Vno je zdaj na Hrvaškem i h^V* ^aveličeve države nadaljuje svojo pre-! .,esuivo povest, ki opisuje življenja na Hrva-I po prevratu. ri»če v Drnju pri Koprivnici Psi n„ . KeVj. 1 nJe pri Koprivnici | "j skladišča "Danice," Kpg in gnojil. Te Kv a skladišča so Spre-LjT taborišča. Prostor | '2 bodečo žico in za-k. Zgradbe so trhle, z Lj ol se -ie \$!t ^ k^0"® zvri"ti v jo udarec podrl. užival, veseleč |£.[)t . m pustil žrtev |žn;kušajoč svojo moč Pretepali so več- pPsh., vln vsakogar. Bil 6^štlega dogodka. Ob IjP^rv taborišče ne- šestih otrok. ^ .0roPali in napisali ' 36 bila ura enajst. Takoj, ko so ga iz spodnjih prostorov pripeljali v zgornje, je dobil zaušnico. Ni padel in noben od nas si mu ni upal povedati, naj se zvrne v slamo. Zdržal je drugi, tretji, peti, petdeseti udarec in ob petih popoldne je izdihnil v največjih mukah, pretepen po vsem telesu s puškinim kopitom in brcami. Tiste, ki so nanje imeli posebno "piko," so mučili drugje, ne pred našimi očmi. Poklicali so jih v spodnje prostore, kjer so jih do onemo-glasti pretepli in potem polza-vestne privlekli v "nadstropje" in vrgli na slamo. Stražnika iz Koprivnice, Horvatiča, ki je bil skupaj z nami v taborišču, so vsak dali pretepli do nezavesti, češ, da jih je prej on pretepal in mučil. Prebivalci iz Koprivnice in okoliški kmetje pa so nam pravili, da je bil, ko je bil stražnik, dober kot kruh. Resnici na ljubo pa moram povedati, da so v našem taborišču vstaši imeli obzir do starejših, tako da n. pr. niso pretepali starejših pravoslavnih . duhovnikov. Navadno so jim rekli: "Ti si prestar in preslab, da bi te pretepel. Lezi in ne gani se!" V tem taborišču so bile tri vrste "logorašev." V prvo skupino so spadali srbski in 'hrvatski kmetje, ki so jih pretepali in gnali na delo. V drugi so bili pravoslavni duhovniki, zdravniki, uradniki, trgovci, brez razlike v verah. Tretja skupina so bili p,a vstaši. Prej omenjena dr. Besarovič in dr. Jeftanovic sta spala zraven mene na slami. Z nami so bili pravoslavni župnik Magara-ševič, sodnik iz Klanjca dr. Peric, župan Crikvenice Nikola Car in še drugi, ki jih nikar ne omenjajte. Najpogumnejši je bil dr. Bosarovič. Imel je govore, seveda pritajeno, ter nam govoril, naj nikar ne popustimo, naj vztrajamo, da bo zmaga zaveznikov kmalu rešila nas vse in da bomo V n'ovi Jugoslaviji najboljši vajenci ravno mi, ki nas tako mučijo. V "paviljonu," kjer so bili hrvatski kmetje ni bilo tako hudo kakor v našem "paviljonu." Z njimi so ravnali mnogo bolj milo, vendar tudi ne ravno "z rokavicami." Tretja vrsta "logorašev" so bili vstaši. Ti so v svoji hišici prepevali, jedli, se opijali in — prepirali in tepli med seboj. Kolikokrat smo prosili Boga, naj pošlje angleške letalce, da vržejo bombe na njihovo kočo, pa najsi sami po-mremo pri tem! -o- Vojak na dopustu Za dva tedna je prišel na dopust vojak Herman J. Stavanja iz taborišča Shelby, Miss. Herman je sin Mr. in Mrs. Louis Stavanja, 1019 E. 63. St. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Prestala operacijo Mrs. Angela Perko iz 5119 Miller Ave., Maple Heights, O. se je podala v St. Luke's bolnišnico, kjer je srečno prestala nevarno operacijo. Vsi ji želimo, da bi se kmalu boljšega zdravja vrnila domov. Zadušnica V petek ob 5:30 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pokojnega Johna Mulh v spomin prve obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Slepi demokrat je zmagal nad republikansko gardo v bližnjem Akronu Akron, O. — George J. Har-ter, demokrat in ki je popolnoma slep, je bil izvoljen za župana v Akronu. Premagal je republikanca Schroya, ki je kandidiral za četrti županski termin. Har-ter je imel za seboj delavsko moč, tako