list slovenskih dela?e@? ? Amerikf 1 Che onls Slovenian ^ in the United ^ it' » M S. $ Issued every day ®Keepi Sundays and Holidays muurov fiiamci: «87 ooetlandt. Butara« m fecond-Cla* Matter, September 11,1m. it kki Fort OAIm si *«w York, V. Y* nto tk« Art off Owptw off Mar«k 1, 1179. TSLXFOM Fmui; 4CST aoftTLATOft NO. 306. — ŠTEV. 306. NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 30, 1915. — ČETRTEK, 30. DECEMBRA, 1915. ▼olumb tihi _ xixthix "m Situacija na Balkanu. -o- OPERACIJE PROTI SOLUNU BO NAJBRŽE VODIL NEMŠKI GENERAL HINDENBURG. — ČRNOGORCI POROČAJO, DA SO PREGNALI AVSTRIJCE IZ ČR-NEGORE IN IZ SANDŽAKA. — SRBSKI GENERAL RADOMIR PUTNIK OBOLEL. — ITALJANI V EPI RU. — ANGLEŠKI JETNIKI V SOFIJI. London, Anglija. 29. decembra. — Iz Bukarešta poročajo sledeče: Pred par dnevi je odpotoval s severnega bojišča nemški general Hindcnburg in se nahaja sedaj v Maeedoniji. Tam bo prevzel vrhovno poveljstvo nad nemškimi, avstrijskimi in bolgarskimi četami ter poskušal pregnati zaveznike iz Soluna. Maekensen, ki jt- dozdaj poveljeval zdru ženimi armadam na Balkanu, bo vodil napad na Sueški prekop. Vse predpriprave za pohod proti Solunu so že končane. London, Anglija, 29. decembra. — Iz Aten poročajo, da je grška vlada odločno zahtevala, da morajo oditi vse bolgarske čete iz Južne Albanije. Tej zahtevi pristavlja, da nima razen Grške nobeden pravice umešavati se v albanske zadeve. Pariz, Francija, 29. decembra. — Tukašnji črnogorski generalni konzul je sporočil, da so Črnogorci po vročih bojih pregnaii Avstrijce iz Črnegore in iz Sandžaka. Avstrijcem je enkrat za vselej odklenkalo, da bi dospeli do Kkadra, da bi se združili z Bolgari ter zatem skupno navalili na Avl« »no. Pri Lepenacu so izgubili Avstrijci preko !{000 mož in veliko vojnega materiala. Avstriici so posku- " ' - *) J w ~~A---—7 —» j v ■ ■ ■ *•» v ju j v.i(t šali zavzeti goro Lovčen nad Kotorskim zalivom, pa so se ie stališče Združenih držav slabo mora 1 i umakniti, ker so Črnogorci z vso silo streljali nanje. |m omahujoee, bo vprašala, zakaj rtrdbe ob vrhu gore so obstreljevale tudi avstrijske bojne £*0Z1 lie?ra/,St' da se P^kinejo , ,•■ v i • - -i i • - i - i • u-i zveze z Avstrijo ravno sedaj, če h.dije. Neki .-asmkarski porocevalec poroča, da je bilo v|je bila vlada Združenih držav ta- teku dvanajstih ur oddanih 2000 strelov, ki so pa skoraj 1 .... vsi i zgrešili svoj cilj. Pariz, Francija, 29. decembra. — Tukajšnjemu časo- nisu "Tempsu'' so sporočili iz Drača: r,- • 1 1 i j , v . . r , . Jiasiai mea raznimi strankami v III bolgarske kolone se približujejo Jadranskemu kongresu velik boj, če jim bo dal morju in so na par mestih oddaljene od obale samo kakih predsednik v obravnavanje te siu- 20 milj. Prva kolona se nahaja pri Elbasanu, kjer je po- Posebno bodo napadali pred- bila Srbe, druga pri Te rani, tretja prodira skozi dolino *edmka oni> ki mislijo, da on ni Mati proti Allessiu. Avstrijci so baje že v neposredni bli- odIo'Xno postopal že od za- /mi Skadra. Severnoalbanski rodovi so se vzdignili proti diktatorju Essad paši, ki je velik pristaš Srbov, in se sedaj bojujejo na avstrijski strani. Kongres in "AnGona". Kongres bo zahteval, da se predsednik posvetuje glede zadeve pot-niskega parnika "Ancone". Washington, L>. C.. 29. dec. — V kongresu, posebno med člani demokratskih voditeljev, se je pojavila nova struja, ki zahteva, da se mora dobro premisliti sedanji položaj in da ni neobhodno potrebno, da bi Amerika prekinila svoje diplomatične zveze z Avstrijo, če tega tudi prej ni storila z Nemčijo, ki se je pregrešila še večkrat. ko je potopila mnogo potniških parnikov in je pri tem izgubilo mnogo eivilnoh oseb iz nevtralnih dežel svoja življenja. 0<1 ameriškega poslanika Pen-fielda na Dunaju ni dobila vlada Združenih držav še nikakih navodil in poročil. Zato zahtevajo nekateri odlični člani kongresa, da vlada ne ukrene ničesar, ne da bi prej vprašala za svet kongresa. V kongresu sta se pojavili dve skupini, kakor hitro se razvede-lo. da misli predložiti predsednik Wilson vso zadevo kongresu. Prva skupina, k zastopa po večini interese velikih trgovcev s pavo-Ijo, zahteva, da Združene države ne smejo poostriti diplomatične-ga razmerja z Nemčijo in Avstrijo, ee ne bodo nastopile obenem tudi proti Angliji, ki zelo ovira trgovino s pavoljo, ki prihaja iz Amerike. Druga skupina, ki je mnenja, da je stališče Združenih držav slabo Propaganda. Ker obtoženci niso hoteli priti k sodišču, so bila proti njima izdana zaporna pove lja. — Pod 5000 dolarjev varščine. — Presenečenje. D. C. 29. Turške čete v Siriji. London, Anglija, 29. decembra. — Smrt angleškega letalca. Portsmouth, Anglija. 29. decembra. Pariz, Francija, 29. decembra. — Potniki, ki so dos- 1 ^JŠ"?* ^ *raljeve*a ,. a 1 - - j • j i i. t t «. v i letalnega oddelka, je na.se! danes svo- peli v Santi Quaranta, poročajo, da je del ltaljanskm cet, jo smrt. s svojim letalom je letai nizki so se izkrcale v Avloni, prodrl že v Epir. Ital jane so vi- ko- ko «e je naenkrat nagnil letalni deli tudi že v Tepelini v južnem delu Albanije.' stroj ter se zaietei v zemljo. Pariz, Francija, 29. decembra. — Iz Soluna poročajo, da je srbski general Radomir Putnik, šef srbskega gene- » ralnega štaba, tako nevarno zbolel, da ne more opravljati z\turfto- ,-1 rt T • , tazijo \ li,gipet so končane. Turki in svoje službe. Začasno ga nadomestuje general Micic, po- Nemci bodo v teku dveh au treh t*d-veljnik prve srbske armade. I dnov napadli Sueški prekop. Ko ga Pariz, Francija, 29. decembra. — Iz Aten poročajo.! JTe^"11, bodo v*"11™« dil je dospelo V Sofijo Veliko angleških jetnikov. I Tu^Ste armada, ki je koncentriru- Pariz, Francija, 29. decembra. — Kljub silnim teže- na v SirijI> je veUko *>oU močna kot vam in zaprekam se je francoskim letalcem posrečilo vz-^f/,2^^ mislII°" Vsef?a skupaj 1 4 . ! '' , . . " , JJunii-ciiu, , Je haje- kakih 000.000 do SOOO.OOO mož (ligniti se nad bolgarsko bojno črto m rekogmscirati o- vojakom poveljujejo nemški častniki, zemlje. Zadnje dni se je izvršijo kakih 50 rekognicijskih Da ** Me te invazije, je raz- ]»oIetov. Bolgari so sicer streljali na francoske zrakoplove, vidno iz tesa' ker so 25,6611 odvaZati j>a niso nobenega zadeli. London, Anglija, 29. decembra. — Iz Aten poročajo: Na imendan bivšega grškega ministrskega predsed-i . nika Elevteriosa Yenizelosa so se vršile po mestu velike . i V Mezopotam,ji-i . .. . . . . , F" mmu U11KP London, Anglija, 29. decembra — .lemonstracije. \ Si njegovi pnstasi SO okrasili okna svojih Se sedaj se ne ve natančno, kaj je hi> s cvetjem in jih zvečer razsvetlili. Venizelos je dobil rkraV2aPrav s ?etami generala Town- iz vseh mest na svetu, kjer pribivajo Grki, udanostne če- Uročila, ki T., A i i j • t* • i v... Prihajajo iz tega dela. so zelo pomanj- stitke ia dogodek je pokazal, da je \emzelos v Grčiji , kijiva m netočna, n raznih strani Pi najbolj priljubljena oseba in da ima veliko več upliva ka- da je armada popolnoma c.i>- kor pa kralj. ^ Berlin, Xeničija, 29. decembra. — Iz Carigrada poročajo. da se smejo odsedaj za naprej pošiljati poštne nakaznice iz Turčije v Bolgarsko, Nemčijo, Avstrijo, Švico, Vi-zozemsko in Skandinavijo. Dosedaj je bil poštni promet s temi deželami popolnoma prekinjen. svoje vojaštvo z Oalipolisa v Effipet. Egiptovska meja je baje izborno zastražena. Rusi v I (r *va rabi ji. Dunaj. Avstrija, 2«. decembra. — Avstrijski generalni *tab poroča bledeče: Ob besarnbt-ki fronti je sovražnik zo|>et na i«del nafte postojanke, pa se je moral i velikimi izgubami umakniti. Vzhodno «xl Purkanova smo za-^eli koncentrirati svoje »Vte. 0»em ruskih napadov. Berlin. Nemčija, lift, decembra. — Dopisnik nekega tukajšnjega lista po- roffa : Na sveti večer so uprizorili Rusi 8 napadov na naie in avstrijske pošto-i do. Ko sta bojno ladijo Janke, pa niso mogli ničesar opraviti.' strela, se je umaknila. Slednjič smo mi z vso silo navalili nanje in jih pognali v beg. Streljanje se jo slišalo do Črnofvlo. Turško poročilo. koljena ill da ji je že začelo zmajko-vati provianta. Rusi v Kašanc. London, Anglija, 2« deeemhra. — Reuterjevi brzojavni a?renturi so sporočili iz Teherana, da je neka ruska kolona zasedla KaSan, ki leži 115 milj južno od perzijskega glavnega mesta. Rusi nameravajo priti na pomoč Angležem v Mezopotamiji. Washington, decembra: Po določbi pomožnega zveznega pravdnika, bi morali včeraj pred zvezno sodišče zarotniki: Fr. Bncha nan, H. Fowler, B. Martin in H. Schidteis. Ker se tej določbi niso pokorili, je izdalo sodišče proti njim zaporno povelje. Vseh obtožencev je skupaj osem. Ker je med njimi tudi nekaj poslancev, so se na vse načine izgovarjali, da jih nobeden ne more siliii pred sodišče, češ, da so kot člani kongresa popolnoma sakro-santni. Pred sodišče so prišli samo: D. Lamar, J. Taylor in Frank Monnette. Sodišče jUi je spoznalo nekrivim pa iili je vseeno postavilo pod varščino $5000. Taylora je zastopal odvetnik Oberwaeger, La mara pa_ odvetnik Whitung. Se nobena stvar na sveti me ni tako presenetila, kakor ta obtožnica, —- je rekel Taylor. — Jaz ne poznam Lamarja in tudi njegovega imena nisem v koncilu še nikdar slišal. Nadalje tudi še nikdar nisem slišal o kakem nemškem mirovneir fondu. Rečem pa, da se zavzemam za mir že 25 let hi se bom zavzemal do svoje smrti. Monnette je izjavil, da bo vedno proti izvažanju orožja in municije in je odločno obsojal municijski trrst. — Kaj zato, če me zaprejo! — je rekel. — Kakor malenkostna bo vendar moja kazen! Zaprt bom in se bom vrnil zdrav domov; na ša municija je pa povzročila, da je obležalo na evropskih bojiščih na tisoče mož in mladeničev, ki se ne bodo nikoli vrnili. Ali ni eksporf municije iz nevtralne države največji zločin, ki si jih moremo misliti? Indijski podkralj. London, Anglija, 29, decembra. — Louis V. Hareourt, ki je bil v seda- ,, - ^ _ , ujem kabinetu prvi komisar za zu- Carigrad, TunHja, 28. decembra. - nanja dela> je izstopU iz 8]užbe. Naj. Poroto ki ga je izdalo turško vojno brže ho imenovan za podkralja In ministrstvo, so glasi: dijp Na§e obrežne baterije so obstreljevale tri sovražne aeroplants ki so krožili na Avi Burnom. Enega so izstrelile. ostala dva sta se pa umaknila. U ledu in snegu. Berlin, Nemčija, 2f». decembra. — Iz Kodanja poročajo, da je Belo mor-Neka bojna ladlja iz skupine "Aga- ' je pri Arhangelsku zamrznilo in da meiunon" je obstreljevala nafte pošto- več sto ameriških, angleških in fran-janke in jim prizadela precejšnjo Sko- ; coskih ladij nikamor ne more. Najbr- zadela dva že bodo morale čakati do pozne spo-1 mladi. Angleži iščejo francoske vrednost ne papirje v pismih. Washington, D. C., 29. dec. — Kakor zatrjujejo zasebna poročila, ki prihajajo v Washington, so pi*eiskavali Angleži nemško pošto na polu v Združene države zato, da bi nasi i v rji vrednostne r>n-pirje, ki so lastnina Belgijcev in Francozov in ki so jih Nemci zaplenili. To je prva razlaga, ki je dospela v Ameriko glede angleških kršitev mednarodnih poštnih določb. Že dolgo časa se je vedelo, da so zaplenili Nemci vrednostne papirje Belgijcev in Francozov in zdaj se je razvedelo tudi, da jih Nemci pošiljajo v Združene države na prodaj, vsled česar bi bili prizadeti za vedno oškodovani za svojo lastnino. Tukaj in v Angliji dobro vedo. da so porabili Nemci velikanske svote za svojo propagando v Združenih državah ter domnevajo, da so dobivali na ta način svoja sredstva, da so prodajali omenjene vrednostne listine, ki so jih bili ukradli Belgijcem in Francozom v zavzetih krajih. Huerta težko bolan. Washington, D. C., 29. decembra. — General Huerta je zelo nevarno zbo-i lel. Zdravniki imajo le malo upanja, Ida bi ozdravel. Smrt v snegu. Hči nekega bogatega trgovca je šla ponoči v spanju iz hiše ter zmrznila v snegu. Greenwich, Conn., 29. dec. .— Osemnajst let no deklico Margaret Curtiss, hči nekega tukajšnjega bogatega trgovca, so našli danes zmrznjeno v snegu za očetovo hišo. Njeno truplo je ležalo kakih 700 čevljev stran od hiše.v snegu ter jo je našel nek šofer. Deklica je imela bolezen, da je hodila v spanju okoli in poficija in tudi člani družine mislijo, da je šla v spanju iz hiše ter potom zmrznila v snegu. (Gospodična Margaret Curtiss jo bila za praznike na počitnicah iz šole. Bila je pridna in marljiva u-čenka ter bolj šibkega zdravja. Prejšnjo noč je šla že ob devetih spat, danes pa je ni bilo k za.m treku. Nikjer je niso mogli najti, dasi so vse preiskali. Šele popoldne se je spotaknil nad njenim truplom nek šofer. Ležala je v sami spodnji obleki zmrznjena v snegu. Nesel jo je v hišo in zdravniški preiskovalec je rekel, da je umrla vsled mraza. Grški parnik v nevarnosti. Včeraj so se raznesle vesti, da se nahaja grški parnik "Thessa-lonikr' v nevarnosti, ker je bi1 pohabljen v nekem velikem viharju na morju. Poslal je brezžične k'ice na pomoč, ker je prišla voda v veliki množini v prostore parnih kotlov. Takoj se je napravila na pomoč vladna pomožna ladija 'Se neca' in upajo, da je danes že dosegla ponesrečeni parnik. Po zadnjem poročilu parnikovega k«"1' t a na se nahaja parnik kakih 200 milj vzhodno od New Yorka. V s potniki na krovu, po številu 300 so zdravi. Parnik pluje s hitrost jo štirih milj na uro. Parnik "Thessalouiki" je na potu v Ameriko iz Pireja na Grškem. Prvič je poslal brezžične klice za pomoč, ko se je nahajal 700 milj oddaljen od New Yorka. Švedi so obstreljevali nemške ladij e. London, Anglija, 29. decembra. Utrdbe na Švedskem otoku Haest-holmen so streljale na dva nemška torpedna čolna, ki sta danes zašle dovala nek švedski parnik v švedskih vodah. Tako se glase poročila iz Stockholma. Poročilo pravi da je začela švedska admiraliteta takoj strogo preiskavo teh dogodkov, ki so se pojavili že vdrugič. Prvič so ujeli Nemci nek švedski parnik v švedskem vodovju. V tem slučaju pa je parnik ušel, ker so švedske utrdbe začele obstreljevati nemške bojne iadije. Strelni jarki igrajo v sedanji vojni zelo veliko ulogo. — Kakšne bodo vojne v bodočnosti. Do sedanje vojne so se zavarovale državo druga proti drugi s trdnjavami. Take trdnjave so stale ogromne svote denarja, opremljene so bile z najboljšimi topovi in v vsaki je bilo več tisoč mož posadke. Sedaj se je pa izkazalo, da trdnjave nimajo v vojni skoraj nobene važnosti. Največje ruske in avstrijske trdnjave so padle po pardnevnem obleganju. V sedanji vojni igra glavno vlogo strelni jarek. Nekatere države so celo sklenile napraviti po