizirani v uniji CIO, s katero je kompanija sklenila pogodbo. Japonski militaristi spet grozijo Angleški napad na japonskega letalca Sanghaj. 8. jun. — Ja|>onake vojaške avtoritete so zapretile a drastično akcijo proti tujcem, ki bi ovirali japonske Čete na zasedenem kitajskem oaemlju pri izvrševanju dolžnosti. Vsak prestopek tujcev bo kaznovan z zaporom in tudi s smrtjo. Avtoritete omenjajo usodo, ki je zadela R. M. Tinklerja, uradnika angleške tekstilne kompanl-je v Sanghaju. Tinkler je v pon-deljek umrl v bolnišnici za rano od krogle, ki jo je oddal neki japonski vojak nanj, ko je bil napaden. Tinkler je protestiral/ko je oddelek japonskih vojakbv u-drl v tovarno, da ustavi bitko med kitajskimi delavci. Temu je sledil boj4 v katerem je bil Tin» kler obstreljen. Drugi uradnik angleške družbe je sinoči umrl v misterijos-nih okolnostih. .Angleške avtoritete so takoj odredile preiskavo, da ugotovijo, ali je bil, zastrupljen. ^ Tokio, 8. jun. ~ Angleška bojna ladj« je streljala na japonsko potniško letalo, ko je bilo na poti z otoka Formoout v Hongkong. Krogle niso zadele cilja in letalo se je po napadu vrnilo naaaj. Japonske avtoritete so nasnani-le, da bodo poslale protest angleški vladi. Angleški kralj in kraljica v Ameriki 9 % ^ Državni tajnik Hull pozdravil dvojico •, Niagara Falla. N. Y., 8. Jun.— , Angleški kralj Jurij VI. in kraljica Eližabeta sta včeraj tu sto-, pila na ameriško ozemlje. Pri-' peljala sta se s posebnim vlakom v spremstvu visokih uradnikov. * i -.Državni tajnik Cordell HulJ je posdravll dvojico, ko*je iz«to-j pila iz vlaka, v imenu ameriške vlade. V svojem govoru je na-glašal, da Jima ameriško IJud-stvo želi najboljše In J* veselo obiska. Hali Je govoril tudi o prijateljstvu med Združenimi državami in Veliko Britanijo in obisk kraljeve dvojice je nadaljnji dokaz tega prijateljstva. Ceremonije na kolodvoru so trajale le nekaj mimit, nakar, sta kralj ih kraljica s svojim spremstvom zasedla vlak, ki je odrinil proti Washingtonu. Množica je opazovala sprejemne ceremonije is daljave. Kolodvor je strašilo 240<> državnih miličnikov In ti nino pustili ljudi Mi-zu.< Norveški delavci proti fašizmu „ Izjava dsltv* . skega župana 0 0 New York. — (FP) — "Fašistična in nacijska propaganda nima uspeha na Norvšikem," Je dejal Trygve Nilsen, Župan v O-slu, glavnem mestu Norveške, v razgovoru z reportarJI, ko Je stopil na ameriška tla v New Yorku. Nilsen Je bil Izvoljen za Župana kot kandidat delavske stranke. ' V svojem razgovoru z repor-terji je Nilsen orisal naprodek delavske stranke na Norveškem. Dejal Je, da stranka dela za odpravo kapitalizma, ki naj bi ga nadomestil socializem. Velika brezposelnost pred petimi leti Je bila vzrok, da so se delavci pričeli bolj zsnimati za socializem. Pri volitvah so skoro v vseh ve-čjiih mestih zmagaji kandidatje delavske stranke. Vlada Je v zadnjih letih izboljšala socialno zakonodajo in uvedla bolezensko zavarovanje. Otroško delo v Industrijah Je bilo odpravljeno In zdaj vlada izvaja stanovanjski program na široki podlagi. -Nilsen je dalje rekel, da so e-lektrarne in druge Javne naprave v Oslu mestna lastnina in mesto Jih tudi operira. Cene elektriki so nizke, a elektrarn^ vseeno Izkazujejo dobiček, "ta gre za gradnjo zavodov za ilare ljudi in razvoj umetnditl ter kulturnih aktivnosti na splošno. Konservativne grupe so napovedovale porast narodnega dolgs, ko Je delavska stranlta pričela prodirati na vsej črti, toda finančni poloUJ Norveške Je danes boljši nego Je b|l kdaj prej. _.f * Delavski odbor . ; oplazil kompanijo - Knogville, Tenn. — Knoavhl* Publishing Co., ki izdaja dnevnik Jotfmal, bo morala priznati; krajino unijo časnikarjev kot predstavnico vseh časnikarjev, ki so uposleni pri listu. Tako se glani od k lok federalnega deiavr skega odbora. Ta dalji pravi, da mora kompanija ponovno u postiti tri časnikar)», katere Je vr-gla na eesto zaradi unijskih aktivnosti, in Jim plačati vao vsoto zaslužka, ki so ga ligubill. Časnikarji so bili odpuščeni v januarju tega leta. Anglija naznanila obnovo pogajanj z Rusijo Domače vesti Clkaške vesti Chicago. — Frances Godina, žena upravitelja Prpavetc, je še tri tedne v bolnišnici Mary Thompson Women & Children Hospital, kjer j' bila operirana. Njeno stanje se je precej, izboljšalo in upanje je, da še ta teden zapusti bolnišnico. Želimo ji hitrega okrevanja. — Frank A. Kobal, sin Valentina Kobala, znanega letoviŠčarja v Clarendon Hillsu, je zadnje dni dovršil študije v Wabash Colle-giju in prejel je red "Bachelor of Liberal Arts." Mladi Kobal se je v teku svojih študij odlikoval v rasnih športnih aktivnostih in v tem oziru je dobil več priznanj. IJkimače slavje v Detroitu Detroit, Mich. — I>ne 12. junija bosta Joe in Rose Forban slavila petindvajsetletni«*» svojega' zakonskega življenja, nakar Rose odpotuje v start kraj na obisk k svoji materi, ki je stara 76 