CIO kot A. F. of L. Harter, ki je zdaj državni po-slanev iz okraja Summit, je rekel, da se bo moral zanesti na zmožne in poštene kabinetne uradnike, katere bo zbral okrog sebe. Največ se bo zanesel pa na svojo ženo Zofijo, ki mu je tudi zdaj desna roka pri vseh poslih v državni legislaturi. Vojak je dobil dopust, da bo klal purane Denver, Colo. — Prostak Egbert Sinka je dobil za Zahvalni dan 15 dni dopusta iz vojaškega taborišča Lowry Field. Sinka uživa namreč sloves, da ga v klanju puranov ne prekosi nihče. Rejci puranov, ki so napravili prošnjo na vojaško poveljstvo, da "posodi" vojaka trdijo da puranovo meso zelo zavisi ocl tega, če je puran pravilno zaklan. Slike v West parku V nedeljo popoldne ob štirih bo kazal Gospodinjski klub Jugoslovanskega doma premikajoče slike povzete 29. jun. ob priliki "jugoslovanskega, dfleva." Potem bo servirana večerja in ker bo ravno Martinova nedelja, bodo krstili tudi novo vino. Za ples bo igral Kožuhov orkester. Vstopnina za vse skupaj samo 50c, otroci 10c. Ne zaupajo pijači Včeraj je zborovalo v Cleve-landu 400 članov zveze prodajalcev žganja iz okraja Cuyahoga. Zborovanje se je vršilo v hotelu Colonial. Kar je najbolj zanimivo glede tega zborovanja je to, da niso imeli dele-gatje niti kaplje opojne pijače pri sebi. Nov grob / Včeraj popoldne ob petih je umrla v Lutheran bolnišnici Mrs. Ana Cupach, stara 40 let, stanujoča na 2808 Bridge Ave. Zapušča moža Johna in tri otroke, Andrew, Betty in Eleanor. V Acla, Pa., kjer je bila rojena zapušča starše, štiri brate in dve sestri. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Čas pogreba še ni določen. Blagor nam! Ko so pred par dnevi nepremišljene ženske, v Detroi-tu obmetavale angleškega poslanika Halifaxa z jajci in paradižniki, je: hladno- ■ krvni Anglež pripomnil: "Blagor Ameiikancem, ki ima,jo toliko jajec 'in paradižnikov, da jih lahko mečejo proč. Pri naslv Angliji si take zabave ne moremo privoščiti." Nezavedno de-troitsko ženstvo je $ tem činom pokazalo zelo klabo vzgojo. Celo divjaki spoštujejo svojega gosta l -o-— Lausche bo morda že do pondeljka izbral kabinet Novi elevelandski župan je včeraj prebil ves dan^y. postelji, kjer "neguje" močan 'prehlad ob asistenci veščih zdravnikov. Ra-jzen da je odgovoril na par telefonov in pregledal na stotine brzojavnih čestitk, ni ves dan zapustil postelje. Povedal pa je radovednim časnikarjem, da bo v pondeljek zasedel županski prestol in da bo imel do takrat izbran že ves kabinet. Toda vse je odvisno od tega, kako hitro bo mogel spraviti ta kabinet skupaj. Izbral bo najzmcžnejše in ker , ima samo štiri dni časa za to, je vse lahko mogoče, da do pondeljka ne bo vseh imel. Rusi poročajo o zmagah na 2 frontah Simsova zmaga v Euclidu Sedanji župan Kenneth J. Sims v Euclidu je dobil več glasov, kot vsi njegovi trije nasprotniki skupaj. Za Simsa je bilo oddanih 3,896 glasov, bivši župan Ely jih je dobil 1,613, demokrat Corbett 1,224 in Christian 762. Kolikor nam je znano, je bila izvoljena tudi vsa Simsova lista. Narod v Euclidu je očividno zadovoljen z administracijo župan Simsa, ker sicer ne bi dobil take ogromne večine. Na njegovi listi sta biLa izvoljena slovenska mestna odbqrnika Wess in Derdich. Slovenski radio program V nedeljo bo zopej slovenski radio program na WGAR. Pel bo kvartet John Samsa, Eddie Bradach, Frank Bradach in John | Lube. Ker bo ravno Martinova j nedelja, nam bodo zapeli samo Itake od vinca, vinca, vinca ru-|menga, ha, ha. O pokojni Antoniji Kresel Dodatno se nam poroča, da je bila pokojna Antonija Kresel članica Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete. Članice so prošene, da pridejo nocoj ob 7:30 v Želetov pogrebni zavod, 