vojni ob svojih mejah strelne jarke, kar bi bilo veliko cenejše in veliko sigurnej-še. — Kakorhitro odide vojak na fronto, ne stanuje več v vojašnici ali v hiši, pač pa v strelnem jarku. V jarkih imajo skromne postelje, peči, skladišča itd. Natančen popis strelnega jarka najdete v našem Koledarju. Slovensko-Ameriški Koledar obsega razen tega tudi veliko poučnih člankov, lepih povesti, raz-tnih popisov in cel kup Sale. — Opremljen je s krasnimi slikami. (Rojaki, naročite si ga, dokler za-' loga ne poide. Stane samo 35 centov. Naročite ga pri: -i SLOVENIC PUBLISHING CO., 83 Cortlandt St, New York, H. T. Italjani. Vroči artilerijski spopadi na vzhodnotirolski ineji. — Boji pri Gorici, Tolminu in Bovcu. — Avstrijci so na več mestih v premoči. Dunaj, Avstrija, 29. decembra. — Avstrijski generalni štab poroča: Zaenkrat je vsa r>ozov-nost obrnjena na vzhodno tirolsko mejo, kjer so začeli Italjani z vso silo napadati naše postojanke. Sovražili-ška artilerija je nočindan v akciji. Ker smo na nekaterih mestih v precejšnji premoči in ker smo poleg tega tudi dobro zavarovani, nam Italjani ničesar ne morejo. S težko artilerijo so sice' razrušili nekaj naših postojank, toda ta zmaga je bila zanje skoraj brez vsakega pomena. Italjani obstreljujejo Gorico, Tolmin in Bovec. Ita-Ijansko časopisje je že kda; poročalo, da so ti trije kraji padli, toda vse te vesti so bile kmalo dementirane. Pri Bovcu in Tolminu so naše pozicije tako močno u-trjene, da jih sploh ni mogoče zavzeti. Gorica je po polnoma porušena, toda sovražnik bo moral še precej časa čakati, predno bo to mesto zasedel. Rim, Italija, 29. decembra. — Poročilo, ki ga je iz dalo vrhovno vodstvo i ta Ijanske armade, se glasi sledeče: Xaša ofenziva na soški ir na tirolski fronti prav do bro napreduje. Zadnje dir' smo zavzeli več pozicij, k" so za nas velike strategičnr važnosti. Kakor hitro preženemo sovražnika z dobrdobske planote, nam je pot v notra-nost. Primorske odprta. Zadnje dni so se vršile pn italjanskili mestih protivoj-ne demonstracije, katere se inscenirali socialisti. Polici ia je demonstrante pregnala. Nekaj glavnih kričačev so zaprli. Mlada sirota našla po dolgih letih očeta. Pred enim mesecem jo pisala mala štirinajstletna osirotela deklica v Chicapri newyorskemn županu Mitchelu pismo, Ter pa prosila, da bi ji pomajral pri iskanju njenega očeta. V tem pismu je pisala, da ji je umrla mati, ko je bila Sele eno leto stara. Njen oče jo je poslal v sirotišnico, in ko je zrasla, so jo poslali vstran, nakar je živela pri nekih ljudeh v Okieap:u. Izgubila je vse sledi o svojem očetu. Vsi časopisi so objavili to pismo in to pismo je čital tudi stric dekličinega očeta v Syracuse, N. Y. Oče je živel par hiš od njega, in ko mu je povedal veselo novico, se je srečni oče takoj napotil v Chicago, da objame hčerko ki je ni že toliko časa videl. Belgijci so prisiljeni, da prispevajo k nemškemu vojnemu posojilu Pariz, Francija, 29. decembra Ker so se ravnatelji neke belgijske družbe, ki ima premogorove na daljnem Vzhodu, branili podpisat čisti dobiček družbe zu nemško vojno posojilo, jih je k temu prisi lil general pl. Bissing, sedanji gre neralni nemški guverner v Belgi ji. — Tako poroča časnikarski dopisnik pariškega lisia <£Matin' in pristavlja, da je storil general pl. Bissing enako z vsemi belgijskimi akcijskimi družbami. Konskripcija v Angliji. Kakor vse kaže, bo upeljala angleška vlada splošno vojaško službo za neoženjene isožke. London, Anglija, 29. decembra. Po zatrdilu nekega dobro poučenega časnikarja, so sklenili člani angleškega kabineta, da bodo u-peljali na Angleškem splošno in obvezno vojaško službo za vse one neoženjene, ki se še niso odzvali vladnim pozivom, da bi vstopili v vojsko. Tega pa še ne bodo razglasili, dokler se ne sestane parlament. to je prihodnji torek. Vlada je prepričana, da bo parlament sprejel to vladno predlogo za obvezno službo, dasi ve z gotovostjo, da se bodo upirale temu razne stranke, posebno liberalna in stranka irskih zastopnikov. Delavska stranka pa bo razdeljena v dva tabora, od katerih bo eden odločno proti prisilni vojaški službi, vendar ti ne bodo mogli onemogočiti uspeha vladne predloge. Časopis ''Star" je že začel boj proti konskripeiji ali prisilni službi ter se peča v nekem uvodnem članku s tem vprašanjem. Pravi, da je prisilna vojaška služba škodljiva ker pobere vse može in da spada med glavne dolžnosti narodnega gospodarstva tudi ona, kako varčevati z možmi naroda. Tudi delavski voditelji so se že začeli posvetovati glede tega vprašanja. Kabinet se bo sestal še enkrat pred zborovanjem parlamenta ter bo obravnaval še nadaljne točke tega vprašanja. Sp*-va mislijo prisiliti v vojaško službo samo one, ki so neoženjeni in ki niso od njih odvisni nobeni člani družin. Ce pa bi se pojavila potreba, bodo privzeli tudi drnge in tudi oženjene. Ce bo pri tem privzeta tudi Trska, bodo Irci odločno nastopili proti vladi. $200,000 kazni za veliko družbo. Philadelphia, Penna., 29. dce. — Zvezno sodišče za prizive je potrdilo danes obsodbo "Central Railroad of New Jersey", ker je dovolila popust družbi "Lehigh Coal and Navigation Company", česar se po postavi ne sme delati. Tudi globo $200,000 je omenjeno sodišče potrdilo. Pozor, pošljatelji denarja! Denarne pošiljatve v AvBtriJ« bodemo sprejemali kljub vojni » Italijo, pošta gre nemotljeno pre ko HOLANDIJE in SKANDINA VIJE, Zadnja poročila nam naznanja jo, da se denarne pošiljatve ne i* plačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM DALMACIJI in de loma v PRIMORJU. — Za de? ISTRE, KRANJSKO vso in erako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dv* tedna dalj, nego v mirovnih ras merah. Od tukaj ae vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošljt ■sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo sa njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter pri ložite natančni Vaš naslov in on« osebe, kateri se ima izplačati. Cene: K S K s .90 120..« 17 40 10.... 1.60 130..«, 1» 85 15.... 9.35 140.... 20.30 20.... 3.15 150.... »1.76 25____ 3.80 ISO____ ■23.3C 30..•• 4.50 170..,. 24 65 35____ 5.25 180.... 2<> 10 40 • • « a 5 95 190.... S7.f5 45.... 6.70 200.... 29.0"* 50.... 7 40 250__ 36.25 55____ 8 15 300.... 43.50 60____ 8.85 350.... cO.7} 65.... 9.60 400.... 58.00 70____ 10.30 450..M fcn. 23 75.... 11.05 500..« 72.50 80____ 11.75 600.... 87.00 86____ 12.50 700.... • 01.60 90.... 13.20 800..,. 116.00 05____ 13.96 «00.... 130.50 luu____ 14.50 1000.___ 142.00 lin____ 15.95 Ker se cene sedaj Jako njajo, naj rojaki vedno gle naš ogla«. TVRDKA FRANK 83 Cortlandt Ni "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING CO. (a corporation.) FRANK SAKSLli. Provident. LOCIS BF.NKDfR Treasurer. 1' .< «.f Bnslru-*« of the corporation Miid addrt'-tse* of above officers: Curtluudt Street, BoiviUgU of Manhattan. W'w YorU City. N. Y. Za <-.o leto v»*l|a list za Ameriko in . amnio......................Itt.OO .. leta .................... ir.0 j fto za nipsto New York.. 4.00 i- « t a 7 a mestu New York.. 2.00 „ Err >:><. za v>«» lero.......... 4..">0 „ .. J"11 let a............ .. •VrrrlHa..........1.70 •Hi I. A S NA It<»l>A" Izliaja vsak dan Ixv ZVLI!ML uedelj in tir:iz.nikov. "«. I A S N A R O D A" \" Vol r<* of 1 lie I'l'opki") I»mh<1 t'Vi'ry ilay except SuuUays and Holidays. Silhwr lotion yearly sr.00. Adx r rib- r'tiient «ni agreement. 1 ><>nl»i Hrt.'Z (iw!i»i.-ijar naj M blagovoli pošiljati po — Money Order. I'rl uprt'int'Ui «i Kraja naroT-nlkov pra nam tu«li prejšnje bi- valine*' u t znani, da hHr*-je naj- ino naslovnika. Di>]A&ijw in IK^iljarvaai nart'diu.* ta naslov: "s7 »'prtlandt. as GLAS NARODA. 30. DECEMBRA 1915. je ameriška vlada ua svojo pritožbo iu odločno zahtevo, da Avstrija preneha 3 takimi nekulturnimi dejanji, odgovor od avstrijske vlade, se je zgodil že zopet nov slučaj, in ^ieer potop francoskega potniškega parnika "Ville de la CiotatW .Sicer ni poginilo na njem. li.ič Auierikaaeev. a Združene države so že večkrat jasno povedale, da n- upe napadanja na potniške parnike, če se prej ne reši vseh potnikov, pa naj bodo Amerikanei ali kdorkoli. Gjotovo bodo Združene države v tej svoji zahtevi tudi vstrajale. Vojna je že itak dovolj strašna in prinese skoraj v vsako hišo žalost in nesrečo, ne samo tam, kjer se bijejo. temveč tudi drugje. Zato bi bile vse države obvezane, da vsaj upoštevajo zakone, ki so jih same postavile in se 7 njimi strinjale. Vse kaže. da so diplomati in voditelji nekaterih držav čisto podivjali in vsak človek, ki ima še količkaj človeškega čutil iu ponosa v sebi, mora upati, tla tudi 11* zločince, ki so (»stali dosedaj se brez kazni, doleti enkrat zasluženo plačilo. Kadar se vrnejo vsi vojaki po končani vojni v svoje domove, bodo pač obračunali s svojimi zatirale! in postali bolj previdni, in tedaj bo morda konec sedanje ne-kuliume in barbarske dobe in začetek nove, prosvitljene, kjer ne bo prostora za sovraštvo. Dopisi. Vojna in način vojevanja. Tel dan i zadnjih desetletij pred vojno se je vršilo nešteto zborovanj zastopnikov vseh veli-. > . da b si postavili kake go-t o ve postave, kako se sme in ka i"< ne sine voditi vojne, če bi ičajuo i/itrutmila. Na teh y.bo-■ »jih, ki so se jih uJi kaka stvar lepa, ki je v zvezi vojno. Napravilo se je ■a/m listine, ki so jih podpisale dr/ ve in v katerih so obljub Ijale, da bodo v slučaju vojr.e vodile pošten boj, pri katerem ne-bojevuiki ne bodo trpeli vseh grozot vojne itd. T i vojna pa je pokazala, da je si .;<■ \m- !«• na papirju in da gle-d vsaka država le na svoje lastne koristi ter da m* ne straši prav n.'osar. s;nno da doseže svoje na-mene. Vse države so se pregrešile kolikor toliko proti človečanstvu. Ni niti «ne, ki bi imela čisto -'. v iular s«* mod vsemi odlika",.' Nemčija, ki je prekosila v barbarskem naeinn vojevanja celo me barbare iz zgodovinskih •'•asov. Nihče m* more trditi, da •• kmalu zaceli pojavljati ena-l.M-Mii v Sredozemskem morju, in sicer tokrat pod avstrijsko zastavo. dasi mora biti vsakemu jasno, da se godi to le na nasvet, ee ne celo na zapoved Nemčije in s pomočjo nemških podmorskih čolnov. Tekom zelo kratkega časa so potopili ti podmorski čolni že tri velike parnike in prt vsaki priliki jc izgubilo mnogo civilnih ljudi foja življenja, ker uiso dobili liki nikakega svarila, da se potopilo, no med tem, ko priča k u- Barberton, Ohio. — Ker že dalj časa nisem vital nobenega dopisa iz nuše naselbine* sem se namenil opisati nekoliko tukajšnje razmere. Delavske razmere so se izboljšale, dela se s polno paro; v nekaterih tovarnah celo primanjkuje delavcev. — Dne 21. decembra se je ponesrečil rojak Anton Ci-ber, doma iz Iške loke. št. 22, far a Ig, siar šele 19 let. Zjutraj se je podal zdrav in vesel na delo v tovarno O. C. Barber. Nesreča gi je dohitela med 0. in 10. uro dopoldan; parna lopata ga prijela in ga predrla čez život, nakar j<* čez nekaj minut umrl. Dne 22.de*-et mbra je bil plačilni dan, katerega se je veselil, a ga ni ura kal. Bil je član društva "Ljubljana" št. 37 S. D. P. Z. Društvo mu je priredilo dostojen pogreb in ga pokopalo na katoliškem pokopališču sv. Avguština dne 23. decembra. Spava j v miru v tuji zemlji! Ako hoče kateri njegovih znancev in prijateljev izvedeti kaj več o njem. sem vsakemu drage volje na razpolago. — Andrew Re-par. 1109 N. 4th št.. Barbertou. Ohio. Reliance, Wyo. - Delavske razmere so bolj srednje, zasluži se toliko, da se pošteno preživimo. Včasih damo tudi za kak kozarček ječmenovea. da je malo bolj veselo. V tej naselbini nas je veliko Slovencev iu Hrvatov, pa tudi Grkov iu Italijanov ne manjka. Večkrat se pogovarjajo o evropski vojni, jaz pa le lepo molčim in si svoje mislim. Rečem samo to. da se bomo mi avstrijski Slovani potopili v nemškem morju, ee bo zmagala Avstrija; potem nam je enkrat, za vselej odklen-kalo. - Pred kratkim-sem čital vZottijevem listu zopet napad na Sa.kser.jevo tvrdko. Zotti bi si gotovo rad zopet napolnil žepe, zato pa zabavlja. Upamo, da se mu to ne bo posrečilo. Pozdrav! — Anton < VI est in a. jatelji gorko milosrčje za kasir-ko. 3Ealo so premislili in že so bili vsi edini v tem, da jo "kavarniški hajduk7' zalezuje, ali ona je ponosna in niti z mazineem, ki je sicer ravno tako umazan kot vsi drugi prsti, se ji ne sme natakar bližati ali se je celo dotakniti. — Obadniku pa je dalo to nov povod za pesmi. Slikal je v nadalj-nih sonetih močvirje, iz katerega zraste be)a lilija. Njen cvet je čist kakor angelski plašč in Greti je c-vet. katerega utrga — to daj Bog — edino on. ki ga bo znal čuvati. ki ga bo nosil na rokah, dokler ga ne objame groba noč. Nastala je- druga pesmarica. Na naslovni strani je bilo zapisano: Xo-vi klici srca. Pesmi. Zložila "Dobra duša*. Prve dni po prvem so malo več pili in prišli okoli enajste ure v kavarno izdatno pogum nejši in podjetnejši, kakor so bili navadno. Spotoma so sklenili, da napišejo Greti list in ga dajo natakarju, ki ji ga takoj odda. Napitnino za to uslugo so določili na groš. Šunino in hrupno so privršali to pot skozi vrata, kasirko so glasno in smehljaje globoko pozdravili in ouvršali v ozki separe. Naročili so pivo. Ko so ostali sami. je privlekel Peter iz žepa karte, jih premešal iu rekel: — Pred kogar pade srčni as. tisti bo pisal. In metal j«? doliro brez uspeha. Kone-T-no je priletel as na splošno veselje pred Francija, ki je takoj razgrnil po mizi list papirja in pisal. Prebrali so vsi in bili zadovoljni. — Povabili smo jo, je dejal O-badnik. ki je šel po natakarja, in ugibajoč zganil glavo iu ramo. —-Bomo videli, če pride. Natakar je nesel pismo. Xe more se reči, da je bilo občutje nji hovega pričakovanja prijetno. Prejšnja vinska navdušenost in podjetnost se je naenkrat izkadi-la in po telesih vseli se je razlilo nervozno drhtenje, kakor sprele-ta\a človeka, ko stoji pred velikim, pa neznanim dogodkom. Prsti so jim trepetali in Viktor, ki je čutil potrebo, da jih na. nekaj opozori, j«? bil kripav in se je nepretrgoma odkaŠljcvai. Govoril pa je tako: — Gospoda! Ta trenotek je važen. Isto, kar je veljalo za Tatjano, veljaj za Greto. 