let. Rose Forbas Je tajnica društva 751 SNPJ In v starem kraju, v Dolenji vasi pri Cerknici, kjer živi njena mati, je bila znana kot Zrlmškova Reza. Potovala bo • na pamiku Queen Mary, Čestitke in sfeČ-no pot! Poroka v Want VlrginlJI Windsor Heights, W. Va. — V soboto, dne 10. Junija, se bo-sta tukaj civilno powtfla Viktor Hribar In Nada Mejcfen. ženin je blagajnik društva 407 S. N. P. J., nevesta je pa iz znane družine Toneta in Albine Krava-nje iz Glencoeja, O. Obilo are-če! / Nov grob v Detroitu Detroit. — Zadnje dni je tu umrl Kari Perušek, star 60 let in rojen v Sodro*id pri Ribnici. V Ameriki Je llvel 48 let. . i Cankarjev glasnik Chicago, — Cankarjev glasnik, rtWečnik za leposlovje in pouk, ki izhaja v Cievelandu, Ima • v svoji Junijski številki sledečo vsebino: Antisemltiz ^ Kaders)nMelavsk i-odbor je pravkar objavil - pordčllo o fvojMn delu, Iz ima J* razvidno, da je nadziral jtajnih volitev gle-de repr«4erttaCije pri kavnih pogajanjih, katerihNel* u-deležflo delaW*v, v zad- njih dveh Istih- J f " \ Druge števjike kalejo, ds Je prišlo v Istem času -pred akt garantirati neodvisnost baltiških državic —> Estonije, Utske in Finske, čeprav te odklanjajo tako garancijo In so še Javno izjavile, -da hočejo ostati nevtralne. • < v ^ Diploma!je sdaj ugibajo, zakaj se Je Chamberlain odločil, da pošlje le representante lulia-ujuga" urnciá v Moskvo namesto druge osebe, ki ima visoko pozicijo v vladi, V Moskvo bo najbrž odpotoval William Strang, kl je spremljal Chamberlain*, ko Je obiskal Hitlerja v Berch-tesgudenu in Oodesburgu zadnjo jesen. Strang se j« udeležil tudi mennkovffke konference, na kateri sla Chamberlain in francoski ]»remier Dkladler kapitulira-, la prod Hitlerjem In Mussolini* jem in kateri Je slodilo razkosanje češkoslovaške republike. ' Chamberlain je dejal v par^ lamentu, da se Moskva strinja z glavnimi točkami predlaganega vojaškega pakta, treba pa je še odpraviti nekatera nesoglasja, ki ovirajo sklenitev pakta. Dalje je rekel, da sta Anglija In Francija dali «razumofT^Moskvj, da sta ji pripravljeni pomagati v Slučaju sovražnega napada. M«i*kva, H. Jun. r-^ Pravda, glasilo komunističitu stranke, piši«, da Je sovjelska vlada foimalnV Odgovorila Angliji gloile prmlla-gauega načrta sklenitve mil turistično zveze meti njo, Veliko llrltairtjo In Francijo. V odgovoru Inalstjsm da morajo v*u tri velesile garantirati naodvis-no.I ludí Letaki, Estoniji iti Km ski. in to ne gUnlu na stališč*, ki šo ga závzele te državjfce. . :—r--- Zmaga skladiščnih delavcev na za padu .. r * Sali" Francisco, Cal. — Unija skladiščnih delavcev- (C(O) je zmagala v stavki proti. United Dftig ( d ■ DobMs Je pogodb«!*, ki določa zvišanji mstde In kkraj-šaige delovnika.. Stavka j« trajala" devet tednov. * - priaSdeiih. v starkah jn iz|H*rlh, je hilo jia i^itisk odbora (Kinov- no úpoflénih.^" • ♦'.f V af»riIz trga leta je bilo predložnih <4¡*\ru 487 spornih «lučajev, 16 ve( aego v marcu. Unije Ameriške delav«ke federacije so prod|o).lle več upornih slučajev v rešitev odboru kakor unije Kon-gresa • Industrijskih organizacij. Prve so j>redlotila v zadnjih tedv nih 2ÍMI slučajev, slednje pa 240. "V apii\i] je * xl bor v poravna I 47 stavk, V prvih dveh tednih Hiá» ja pa tU Stavk PoebčiUT indl^ rektno pobija trditve voditeljev Ameriške delavake f adarar I j«, da je odbor pristranakl v svojih ¿•M*« »""<>' i »r i log CIO In škodo Ai,K • - P K 06VETA PROSVETA ' THE ENLIGHTENMENT glasilo in lastnina slovsmsss naeodnb roorosNK jsunots Ont! mt maé pmhtUkmé kr Utm SI**««« N*tW«*l SmmTM MSr Mara«alaa m lAruUn» èrlmim h«raa Chk*«*) la SaaaS* NM m totu. fS.M M h M*. «14« m «Sit tou; m CSto«#* ia Ctoarv 914» «a *«U tou. »1.7» i* trt tota; m Iwmmím Ü.M. h«fc*ert»tfc« ru Im : for tfcr U«iu4 IUI« CStoa«a) aaS C*m4* KS p*r »««r. Chi«*«» mm4 Ommrm 91M pme r*a*, tvrrtgn «Mtatrtoi »» W» ymr ***r.. (toa* p« "IUà«f>W Sofrto«« la ««a*ro¿aalh ilmmkv* mm um vrmUt*. m-rara* »mMm tinto*, po- vtl. dr*«-, i«*a>i MS.) •* »»»«S» i**lljala0.i to t *l*4aja. I* to p ri loti I pué t nI •». Adrrrti.lt.« rat** m mgrmmtrntnl KtnummripU mt cmmmbI-emttoa« *«4 ya«»ltoll*4 •rtlcto* will *«* ka wUrnaS. OIS» *a*iM*rt|>U, «urfc m «turto* l>i*»«. p«»«». SÉ»-« «III ta faturM* t« «rr.Srr Mir «k*« mtm^mt^mlmä Ir mU mêArtmmmé *«« mimmymé N..W, a* ***. Ur Im • U*taai PROSVETA MIT-»« Sa, L«waS*to A»«., « Me*«*. Illla*to mkmssi cd ri 131 \ Konec ljudske fronte o Franciji Delegatje socialistične stranke v Franciji ao na strankinem kongresu v Nantesu zadnji teden zaključili s 5490 glasovi proti 1761. da stranka ne bo več na noben način sodelovala a komunisti. Zadevno resolucijo je predložil Paul Faure, tajnik stranke, ki je svoječasno goreče priporočal sodelovanje s komunistično stranko, toda (jo treh letih tega "sodelovanja" je do grla sit komunistov. V istih dnevih je zborovala delavska stranka Anglije, katera je ponovno in