45§ E. 152. St., da molijo ob krsti pokojne sestre. Srebrni jubilej Danes praznujeta 25 letnico zadovoljnega zakonskega življenja Louis in Ana Bavec, 6730 Bayliss Ave. številni prijatelji in znanci jim želijo, da bi zdrava dočakala tudi zlate poroke. Za lovce Grdina Hardware, ;6127- ;St. Clair Ave. se priporoča lovcem za nakup raznih lovskih potrebščin, kot streljiva, pušk, obleke itd. Med coloradskimi vevericami je kuga Denver, Colo. — Zdravniške oblasti se boje, da se bo prenesla kuga, ki se je pojavila med vevericami in jazbeci na podgane in potom teh v mesta proti vzhodu. Zato so zaceli s kampanjo, da se kolikor mogoče iztrebi podgane, da se prepreči ta' nalezljiva bolezen. Ako se zanese črna kuga enkrat na podgane, jo preneso muhe na ljudi in epidemija je tukaj, pravijo zdravniki. 50 Poljakov usmrčenih radi sabotaže London, 4. nov,—-Poljska brzojavna agencija poroča, da je bilo včeraj usmrčenih 50 poljskih delavcev potem, ko je pri-hitel iz Berlina Heinrich Him-mler, načelnik nemške tajne policije, da preišče najnovejšo sabotažo poljskih delavcev. -o--— Lausche ima 50,341' glasov večine nad Blythinom Končne številke v izidu županskih volitev v Clevelandu kažejo, da je dobil demokrat Frank J. Lausche 145,108 glasov, republikanec Blythin pa 94,767. Torej ima Lausche 50,341 glasov večine, kakršne ni dobil pred njim še noben županski kandidat v Clevelandu. Lausche je zmagal v 26 izmed 33 vard. Maša za Louis Dobnikarjem V soboto ob desetih bo v cerkvi Marije Vnebovzete darovana sv. maša za pokojnim pomorščakom Louis Dobnikarjem, ki je izgubil življenje na rušilcu U. S. S. Kearny. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Nemci pa poročajo, da so dosegli Črno morje na skrajnem južnem koncu polotoka Krima, med Sevastopolom in Kerčom. Maršal Timošenko pripravlja tukaj fronto za odločilno bitko. Rusi poročajo, da je bilo prodiranje nacijev proti Moskvi ustavljeno na vsej črti. Tudi v bazenu reke Donca so naciji na umiku, pustivši za seboj cele kupe mrtvih in mnogo topov. Pred Moskvo postavljajo Nemci svoje težke tanke v vrsto, da bodo ž njimi ustavili rusko ofenzivo. Tudi nemška infanterija si koplje strelne jarke, da ustavi nameravano rusko protiofenzivo. Nemško poročilo pa zatrjuje, ~~ ~ da je nacijska armada dosegla črno morje na skrajnem južnem koncu polotoka Krima. S tem, pravijo Nemci, so razdelili polotok na dva dela in presekali tako tudi rusko armado na dva dela. En del brani utrjeno pristanišče Sevastopol, drugi pa pristanišče Kerč. Maršal Timošenko organizira svoje čete za obrambo teh dveh mest. Zlasti je za Nemce važno mesto Kerč, ker ga loči samo dve milji šii-ok morski pas od zahodnega dela Kavkaza. V obrambni liniji pred Moskvo so Rusi vrgli Nemce na več krajih nazaj. Včerajšno poročilo celo zatrjuje, da so Rusi iztrgali Nemcem iz rok mesto Kalinin, 95 milj severozahodno od Moskve. Iztihotapljene vesti iz Slovenije ženeva, 1. novembra. (JČO). —t Ugledna oseba, ki se je po opravkih mudila v štajerskem delu Slovenije in v Prekmurju, je ob vrnitvi izjavila, da je stanje v Sloveniji nevzdržno. Odpor in odločnost vseh slojev slovenskega naroda, zlasti pa kmet-skega stanu, raste iz dneva v dan, čeprav so Nemci izgnali vse razumništvo in vse narodne voditelje ter tretji del vsega prebivalstva, naj zavedne j še med njimi in naj pogumne j še. Vse slovensko prebivalstvo je bodi akti vno, bodi pasivno v borbi z nemškimi in madžarskimi oblastmi ' Nemci in Nemčurji več ne morejo vzdrževati javnega reda in prometne varnosti, ker prebivalstvo drži z mladino, ki se ji je posrečilo pobegniti pred oblastmi v pohorske in druge hribe, ali pa poskriti v zakotne vasi, Kjer nemških posadk ni, a preden