0<1 kraja vsi, ko se ona odloči, samo eden. Velja! Vstali so iu si segli v roke. Hipi nervoznega pričakovanja so tekli dalje. Onstran vrat je škrtnil stol in vsi so si plašno spogledali. Posamezen od njih je naenkrat iztegnil in napel vrat, vrgel glavo navzgor in široko pogledal, t'ez čas se je opravičil: — Zdelo se mi je, da je nekaj za šumel o. Nazadnje so se vrata res odprla in Greti jih je lastnoročno zaprla. Smehljala se je in obstala. Peter je skočil na noge in rekel slovesno: — Posebna čast ni i je, da predstavim gospodični Greti sebe in svoje tovariše. Ta tukaj je seduio-šolee in pesnik Obadnik... Peter je predstavil vse po vrsti. Franci je vlekel izza mize st*»l, iu ker ni šlo zlepa, se je po-domače in skozi zobe pridušil. Puder. Spisal Milan Pugelj. ' Nadaljevanje.) Sedmošolec Peter, najstarejši med njimi in že bradat, je prinesel prvi podrobnejšo vest. Dejal je. da je izvedel na zvit način od gospodinje, kako je kasirki ime in odkod je doma. Vsi so pili z očmi besedo iz njegovih ust. — Kranjiea je, a ime ji je Greti. Ob tej priliki je položil Franci prst na čelo in rekel: — Sicer pa vpraša m še nocoj natakarja. To se je res zgodilo. Franci je povedal, kar je slišal o kasirki. in vprašal, ee je res. Natakar, star kavarniški hajduk, je zamahnil z roko in zaklel. — E, znal vrag, odkod je ona! Pravi, da se kliče Gr*eti, a- ne vem. ee vo še sama, kako so jo klatili. Mogla bi reči, da ji je ime tudi Doli, Karmen ali vrag znal kako. Lahko zaradi tega. i njej i nam. vrnil Obadnik dan kasneje nego njegovi trije tovariši. Čakali so ga na postaji in za pozdrav mu je povedal Viktor: — Greti je rekla, da bi bila srečna, če bi jo imel ti vsaj napol toliko rad, kakor ima ona tebe. O sladka, o veselo pretresljiva novica! Obadnik pobledi, Obadnik pordeči, prsi se mu širijo, a v glavi mu nekaj kipi, kakor bi vrelo po možganih močno vino. Oim... O vsi bogovi. ki so j ill kdaj izmislili ljudje! Njegova je. njegova je... in samozavest raste. Osvojil je njeno srce z izrednim, odrekljivim postopanjem. Izkazalo se je. da je njegova metoda. najboljša. Dobil jo je. Sli so v kavarno. Pozdravili so jo pri kasi in stopili v separe. O-badnik je prosil tovariše, naj se razgube. in ga puste z njo za nekaj časa samega. Odšli so drug za drugim in prišla je Greti. Sedla je tik njega na stol. prekrižala roke na prsih in naslonila glavo na steno. Gledala, je v strop — mirna, bleda, sanjava. Po Obadniku je kipela kri. Vedel je, da lahko reče besedo in odgovor bo pravi. In izpregovoril je: — Dekle, rad te imam! Z obema rokama je segel po njej in jo privil k sebi. Lovil je njena usta. a umikala se je in branila. Zdaj jih je ujel. zdaj je pritisnil nanje svoje. O divna slast minute bežne! In po dolgem poljubu se je oglasil hripavo: — In ti? Ali me imaš rada? Odsrovorila je turobno in kratko: — Pa dat Vstala je i?i odšla. Tovariši so se vrnili in Franci je dejal: — Sedel sem v kavami in dr žal Obzor narobe. Viktor in Peter sta hodila, po dvorišču. Čestitali so vsi trije O-badniku. ki je veselo zardel uži val svojo mlado srečo. In spomnili so se Jože, katerega je treba o dogodku obvestiti. Ta J ožil je bil po postavi ei-klop, po srcu pa jagnje. Služboval je kot poslovodja v večjem parnem mlinu zunaj mesta. Ljubil je črno obleko s posebno širokimi hlačami. Pod pravilnim nosom je imel male brčiee. spodnja ustnica je bila močno izpod k rožena, zobje rumenkasti, ploščati in močni. O očeh mu je bil nekdo natvezel, da. so posebno lepe, ker so tfiko modre kakor pomladansko nebo. Še lepše pa bi bile, če bi biie večje. Zaradi tega je ob slovesu, zlasti kadar se je poslavljal od dam, čudno debelo pogledoval, kakor bi se hotel kregati. Njegove roke so bile tolike, da so iskali njegovi prijatelji-študentje zanj usnjenih rokavic po prodajalnah celega mesta, a jih niso našli. Po srcu pa je bil blag in plemenit človek. Prijatelju bi bil dal vse, kar jo imel. Tovariši so mu rekli "oblak:", to pa zaradi tega, ker je prišel ponje zvečer, ogr-n j en v ogromen površnik, ki mu je segal globoko doli do gležnjev. V širkoih hlačah, v prostranem površniku, v katerega se je lovila sapa, in širokem klobuku je res} vihral po trotoarju kakor črn Oblak. Že prihodnji večer so mu predstavili Greto. Sodeli so ž njim v Greti je sedela llie-d njimi. Roke separeju iu pili bakersko vodico. Po prvem sestanku, ki sta gafl»ad bi izvedel za svojega bra-i VABILO, imela v sobi Jože, je bil Obadnik j Iranca FRANKA TOMAŽI N.' Slovencem v White Vallev. P' podomače Vitezov iz Novega naz.ua sveta. Hotederšiea. Če kdo izmed rojakov ve z-i njegov naslov. prosim, da ga mi javi. ali v . naj se pa sani oglasi. -- Karol |,'u* Logar. Mil; Iron Ifaneh. likala ka. Mom. 251 n—^•2 še omamljenejši. V šoli. na izpre-j hodili in doma ?e mu je nepretr-! goma zdelo, da plava okoli njega i njen vonj. On je zavit vanj v ne-j vidno nebeško meglo, stkano i/. tisočerih tančic, ki so jih napred-' le srečne zvezde njegove ljubezni.) Ta ljubezen je bila nežna, nese-; bična in ne.pregrešua. Mikalo ga! je. da bi svojo ljubljenko le ne-goval, le pestoval. le božal In cb-j SANATOGEN DOBROTMK ČLOVEŠTVA ICQ! t Dosežejo oni. ki se zdravijo jemal ali klečal pred njo. skrival { 2 evroPilkImi zdravili, ker so svoj obraz v njenem naročju m ? ^Mja. Posebno Sa- poljuboval njene roke. In ko je natogen je pravi Čudež za vse fcolehne. govoril z Jožo po prvem sestanku' slabotna in slabokrvne. 21.000 zdrav- ' } ž njo. je dejal zmagoslavno: I ni\ov Ea priporoča po celem svetu. Hobiva se pri nas. (Dom. Lekarna). | njamo. da ?e priredi VESELICA na Silvestrov vsčer 31. dec. t. I. •L Previeevi dvorani. Čisti .-h»a žabi Vstopnina za možke šl. Tem potom vljudno vabim » Slovene- i:i brate Hrvate White Valley in okolice, da m naše ves..-liee Za v- poinosteviLr.o lvo. rini pr Ona je nedolžna . i tU{jj druga garantirana zdravila ; grizek in d o Uro pijačo skrbel Beži, beži! se je krohotal Jo- za: Želodčne bolezni, ner- i de posebni c;lbor. ' ža. — Z a. modrega sem te imel. če boš pa tako govoril, boš kmalu ob ves kredit. Kako pa veš? In Obadnik je ponovil m zavih-; tel kazalec po zraku. — Nedolžna je. Vera pa tako I voznost, revmatizem, prehlajesije. spolne bolezni. zdravila za pridobitev možke moči in za vse druge bolezni. Na svidenje 1 o M A S temi zdravili smo pomagali veli- ( ^ . . ^ . , , ko rojakom, tako lahko tudi vam, ako i Daj mi east no besedo, da mok-i* pe obrnete na nas. Na vsa vprašanja kakor crrob I 1 damo mi točna pojasnila o boleznih ' — Evo ti roke! P" zdravilih zastonj! Obadnik je polglasno povedal: S tem si prihramte den^r ^^ . , " , ' , in pridobite si ZDRAV J t. — Vprašala je: 11, kako pa do- _ . . . ., . bita mož ill žena otroke.' Bilo ie', Pnznalnai pisma uncajo o .v r , tem jasno. INarociIa se izvr- f je pri tem s,ravno sram. Legla je gujejo stroso zaUpnO. PlSlTia | na. obraz na tvojo posteljo. ,e v,naslovite tako: tilnik je zardela m tiščala dlani) J, F. Dolenc A nt lirh \V Do da tra mi na liea. Komaj sem jo zopet spravil po konei. Jasno ie. da je nedolžna. ali ne 1 Joža so je krohotal na ves i:la< iu tolkel Obadnika po rami. — Ti. Božidar, je hlastal vmes. znaš ž? nekaj latinsko in grško se učiš. bereš modre može. ženska te pa tako potegne, da si še bolj ru-^ men i-.i zelen kakor otrok. Saj tega nihče ne reče. da bi bila Gre-j ta zoprna, ampak vsak vendar v*1, da je ona.. . Tu je izgovoril Joža prvič tisto strašno besedo, ki je pretresla 0-| badniku mozeg in mu odjedla ce-j lo noe spanja. Naenkrat mu je bi-j !o. kakor bi ga zagrabila surova roka in ga vrgla s trdne ceste v j vrtinec brez dna. Mislil je dolgo sam. vso noč je prereŠelaval. zjutraj je budil prijatelje in ž njimi posvetoval. Tn srečen, presrečen je bil, da je slišal od njih isto. kar je bil odredil aim in kar je tako iskreno želel slišati še od drugega. To namreč, da bi bila ona..., je brez podlage. On že pozna take ženske, tovariši jih tudi poznajo, ali med takimi in njo ni primere. Tega, kar najdeš tukaj, ne najdeš tam, in narobe. Tudi gnile klice ne izslediš, tudi ne trohice, ki bi ti zbudila sum. Ona je tiha, turobna ljubica. Ona J ljubi in trpi pri tem. Njeno si-ee; je bolno od ljuba vi in krvavi nepretrgoma v tajnih bolečinah. Greti je vzvišeno dekle, njo treba j dvigniti iz teh tal. spraviti jo mo-1 ramo v druge razmere. (Dalje prihodnjič.) Ogrsko vejno posojilo. Iz Budimpešte poročajo, da je bilo na Ogrskem podpisanih nad dve milijardi kron III. vojnega posojila. Box S19 Milwaukee. Wis. Krasne žepne koledarje z dnev-1 nim zapiskom, poštnimi določba-1 mi, zemljevidi itd. pošljemo vsa | kercu našemu naročniku POPOLNOMA ZASTONJ kot novoletno; darilo. J. F. Dolenc, Box 819, Milwaukee, Wi3.| ----- Dr. RichterjtfV tfp; PA1N-EXPELLER & ^ za reraatiče* boleč i- nisi;- f • !«!•' »«. oktreloU in o»gib-^ -H t ČMSt sk'epoT in a>i- gSj;FSft5icsrt5»iCsj: : gi! v zavoj :, kot ^TkitJ^pk fž.; • naslikan luka* . < '.lklor.:te -- Čudovita zdravljenja. ■-O- Ce trpite n% boleznih na pljučih, v želodcu, jetrih, obiatib, na ka-| tarju, revenatizmu ali živcih, — r.e i odlašajte niti en dsn. "temveč se in^onnirsjte giede našega zdravljenja potom elektrike in serumov kot ee jih rabi v naj več j h evrop-I skill sar.atorijih, ki so pomagali stotinam vaših rojakov, ki bc bili ! v brezupnem stanja, a so s.-rlbj zdravi in EreC-ni. Poskusite naše zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDRAVJE. ; Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 30S Penaar .nl EUg. 745 Eaclid A/eaoe, CleTelmJ, Ohio. ; H ki zaPt? ' "»^m Ancho ^■ai^S^ ^ vsrslveno 2nam m^ii s k 25 in 5i> centov v lekarnah a;i na- : raVROSI 0,1 if* ! F. AD. Mk^ih 'Brighter & CO. % 74-80 Si. N»w York, N. Y. mrmv boviiei kncrSoečoU vrste iilelrijeia L« popravljiun thj najnižjih eenjtb, a čelo tipežno In taresljivo. V popra.rj TRncaljlvo vsakdo rošlje, k'^r sem žu o»d 18 let tul\aj v tem po?lu m sedaj i v pvojem lastnem domu. V popravei j vzamem kranjske kake: vse dm«a ! harmonike ter ra^nsam po d:-lu Ira-tor^no ido saliteva bre« nadaljnia pra^aaj. Joins WEN ZEL, 1417 Kart «2no St_ (Tlrv^laad Okls. ,ic prekrižala in se naslonila s komolci na mizo. Njene vlažne zelenkaste oči so se smehljale iu modrikaste gube pod očmi so ji trepetale. Lica so bila mirna in bela. ustne blede, poteze kros njih trudne. Iz ujene bluze, iz njenih rok in iz glave pa je dihal vonj pudra, ki se jo zdel pesniškemu Obadniku kakor neviden oblak, v katerem plavajo poleg boginje štirje srečni zemljani. Govorica ni dobro tekla, neprenehoma se je spotikala in zapenjala, ker je bila tovariši j a vsled Grete, ki se je zdela, vsem posebno lepa, preveč vznemirjena in drhtava. Pozualo se je, listami, ki meri 39>26 palcev. Vsaki mesec prinaša druge slike in vam bo služil prav dobro. Vsaka hisa bi g-a morala imeti. Letos so boljši kakor kdaj poprej. Naročite enega iu prepričali se bodete. Itn »m jih silno veliko. Vsaki teden jih dobim od družbe nekaj, d- set tisoč bo vseh. Zato jih dobite za mali denar, ker jih naročim toliko skupaj. Pošiljam jih tudi v staro domovino za isto ceno. Vsaka pošiljatev je točna in v knjižen a. Pišite na: A. Grdili a. Frank Petku v še 1 J?v:;n Notar (Notary Public; m-720 M A H K E T STRE E T W AUKE3GAN, IU. i, nas II ODAJA fina vinu, h^ stne smo^k^. ratentir^^.8 zdrsnila, PRODAJA Tolas lutk p TfEh prAkn^^r-?kib črt. POŠILJA dsatr r «t»r» feraj jsi^iijtv? Zastopnik po-reno g 'GLAS NARODA" ' 4 <4 >1 S2 Cortl iiidt StreeT OPRAVLJA >«* 7 R0UTZ«J. polti Bpji | «8v York, N. Y. " a 1 4. j* "i t 6127 St. Clair Ave.. Cleveland, O. mu je naenkrat udaril na uho milit _ in znani ^las: _" _____ — Božidar! ! NA PRODAJ Dvignil se je, pogledal na ce-j 160 a krov obsegajoča farma; 35 sto in videl smehljaj Grete, ki je ^ akrov je očiščenih ^jn 15 je pose-šla gologlava nekam dalje. Kako^janih z ržjo, ostalo je lepa h raje znala oprijeti krilo, da je pad- stova in borova hosta. vredna od lo po dolnjem životu in nogah s 300 do 400 dolarjev. Vse se da tako gracijoznostjo, kakršne še ni lahko izeistiti ali pa uporabiti za nikoli videl! In ta njena nežna in pašnik. Jaz imam 265 akrov in je vilinska vit kost, njeni kostanjevi preveč, zato prodam nekaj. Pose-badnik vendar modro zadevo, lasje, njena bleda lica, kako ga stvo leži ob glavni cesti, 5 milj od Sklenil je, da bo on medtem, ko'je to mamilo, opajalo in na;vduše- mesta M i list on, Wis., kjer je že bodo njegovi prijatelji tiščali v valo! j 6 Slovencev naseljenih. Kupcu Greto, popolnoma nevsiljiv. To^ Nekoč zvečer, ko je zdel nad dam štiri sobe za čas, da si na-svojo mirnost vzdrži tako dolgo,1 knjigami, mu je prinesla umazana pravi svojo hišo. Cena je $2600; da jo Greti opazi in se zanjo tudi kavarniška dekla v beli kuverti $1000 takoj in ostalo pa na obro-z pesedo pozanima. j belo vizitnico, kjer je pisala Gre- ke za več let. Za pojasnila pišite * i ":f j ti: Solnce moje! Pridi skozi ka- lastniku: Odpeljali so s.' na velikonočne varno, da Te pozdravim vsaj 7. oč-j Louis TJaek, povedal, kako se je izrazil včeraj, predno sta šla spat, Franci o Greti, in Franci je že zijal, da čim hitreje odkrije skrivno željo Vik-torjevo. Medtem pa je uganil O- Te fec^-de so zbudile med pri- počitnic« . pripetilo seje, da seje mi! Tvoja, Tvoja... Mil 1st on, Jackson Co., Wis. po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatnt tiskovine. Xsia tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren t Ameriki. Pižite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNI J SKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. - GLAS SARODX 30. fcECEMBEX 1315/ katoliško S ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. iokorporiruo dna 21. jurnuja 1902 t drimn Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI > PndMdnlk: JOŽEF PETERNUL. Bor 95. Wlllock. Pa. I. podpredsednik: KAKO L ZALAB, Box 547. Forert Oltr. Pa. II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Bock Springs, Wya rajnik: JOHN TELBAN, Box 707. Forest City, Pa. II tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pn. Hlsxajitlk: MAKTIN MUHlC. Box 537, Forest City, Pa. *ooblaMenec: JOSIP ZAT.AK. 1004 North Chicago BU Jollat. Di. VRHOVNI ZDRAVNIKI KARTIB IVRC, 900 Chicago St. Jollet, Dl. NADZORNI ODBOR: sodnik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St, Plttstrargk, Pn. I. cadsornlk: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa. LL vadxornlk: FRANK PAVLOVClČ, Box 705, Conemaagh. Pa. IIL naoaorolk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, O hie. POROTNI ODBOR: Prfdtilnik: MARTIN OBBEŽAN, Box 72, Bast Mineral, Kama. i. porotnik: MABTIN SteFANčiO. Box 78, Franklin, Kane. iL porotnik: MIHAEL KLOPČlC, 528 Davson Ave., K. F. D. L fiald. Detroit. Mleta UPRAVNI ODBOR: Prediedzilk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box lift, Brldgspscrt, O. ... '[.ravnik : ANTON DEMSaB, Box 135, Broughton, Pa. a upravnik: PAVEL OBBEUAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj ae poiUjajo 1. tajniku Iti 01 ty, 1'e.cna. Teltaaa. P. O. Box TIT, Farfttt Oraitveno glasilo: "ALAS RABOD1" Kričali smo na ves glas in v hipu smo bili zunaj, ne meneč se za si- j lovite sunke burje. Kinalu smo RUSKO POSOJILO V AMERIKI. 