z ogromno večino sklenila, da ne mara nobene skupne fronte s komunisti in ostanki nekdanje liberalne stranke, kateri pripada Lloyd George. Delavska stranka je na istem zboru potrdila izključitev enega svojih najaktivnejših voditeljev in poslancev v parlamentu Htafforda Crippsa, ki je na svojo pest agitiral za združitev s komunisti. Angleška komunistična stranka šteje okrog 7000 članov; to števi)ce ni veliko za Anglijo In delavski stranki se ne bi dosti poznalo, toda za hujskanje in razdiranje, kakor znajo samo komunisti, je tudi 7000 oseb preveč. » Prej omenjeni sklep francoake socialistične stranke pomeni, da je «daj konec znane "ljudske fronte" v Franciji. To fronto so prav za prav že razbillpaladierjevi radikalni socialisti in zdaj so jo socialisti formalno pokopali. Brid--ka šola Je bila ta fronta za francoske socialiste, prav že razbili Daladlerjevl radikalni socialci stično delavstvo se je naučilo, da je poštena politična kooperacije s komunisti nemogoča. Nemogoča je. zaradi tega, ker komunisti nikjer ne poznajo demokracije in hočejo |x>vsod imeti vodstvo hi kredit, sodu!isti nuj pa samo delajo in capljajo za njimi. Tako so (felali tudi komunisti v Španiji, kakor zdaj piše Luis Araijuistain, (Klen voditeljev španske socialistične stranke in bivši španski poslanik v Parizu med špAnsko civilno vojno. Pred Frankovim pučem je bila komunistična stranka v Španiji tako majhna in slaba, da ni imela nobenega političnega vpliva. Voditelji delavaklh in demokratično-republič&nskih strank, ki so v Španiji osnovali "ljudsko fronto" pred volitvami leta"1936, so storili veliko napako, ker so vzeli |>eščico komunistov v svojo sredo; ta napaka je španske socialiste in ostale republlčane kasneje grdo tepla In jim v veliki meri prinesla pvraz v civilni vojni s fašisti. Španski komunisti, dasi najmanjši po številu V "ljudski fronti", so toliko časa intrigirali in rovarill, da so izpodrinili iz vodstva vse vplivnejše socialiste in republlčane in 'dobili armado in državne finance pod avojo kontrolo. Vedno bolj prihaja na dan, da sta bili v Španiji hkratu dve civilni vojni: prva in javna je tli-la med demokratično republiko in Frankovlmi ter Hitlerjevimi in Muaaollnijevlml fašisti, druga in tajna civilna vojna je pa bila med Aociall-sti, demokrati in anarho-sindikallstl na eni strani in Stalinovimi komunisti na drugi strani . . . Na ta način je španska republika morala biti zadavljcnu! - \ Pogostitev v Berlinu Sijajna |x>ča*titev in pbgofctltov, Vitajrs Je-; ' bU/qFlelen v Berlinu pred rvksj dnevi jugoslo-. vanskl recent, kne? Pa\I««, ni bila brsz političnih in ekonomskih namenov, kakor poroča ber-:'< Hhafu korespondenV člkfclkih Daily News, f > . ftkHstor Hitler Je Pavla osebno sprejel z . jpAkifchï.Îafftmt, osebno mu Je.razkazal mjič sw>-U> vojaške maštnV In osebno ga je ixtgostil s : «' |Mimp(iznim banketom. Omenjeni kores|>ondent jjporota, il^ rr/uMat tega kraljevskega )x>čaščc-- ? nja InmIo resnrt |M>gajanja za novo gos|»odarsko pogt*dixjJ?xhI NetniiJo Ui. Jugoslavijo; laigajan-v Ja se |TffKiejo v nokàj Mnlh.. Mar Asi Hermann (soerlng, direktor Macljkke. rkmmmske štlrilet-» •■ kè, je imel v^ privatnih jteaUtnkov s knezom Psvlom In ti/s^sUnrttl bili, uvot^v konferen-* ^ co. ki se bo- vi*lJa v Kelgradù m*l A vi je. • _ Kaj hoče Hitler zdaj -^ slušen vazsl rfrmčije.- '' •' - f ; » To; l»e Istv»kupael js p<» Zgledu Cehu> porabljanje prihrankov v industriji ao potrebni podjetniki, to je, ljudje a solidno tehniško in trgovsko izobrazbo. Takih ljudi je pri nas malo In Še tem je jako težko poskrbeti potrebne kredite. Imamo celo podjetja, ki že dolgo obstojajo In relativno dobro delajo, ni jim pa mogoče zbuditi več interesa za svpje delnice na domačem trgu. To se najbolje vidi po tečajih industrijskih delnic. Za časa gospodarske krize so tečaji delnic Industrijskih podjetij povprečno padli zu 50 odst. svoje vrednontl v letu 11)30. ■ Tečaji teh delnic ao Ae dalje ostali jako nizki. V agrarni industriji ae za te delnice more dobiti 42 odst., v gozdni 30 odst., v kovinski 77 odst. in pri ostalih industrijskih podjetjih 75 odst. vplačanega kapitala. > Nasproti industrijskim delnicam pa je tečaj delnic bank 101 odst. vplačanega kapitala. Večina naAih prihrankov se porabi za nakup zemlje za; obdelovanje, gradnjo hiš, državne papirje in banke. Vsi ti načini hranjenja niso u-godni za financiranje industri- je. Zaradi tega smo navezani na državo In inozemski kapital. Udeležba države v industriji se je povečala zlasti v zadnjih letih. Samo v minulem letu je država sodelovala v formiranju industrijskega kapitala z več nego 800 milijoni dinarjev, kar znaša okoli 80 odst. skupnega delniškega kapitala družb, ki so bile osnovane 1. 1938. Ali ta u-deležba države na financiranju industrije ne more biti niti približno zadostna, da nadomesti privatni kapital, ker ima država jako mnogo drugih nalog, ki potrebujejo njenih finančnih sil. Iz teh razlogov je naša industrija v veliki meri odvisna od tujega kapitala. - |Od okoli 13 in pol milijard dinarjev, ki so investirani v industriji, je okoli 7 milijard z večjim ali manjšim deležem investiranega tujega kapitala. Ciqto tuj kapital, brez udeležbe jugoslovanskega kapitala znaša oko? 1! 1 mili/arde. V podjetjih s pretežno tujim kapitalom je investiranih okoli 4 milijarde dinarjev in v podjetjih s pretežno jugoslovanskim kapitalom okoli 2 milijardi dinarjev. — Stremljenja naše gospodarske politike gredo za tem, da se delež domu-čega kapitalu v Industriji čimbolj poveča. — Vendar moramo računuti, da bo v naši industriji dominiral inozemski kapital vse dotlej, dokler se 'formira močan domači privatni kapital in zadosten narodni podjetniški kapital. — "D. P." Smrt moljem in muham! Med vsemi gospodinjskimi škodljivci je molj najnevarnejši, ker povzroči največ Akode in ga najtežje odstranimo. Da se boste pa lahko uspeAno. borili proti njim, je treba o njih vedeti kaj več. Samica znese podolgovata, rumenkasta jajčeca, in sicer 60 do 200 v teku več dni na razli6> hih mestih sukna. Jajčeca pa ni*-so posebno zavarovana, kar je za nas posebno važno. V sedmih do dvanajstih dneh — to je odvisno od toplote — se zvali iz jajčeca komaj milimeter dolga, rumenkasta žuželka. Takoj al stke iz volnenih niti ali pa iz las oklep, ki ga nbo-„m bregu Krke, je voda ko pod vodo. Krka^hr^dliona-ila velik kompleks obdela- ra&ča IrivA&je razlila že 3 km na ilja. Tu štrlijo brzojavni široko. V . *• V* • Ceh meter nad vodo. V Včeraj popoldne je ponovno era je"Krka zalila in uda- nastal velik naliv, ki je trajal «ne stanovanjske in go- dve uri.Kaže, da se je utrgal ike objekte in so ljudje Lblak. Piro&ki potok je bil meter rezali svoje imetje. No- visoko nad-v banovinsko cesto. !»i. ftroriovem, last no- Ivoda pa je tako naglo naraščala, tega trgovca Bernarda, je da je bilo ¿kijučeno kaj rešiti. ivi .vsav vodi. Voda je Bna 40'cm višja, kakor pri kladišee in odnesla mno- poplavah *pr«d dvema letoma. uma in okroglega lesa. Naraščal* je s tako naglico, da inje je bilo možno le na L0 morali Stoparjevo družino iz in, da so v poplavljenem Do|nje ,pirošice na levi strani fe lesenih kolov zgraditi potoka ob banovinskem mostu jez, ob katerem so delav-1 reftiti • čolnom, prav tako tudi pgovi ¡fi cepini lovili les. živino. .Živino mlinarja Franca in*ka cesta proti Škocija- stfcliiča iz Dolnje PiroŠice so mo-Mokronogu je na več me- odgnati v sosedno vas Ma-uta od plazov in poplav- ience. Vse ograje v vasi so po-nekaU-ri deli ceste so pa polnoma porušene, ali pa jih je lam. Potok Radulja je v voda odnesla. Uničena je tudi foji dolžini 17 km presto- vgfc letina, kajti travniki, polja, Jfe in poplavil ogromen Ljjve ¡n vrtovi so zaliti z vodo. obdelane zemlje, ka- ponoči okrog 2 zjutraj je potok . voda nanosila razno na- ponovno narasel za pol metra v Zburah je voda zalila banovinsko cesto. Vse zve- 11 IF1 ir(wn.i/tni>ul>!U _/.•!/. I - . • i a__ Hribarja, kakor že leta 1987. Nadalje je odnesla banovinski most čez potok GradiŠček in raztrgala okrog 100 m banovinske ceste. Vse hiše v tej vasi sb pod vodo. Krka še vedno narašča, prav tako tudi Sava. Kakor pripovedujejo, je tudi pri Sv. Križu vse pod vodo. Lesnemu trgovcu Josipu Kotniku je odneslo okrog 100 kubikov lesa. Kolika je Škoda, še ni znano, ker Še niso prispela poročila s hribov, kjer so tudi ogromni nalivi. Sava še vedno narašča in Je danes do Štirih popoldne narasla spet za 1 m, tako da ima zdaj 2.6 nad normalo. S seboj nosi velike množine lesa. Prebivalstvo se boji katastrofalnih posledic povodnji. Uaodne posledice na Štajerskem Maribor, 22. maja. — Neprekinjeno deževje je napolnilo struge pohorskih hudournikov in potokov. Narasle vode so se razlile preko svojih bregov in marsikje preplavile njive, vrtove in travnike. Tudi Drava je zaradi zadnjih nalivov nenavad no narasla. Na svoji motni površini nosi cele hlode, vejevje, pa tudi obdelan les. Ob nabrežjih prestrezajo ljudje drevje, ki ga bodo uporabili za kurjavo. Zdi se, da je Drava v svojem gornjem toku odplavila veliko množino lesa, pa tudi drugih predmetov, ki šo bili v njeni bližini. . . Tudi Pesnica je mestoma prestopila svoje bregove ter povzročila občutno škodo. Prav tako Dravinja, ki se je razlila preko bližnjih njiv in polj in vrtov. Nekatere hiše j« popolnoma izolirala od soseščine. Vzdolž železniške proge proti Pragerske-mu, Slovenski Bistrici in Poljča-nam so polja in travniki precej poplavljeni. Visoko narasli potoki nosijo ogromne množine vode, ki se je valila s pohorskih vrhov v nižino. *'"• ~.f . Potniki, ki so se danes peljali proti Celju in Zidanemu mostu, pripovedujejo o hudih posledicah naraslih voda. Voglajna je prestopila bregove ter se na široko razlila preko bližnjih travnikov in njih. .Stfevilne hiše s# obdane od vode, kHeži nad vrtovi, pašniki in drugimi kjom-; ©frlotrtttBha Maro&na fohportta lebnota 2657-59 So. Uwndal* Ave. hlcafo, lllinole GLAVNI ODBOR UVaAKVM.m ODSKKl Vlnrtnl Calakar, »r»4~«li'lk......................»