'zahtevanih delavcev tekom 24 ur, --'je gospodarju dovoljeno, da se polž Stcvkholma prihajajo poročila, ki služi lieunijskih delavcev, toda ta- zapazili moža, ki je taval proti se pečajo s pregovori med Rusijo in delavce morajo člani asociacije že pre- koči kričal ' hoj, hoj"! in se bo- Združenimi državami glede sklenitve odsloviti ko se neha sezi ja. il' seni ril z vihariem. G0 mlljonskega posojila za plačevanje i Dragi, kaker veš sem že eej časa na fronti, 'okusil' sem-ril z viharjem prah poljskih ravan, gazil bluto; Upapolno smo mu šli nasproti, gališke zemlje, pretrpel zimo v ga peljali v kočo—kjer se je one-Karpatih — toda Kras je nedo-j mogel zgrudil na tla. Bil je tova-sežen. kadar se dvigi:e ledena riš. ki je pripadal rešilni patrulji, burja, ki je pač hujša sovražnica Xaš skrbni polkovnik je odpo- "Prerokovanja" Silve-noči. Kaj Silvestrovo noč, temuč se lahko pridobi srečo samo. Škoro po celi Nemčiji pomenijo SiTOVB nOCi. n* luskine polno denar- | nico. Istotako pomeni v nekaterih ™ j krajih uživanje belega ohrovta mnogo denarja ,uživanje korenja pa zlato. Kdor na Meklenburškem v Silvestrov! noči drva krade ne da bi ga kdo zasačil, si pridobi s tem pravico, nemoteno krast', celo leto. — Nekoliko nespameten je poiz- tolar. j pri čemur pomaga to noč sam pe--1.: na vprašanje, li bode u-jklenšček. Vtakne se črnega mačka ; \ prihodnjem letu. Ako sliši v vrečo, se jo zaveže z 99 vozli in jprej trdilnico "da'\ tedaj je se nesp trjkrat okoli cerkve. ■••• ova mmxX fotovt stvar, na-lpri tem se potrka na vrata in kli-"tno pa mu niLalnica "ne" o- ,v cerkovnika. V tretje se prikaze a bo prineslo novo leto? — vilno vraž je poleg sploš-:nanega ulivanja svinca na »Sil-trov večer, iz česar naj bi se u-ulo bodočnost. — Najvažnejše ■ i i .i. i ti j i'. s katerim se obračamo iw.de, ^ tiče vendar življenja smrti. K.!. • n. pr. v Sleziji prislnška-j kus> pridobiti si ponarejen . I ■! 1 i jim oknom, ta pričakuje j j,ri čemur pomajra to noč sa ta daljše življenje. Nu Tirolskem se vidi celo mrli-b od oče ga leta iti »/polnoči o-"ir oltarja k cerkvenemu daro-tiijn, in kdor bo umrl prihodnje to, vidi samega sebe, t. j. svojo smo postavo brez glave. (Pri- mož, ki seveda ni nihče drugi kot zlod. Ponudi se mu svojega "zajca", in zlod da zanj po kratkem pogajanju tolar. Potem pa se jo mora naplo odkriti, da se pride pravočasno domov, kajti če bi ziod razvozlal vseh 99 vozlov, ko je do- -rjaj prizor V Raujiachovi ljud- tičnik še na potu, tedaj mu ne bi • t ' Mlinar in jezova hči \ ko . pomagal ničesar ne le s težavo pri-■ 1<» duhovi v prihodnjem letu j dobljeni denar, ampak bi bil na h v cerkev k polnočnici!). ■ milost in nemilost zapisan samemu krajih so orehi j vragu.... ve- V nekaterih smrtni seli: kdor na Sil vet rov - • t* v veseli družbi prvi odpre črn 1 oivh. mora umreti. Podobno raz-! od* vajo smrt plavajoče lučiee, ki [ >•■ denejo v orehovih lupinah v i skledo vode; vsaka lučka pomeni osebo, in tista oseba, katere lučka najprej ugasne, najprej umrje. Plavajoče lučice pa pomenjajo tudi. ako se druga od druge oddaljujejo ali medsebojno približujejo, zaroko ali ločitev. Zaroka in poroka je poleg življenja in smrti zelo važno vprašanje, in raditega je tudi med vero preprostega ljudstva razširjenih mnopo tozadevnih Mlada M -klenburžanka n. pr. se vstopi v Sil vest rovi noči v svoji s"i»i > hrbtom obrnjena proti vratom in vrže nato šlapo čez glavo; če pade tako, da kaže njen prednji del v sobo. tedaj se bo gotovo zaročila v dodočem letu. V Lauenburgu izve mlada deklica odgovor takega važnega vprašanja na ta način, da v Silvestro-vi noči trikrat potrka na kurnik. C'e sliši kregati se najprej petelina. tedaj pomeni to svatbo, ako pa čuje najprej kokoš, tedaj ostane še nekaj časa samska. V nekaterih krajih pripisujejo jabolkom pomembno ulogo. V jabolku, ki se ga položi pod vzglavje, se vidi podoba dragega, ako se točno opolnoči vanj ugrizne; ozko narezane jabolčne oblične pa, ki se jih vrže zadaj čez glavo, padejo tako na tla, da kaže. na ta način tvorjena oblika začetno črko Leninovega imena. Stiriperesna deteljica, ki jo položi mlada Tirolka pod vzglavje. ji v sanjah pokaže njenega dragega. in mladi Tirolec, ki na Silve-trovo noč vznak stopa čez skladav-nico drv in pri tem iztakne poleno, sklepa iz njegove oblike, kakšna bo njegova izvoljenka, majhna ali velika, debela ali suha. vitka ali prihuljena. Pa s tem se ni treba zadovoljiti, KITAJSKA VOJSKA NA STRANI BEYOLl'CIJONAKCEV. Kakor se je moglo pričakovati, je izzvalo ustanovljenje monarhije pod bivfiim predsednikom JuanSikajem na Kilajskem rovolueijonarno ~ibanje. Na eel 11 tega gibanja se je postavil neki Tsaj Ao, bivši vojni jrubernator provhn-e Juuan. Kitajska innuarhisti-i-na vlada je ]>oslala proti njemu petdeset ti soeno vojsko. Tsaj Ao se je pokazal že iz početka vojaka, kakor sam znameniti ruski general Zima. Marsikaj sem doživel in pretrpel, 13. novembra pa ne pozabim do konca svojega življenja. Zjutraj ob 7. sem se odpravljal s svojim malim oddelkom, da gremo po provijant. Druge dni smo bili kakor ura. dan?s pa se nismo mogli odpraviti. Po noči je zapadel sneg, ali naj vzamemo sani? Odločili smo se da gremo s konji in ročnimi sa-1 ni. Toda komaj smo se podali na pot. že je pričelo deževati in dvignil se je vihar, ki je pomet- i razmočeni sneg. Poslali smo .a • nazaj, naložili kose na konje in korakali hrabro naprej. Vedno ostreje je pihala burja in vedno težavnejša je postajala pot. — Ne zmoremo! — so pravili vojaki in svetovali, naj se vr i mo. Toda jaz sem trdoglav in za 10 se mi je. da moram za vsako ceno opraviti svojo vsakodnevno dolžnost. — Kdor ne more, naj gre na za j ! — sem zaklical, sam pa sem z nekaterimi tovariši in konji 1- -zel naprej po srrmi poti. Kmalu sem spoznal, da se nahajamo v nevarnem položaju. Po strmih o-bronkih sem videl ležati ubite konje in tudi v nas se je upirala burja s skoraj neodoljivo silo. grozeč nas vsak trenutek strmo glaviti v dolino. Z največjim naporom in pozornostjo smo dospe 11 na vrh in onkraj na mesto, kamor sem zahajal vsaki dan. l)o kože premočene in popolno ma premrazene so nas tam gle dali, kakor čuda. P»il sem daner prvi, ki je dospel brez večje nez gode do skladišča, nekemu drugemu oddelku se je ubilo pet konj tretji oddelek je razpršila burja kakor če se zažene jastreb med pišČeta. Rekli so mi. da naj se n«' vračam danes k svoji četi, toda dolžnost je dolžnost in za to sem le prosil poveljnika, da naj mi da še par mož, ki bodo držali konje Ustregel mi je in odkorakali smo. Zunaj je vreščala burja, de je bilo groza. Kmalu mi je odnesel vihar enega, zn njim že dru gega tovariša: videl sem. kake sta kakor na perutih izginila po pobočju. Toda še je šlo nekaj ea sa. — Fantje korajžo! — in korak za korakom smo hodili naprej. Prišli smo polagoma do bolj odprtega mesta, kamor je bila burja nanesla (ker je bilo nekoli ko vdrto) na pol metra z vodo pomešanega snega. Morali smo sko zi. Toda. sredi tega snežnega bar ja je na nas udarila burja z novim strašnim sunkom. Spoznal sem. da moramo nazaj Toda to je bilo težje storiti, ka kor spoznati. Zadnji mož in konj v vrsti sta se srečno obrnila — pa že ju je pograbila burja, sli šal sem obupen zamolkel klic ir konj in človek sta izginila. To rej naprej! Stoječ do pasu v vo denetn snegu smo držali konje m vrveh, premočeni do kože. izpo stavljeni ledenim udarcem stra h ovitega vetra, smo čakali, da slal najtrdnejše može v dveh pa- ruskih vojnih naročil v Ameriki. I -. Glavni posrednik za ta pogajanja je! v/1611 o. menda nek stoekholmski bankir Giof; Redne delavne ure so devet ur Amčberg, ki je v neprestani zvezi z na ra2en 0b sobotah V inese- Guaranty Trust Co. v New Torku. ' cih jarmar februar, marc, april. Posojilo 5« ni sklenjeno in Amfberg kQ ge bQ dela]& Qsem ur D se nahaja 5e vedno v PetrosTdau. od- wreeepa boritelja za republiko. Spiva se mu pri ustanovitvi republike burja vsaj nekoliko odneha. Bi-p red znamenj.! ponudili dobro mestrt pri upravi, a on'le so strašne minute. Vsaka po :»e je napravil lK>lnef;a ter se potem naskrivaj umaknil v provinco Junan, ker je začel takoj delovati politično proti monarhiji. Kitajska vojska, ki je namenjena, da zaduši revolucijonarno gibanje, je poklicana iz province ČeSuen. Predno doseže ta vojska Junan. bo minilo že dva tedna, v tem času pa je verjetno, da se bo zaneslo revolucijonarno jd-banje že do sosednjih provinc. Na stran revolueijonareev so prešle vse vladne čete v provinci Junan. Število čet. ki so ostale še vedno zveste. se renl na 3.000 duš. Ustavljeni časopisi. Ustavljeno je v 1'rajrl izhajajoče prlasilo čeških Židov "Rozvoj" in v Kraljevem sradcu izhajajoče plašilo Češkega katoliškega ženstva — "Jl-trenka". Aretiran italjanski socijalLst. Iz Curiha poročajo, da so aretirali i italjanskega urednika Alessandrija in ga izgnali iz Šviee. Izgon se je izvršil radi Alessandrijevega politične ga delovanja. V Italiji pa bo moral v jeCo, ker je bil svoj čas obsojen v daijSl zai>or. Češka napredna stranka. moč je bila izključena in zanesti smo se morali le na sebe same. — Možje so obupovali in edeu in drugi je zajokal od mraza in zime. Vedel sem, da nimamo dalef do barake, ki so jo bili pred par dnevi postavili in tja raoranu priti za vsako ceno. Vihar je za trenutek odnehal ir z novimi močmi smo gazili naprej. Kmalu smo bili v koči — toda ne mnogo na boljšem. Vam" smo bili sedaj le v toliko, da sr nam ni bilo bati, da nas odnese veter, vsem drugim neprilikam p? smo bili izpostavljeni kakor ne prostem. Kajti burja je bila koči vzela streho, ognja si nismo mogli napraviti, ker so bile naše vžigalice premočene in ker je ostr' veter pihal od vseh strani skoz' lesene stene. Začelo nas je zebsti, premočena obleka je oledenela, udje so nam otrpnili in v neznosnem mrazu smo drgetali kakor šibe ob vodi. Upaii smo, da bo po noči burja prenehala, ali vzdržimo tako dolgo ali nas ne pobere preje prava ledena smrt. Zunaj se je bilo že stemnilo in dež je ponehal. Kakor ogenj je naenkrat vzplamtelo v naših srcih novo upanje, ko slišimo neda- truljah nas iskat, toda burja je koder bo Sel prek Arhangelska v New v letu se bo delalo ob so rešitelje kmalu razgnala in le e- York. botah od osmih do ene, razen če den je slučajno zašel do nas, pa že pred mesecem dni sn so širile raz- tvrdka, da delajo delavci čez je bil sedaj pomoči bolj potreben ne vesti ° 5 odstotnem posojilu za 60 čas (overtime), kakor mi. i miljonov dolarjev, ki .iih misli posodi- [ * Nov obup nas je lotil .... In li Guaranty Trust Co. v Ne«* Torku J Člen 4. jaz sem sklenil, da poskusim še ^ vladL Vso take vesti pa ^ ^ eno pot. Nedaleč od nas se je mo- loii.ale kot neutemeljene. Zdaj pa pi- | j a) Operatorji. — Način dela za sejo amerLški lLni, da bo to posojilo operatorje bo od kosa. Višino plač rala nahajati druga koča, morda skienjeno> in sicer 60 miljonov zn 00 bo določila tvrdka tli njen zastop- je nepoškodovana, morda najde- dnL Po w dneh bo mogoče posojilo po- nik v zvezi z odborom delaveev v .in?Jt; nirT.„ • - mo tam dobro pristrešje. Podal daljšati, a ruska vlada bo morala pljj- dotični delavnici. V slučaju neso- j. * primerno zw sem se na poizvedovanje. Vihar čati za vsakili nadaljnih ftO dni še en plasja bo pora val spor odbor iz- b na dan za srednjedobrega opera-torja. Predno se določi stalno ceno. se sme dati deset dni poskuš-nje, če bo tako potrebno. Ni potrebno. da bi se določila cena od kosa več kakor enkrat na teden. Tekom končnega sklepa, naj dobivajo operatorji denar na račun. Ko se določi končna cena, naj dobe delavci ostali denar prihodnji redni plačilni dan. b) Sajzarji in blokarji. — Plača za to delo bo: Vsi navadni kroji 12 centov ducat ; vsi navadni kroji, sestoječi iz dveh kosov 14 centov ducat. Razume se. da mora pri taki dobri plači zaslužiti srednje dober delavec po "M na dan. V slučaju, da tak delavec ne more toliko za- ni več tako divje razsajal in če- odstotek več. ravno me j" opetovano vrglo naj -- tla, sem vendar kmalu dospel do! druge koče — oj radost, imela je Slepec hez rok, ki more fitati vzboočene Črke v knjigah, ki so varišev, uvidel, da pričakujejo zanalašč prikrojene za slei»ee, mu slu-smrt in da so se udaii popolni re- ži v ui namen jezik. Večini ljudi bi vedeneev. sestoječ iz enega zastop nika unije in enega asociacije, v slučaju potrebe še tretjega izve-| denca, s katerim bosta obe stranki i domu zadovoljni. mw in obenem brez rok. Kljub temu pa ni ih>-p<>lnoma brez samopomoči, temveč daje sijajen zgled, kako si človek tudi j v skrajni sili pomaga. Mesto da l»i so jK>polnoma zanašal na druge, more či- Podlaga za plačo od kosa bo čo Cene za turbane in vse druge nenavadne kryje, bo določila tvrdka ali njen zastopnik v zvezi z odborom delavcev v delavnici, in si-eer na podlagi 4 dolarjev na dan za dobrega delavca. (.Knriec prihodnjič). zignaciji. Le z ostrim nastopom se da take ljudi rešiti. Postal sem grob. udaril sem enega in drugega, grozil jim s strašnimi kazni za neposlušnost in — hvala P»o-gu — duh discipline je premagal morečega duha rezignacije. Sledili so mi. Kmalu smo prišli v žamete, sneg je postajal čim globlji, burja je završala znova, že po more voditi sam sebe brez težave bilo tako čitanje velikanska muka, — njemu pa ne dela nikake preglavice da more brez težave citati. Na dvorišču zavoda, kjer stanuje, j« napeljana 130 čevljev narazen med dvema drevesoma vrv na nekem precej velikem kolesu. Ob lepih dnevih, če se Zeli sprehajati, ga pelje kak drug do te vrvi. Pod pazduho drži do-tično kolesce z ostankom svoje roke in Iz- guba rok je odvzela temu slepemu možu najvažnejši pomočen, lu je najbolj koristen slepcem. Zdaj si pomaga z je zikoni in z njim Culi stvari, ki bi jih drugače otipaval z rokmai. Zapisnik ali pogodba, "i0 korakih smo morali nazaj v našo brezstrešno kočo. Vedel sem, da je prišel trenutek grozne odločitve. Tu je smrt. tam 200 korakov od nas, je rešitev, je življenje. Znova sem se podal na pot — in takrat sem bil srečnejši, izognil se sneženemu zametu in kmalu so bili tovariši za menoj. Na-1 - peli smo svoje zadnje sile, in do ki so jo napravili dne 28. decem-snirti utrujeni smo prestopili nov bra 1915 "Ladies Hat Manufaciu-prag male koČiee. Oj sreča! V rers Protective Association. Inc." kotu je stala mala peč. na mizi zdaj imenovana "Associaeija" in leščerba z vžigalicami, v kotu jo "uiiited Cloth Ilat and Cap bilo nekaj drv. Novo življenje se ^lakers of North America" z de-je začelo pretakati po naših žilah, lavsko zvezo ".Joint Board of >ii-z drhtečimi rokami smo zanetili linery anil Ladies Straw Hat ogenj — in kmalu je pel v prija- Workers Union", ki je sestavljata zno topli sobici kotliček za čaj .. krajevni postaji 24. in 42. in ki se Sladka zavest, da smo na var- |)G sedaj imenovala unija, nem, nas je napajala in ko sem se | Obe stranki želita, da se zbolj-drugi dan zbudil, me je držal za jaj0 razmere v slamnikarski indu-ramo poveljnik patrulje našega stj-i ^ m da se doseže zenačenje de-polka, prijateljsko me je tresel, ja v industriji na miren in časten veselo se mu je razjasnil obraz: način. Obe stranki spoznavata, da — To bo polkovnik vesel, da se je v dosego teh ciljev potrebna .rnejo njegovi fantje' FRANCOZI za nadaljevanje vojne. organizacija, v kateri bodo zasto-f pani delavci te obrti in pa organizacije v katerih bodo zastopani i delodajalci in da je potrebna pn-1 godba med obema organizacijama. 