•»» a LawnSaW A»«.. Cfcleat«. mínala r A VMW «i u)»ik..........................HM a u««au A««., CMMM. luiaata U...m. UraSlakak. «■!................. Mlf S. UwikUk A**.. « hI»»»« llllnala Jakn Va«rlrk. gk Uu«l»U......................, Ml? S. Laar »dala A*»., ( hicaa«. Illtnal* TtU» Mpr««U*U alulll.,.................. NIT S. A«*.. rkUr«t». Illlnote '•lin a.Uk. «r^nik «U.IU .......................««•! a U«n4«U A««.. I hl«|«, llhn.é. ponraauaauNiKii Aft4r»J VMrtrk. »rvl ......................TM K«r».l A!•>»«»«••■. r«. Kr.nk Hulka. 4rw«t .........................•«> S. Illli H».. MlU.uk»>. ,. I.kn ir., #r«l 4Ulrlklitt |HMlprMl>r4i.lk ................... II»» III, Sir.kan«. Pa. l«MÜH. K. t n trk 4r«l«l 4Ulrtkll>t ^nrrU.rdntk ..........UMI W. «Hit «(.. t U»»Uh4. «Ihto I.kn KU»Mk. »r»IJI rft.lrtklnl ...................II« T«mM SI., Im Bali». III. MwtrS Taia.lr, «»trli StalrlhlM ..................U«» «I«. Wal»rnlrara. t mU. . (¡(ISroilAMSKI OIIMKKi . M.ik r*ir««Ua. ............. .............A¿tm*« < U*tUM. nw« Vln*»nl ialMkar ....... *.......................... »«Ji S. l*wn4aU A»»., (kita««. lUlnrtla r. A. VMtr ..................i...................Mtl a l aHhd.l. A»«.. (Mral». lllluaU . i.kn V a« r trk .................................... UM S. I^wiulalf Av«.< UtH|Í lllinalé . Jakit ottp ..........................r. ........... HI S. I'r«ap*vl A*».. l laiviiJ^i, ||l||a. III, DmiMJ, l.alrirh ....................................,.|MT S. Trumkull A »a,. «'Mraaa. III. ( JlNk ZaM" ......................................,.,HN a l.amkarj A »a*, litim,«. III." rOMOTSl (IIISKKl »,t<»V......Tr,....,.111 W..ku ■».. S|irlii|flaW. tU. ' IMI1 Mu.knka A«».. (U.alanii. tlkla ..............-Ha« It, Amu. K »umi* III Tvnar SI.. I.m,ih. 1*1, 1 ,,,. Ilai t IT, Slrakana, I*«. 4.' \ * ; NAIIXOMNI iiuskki Frank X.U». nrMlaMlnlk....................>........IMI fL Uw«4ala A^l. ( hirat*. UUn*to It «I M.I«.i .....................................I» W..I.I«. iva. Ptw. Illlnala MIUM MmM............................... ........IUM ArraS« A fH ohu Jaki« (ïarèrk. »rarf.Mlnik... , Krank IUfM4 ................... Anlan iaUr,.,,,,.........«mu.....jrJ Krank Vralarkk............................;.........< ..., laku Trtali, ............................................... i < Predsednik Hooaevelt govori pred trgovcev na drobno v Waahlngtonu. » m gospodarskih pošlo- M 1 ogroženimi kraji so preki w vasi Zalog in Škocijan njene. i'(iHi ii> I...__I - * V vasi Sutni je voda ponovno odtrgala vogal hiše posestnika [vodi in banovinska cesta nvljena. V samem Skocl-v,l Na koroški progi je danes popoldne fltiril potniški vlak. Najbrž je lokomotivi zavozila v plaz, ki je zgrmel * višine na progo. U Maribora so poslali pomožni vlak z delavstvom, da očisti progo. Tudi telefonski promet z nekaterimi kraji je popol noma prekinjen. Drava je narasla za 2.5 m nad normalo in je poplavila velike predele Dravskega polja, zlasti niže ležeče kraje.N Razgovori z br. Keržetom (Nadaljevanj« s t. strani.) Dravinja j« prestopila bregove tovi, pazniki in arugimi «om- ^oljčane, 22.olemizira zlhlmno Francozom in Napoleonu mano, to j* t odgovarja na moje Lm tMt — "Illrijd oživljeno . . £ argumente, Je ob koncu avoje Ko Je bil Napoleon premagan, poKat^ike naslovil na nekoga več he poslal cesar Franc v Ljub-Vprašanj glede zadev na aidnji||Jano kot, vojaškega ln clvllne-konvenoijl SNPJ." Jaz mu ha guvernerja barona I*utterma-tista vpra|anje ne morem od- nttt kateremu na čast Imamo še govoriti, ¿er ne vem nfčaiar o^danes v ljubljanskem Tivoliju temi kt^r br. Kerž«. v^rašriiK (posvečen dravçrcd On je <|m! Nisem spadal k nobenenfiu bip- odpraviti takoj vse svobodščlne ku Jn, nobeni skupini i rt nisem in najbolj črna reakcija In naj-posetll niti ene privatne seje aH hujle |>odložnlštvo Je zavladalo, kakšnega' zakottjegu sesUnka. Yalsntjn Vodnik Je pa tretjič Vije, kar sèm délai na tenvtn-r | -, ____:-: clji, seîh delal J11V110 pred Vaenii zapel — «daj spet Froncu na čast "Ilirijo zveličano". S tem. si je menda hotel, rešiti službo, tmla "dobri Fronc" ga jb dar vseeno vpokojiti. Francoz Hm^uct, ki je spoznal tedaj uaše kraje, in ljudi, nam je v svojih spisih,.. kjer opisuje južtie Slovane, zelo zameril naš« vražarstvo, o tedanjih slovenskih Izobražencih pa j« rekel, da so sicer sposobni, niso pa dovolj vztrajni: kajti kakor hitro pridejo do kruha, omaga njih vnema in s# n« trudijo v<§C po svojih zmožnostih. I Resničnega svobodoljubju jo torej že takrat, manjkalo našim D. P. • Sodili* podprlo odlok dilavšktga odbora Philadulphla, Pa, — Federal-" no pritivno sodišče J« soglasno potrdilo odlok delavskega odbora, s katerih Je razveljavil pogodbo med Staekpol« Carbon Co. in "neodvlšno" (kompanljako) unijo. Delavski odbor je tudi odredil, da mora kompanlja ponovno uposlltl i:U delavcev, katere je vrgla na cesto zaradi u-trijsklh aktivnosti. Delavci so bili odpuščeni, ko J« unija United Klectrlcal, Radio A Maehiw» okUcala stavko. Trii* mmiki Uialci 11 ubili Prankfort, Nemčija, H. Jun.— Trije Wiškl vojaški letalci so se včeraj ubili, ko je let slo tn»Š-Čilo na neko hišo v Geliihausenu In se vnelo. Ogenj se je jsitem razširil tudi na drugo hiše v bH-žini. Ali ata la naroČili ProwiU) al) Mladlnakl list avojerou prijatelju edini dar trajne vrednosti, ki ga aU sorodniku ? domovInoT To Js ta nal deaar lahko poftljsi« •▼oj-MS v dossortiui Hrit tK ',,C| J* prehod na kakor tudi do neinoiot, itm Hllk. k.U iri.»* ZSTTl — «-.^«i- «'H.- ^ Xfi delegati. SIcer Je pa ¿udno, da br. Ker-že to vprašuje š«le zdaj ¡ki dveh letih; ' Je bil prai? Zakaj nI vprašal takraC m®d konven-c i jo, ko je biia slVar le aveža?—• Zanimiva le tudi «njegova trdi-tev, da zgodovina SNPJ, katero je spisal Jože Zav»rtnik, nI pra vilnAv Zgodovina se sicer opira na pravilne uradnui zaplsni. ka -r- med to/ni tudi nk on« u-radhe zapisnika, katere -je ure-]7 dil ln obJ*Wi kot urednik oraslr la tudi br. K*rž« sam — ampak zapisniki n« kažejo pravijne sli ke, pravi danea br. Kerže.^ In to pravi 'TETNAJUT let potem, ko je Zavertnlkova knjiga Iz-Ala! Celih 15 let Je br, Kerže korenito spal! >11 nI to tirnimi-vo? — mt ^m m m Br. Kerže Je v svojem dolgem odgovoru najmanj trikrat poU: da/il, d* smo val, ki amo v Ameriki delali s peresom, raatii in ostali brez vsake kritik«. Vpra šuje? AH tie bi'bilo dobro, Č« bi, hili podvrženi, Javni kritiki? Ne vem, kaj misli a tem. Kakšno 1 kritiko inta v mislih t Kritike je bilo vedno dovolj — t naaprot ne strani; rtj«*m in po mani. kakor (si drugih, Je neprestano lopaMi a riaibrts on t«ga ne amatra za kritiko In deloma im« lifav. Ali misli samokritiko? 'rudi te nI manjkalo. On aam je kritiziral nekatera moja dels Kakšno kritiko torej misli? Profesionalno; objektivno?' Ce1 je te manjkalo med nami, nI naŠM krivda, kajti apoaobnlh objektivnih kritikov ni bilo ln is da nes jih ni med nami. Toda na vsej črti to no velja. Na primer Jaz m-tti šel skozi kritiko v starem kraju, kjer ml je Cankarjeva družim Izdala tri knjiga jHo whatf-i(Koin«.) Napravite vaše apartmente bolj «traktí?ne za stanovalce • • • x nouim 4 SERVEL PUHSKW nizki CENI Y a?.,, - I ; i * i1..' 1 » " . 0. \ v % a m Veliko, veliko Chlcašklh lastnikov ap«rtroent pošlo- . Zi drži svoje «tanovales «adovrHJnejše-^napravljo «partmenU iSlJ Itmktivni .t Installranjem Hervel plinskih refrlger«t<)rjev. ' . . .v . .. TLHOTA plinskega refrlgeratorj« Ji *tv*r> Ht, ' vedno tadovoll najemnik». Ajniiak tlšlim js samo e»a - večjih naprednosti plinskega refrlgeratorj«. Vrhu Je-. g. jniate nizki trošsk, leUi za leUim zanesljive I..ŽU, stalno mrzlo In varno ohranjena Jedila, to,jmtMV s ta . znameniti refrlgerstor V r«zred zasul-lnstalirajte. Hervel plinske refrigera-torje v v«še apsrtment«. Po novih nizkih cenah— . je to investicij«, ki Izpis-čuje velik delež v zadovoljstvu najemnikov ln znlž« vzdrževalne stroška refrigeratorja. - Xn pttfml*M /t»J«*ntfm. fi* MČITK W AHAHH SS^, APAMTMKNT Js drugsčen kéf* tsirssle br#s • i» »»dno tih • PUn« »«»I •toat»«se|« • Dal« IUM SK lil VISION KRALJ ALKOHOL ROMAN 8pi—l JACK LONDON Is angMOn* prtvtäsl JOS. POUANEC Da, in lahko ae je prisodilo tudi v državi, kjer ho bile alkoholne pijače prepovedane, kakor n. pr. v državi Iowa leta 1894, ko aem stopal po glavni cesti v Des Moinesu in so me zdajpazdaj neznanci vabili v atranske zagate — In spominjam se, da sem v tistem mestu pil po brivnlcah, pri vodovodnih instalaterjih In po prodajalnah pohištva. • Ko sem se klatil po Združenih državah, sem priiel do novega spoznanja. Kot klatež sem bil zadaj za pozorižčem družbe — da, prav spodaj v kleti. Tam sem lahko opazoval, kako ves ustrojMleluje. Videl sem, kako so se sukala kolesa družabnega ustroja, in sem spoznal, da z dostojanstvom in častjo ročnega dela ni bilo Uko kakor so mi pravili učitelji, pridigarji in politiki- Možaki brez atroke so bili kakor neumna živina. Ako pa se je človek priučil kake stroke, ni Ibilo dosti bolje. Ko je delavec prišel v leta ali se mu je pripetila nesreča, so ga vrgli med staro šaro kakor izrabljen atroj. Preveč sem videl slučajev te vrste, ki so končali svoje življenje vse drugače kot dostojno in človeka vredno. Moje novo spoznanje je torej bilo, da je bilo ročno delo nevredno in da se ni izplačalo. Nobene atrokovne izobrazbe, je bil moj sklep, in nobene ravnateljeve hčere.' Možgani so se izplačali, ne pa mišice, in jaz sem trdno sklenil, da nikdar več ne ponudim svoje telesne moči na prodaj. Možgane in aamo možgane sem hotel prodajati. Vrnil sem se v Kalifornijo s trdnim skle-jH>m, da