1 ki bo pospeševala dobro razmerje med obema strankama. poizvedovati usodo novega leta na hala Kakor poročajo "Lidove Noviny", ni Imela čežka napredna stranka že od >w , lanskega oktobra sestanka več in je. leč koče glasno kričanje: smatrati, da je stranka sploh prene-J — Hoj, hoj, pomoč! Pomoč je tu, prišli so nas iskat-. Člen 1. Obe stranki se skladata v tem, da bodo delodajalci asociacije za-posljevali pri delu samo operatorje, blokarje, sajzarje in presarje, ki so člani krajevnih postaj 24. in Pariz, Francija, 28. decembra. — "Pred osemnajst meseci je želela Fran cija miru. Danes pa hoče nadaljevati z vojno do konca", je rekel Gallieni, vojni minister, ko je vprašal danes senat, naj mu dovoli, da pokliče nov letnik novincev. Govor gen. Gallienija so pozdravljali vsi z velikim navdušenjem. Med drugim je rekel tudi to, da kdor govori danes na cesti o miru. ga smatra- Zgoraj omenjene unije, io za slabega državljana. Matere ne a) Pred dnem 8. januarja 1916 žalujejo za svojimi padlimi sluovi. — bodo vsi delavci, ki so zaposljeni temveč hočejo, da jih drugi maSču- pri članih asociacije, člani unije, jejo. | b) Unija je zadovoljna, da bo Potem je nadaljeval vojni minister. Sprejela kot člane unije VSe take češ, da bo odšel novi letnik novinoo delavce, ki so zdaj zaposljeni pri z narodovim dovoljenjem. Te mlade čl{mih asoeiacije in sicer brez raz- vojake bodo skrbno pripravili za vse ... . , , . . j ~ , - • - like m pod enakimi pogoji, težave, ki jih še čakajo v tej veliki r . * ° . . . . . , e) laki delavci članov asociaci- vojni, ki pa ne bo končana, dokler ne ' . bodo za mogli reči Francozi s svojimi Je, ki ^daj stavkajo, se morajo zavezniki: smatrati kot zaposljeni pri tvrdki ' Zdaj končamo. Pobili smo. kar smo ter morajo biti brez razlike spre- si želeli in zopet se bomo lotili mirne- jeti nazaj na delo. ga dela." } d) Asociacija in unija se sklada- Teniu govoru so vsi z navdušenjem ta v tem se v bodoče ne bodo ploskali ter sprejeli novo predlogo tiovoli!i nikaki časovni kontrakti in glede upoklica novih novincev. Vohoni se poslužujejo časnikov za svoja poročila. Angleške poštne oblasti so razkrile da se poslužujejo vohuni časnikov in kontrakte, ki jih že imajo, te kon-drugih tiskanih stvari, da po njih ob- trakte izvršiti do konca, čujejo s svojimi domačimi vladami. da mora vrniti delodajalec vsako varščino, ki jo ima morda sedaj. e) Razume se, da je dovoljeno v takih izvanrednih slučajih, kjer se delavci branijo prenehati svoje Člen 2. Obe stranki se strinjata, da Xe povedo pa, na kak način da se to godi, ali s tem, da pišejo na robove časopisov, da prečrtajo različne besede in tako sporočajo na kak skrit na- se bodo obrnili člani asociacije k čin, ali pa če potaknejo popisane koš- skupnemu uradu za posle, ki se bo čke papirja v liste. Vendar se ve to- nahajal v uradih unije, za nove liko, da so ugotovile angleške oblasti, delavce, če jih bodo rabili. Vod-da so s pomočjo listov izdali razni vo- stvo tega urada bo obstajalo iz huni veliko skrivnosti sovražnikom. eQega zastopnika unije ^ enega Da preprečijo podobne stvari, je za- Asociacije. Ta urad bo služil za povedala angleška vlada, da poštne o- blastl ne smejo oddajati nobenih li- VSe delavce te Stroke stov in tiskovin, razven, če prihajajo umJa DO presKTDeia delavce za naravnost od izdajateljev. Zato se bo- oue člane asociacije, ki so dobro do morali čitateljl angleških listov v stoječi. V slučaju, da ta urad za iKuloče naročati naravnost od izdaja- posle, ne more preskrbeti takim teljev. dobrostoječim članom asociacije 6:enik knjig W katere ima v zalogi (( SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del, vsak 50c., oba Občna zgodovina Pesmarica, na grobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Sehimpffov neinško-sloven- ski slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica, 1. in 2. zvezek vsak po Spisovnik ljubavnih pisem Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po j Revolucija na Portugalskem —.20 j Senila —.50 Stanley v Afriki —.30, Sherlock Holmes, —.40; 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.70; Sveta noč —.50 —.50 —.45 —.40 —.15 $1.00 $4.00 $1.00 —.50 I $1.001 —.20 —.25 —.15 —.30 —.80 —.20 —.20 Srečolovec Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec —.20 Sanjska knjiga, velika —.30 Štiri povesti —.20 Tegetthof —.25 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.95 Zlate jagode, vez. —.30 Življenja trnjeva pot —.50 Za kruhom —.20 Ži vljenje na avstr. dvoru ali Smrt eesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingn) —.'75 $1.20' $2.00 $1.20, —.60 —.40 —.40 —.50 —.50 -.50 —.20 —.20 —.z5 —.15 o-; -.20 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk Belgrajski biser Beneška vedeževalka Bitka pri Visu Bodi svoje sreče kovač Boj s prirodo Božični darovi Burska vojska Cerkvica na skali Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Deteljica, življenje treh kranjskih bratov Don Kižot Dobrota in hvaležnost Fabiola George Stephenson, oče železnic Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po llustrovani vodnik po Gorenjskem Tzanaini, mala Japonka Tarna nad Dobrušo ■Taromil Jeruzalemski romar Krištof Kolumb Kaj se je Makam sanjalo? Leban, 100 beril Maksimilijan I. Marija, hči polkova Malomestne tradicije Miklova Zala Mirko Poštenjakovič Na divjem zapadu, vez. —.60 Na jutroveru —,30 Na krivih potih —.30 Na različnih potih —.20 Naseljenci —.20 Na valovih južnega morja —.15 Nikolaj Zrinski —.20 O jetiki —J 5 Odkritje Amerike, vez. —.80 Odvetniška tarifa —.30 Prihajae —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Prst božji ... —.20 Randevoua . —.25 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. zv. Maron, krščanski deček —.23 4. zv. Praški judek —.20 G. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 8. zv. Tri indijanske povesti —.30 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.30 12. zv. Korejska brata —.30 _20 13• zv- in zmaga —.30 _30 14. zv. Prisega huronskega _.30 glavarja —.30 _/15 15. zv. Angelj sužnjev —.30 _.15 IS. z v. Preganjanje indijan- Ori skih misionarjev —.30 TALIJA. Zbirka gledaliških iger Pri puščavniku I Raztresenca Starinarica —-35 Idealna Tašča —.20 —.30 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.45! —.20 —.50 —.20 —.20 —.20 —.25 —.35 RAZGLEDNICE: Newyorske s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.03 ducat po —.25 Z slikami mesta New Yorka po —.25 Album mesta New Yorka s krasnimi slikama, mali —.35 ZEMLJEVIDI: Združenih držav, mali veliki Balkanskih držav —.20 Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in "West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali veliki vezan Celi svet Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi svet —.10 —.25 —.15 —.50 $1.50 —.25 —.10 —.50 —.25 OPOMBA: Naročilom je prilt žiti denarno vrednost, bot tovini, poštni nakaznici, ali poštn ih znamkah. Poštnina cenah že vračunane. dejal Filip in vlekel iz listnja-val Mlakar. ka voz 7- apnom. "Toril bom jaz', je dejal Lo- "Torej ^ vendar tako napisal, mast brkor hudobnega soseda.'* Žena je odvedla naposled oliri-pelega moža in zabrusila spotoma Rjavkarju in kamnoseku par takih v obraz, da bi jo bila na Loma-stovem mestu oba tožila zaradi razžaljenja časti. Filip je postavil svoj oder in se lotil dela. Vsa Rjavkarjeva druii-ua je stala pred hišo in gledala, kako se dolbe stena, in le premalo je bilo zidarskega dela za toliko rok. Skorčevi so se bili v onemogli jezi zaklenili v svoje stanovanpe. Kakor kadar krsto zabijajo, tako je donelo možu in ženi na uho die to iu kladivo; saj se je pa tudi pokopavala čast domače hiše. Žena se je osvestila prva. "Oh, kaj bi se jezila", je dejala, "ko jeza nama nič ne pomaga ic onim nič ne škoduje! Grdo so ravnali z pravice. Toda Bog vse vidi. in vsaka krivica se kaznuje. Ta plošča' ne prinesla sreče Rjavkarjevi hiši.' le meni verjemi." ! Te besede so prijetno hladile; skeleče rane užaljenemu možu;; Lenka pa mu je pripravljala še j drugih zdravil. Kdor bi namreč trdil, da je pri nas ženski spolvob-' če bistroumnejši cd moškega, bi se| najbrž zameril vsem moškim; ne storil bi jim pa nobene krivice. "Ti, Miha", je dejala Lenka ljubeznivo, "ali ni rekel Filip, da se laliko vzida takšna tabla v vsako hišo? Meni se prav zdi. da je tako rekel." "Seveda je rekel; toda kaj to nama pomaga!" je vzdihnil mož. "Zakaj pa ne bi vzdidal Filip ene plošče tudi v našo hišo?" Skoree se je sklonil pokoncu, u daril s pestjo ob dlan in dejal: "Lenka, ti si pametna ženska. Naj me stane, kolikor hoče, jaz dani vzidati ploščo v hišo. Jaz hočem pokazati Rjavkarju in Lomastu in Mlaeanom in vsemu sve+r> kje da se je rodil moj slavni strie." "Le prepusti to reft meni", je dejala žena in mu stisnila roko "Ti boš videl, da se nama ne bodo dolgo smejali Rjavkar j i." Ko je bil izvršil Filip pri Rjav karju svoje delo in se vračal mimo Skorčeve hiše. jra je povabila Lenka na kozarček hruševca, da s< jeza poplakne. "Saj jaz nisem nič hud", je de jal Filip in stopil v vežo, "jaz delam vsakemu, kdor me plača." "Kaj pa, Filip, tista plošča, ki je bila pri nas shranjena ali je tvoja V "Moja. Lomast mi jo je prepustil na obračun, ko je drugo na roeii." "Ali bi jo ti prodal?" "Zakaj na ne? Še prav poceni jo dam." Malo so pobarantali, in kup se je sklenil. "-Zdaj jo pa še vzidaj v našo nišo!" "Saj vaši hiši je bila namenjena" .je menil Filip. "Ali imate kaj apna pri hiši?" "Polno jamo", je dejl Škorec. Filip si je namešal malte, posta vil oder. in kmalu so stali vsi Škor ei pred hišo in gledali in pomaga li; Rjavkarji so se pa skoz oknt čudili in jezili. Ker so bili vsi delavci dobre vo lje, je šlo delo hitro izpod rok. Na pol je bilo že dovršeno, l^o sta pri šla v Hrastje Ivan in .Janko z Mlakarjem. ki je vlekel voziček za možnarje s seboj in se še vedno jezil na oholega Lomasta in na slavnega Škorca, kakor da bi mu bil tudi ta odjedel zaslužek. Pred Rjavkar jem so se ustavili. Ivan in Janko sta si šla ogledat ploščo. Mlakar pa je zavil na dvorišče pred skedenj, kjer je iiiiel spravljene možnarje. Rjavkarja ni bilo nobenega od nikoder. "Ali ni nikogar doma?* klical Ivan. "Kaj pa je?" je pogledal skoz okno Rjavkar. "Ploščo morate zagrniti, dokler se ne odkrije." "Imam že pripravljen prt", je dejal Rjavkar; "samo omet naj se malo posuši." "Kaj pa Škorec?" je vprašal Janko. "Tja poglejte! — Prej je bil ze lo hud; zdaj si pa sam tudi vzidava tablo." Kakor zaškriplje in se zasuee petelin na strehi, kadar potegne nasprotni veter, tako sta se obr nila Ivan in Janko proti Skorčevi hiši in ostrmela. "To je škandal!" je zakričal Ivan in se zgenil, kakor da bi ga bil pes ugriznil. "Dve spominski plošči! To se mora preprečiti; to nas osmeši pred vsem svetom. 'Ko maj pa je dohajal Janko; tako je hitel, da bi še preprečil nesrečo. Ko je samo tež privozil svoje mož narje Mlakar, je že Ivan z vso gorečnostjo prigovarjal Škorcu, ga prosil in rotil,.da naj opusti svojo namero, da se ne bo ves svet smejal Hraščanom iu slavljencu in slavilcem. Škorec ga je gledal odttonca začuden, potem prezirljivo in zanie-Ijivo; odgovoril ni nič, i2rvlekel je počasi mehur s tobakom in si začel tlačiti pipo, potem je iskal po žepih biglie, pljunil v stran, prižgal premišljeno in puhnil Ivanu dima pod nos. Medtem je bil pa Mlakar pregledal in presodil položaj. "JBravo, Škorec!" je udaril mo ža po rami. "Ti si mož, ki se ne bojiš Lomasta. Dobro si mu zagodel. Ta slepar je hotel imeti slav- žvižgal proti nebu." {Konec prihodnjič.) Sredi zemlje nezorane vode mlakuža leži. V vetru jedva, da se gane, v solncu jedva zablešči. V noči temno, v dati sopare in o t rov hlapi. ^ .. .. - , V kalnem srečal sem zrcali dvoje žaljenih iH*i. Njihov srd mi v dušo pali. pije v kri. v mozeg pišp in kosti: "Preteklost!" Ivan Pregelj. .ie za našo hišo, to je res, in večna sra-zopet tukaj, Mihaie mota naj jih zadene. Pri nas se je Nebeško obzorje je rti e če kot purpurna roža — Pred koeo v svetlobi se zlati smejočo, ki solnce iz dalje jo meče, ždi žena, vsa bleda. in gleda. .... gleda ...... in čaka na moža .... A ura za uro bije, za gore gubi se dan .... Sama .... sama .... Janko Samec. Impresionizem. Iz polnoči šiloma v molk, sunkoma v mrak, kakor ob tlak korak, bron šumi hidno nemirno se v noč gubi, vriska in poje, prosi in zdvaja in se v daljavi v nič raztaja v megli .... [z koče bolnega dojer.ea jok. očetov glas. pol kletev, pol stok in matere drsajoč korak n stenske ure tiklak. tiktak. n lojenke svit čez jraz aa vas .... ;Vli je šele zaspala, ili se noč budi? Ivan Pregelj. Ob Bohinjskem jezeru, Fr. Ks. Steržaj. Fantazija. Labno me nesite naprej, vi tem nozeleni valčki, nalahko zibljite moj čoln. Nad mano nebo v večernem mraku, ob vrhovih gora nežno za rdelo — ob straneh tiho zelenje in skrivnostno šepetanje pod me noj. Le dalje, le varno h kraju! Mrak izginja, večerna zarja s« žari, vzplamteva, pojenjuje.