si razvijem možgane. Za to je bilo treba šolske izobrazbe. Pred več leti sem bil dovršil ljudsko šolo in tako sem stopil v oak-landsko srednjo šolo. Da bi se preživel, sem šel za vratarja. Tudi mi je pomagala sestra in nisem bil Uko visok, da ne bi komu kake trave pokosil ali preproge iztepel, aamo da sem pol dne utegnil. Delal sem, da bi se odkrižal dela, in zakopal sem se vanj z vso srditostjo. r> In dobro poldrugo leto nisem nič pil, niti nisem mislil na to. Nisem imel časa in gotovq, tudi ne nagnjenja. Pri svojem vraUrskem pri-učenju in pri nedolžnih zabavah, kakor šah, si nisem mogel niti trenutka utrgati. Odkril sem nov svet in moja strast, da bi ga spoznal, je bila tolika, da sUri svet kralja Alkohola ni imel nobene privlačnosti zame. Daleč od pustolovščin, do ušes v študijah, in zaposlen vsak trenutek sem živel Uko, da sem dodobra (sizabil, da kralj Alkohol sploh živi. Nikdo v moji okolici nI pil. Ako bi kdo pil In tudi meni ponudil, bi gotovo pil tudi jaz. Tako pa se jo zgodilo, ako sem ujel le količkaj pro-*Mlcjfa časa, da sem ga porabil za šah ali za iz-prehod z brhkimi dekleti, ki so bile tudi dijakinje, ali pa sem se vozil s kolesom, kadar sem bil Uko srečen, da ni bilo zastavljeno, , Karzes čas podčrUvam, je tole: v meni ril bilo niti vna j manjšega sledu poželenja po alkoholu in to yzlic dolgemu in strogemu učenju > pri, kralju Alkoholu. Vrnil sem se bil z druge plati življenja in sem se naslajal s to arkadij-sko p!)gj)fosto učeče se mladine. Poleg tega sem bil našel |x>t v kraljestvo duha in sem se duševno opajal. (Na žalost pa ima, kakor sem v IMiznejši dobi spoznal, tudi duševna opojenost svojega marka!) * K N OIN D V A J S E T 0 POGLAVJE Za dovrši te v srednje šole so bila določena tri leta. Postal sem nestrpen. Poleg tega je ' IMmUjalo moje šolanje iz denarnih ozirov nemogoče. Na tak način mi ni bilo mogoče vzdržati do konca, jaz pa sem si silno želel, da bi že / vstopil na vseučilišče. Ko sem imel eno leto h red nje šole za seboj, sem sklenil, da fl učenje okrsjšarn. I/.|>oaodil sem si denarja in plačal vstoimino za v višji razred neke pripravljalnice za vzprejemni izpit na vseučilišču. Naredili so mi načrt, jh» katerem bi lahko čez štiri mesece: v topil na vseučilišče; na ta način bi si prihranil dve leti. . \ ' ' -> In kako sem se pilil! V tretjini enega leta «•m moral predelati novo snov, aa katero , se pri rednem šolanju rabi dve leti. Pet tednov M'tn *e golil, da sojje mi kvadratične enačbe lh' kemične formule kar cedile iz ušes. Tedaj pa me je \odja tiste akademije poklical k aebi. Jako žal mu je, je rekel, ampak on ml Je prl-moran vrniti Učnino ter me prositi, da naj šolo „ zapustim. To da ni v nobeni zvyi z mojim na- predkom. Imam tudi dobre rede in je prepričan, da bi tudi na vseučilišču uspeval, ako bi mi s svojo šolo pomagal do njega. Neprilično pa je, da so začeli jezike brusiti zastran mojega slučaja. Kaj! V štirih mesecih da bo predelal snov dveh let! To bi bilo nezaslišano in vseučilišča bi začela strožje nastopati glede uradno priznanih pripravljalnih šol. Take sramote pa ne more trpeti In zavoljo tega naj bom Uko prijazen in naj grem. Pa sem šel. Vrnil sem izposojeni denar, škripal z zobmi in ee pričel sam pripravljati. Do vzprejemnih izpitov na univerzi je bilo še tri mesece časa. Brez laboratorijskih poskusov, brez navodil sem sedel v svoji spalnici in naprej tlačil tisto dveletno snov v tri mesece ter ponavljal snov prejšnjega leU. .....-v \ Po devetnajst ur na dan sem se učil. To je trajalo tri mesec in le tu pa Um sem prekinil delo. Telo se mi je utrudilo, duh se je izmučil, ampak jaz sem vztrajal. Tudi oči so se utrudile in mejele skeleti, ampak nisem omagal. Morebiti da sem proti koncu posUl malce zmešan. Vem, da sem bil tisti čas prepričan, da sem iznašel formulo za kvadraturo kroga, vendar sem odločno odlašal na čas po izpitih, da jo Izdelam. Potem Jim že pokažem. Prišli so dnevi izpitov in vee U čas skoraj nisem zatis-nil oči In sem porabil vsak trenutek za učenje in ponavljanje. In ko sem oddal poslednjo izpitno nalogo, sem bil živčno popolnoma izčrpan. Nobene knjige nisem hotel videti. Nisem hotel niti misliti ali pogledati človeka, ki je bil zmožen misliti. Za Uko sUnje je bilo samo eno zdravilo in tega sem si dal sam — pot pustolovščin. Nisem čakal, da bi izvedel izid svojih izpitov. Naložil sem balo odej in nekoliko mrzlega živeža V izposojen čoln jn razvil jadro. Vozil sem se s koncem zgodnje jutranje oseke, nameril v zalivu na prlčetek plime in oddrevel z močno sapo. Zaliv San Pablo in preliv Carneguinez pri topilnici Selby sta se penila, ko sem hitel naprej in pustil za seboj znane točke na kopnem, ki sem jih spoznal, ko sva se z Nelsonom vozila na Reindeeru. Pred menoj se je prikazala Benicia. Zapeljal sem v zaliv pri Turnerjevi ladjesUji, ob-jadral pristajališče Solano in hitel ob gručah ribiških Čolnov proti kraju, kjer sem v nekdanjih časih živel in silno popival.. In baš tukaj se mi je nekaj prigodilo, kar je* bilo važno, a se ml leU In leU ni sanjalo, da je bilo. Nisem Imel namena, da bi pristal v Benin i. Plima mi je ftla na roko, veter je bil ugoden, prekrasen — za mornarja sijajna vožnja. , Pred menoj sU se prikazali točki Bull Head in Army PoinU, ki sU kazali vhod v zaliv Sui-sun. In vendar sem, ko sem uzrl tiste ribiške Čoln« pred obalo, brez pomišljanja, kakor bi trenil, zasukal krmilo, zvil jadro in krmil proti obrežju. V trenutku sem iz globin izčrpanih živcev in moftgiUioV zaznal, kaj se ml je hotelo. Hotel sem piti, Hotel sem se opiti. ' Pohlep je bil nepremagljiv. In sicer prav zares. Moj izmučeni, izčrpani duh je bol) kot po vsem drugem na svetu, koprnel po olajšavi, In to na način, O katerem je vedel, da mu prinese olajšavo; - In to tisto važno. Prvikrat v svojem življenju aerti se vedoma in namernima Želel opijaniti.. To je bilo novo, docela drugačno razodetje moči kralja Alkohola. V tem nI bila tefeena potreba po alkoholu. - Bilo je duševno poželjenje. Moj od prenapornega dela -upehani duh si je želel pozabljenja. ♦> ' Na tem meatu 'prav pttotfbno podčrUvam važnost tega. dogodka. Četudi vpoštevam ne-? znansko izmučenost svojih živcev in možganov, bi ml vzllc temu nikdar ne prišlo na misel, da bi se sedaj opijanil, ako ne bi bil prej nikdar pil. . Dpčlm ml Je bil alkohol, ko sem bil začel piti,- zoprn In sem pil leta In leta samo zavoljo tovarištva in ker je bifralkohola na poti pustolovščin povsod dovolj; sem sedaj dospel do one stopnje, ko je moj;duh koprnel ne samo po pijatir-ampak po pijanosti. In da nisem Jt>|| tako dolgo vajen alkohola, bi mi duh nikoli tako ne hrepenel po nJem. Zavil bi bil mimo Hull Heada in v bele pene zaliva Sulsun ter bi bil v vršeče m vetru, ki Je napenjal moja jadra in me prepihaval, pozabil na Utrujene možgane in jih poživil In okrepčal. (Dalje prihodnjič.) ? Župan in njegovo službeno potovanje Feréo (iodina ' Smrt tujiana Kovača Je tako raavcNelila Koruna, kot da hi mu dal kdo tisoč dinarjev. Veak 'In» to razumel, kajti edina Krt-runoya želja vsa zadnja leta je bila: postati župan,. Hudič, biti župan |s» tudi ni' kar tako. Pa na'težave Korun ni mislil. Po "komemoradjl'*, ki ao jo 'jjfirediti rt>iki na izredni seji, je tifio jedro pogovora: novi tupen. J'rav jt ukrenil Korun, ko j« že davno dal vedeli nekaterim vplivnim odbornikom avoje že-I Je. Pretresali ao. Korun bl bil. Mnogo sveta Je videl, dnevnik ima naročen, sploh Je to človek, uetvarjen za župana. Kocka Je imdla. Korun je postal župan. Vea odbor mu Je šel ap hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi jedili. Za vse to ji bo na jboljSa vodnica in učiteljici ti . v SLOVENSKA KUHARICA - Četudi je oeml natlak knjige v vaeh pogledih ne asmo ?wWn«U m pak tudi tehnično popolnejši od vaeh dotedanjih Izdaj. Je «na kaJM sedaj znižana. fflBSgSLŽ Naročite pri - VeM* ; KNJIGARNI: SLOVENK PUBLISHING COM 216 West 18th Street New York, N. Y. GOSPODINJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA VAB! fl NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEIl PS Prišteje 1L rodna konvencijo se lahke nareéi aa IM PnaSil . dva, trt, «tiri aH pet omm m*n narošnftao. Kav pa flaal is plašaje pri aaeeaesta M> Udnlk. so Jfan t* prtftcjo k narntahd. Torej sedsj si vnela, f* • le Ust predrag sa «ano SNPJ. List Proeveta Je vale lutziai t*ta?o j, r mkl dritfoi aokdo. U U rad čltal Itat vaak dzs « listu Prosveta Jo: - Tv ^ ' Za Zdrul. drla ve In Kanade. 9S.M I tednik la. ,*..*......... 4. S O 1 tednika In............ t.se . S tednike la............. |.4I I tednike hi........... i.ie I tednikov In.ni* .' Za Evropo Je.. Izpolnite spodnji kupon. pHloHte potrebno vzeto deeari« •■» Ordor v pisan in al naročite Prozveto. Ust. ki Je vale U*aaa ^ >*e|son|le:—Vselej kakor hitro ksteri teh élanov prweh« W SNPJ, sli lo so proeoll prot od druilne ln bo zahteval um M • tednik, bodo moral tisti «lan ta dotléne druilne, ki * 1 naročena ns dnevnik Prozveto, to takoj naznaniti op^ in obenem doplačaU dotléno vsoto Hato Proereta. AkoJ**' tedaj mora upravniKvo zniftaU datum za to rzete naročam- Za Cicero Is C*kar» I»...M 1 tednik Is.............}J 2 tednika Is............Jj U U S tednike Is.. 4 tednike Is.. I tednikov In. .......99- PROSVETA, 8NP1, MIT So. Lawndsle Ave. Ckksg* a Priloženo pošiljam naročnino sa H* Proeveto veete %>»:"" I) Ido ....A dre*»« ........ ' . , - t v nlBSi .............•.•••••..•..........**""'"* Usta rito tednik In ga pripišite k moji narečolel ti *** m«|o dm Um t . t) ^ CL dm*'» *........ ....................................,v" •) čredi** *........ 4)......... , ; ......Ö. dn*«»...... B)................admH"11...... 0 •••••••••eaeaeeeaeeaeaaa eeeeeeeeeoeooo» .............................. Drtova ................ '...••«•••••i TJ