— lučea za lučeo se prižiga nad me noj in v globini spodaj — vse sa mo eno, neizmerno, izpreminjajo Če se nebo, vse lepa pesem-hvalni ca Stvarniku.... Nemo sedim, strmim — valčki poj o pesem-uspavanko----roki se skleneta, oči se zapro — o, naj za sanjam kakor dete v zibeli.... Vidiš, jezero, tako te ljubim. Odprto, jasno in čisto kot globoko, nedolžno oko, gubeče se v temnem gorskem zelenju—. Nad teboj dopoldansko solnce, rahlo zastrto s finimi meglenimi pajčolani — zrak in jezero svetlomodro se iskreče.... In na tebi nekaj čolnov, v njih domačinke v živobojnih krilih in belih rokaveih, pojoč in smeje se. jasnih obrazov, kot je tvoja'gladina .... Ob obrežju otroci, ki se igrajo z okroglimi kamenčki — v srcih polni velikega hrepenenja in neiz-peljivih želja.... V globini tvoji resnoba, smrt in groza----- Vidiš, jezero, tako te ljubim.... čolna, poskačejo vanj z živahnim smehom in krikom.... | Zaprl sem oči in poslušal neenakomerne udarce vesel ob jezersko ! gladino.... Nato prijetni, nekoliko otožni glasovi narodne popevke, in zopet vesel šum. Neko čudno hrepenenje mi je objelo mračno dnšo, kakor domo-tožje po domači hiši, po otroških brezskrbnih letih m po miatiosLiio razposajenem smehu, kriku in viku .. O leta, kakor mirna in tiha vodna gladina — brez trpljenja in skrbi, leta nepozabna, srečna!.... Nenadoma je prenehalo petje vesla so obstala — z glasnim šumom in frfotanjem so se dvignil« race iz vode in v velikem lokn odletele na nasprotni breg. In zazdelo se mi je, kot bi bil nekdo z drzno roko zagrnil vse prijetne slike mladih dni____ Hej, kako se širi jadro in hiti solncu naproti! — Kako se nape nja veter in upira v belo tkanino, kako reže čolnie mirno, temno gladino, kako se dvigajo bele pene ob straneh čolna.... Da, to je veselje.... to je moe, kakor moč in sila mladega, pod-vzetnega človeka Da, tako bi hotel sam, upirati se in napenjati svoje sile — hotel -bi postati veter ali val____hotel bi neprestano voziti naprej, solncu naproti.... * Veselo se žari solnee v zadnjem večeru----in polagoma izginja. pojema za gorami.... In ko pojema, se spuščajo temne, tihe nočne sence iz bukovega gozda vedno niže v dolino. . .. Na mostu sloni zamišljeno mladenka in zre za odhajajočimi valovi Savice in njeno hrepenenje hiti ž njimi vred v daljavo, v solneno deželo oranž in eitron. .. Zadnji solnčni žarki so obvestili njeno postavo, zaigrali v črnih laseh----za njimi pa prihaja nočni mrak skrivnostno, objemajoč razgreto liee mladenkino.... Ah, ne bo li mrak objel vse njeno hrepenenje, vse njene solnene misli, in svetli solnčni žarki bodo izginili za srorami. . . . O jezero bohinjsko! Kako lepi so ob tebi poletni solnčni t'aevil Kako polni nežnih sanj in pestrih podob! Celo nebo se zrcali v tebi, kakor v mirni duši lepa misel____ A glej, listje okoli rumeneva. bledi. In nebo se oblači, dež rosi izpod oblakov, gladina jezerska narašča, vznemirja se-- Vrhovi okoli so se odeli v belo odejo, mrzli vetrovi prihajajo v dolino, polja se praznijo — ukanje! pastirjev je potihnilo — jesen pri-; haja in ž njo hlad in otožnost. Tudi v srca.... NASI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naroč- j aino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tu«li za vse druge v našo stroko -spadajoče posle. Jenny Land, Ark. In okolica: Mihael Cirar. San Francisco, Cal.: Jakob LovMn. Denver, Colo.: Frank Skrabee. Leadviiie, Colo.: Jerry Jamnik. i Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Rojtz. Frank Janesb in John Germ. Saiida, Colo, in okolica: Louis Ca--itello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo,: Ant. Saftlch. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: AIoiR Rudman. Woodward, la. in okolico: Lukas Podbregar. Aurora, III.: Jernej B. YerbIS, Chicago, 111.: Frank Jurjovec. Depue, HI.: Dan. Badovinac. La Salle, I1L: Mat. Komp." Joliet, 111,: Frank Laurich, John Zaletel in Frank Bambieh. Waukegan, 111.: Frank Petkovsek Lo Math. Ogrin. So. Chicago, BL: Frank Čeme in Rudolf Požek. Springfield, 111.: Matija Barborlč. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenac, Kans. in oboUca: Frank Kerne in Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Schneller. Mineral. Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. In okolica: Martin Kos. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Calumet, Mich, id okolica: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolica: Frank Kotziari. So. Range, Mich, in okofiea: M. U Likovicb. Aurora, Minn.: Josip Fuprina. Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petri r-b. Dul Ji, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže. M. It. Kapsh, Jos. J. Peshel in Louis M. Pernšek. Eveieth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn. In okolica: L. Ves?l. Hihhinsr. Minn.: Ivan Ponsp Kitzville, Minn, in okolica: Joe Ad«- mieh. Nashwauk, Minn.: Geo. Maurin. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch, Red Lodge, Moot.: J. KoprivSek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Gowanda, N. Y.: Karl Sterniga. Little FaUs, N. \r.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marinele, Chas. Karlinger, Jakob R».s-nik in .John Prostor. Barberton. O. in okolica: Alois Ba-lant. Bridgeport, O.: Frank Florc-var. Collin wood, O.: Math. Slapnik. Lorain, O. in okolica: J. KumSe. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M Justin. Allegheny, Pa.: M Klarich. Anibridge, Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: Louis tlribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ BridgevIUe, Pa.: Rudolf Pleteršek. Burdine, Pa. in okoliia: John Ker-Zišnik. Canonsbnrg, Pa.: John Koklich. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk Claridse, Pa.: Anton Jerina. Broughton, Pa. in okolica: A. Demšar. Darragh, Pa.: Dragutin Slavic. Dunlo, Pa. in okolica: Josip Suhor. Export, Pa. in okolica: Frank Trebeč. Forest City, Pa.: K. Zalar in Fran* Leben. Farell, Pa.: Anton ValentinCiC. Fitz Ffenry, Pa.: F. Gottlieher. Greensburg, Pa. in okolica: Joseph Novak. Irwin, Pa. In okolica: Fr. Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja Ld John Polanc. Luzerne, Pa. in okolica: Anton O-solnik. Meadow Lands, Pa.: Georg Schulti, Monessen, Pa.: Math K.ikeij. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jaksha. I. PodvaSnik, I. Magister in U. R. Jakob ich. Steel ton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta„ Pa.: Joseph Škerlj. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: Fr. Šeme in J. Peter nel. Tooele, L'iah: Antr>n Palčič. Winterquarters, Utah: L. Blaslch. Black Diamond, Wash.: G. J. Po renta. Davis, W. Va. in okolica: J. Broslch Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kosijan in A. Korenchan. Grafton, Wis.: John Sinmpfel. Kenosha. Wis.: Aleksander Tezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik In Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Heronim Svetlin. West Allis. Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A Justin, Vai Rtaiich in Valentin Mareina. Kenmiprer. Wyo.: .Tos Motoh. Pod smreko ležim in zrem preko jezera v daljavo. "Nikjer človeka.! T>alec od meneTia obzorju se vidi-j jo tri enako velike, premikajoče se; pike — vedno niže, vedno bliže... j šumenje, frfotanje — glasen pa ! dee. In jezerska gladina se vzne- [ miri na onem mestu, krog za kro goni se širi dalje.. .. tri divje ra-nost zase, in njemu na east naj bi ce pomole svoje glave iz vode in jaz streljal. Toda tak osel jaz ni- veslajo t živahnih kretnjah, brez-sem. Kdor bo točil, ta .naj strelja, skrbno in smelo. Ampak tebi na čast, Škorec, bi pa' Nikjer človeka..-., samo doli sprožil tri strele, ce bi imel smod- pod cerkvico sv. Janeza troje go- SL0VENSK0-AMERIKANSK KOLE za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke. — Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem easu. — Jasna noe. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wicliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov — Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov. — Ljubi denar. — Srečanje. — MobUizacija v Venezueli. — Specialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi — Smešnice. — Oglasi. Slike: * r - * Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne av3trijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti.— Učinek avstrijskih granat v Ž igradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske Čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvov a. — Učinek avstrijske granate v Aneoni. — Avstrijska invazija na Rajskem — Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje. u » , SLOVENIC PUBLISHING CO, 82 COBTLAKDT STREET, NEW YORK, N.Y GLAS NARODA, 30. DECEMBRA, 1919. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. Padel ■a k Le KRANJSKO. ;-• na stoiki fronti rezervni prapo •vn i 1 Azmaa. Zadet od Ukih krogel, je pod 9. novembra i m o čustva, ki so prevevala oba brata, ko sta se nenadoma znašla i globoko v južni Rusiji, kot ujet-- ■ - i jjjjj^ sieer, toda zdrava. Takih del tovorni vlak v mogli v težak_ redkih slučajev, kakor je popisa-i.'-itelj tram. pri čemur sta bila dva de-jni se gotoVo tudi v svetovni voj->•- lavea težko poškodovana. — V K! v trnju glavo , ?ii j) ripe t i le malo. Brata Grudna potok je padel, ko je šel domov, j sta ysA sre-.njl brzojavno obvesti-■h letni /idar Fran Ajdovec iz lasvoje sta riše o nepričakovanem. ,vojiiu Kamnika. Potok je bil narastel iuUvidenju. in. T; up:o so položiliAjdovec ni inogcl iz njega. Našli Zakaj je mcka tako dra^a? \c"nemn počitku. I™ S* vtopljenega. — V Krškem]Volksblr.ttporoča: Oe ranjen j-: bojišču dn> ni k v reze bil na itali- -le bil -.plašil konj na IS. novem- tveu. baš ko so ljudje sli v nede-•vi Ivan Sta- V)f» od maše. Konj. last pekovske- dv.-iuUki kandidat pri dr. 2;i mojstra Jermana, je bil vpre-Zciravi >c- v Marii.mišču n v koleselj. Čevljar Zalokar iz Ranjen i volje skem Sub Iront tHei ar ic, visokošo- j Vidma se ni mogel pravočasno iz-l ogniti, konj ga je vrgel na tla in ;a povozil. Zalokarja so težko ranjenega prepeljali v vojaško bolnišnico v Krškem. — Late je p rekla- ii v lpfi • ■sra pis; tj k h U (iai te ob I>. i:t li: It sole kii Ivana Šiibica. Iz ruskega ujetništva ročniku P. Miklavčiui . p ^polka Jožko liudiiia. piše: - ^.t... • (i je že znana usoda, • d««!ete-Ia ob Seretu in po-sem v centralno Rune (od S. do 28. sep-stno potovali, predno smo mili v mestecu Korotojak i. Tu nas je 15 častnikov, •tov in 2 Slovenca. Dobro š.- precej, ker je življenje ■»•dno in gažo, 50 rubljev ), dobivamo. točno." Me-orotojak se nahaja v «rn- \'orotic/. — V ruskem voj- jt'tuištvu v mestu Hogorod, ) i j a. Voroncž, se nahaja teii-*an Geržina iz St. Petra na i. kadet 9G. pešpolka. Bil je n in ujet na severnem bojišču. — Iz ruskega ujetništva s:1 je oglasil Fran Bekš iz Ljubljane, ki je služil pri 17. pešpolku. Nairn ja se v mestu Toe ko je, guber-nija Samar. Osem mesecev ni bilo o njem nikakega glasu. Piše. da •>e mu dobro godi in da je zdrav. Odlikovanje. Tomo Vidmar, pn-stni uradnik v Krškem na Dolenjskem, .i»* bil LI mesecev na severnem bojišču pri Ijabljun->k>-iu brzojavnem oddelku št. IG, je dobil najvišjo pohvalo za od-ličn > službovanje pred sovražni- giavnem a)^danio cen«? moki in pšenici zadnjih pet let. dobimo, da je bila razlika med kilogramom moke (ničle; pved vojno samo 16 do 18 vinarjev. Celo lani oktobra meseca. tedaj že med vojno, se je ta iazlika, povišala le na 21 vin. Danes pa znaša 4t> vin., kajti kmet dobi od vojnožitnega zavoda za kilogram pšenice 34 vin., najfinejša moka je pa po 80 vin. Odkod je mogoča tako velika razlika ■ Da računamo natančno, vzemimo, da se iz kilograma pšenice |34 v) na molj 2 samo ničem kilograma inoke i60 v). Treba je torej pojasniti razliko 24 v. Mlinar dobi kot plačilo 2.1-S vin. od kilograma, vojnožitni zavod vzame 4 v mokar 8 vin. od kilograma, v čemer so vračunani dovozni stroški in njegov zaslužek. Stroški teh treh znašajo tedaj 12.8 vin., treba je tedaj pojasniti 11.2 vin. Od Poroke. Dne 22. novembra se je tega odpade par vinarjev za voz- i, aiu ravnatelja ljuL- ne! Že od avgusta sem \ /. sedaj pa sneg. Ljudj ■i v i "-i iio obupani. Drv nič, šipe pororil domžalski trgovec in posestnik Josip Kuralt z gde. Tinco Habjanovo, podomače Rodetovo iz Stoba. — Poročil se je dr. Ivan | Likar, sodnik na Vrhniki, sedaj I na d po ročni k v rezervi pri 78. peš-polku, z gdč. Metodo Vrančičevo I iz Gradca. i Imenovanje. Za evidenčna geo-' metra prvega razreda v desetem | činovnem razredu, sta imenovana ! geometra Ivan V-erb i« v Cerknici ! in Fran Toman v Ljubljani. I Zvita goljufica. V Šolskem dre-j voredu v Ljubljani je nek gospod i nakupil precej mesnine, jo plačal : in pustil pri mesarju, češ. bo že prišla ponjo njegova žena. Kmalu po odhodu pride k stojnici neka ženska ter zahteva ono mesnino, ki jo je preje kupil njen mož, kur ji je mesar tudi takoj izročil. Ko i je gospod pozneje prišel nazaj in jpoprašal, če je njegova žena mesnino že vzela, je mesar to seveda tem je bila zadeva do- doK; potrdil in t le j končana. Ne •m. pa pozneje. Ko so u-Pe nailireč gospod prišel domov, j y ni našel mesnine in žena o vedela. Šel je nazaj no poljskih pridelkov, ka- nino. Ostalo pa oči vidno pripade komisijonarjem vojnožitn^a za voda. Tako požre voznina in voj-noiitni zavod s svojimi pisarnami in agenti pri tričetrt kilograma moke 15.2 vin. S pomočjo vojnožitnega. zavoda smo prišli z dežja ped kap. Omejil se je sicer zaslu žck kmetov in mokarjev in sc j» moka skoro izločila, zato pa požre vojnožitni zavod veliko več kot sta kdaj proj zasluzila kmet in mokar. Uspeh ksega tega pa je, da moramo moko in kruh tako drago platevati, da je že kar greh. Ponesrečil se je v trafiki na (iraški cesti v Celju trgovec S. Landesmann iz Prage. Mod vrati se je z nogo zadel in tako nesrečno .padel, da si je stri nogo v kolenu. Spravili so »a v nek dunaj-j ski sanatorij. Trdovraten samomorilec. Neki Anton Winter v Gradcu se je slabih časov tako naveličal, da se je v svoji sobi obesil. Slučajno v so- r sti njegovega izvirnega značaja,; IŠČEM DEKLO v resnici vsega prisvajanja vred-j za pomoč v kuhinji v gozdu. Pla- ne dike, ki jih dandanes vedno j ča po dogovoru. Kater j. vseli. manj nahajamo. Zavoljo svoje po-j naj se oglasi na naslov eljo prazne, v zemlji pa še,sPloh ni nK ; j bo prišla gospodinja je hitro od-stvari rezala vn-, a videč, da se Winter repe. korenja, ko-■'-II pa najhujše. Kor KiTunpirj lerabe itd. Va poMianjkaiije delavnih mi>"i in vine. Letošnja hvala o dobii letini ;.• bila vsekako prenagljena. Pšenico je strla rja, da nista dali ponekod niti dve kopi mernika. Koder nimajo kozolcev, ajda gnije klij» v -stojnicah na prostem. V th-žju spravljena koruza ne obeta nič dobrega. Kdor je nima na Mihem in na prepihu, bo kmalu plesni va. Tudi fižol ne more biti pri takem vremenu trpežen. Kaj l.o še s krompirjem, je tudi vprašanje. V mokrem izkopan, v mokro spravljen, kleti so bile ponekod dolgo pod vodo, to ne obe-);• nič prida. In sedaj naj prit i.sue "e bud mraz. smo na še o'o to. kar tla bi in fosil sadu I ju in udarjeni ne bomo živilih, ampf.k tudi pri sa rejo prašičev. Kako dolenjsko vinsko kaplji-li b-tos, a dež nam ,j> vse in mesarju to povedal, nakar mu je ta denar povrnil. Dotična. ženska. je celo kupčijo opazovala in poslušala ter po kupčevem odhodu priliko porabila in se na ta način z mesom prav dobro aprovizi-rala. Svota je. bila taka, da bode moral mesar par dni mesnino seli,: ti zastonj, odnosno za goljuti-čin žel od ček. Štiri kekoši je bil ukradel neki neznan človek v Lužah, v občini Š<-nt J ur, posest niči Mariji Milač. Pregnali so ga njeni sinovi. Ko je bežal, je vrgel proč vrečo, v k at e-:i so bile štiri zadavljene kokoši. V vreči pa je bilo tudi še nekaj drugih reči: dve vilici, nož. rute " t d. Ta t je srečno pobegnil. ŠTAJERSKO. ■ Smrt na bojišču. Iz Trbovelj se poroča: Dne 28. oktobra t. 1. je piulel na-italijanskem bojišču artilerijski podčastnik Alojzij Je- ne gane, je mislila, da je mrtev in je šla klicat redarja. Ko pa se je z r--darjem vrnila, je na svoje veliko začudenje videla, da visi Winter zopet na ravno tisti kljuki, kakor prej. Winter je bil zdaj res mrtev in je torej za vselej prestal slabe čase. Uho mu je iztrgaL Inženir Lutz z Dunaja je prišel po opravkih v -Murau in se je v krčmi spri s kmetom Lercherjem. Kmet je inženirja napadel in ga tako zgrabil za levo uho, da ga mu je iztrgal. Kmeta so aretirali, inženirja pa prepeljali v bolnišnico. KOROŠKO. Korcška infanterija .se je odlikovala v bojih za Kraško planoto posebno 2G. dan bitke, to je bilo dne 12. novembra. Italijani so na-skakovali z vso silo, in sicer so poslali v boj sveže infauterij.ske čete. Kakor je Napoleon pošiljal staro gardo, da. odloči konec ho- led od Žalosten j» vrtove in drev«-snice. S« t: ko priden, vesten vrtnar ni mogel v ved nem dežju nikamor z delom in prepustil je vse svoji usodi. Tako smo letošnjo jesen v neugodnega vremena tepeni vseh strani. Skcf Janez Stariha. V Ljubljani j'' umrl 27. novembra zvečer Janez Stariha, škof antipatritski, miejitclj sii-jrno brabrostne svetinje, pridobljene v birki i»rr Ku* ^loci. Rojen je bil leta 1847. v Semiču, P udiral je na gimnaziji v Novem mestu, leta 186(1. potrjen k vojakom se je udeležil vojne z Itclijo kot vojak 17. pešpolka ter je bil odlikovan ».srebrno hrabrost no svetinjo. Po vojni je še! \ Amei iko v semenišče v Milwaukee. služboval na raznih krajih. ::dil sole in cerkve, za škofa v novoustanovljeni škofiji Lead v sili. star komaj 21 let. Iz poročila(ja, tako so mislili tudi Italijani, pogled t udi | prvega častnika baterije, ki ga je da dosežejo s svojo gardo, z l>er- zaljerji, to, česar niso mogli doseči aktivni polki in polki mobilnega vojaštva tekom 23 dni. Ali ne berzaljeri, ne druge čete niso ničesar pridobile. Zopet so bili lovci planinskih dežel, ki so odbijali sovražnika, in poleg njih koroška infanterija. Ljuto so jo napadali Italijani, ali ti Italijani so bridko čutili moč Korošcev. | Vojaki umrli. Dne 17. novembra sta umrla na trebušnem legar- poslal starišeni padlega, je. posneti, da ga je zadela Šrapuela tako nesrečno v vrat, da je bil takoj mrtev. Pokopan je na poko-pališču v Vrtojbi pri (iorici. Kakor piše omenjeni častnik, ie bil pokojni pokopan z vojaškimi častmi. pogreba so se udeležili vsi službe prosti častniki in moštvo. Častnik se v svojem poročilu ja-ko laskavo izraža o mladeniču^ pravi, da je baterija izgubila jako štenosti in razsodnosti pa je bil tudi izvoljen v razne zasiop"; pri!Box .>40, občini je sodeloval neprenehoma i nad 40 let kot odbornik, potciuj kot svetovalec in tudi kot župan bil je. mnogoleten cerkveni ključar in tudi član krajnega šolske-, ga sveta v Št. Primožu. Mislil bi; kdo, da -se je pokojnik silil v o-j spredje, a to ni res, ravno na-j sprotno; v svoji skromnosti in po-j liižuosti se je dostikrat branil; sprejeti odgovorne javne pasle in naslove. Bil je jako usmiljen in dobrotIjIv, kar je pokazal s tem. da je vestno vzredil mnogo, mnogo občinskih sirot. Leta lf»13. je bil Peter Wutte za svoje obilne zasluge soglasno imenovan za častnega občana rikarske občine. Da je bil pokojni v resnici obče priljubljen in spoštovan, je jasno pokazala ogromna udeležba pri pogrebu. Duhovniške vesti. O. Kulisi Vavpo-tič, provizor v Grebinju, je prestavljen v Možieo. Za soprovi-zorja v Pokrčah je imenovan Rok Tojnko, župnik v Ti menici. Kaz-pisana je župnija št. Jakob (patron. grajščina Pliberk). Ignaeij Miiller, kaplan v Zgornji Bel L je premeščen kot mestni kaplan v St. Vid ob Glini. Za. provizor j a v St. l>ona tu je imenovan Janez Kienberger. mestni kaplan v Št. Vidu. Izpremembe v vodstvu okrajnih glavarstev. Deželni .vladni svetnik Aleksander vitez Pa\v-lovski pl. Jaroslaw je določen za vodstvo okrajnega glavarstva Beljak. deželni vladni svetnik Robert baron Ben z pl. Albkron je prestavljen iz Smohorja v Veliko-vee in okj*ajni glavar Fran vitez Siller pl. Gambolo iz Št. Vida v Špital. Nadalje je bilo deželnemu vladnemu tajniku Martinu vitezu Fi •iiss pl. Ehrleld poverjeno vodstvo okrajnega glavaj-stva št. Vid in okrajnemu nadkomisarjn Ivanu .Merlin vodstvo okrajnega glavarstva Šmohor. Davek na modo. Za nove davke vedno vneti poslanec Steimvender je dobil iz svojega volilnega okraja poziv, naj izpo slu je nov davek na modo, češ, da se vzlie vojni še vedno uvažajo v Avstrijo francoski modeli preko Švice, vsled česar ne more nastati avstr. moda. Emil .Taksel Sheffield. Pa. (29-20—12) \ Iščem svojega prijatelja JOSIPA KAJFEŽ. podomače Čukae iz vasi Kostelo, občina Fara. Kdor mi naznani njegov pravi naslov, tlobi $5 nagrade. — Andrew Pohac, Smoek, Pa. f 23-30—12) POZOR, GOZDARJU Zopet potrebujem 50 gozdarjev za delati drva. Plača po od klaftre. Delo stalno. Gozd je izsekan in tudi še zaraščen. Glede pojasnil obrnite se na: John Mareelan, Camp 1". Higgens. Roy. E. Shingleton. 3Iich. -CZ osit! t . i yS r.soni :•! v spretnega in marljivega vojaka,'ju v celovški deželni bolnišnici o2 kateremu hočejo ohraniti irajen let stari poljski lovec Miha Gre-Kdor je po- gorič iz Globasniee in 19 let stari m east en spomin, znal tega mladeniča, se mu je hudo storilo, ko je zaznal za njegovo smrt. V ujetništvu sta se našla brata Gruden, sina ugledne Grudnove pešec Andrej R-ob iz Tolmina, 18. novembra je umrl 24 let stari do-mobrambovec Jožef Bosenbeck iz Nižje-Avstrijskega. 19. novembra je umrl 40 let stari črnovojniški rodbine iz Spodnje Hadinje pri pešec Bartolomej Stauek z Morav- Celju. Praporščak 4. boseoisko-hercego vinskega pešpolka Mar-n-.iii Da kot i j. bil imenovan leta eelj Gruden je bil dne 2. aprila na 19<»2. Leta 1900. se je vrnil v do- skega na tuberkulozi. Istega dne sta podlegla boleznim tudi dva rrt^ka ujetnika, in sicer eden vsled o m ziv vem težko ranjen in je tako želodčnih izpuščajev, dragi pa na I v Ljubljani v mi-j prišel v rusko ujetništvo. V bol-j griži, u Sl'< peti škof, ki ga je nišnici v Kijevu je ozdravel, po-] Pogreb. Št. Vid ]>od Jtuio. Dne k rji 1 i.js-ka dežela Amerikan-. tem pa so ga čez Moskvo odpe-j 15. novembra smo pokopali ob ve-e>'n. j ljali v Penzo, nedavno pa presta- likanski udeležbi "Vrankovega Umrl je v ljubljanski hiralnici vili v Caricin. Medtem je bil od-! očeta'' Petra Wutte na Veselah. G juro Hits, lekarnar v Vipavi. šel doma brat mu Mirko kot euo- Bil je mož, da jih je malo: mar-Umrl j • v Kuežaku na Not ran j- letnf prostovoljec 17. pešpolka vljiv kmet, skrben gospodar, lju-k in bivši trgovec Jurij Cesnik, vojake.»V hudem boju je bil tudi bezniv oče in soprog; vedno za >sti znanih narodnih rodbin. Mirko na severnem bojišču dne pomoč pripravljen sosed, prija-V Ki ko je skočila in se vtopila 13. septembra ranjen in ujet. zen in dobre nasvete dajajoč fall»1. t na slaboumna Ana škufca. Zdravil se je v Čerkasu. od tam ran in občan ter kot človek skraj-pristojna v Mulj«vo. j so ga pa prepeljali čez Voronež no pravnočuten. ki ni poznal.so- Razne nesreče. V Zalogu je za- v Carieiu. Lahko si predstavlja- vraštva. To bi bile glavne lastno- PRIMORSKO. Padel je na italijanskem boji šču kadet Štefan Kvas. dijak goriške realke. Vedno je bil na'. »hišen za naše najdražje svetinje. Bil je odkritosrčnega, nad vse pri-kupljivega značaja, vedno vesel in to tudi v zadnjem času, ko ji prihajal iz bojne črte v najbližje ozadje na kratek odmor, narav nost v domači kraj. Bil je popre: nekaj časa tudi na galiških bojnih poljanah, od tu je bil premeščen Ha italijansko bojišče in naravnost čuden, slučaj je nanesel, da se je boril in padel ravni o pred — svojini rodnim krajem. Kakšna usoda! Padel je tam, kjer se je kot deček igral, umrl je, zadet od sovražne krogle, tam, kjer je vzklilo njegovo mlado življenje Pokopan leži na bojne mpolju m vendar doma med svojimi na domačem pokopališču. Ciprese tam okoli drhte v tajni bolesti 111 Sočp poje svoje žalostin-ke: Pomlad že prišla bo. . . Padel je ob Soči Borislav plem. Tomaseo, sin pokojnega dr. Le-narda Tomaseo v Splitu v Dalmaciji. Padli je bil jurist. Lani jr padel njegov brat v Galiciji, profesor Anton pl. Tomaseo. Iz žalo sti za tem sinom je legla mati \ grob. V Gorici v ulici Treh Kraljev je bila hudo zadeta hiša lesnega trgovca Siokarja. 1'ničene so mobi lije, vse, kar je bilo v hiši, je zasuto, lesa pa je na razpolago okoli, kolikor ga kdo hoče. V hiši dr. Turne v isti ulici je izstrelek priletel skozi streho v pisarno. Za begunce iz Pri morja je d--šlo dosedaj namestništvenemu predsedstvu darov 84.978 K 56 v — V Brueku na Litvi je v bara kah '>500 goriških Slovencev. Te dni jih je obiskal goriški nadškof dr. Sede,i z deželnim poslancem dekanom Rojeem in inženirjem Ga-sserjem. — Na Nižjc-Avstrij skem v Steinklamu so napravili barake za slovenske begunce. Na Ihrnaju se pripravlja dom za 1500 Imljšib beguncev z jnga. EDINI SLOVENSKI SALOON ▼ Dnluth, Minn, Rojakom Slovencem naznasjas da se nahaja moj SALOON po bloka od Union postaje na desn strani W. Michigan St. Stev. 413 Za obilen poset se priporočam JOS. SCHARABON. Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. Upravni odbor: Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 5th St., New York, N. I. Podpredsednik: Jolm Pirn.it, 2S01 Catalpa Ave., Kidgewood, S. I. Tajnik: Vinko Zevnik. Sr»2 Anthon Ave., Ridjrewood, N. Y. Btegajnik: Ivan Aiaeek, 2S01 Catalpa Ave., Ridgewood, X. Y. Zapisnikar: Iran Gerjovicb, 328 Bond St., Urooklyn, N. Y. Nadzorni odbor: Josip Pogachnlk, 5« Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y. John Jurkas, 640 Warren St., Brooklyn, N. Y. Anton Cvetkovicli, 440 Union St., Brooklyn, N. Y. Mary Kompare. 32 Sta pg St., Brooklyn, X. Y. t- 59 str Mark's Place.* New York, N. Y. L>rugtveni zdravnik: Dr. Henry U. Roblnsoo, 69 E. 7th St., New York, N Y. Redne draStvene «»je se vr5e vsnko ČETRTO SOBOTO v mesecn v društveni dvorani ^BEETHOVEN-HALL", 210 E. 5th St. bllzn 3. Ave. v New Yorkn, N. Y. In se prično tofno ob 8. ari zvečer. Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1916 Cena mu je 35c. Dobi se pri: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Cortlandt St., New York. U zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki: Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Charles Karlinger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, O. Ft. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans. Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa. L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio. M. Ogrin, 12 - 10th St., N Chicago, 111. H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis. Alois Rudman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. M. Perušek, Ely, Minn, in več drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah. Fr. Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Cliicago, 111. Rok Firm, Frontenac, Kansas. Jakob Petric, Chisholm, Minn. Frank Gabrenja, Johnstown, Penna, Louis Vesel, Gilbert, — Minn. __Mat. Kamp, La Salle, 111. DAROVI. Za nesrečno Zupanovo družino v G rove City. Pa. Moon Run, Pa. t'lani kluba "Dobromiselni bratje" Ne- imenovan $2. Canon City, Colo. Florijan A-clamie SI : Neimenovan -fl. Butt c, iEont. Frank Kom Kje je JOSIP URBANTJA? Doma je 17. vasi Podgl'Xl pri 7vfo- raveah. Pro 1 dvema letoma je >cl .7. Clevelanda v šume v "W. Vn. Prosim cenjene rojake, že kdo ve y.a njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se sam oglasi svojemu sorodniku: John Birk, 995 Adtli«on Road. Cleveland, Ohio. f23-30—12) Vti Sij * 11 M* g Imam v zalogi prave importirane LUBASOVE ^ ^ HARMONIKE kakor tudi K O V C B K E iz Slovenjema Gradca, Štajersko. Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik. Prodajam tudi orgljice, okarine, dromlje itd. 1 Alois Skulj, g P. O. Box 1402 New York City, N. Y. ^ ^ ^ * ■•tli A A ^ it A Kot vsako leto smo tudi letos pripravili fino zalogo vin in žganja za naše številne odjemalce po celih Združenih državah. Od teh omenjamo sledeče: Ohijska vina: I-10 salon Zaboj Stari Concord (teman) $ .75 $27.00 Concord (svetel) .80 28.00 Catawba 1.00 35.00 Delaware 1.25 38.00 Riesling 1.25 38.00 Sherry 1.25 $7.50 Port 1.25 7.00 Zinfaudel (4 leta) 1.50 Žganja: Galon Zaboj Steklenica Tropinjevec $2.00, $2.2 5, $2.50, $2.75 iu $3.00 $ 9.00 $ .85 Slivovi tz 2.75 in 3.00 13.00 1.35 Brinjevec 13.00 1.35 Cognac type brandy 2.75 in 3.00 10.00 .90 Vesel Božič in srečno Novo leto vsem je naša iskrena želja. Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. 52.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-4 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. Vrednostna ponudba kadilcem "Standard Amerike". HASSAN KUPONOV ZASTONJ (IZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON Ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga predloži z devetdeset (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri TVH5 AMERICAN TOBACCO CO., Premium IL^i. 490 Broome St., New York, N_Y. Ta ponudba ugasne 31. marca 191fi. Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN eiga rete v Ameriki za najbolj razširjene cigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, meliki vonj in prikupna lahkost teb velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost. Par vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone: Milo za liriti..... Čopič, ščetine «o vložene v trd gumi Bntev, najboljše jeklo..... Jermen, dvojen za brušenje in crlajenje . Ela-tični pas, ki se R-A-Z-T E-G-N-E, mera od .'iO do 44 in Če v. Prikladen za vsako ielo in postavo. Zdravniki pa priDoro^aio povsod Žepni nožif, biserni ročaj, dve ki n ter pila za nohte........ Aparat za rezanje hrane, s Štirimi nožmi, katerega je lahko pritrditi. Potreben v vsakem domu ....... Kuponov K .">o Tri) 100 12T> 200 Kuponov Ženski ali 'mržki dežnik, anseriSki Taffeta, Mission ročnik......350 Kuhinjska oprava — kosov z viaečlm obeda-lom. Oprava obstoji iz: Priprav«* za rezanje me>a s privpskom za dro^nejše sekanje; me-sarBkeea n'ža, Emery bry«a, kuhovnice, lopatice, noža za kruh, priirave za odpiranje škatel j, velikih vi.io, noža za rezanje in žage 300 Ura za eospode, pristno temno jeklo . . 650 L"ra za gospode ali gospe, z odprtim kazalom. 14 karatno zlato, "Waltham kolesje" . . 8900 Pošljite kupone na Premium Department, AMERICAN TOBACCO COM PAN Drawer L, 484-490 Broame Street New York City, N — --- i f? EMILE OABORlAUs OtiSS MAKOMA PFfTSlBEA. T315. TATVINA 4 (Nadaljevanje). • > - o vam takoj na razpolago. i<» prav dobro razumel, zato je pa stopil v sosednjo pi- sarniMko sobo. K'imi>ui j-- tla! Kt nfV rlotu znamenje, ki je poniknilo: — Ne pusti te t: a človeka izpretl oči. J). t' !;ti\ j»- i /a niini. simI-1 na klopico, in začel dremati. —-N: ti. skoraj »»men jati. tla j.- pri t»m frltdal skozi trepalnice in pavi l na \sako stvar. 1'rosp^r j«* sedt-1 k prazni pisalni mi/.i in si podprl plavo. I i*.oh ki S'i bili /-'lo ratiov«-(iui, kaj s«- jr zgodilo, toda nobeden i i in:. 1 toliko poguma. da bi stopil k njemu in poprašal. Približal se mu i»- samo njepov prijatelj Cavaillon in rekel: — No! Dosedaj se še ničesar ne ve. SI. dnjič je vzi-l v rok«' papir in začel krur^kati po njem. l-'aidVrl'>t £a j" ffb-dal in mislil sam pri sebi: — Hudiča, ima ta človek močne iivee. K- je /a<"l d«-tekti\ smrčati, je blagajnik zvil papir in »a vrprel na t'; vaillonovo pisalno mizo. T«-pa ni razen Fanferlota nikdo opazil. — Detektivu se je eelo zdelo, da je i/pregovoril blagajnik besedo ''Gypsy". ded tem bankir in komisar v sosednji sobi pogovarjala. S. daj pa nimam noben«-ga dvoma več — je rekel komisar. — ino. — Ubogi moj Prosper! — K..k-- rad -s.-m im.-l in kak.. >e mi nesrečnež smili. Prosil sem ga. rotil m tra. d.i nuj pripo/.nu, pa ni hotel. In koliko sitnosti bom še jim !. Siij bi ničesr n«- rekel. iV bi bilo s t»jm že vse končano. — Kako mislite? Sodniki b«uiii natana.'no prt-iskali moje poslovanje, ljudje bo-do i/.\i leli. koliko denarja in premoženja imam. koliko stroškov in koliko dohodkov, t m- izve kaj takega, je za bankirja zelo hud u-daree. Le pomirite so. gosjmd Kauv» II. — V teku osmih dni bomo že Smeli neovrgljive dokaze o bl&^ajnikovi krivdi. — Prosim vas, pokličite -a. Prosper j.- Wopl<. policijski komisar se mu je približal rekoč: — Aretirani ste! .laz s'.'iii in dolžen, popolnoma nedolžen, gospod komisar. Hankir pa ui bil tako ravnodušen. Prosm Prosper, še je ča«; za božjo voljo vas prosim! Premislite se ! Mi.idi mo- , ■ ponašal kol da bi ga ne slišal. Iz žepa je potegnil kiju«*, polo/ii ga je na kamin in rekel: (iospnd K«:'i veli, tukaj j.- ključ od blagajne. Prišel bo dan, ko s< bo izkaz;;'.> ?>,<>i; nedolžnost. T.-daj bo za vas že prepozno. Nekoliko je pomolčal. potem je pa nadaljeval: — Na moji pisalni mizi so vsi | ipirji, knjige in zapiski v najlepšem redu. — Moj naslednik ne le. i: 11 el 7 uiv .vvan jeui v • lik-ga dela. Predno grem, vas moram opozori i, -o pod F uveli, da sem pustil v blagajni razen 350,000 frankov še drugi deficit. 1 ►-tieit j. pomislil policijski komisar. — Kako bi še mogli dvomil i o njeo.vi kri\.ii? — Predno je blagajno na debelo okradel, je izmikoval manjše svote. — Defieit? -- se je začudil bankir. I) i. — .j. odvrnil Prosper — in sicer manjka 3500 frankov. — Des.ar .m v/-1 jaz kot predujem. Petnajst sto zame, ostalo za svoje to\ a riše, k»-r |im je že primanjkovalo denarja, in ker bo jutri prvega. Komisar g je prekinil: Ali ste imeli pravico jemati iz blagajne denar? Pravzaprav ne. toda če bi bil vprašal gospoda šefa, bi mi bil zagotovo dovolil. Bankir je pokimal. D nar sem pa tudi lahko iz tega vzroka vzel. ker imam na va-fi banki naloženih še 15.000 frankov. — Da, to je res. Policijski komisar se je poslovil od bankirja in rekel blagajniku: — Prosim vas, sledite mi. Prosper je vzel v roko rokavice in klobuk ter odvrnil: — Pripravljen sem, gospod komisar. t, <>dšli so. Kauvell je pa solznih oči gledal za njimi. Ah, moj Bog - je mrmral, rajše bi videl, tla bi mi bilo še enkrat toliko ukradenega, samo da bi ne bil Prosper zapleten v to zadevo — Moj Bog, moj Bog, io mi nikakor ne gre v glavo. Fanferlot prosil policijskega komisarja, da bi smel na svojo roko preiskovati to zadevo. - Pismo, ki ga je vrgel Bertomv mlademu uradniku, mu nikakor ni šlo iz glave. Zdelo se mu je tudi, da je slišal >.es do (Jvpsv. Nekaj časa je premišljeval, potem je pa odšel na poizvedovanje. Stopil j.- v vežo neke hiše, ki je stala nasproti banke. Ko je komaj pet minut čakal, je stopil na prag uradnik t'av;i;!lon iti se začel nemirno ozirati semtertja. — Slednjič se je tako uaglg odpravil, da mu je Fanferlot le s težavo sledil. Ko sta dospela v ozko ulico, je skočil Fanferlot k njemu in ga potrkal po rami rekoč: — Počakajte malo. gospod. < availloti ie hote! najprej pobegniti, potem se je pa premislil in vprašal: — Kaj hočete od mene? Ker je bil Fanferlot zelo uljuden človek, se mu je prej opravičil, s. celo odkril s, mu je in začel govoriti s tankim piskajočim glasom: — Oprostite, da sem se tako predrzni!, — Zi\ malo uslugo vas bi prosil. — Ce bi bili tako prijazni. — Prosim gospod? Mene prosite? Mene? Zakaj ravno mene? Nikar se ue delajte nevednega! Vi ste gospod Evgen Cavaillon. m kakor se mi zdi, imate presneto dober spomin. — Danes sva se že videla. — Prosim vas, spremite me malo. Na ovinku, kjer ni bilo skoraj nobenega človeka, je rekel detektiv : —- Danes sem imel priliko opazovati vašo in Bertomyjevo spretnost. Čudil sem se, ker je tako spretno vrgel pisemce na vašo mizo; vi del sem tudi. ko ste ga vi pobrali. Cavaillon je sklenil tajiti do konca. — - Motite se — je rekel — pri tem je pa zardel kot kuhan rak. — Zal mi j", da vam moram ugovarjati, toda kar jaz rečem, je res. - .laz se ne motim tako kmalo. — Meni ni Prosper ničesar dal. Seveda, da vara ni dal; saj nič ne rečem. — Toda vrgel vam — Malo s svinčnikom napisano pismo vam je vrgel. Ko je uradnik izprevidel. da je neumno tajiti, je enostavno j>ri- No, da, — je rekel slednjič — prijatelj mi je pisal, jaz sem pa >o sprejemu pismo raztrgal. — Saj v njem ni bilo takoalitako sebnega. lot mu je najprej nekoliko verjel, pozneje se je pa le poro-umnja. — Žal mi je, da vam moram še enkrat ugovarjati, toda nic ne pomaga. — Pismo ni bilo vam namenjeno, pač pa Gypsy. Ko je uradnik pobledel. je Fanferlot vedel, da je udaril na pravo struno. — Toda jaz vara prisežem.... — Ni potreba nič prisegati gospod Cavaillon — da ne boste po krivem prisegli. — Pismo imate v žepu in ste ž njim namenjeni k Gypsy. Mislim, da boste že vsaj toliko prijazni in uljndni, da mi boste pokazali ali pa že vsaj povedali vsebino. — Nikoli! — je vzkliknil uradnik in se hotel detektivu iztrgati iz rok; — toda ni šlo. Detektiv je dr/al za roko kakor s kleščami. — Pazile, zelo neljubo bi mi bilo. če bi vam moral napraviti kako neprijetnost. Kakorhitro se boste le še malo branili, bom poklical mestnega polir-ista. ki vas bo odvede! na policijski komisarjat, kjer vas bodo preiskali. — Sedaj me nda izprevidite, da vam cisto nič ne pomaga. Najboljše je. če ->e prav prijateljsko pomeniva. I radnik se je nekaj časa obotavljal, potem je pa zašepetal: • — Že vidim, vi ste močnejši! — in izročil detektivu pisemce. — Z dovoljenjem — je rekel Fanferlot. globoko se je priklonil, razvil pismo in začel brati: Ljuba Nina: — Ce me res ljubiš, napravi takoj, kar ti bom sedaj naročil. Niti ene minute ne smeš izgubiti. Spravi vse. kar imaš — vse, vse. slišiš r — in najmi meblirano sobo. ee mogoče v kakem oddaljenem pariškem predmestju. — Ne pokaži se nikomur, skrivaj se. kot da bi izginila z zemeljskega površja. — V pisalni mizi je še 500 frankov, vzemi jih; — Svoj naslov daj i'availIonu. Obdolžili so me velike tatvine in so me takoj zatem aretirali. Bodi pogumna in ne boj se! — Na svidenje! — Prosper. (Nadaljnje se). 4oUte "GLAS HAfiODA" ucofi ion mane« dnevno, lrraamil nedelj Is po-stavnih praznikov. "GLAS NAJtODA" Uhaja dnevno na i—tih straneh, tako, da dobit« tsdsnsko M strani borila, t meaecn 166 strani, ali 624 strani v itirih masecik. "OLAS NARODA" donaia dnsvno poročila s bojišča ln rasns alf. ks. Sedaj ga slshtrnl dan raspoilljamo Ta it«vtika jasno govori, da j« list salo raiilrjam. lista ]• organizirano in vpada v strokovna ulja. iS.0001 — * is oaobja MODERNO UREJENA TISKOM GLAS NARODI VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. V m V m • • DELO OKUSNO. * p m m mv IZVRŠUJE PREVODE ▼ DRUGE JEZIKI w m m m UNIJSKO ORGANIZIRANA w m m posebnost bo i DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI CENIKI I T. D. _ VSA NAROČILA POŠLJITO na i SLOVENIC PUBLISHING GO* 82 Cortlandt St., New York, N.Y. Kaj yravifr vlsaUUU aSvajaSl la tifevaJKl • KaJtt "Doli z orodjem!" aH« ■tati al Lav Nlkolajcvll T*UtoJ Js pisal: Kojlao mm a rtllfclm Kast prebral in ▼ njej naSel veliko koristnega. Trn kajlaa rsUva na Človek« ln obsega nebroj lepta atlall^ M Friderik pL Bodecstedt: Odkar Je omrla Sile na mretn tako slavne pisateljice kot Je Snttnerjeva Praf. ir. A : "Doli a oroSjem je pravo ogledalo aedaaji- sa laaa. Ko ilovek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, ia aa blliajo CloveStvn boljši CasL Kratkomalo: aelo dobra knjiga. Dr. La# Jaka^evaki: To knjigo bi «iorek naJrajSa poiiaaiit V dno area me Je pretreslo, ko aem jo prebraL štajerski pisatelj Peter Boaegger pile: Sedel aem v ulia aaado pri Krleglacb ln aem bral knjigo a naslovom "DoU ■ oroS-faml" Prebiral aem Jo dva dneva neprenehoma ln aedaj lahka reiera, da sta ta dva dneva uekaj poaeboega v mojem tlvijeaja. Ko aem Jo prebral, sem —iwlel, da bi ae prestavno knjigo t nt kultnrns jesdke. da bi jo Imela vaaka knjigarna, da bo je tadl r Mab ae smelo manjkati. Na sveta so drnibe, ki raatlrjajo Svate Plaase. ill U h si macla aateMHtl Inflm. ki bi gasMrJala Se Kajlgel ■aarfS Kasti « «e je aajbelj eCarijlva iajiga, Bar stm flfl IflgJ fcni_» C. Neassaaa flefer! u To je aajboljla iajlga. kar sa JU fl*-sail Qadje, ki ae borijo aa avetoml mir.... Ihi lani (na abodn. katerega je Imel leta 1M0 v Berllaa)! ■e (neb davil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu Jo boas p* aortlL Naj bi tndl ta knjiga nagla svoje apoatolja. ki bi KU Baje fcrliemevet In n&ll vae narode.... Finančni minister Dnnajewski je rekel v nekem svojem geve-M v poslanski abornicl: Saj Je bila pred kratkim v poeebnl knjigi ■pisana na pretrealjlv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaki strokovnjak, noben državnik, pač pa prlproata iensks Bezta pL Bnttnerjeva. Proalm' Vas, poevetlte par nr tema delu. Mislim, •a as ae be alkde vei navdušeral aa vojno, ie bo prebral ta kallpSi CMMA M GKNTOV. ItBBtl Slovenic Publishing Co.,- ^ MCortUndl Btr—t, Vtw York Citj, M. Y, NAZNANILO. Cenjenim naročnikom t Penn-sylvaniji sporočamo, da jih bo t kratkem obiskal nai potovalni m stopnik VeKki vojni atlas ^ojsknjonh se evropskih drža? in pa kolonij sirih posestev vseh velesil Obsega 11 razrih zemljevidov na 20tih straneh in vsaka stran je 10y2 pri 13^ palea velika Cena samo 25 centov Manjši vojni atlas devet raznih zemljsvldo^ Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda" Prosti nasvet in informacije priseljencem. "The Bureau of Indnstrien and Immigration" za. državo New York varnje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnali. Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije v natarali-lacijskih zadevah: kako: postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali a priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office. DBŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure. na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo IS centov. Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, itevilo prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, ^^ Cortlandt Street, New York, N ^m ZASTONJ tdeset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) *t X t Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost )e 21 prt 28 palcih. Cena 15 centov. ram mjakii Najbolj a- ■ke (n moške-j late, kakor tu- ■? di za moška brke in brado. A.ko se rabi to :1 mazilo, zra- • atejo v 6 tednih krasni, gosti in dolgi 'naje. kakor tudi moškim t rasne brk« tn brada mnebo-So odpadali ia ne osItcH. Revmatlzam. kosti bo) ali trganje v rokah. nogah in križa ▼ 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opeklin«, bnle, tare. kraste in grinte, potna no^e. kurje oži, bradorlce. ozebline v par dnab popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila braa aspaha rabil, mg jamčim sa SE.00. Pilit« takoj 90 cenik in kojiiico. pošljem «as ton j. JAKOB WAHČIČ, IMS K. 64th St. Cleveland. O. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka driava koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene drŽave in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je. 15 centov. Pri nas je dobiti tudi reltfce zemlWide poaameinlb iv, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčija, Francije. Belgije in Balkanskih držav. Vsi bo vezani v platno in vsak stane 50 centov. NaroČila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cbrtlandt Street New York« N. Y Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do lobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pofiiljatve tudi sedaj zanesljivo ▼ roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre bajejo pofiiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za poSiljanje denarjev sorodnikom ta znancem v staro domovino,' 100 K velja sedaj $14.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.