pridejo do njih zasledovalne edinice od drugod, jih kmetje opozorijo. Zaradi ponavljajočih se slučajev napadov na nemške vojake in nemške priseljence so nemške oblasti prebivalstvu zagrozile, da bodo za vsakega ubitega Nemca ubili deset Slovencev. Redno se dogaja, da je posestvo, s katerega so pregnali slovenskega kmeta, po-žgano' še tisto noč, ko se vanje vseli kmet iz Nemčije. V Prekmurju so madžarske oblasti prepovedale rabo slovenskega jezika v vseh šolah in v vseh uradih. Prebivalstvo je moralo vse slovenske napise prebarvati in jih vnovič napisati v madžarščini.~ Oblasti si prizadevajo na vse načine, da slovenski jezik iztrebijo tudi iz pogovorov in da bi novi rod, ki se v ■ šolah uči madžarščine, slovenščino pozabil in se pomadžaril. V narodu vre. Ni dneva, da ne bi prišlo do resnih nemirov, ki jih madžarske oblasti skušajo zatreti s krvavim terorjem po zgledu svojih sosedov in zaveznikov. Omenjena oseba je povedala še več podrobnosti, ki jih pa iz razumljivih razlogov ni priporočljivo priobčiti. Iz raznih naselbin Forest City, Pa. — Dne 28. oktobra so našli v gozdu truplo Johna Draslerja, ki so ga pogrešali od meseca julija t. 1. Takrat je odšel na lov in ni se več vrnil. Kaj je povzročilo njegovo smrt, še ni znano. Star je bil 28 let, rojen tukaj in zapušča starše, pet bratov in dve sestri. Duluth, Milk — Dne 20. oktobra je tukaj umrla Terezija Zidar, stara 75 let in rojena v Doljski vasi pri Velikih Laščah na Dolenjskem. V Ameriki je bila 15 let in tu zapušča sina, dve hčeri in okrog 20 vnukov ter 14 pravnukov. Calumet, Mich. — Iz Lansin-ga, Mich., poročajo o smrti Petra Roma, bivšega Calumetčana, ki je bil star 64 let. Rom, doma 3d Črnomlja v Beli Krajini, je bil star naseljenec in zapušča družino. -o- še za kampanjo Znani gostilničar na 1049 E. 185. St. je primaknil en petak za Lauschetovo kampanjo. Kampanja je sicer zaključena, toda treba bo plačati račune, je rekel previdni Martin. Prav lepa hvala! Izvolitev Lauscheta in drugih demokratskih županov je v zadoščenje Rooseveltu Washington, 5. nov. — Županske volitve v Clevelandu, Akronu, New Yorku in po drugih mestih, kjer so bili izvoljeni prista-predsednika Roosevelta, se lahko smatrajo, da se narod strinja z Rooseveltovo inozemsko politiko, ker so vsi kandidati izjavili, da stoje 100$ za Rooseveltom. Kongresnik Stephen M. Young iz Clevelanda, je danes naznanil poslanski zbornici s kratkim nagovorom, da je izvolitev demokratov, L'auscheta v Clevelandu in Harterja v Akronu proti republikancem jasno znamehje, da stoji narod v državi Ohio za Rooseveltom. Prav tako je zmaga župana La Guardia v New Yorku zmaga za Roosevelta. ki je javno podprl La Guardio, čeprav je ta republikanec, pa stoji trdno za Rooseveltom. Kadetke naj pridejo Kadetke drlištva sv. Helene št. 193 KSKJ so tem potom prošene, naj pridejo nocoj ob osmih v cerkveno dvorano. Treba je urediti vse. potrebno za nedeljsko proslavo pri Slovenskem domu. Poročna slavnost Mr. in Mrs. Joseph Lovšin iz 1052 E. 69. St. bosta v nedeljo praznovala 38 letnico srečnega zakonskega življenja in sicer s tem, da se bosta udeležila sv. maše v cerkvi sv. Vida ob 11:30. želimo jima še mnogo let sreče in zdravja. Slike za onemogle Nocoj ob sedmih bo kazal Mr. Anton Grdina lepe premikajoče slike v Warrensvilie sanatorju, kjer se nahaja tudi več naših re-vežev. Kdor ima tam kakega znanca, naj se udeleži predstave in bo ob istem času napravil tudi obisk. Bern, 2. novembra. (JČO). — Noben časopis, ki izhaja v delu Slovenije, ki so ga zasedli Italijani, ne sme čez mejo prejšnje Slovenije, prepovedano je celo pošiljanje v nevtralne države. Da, celo v Italijo samo ne smejo. V predelih, ki so jih zasedli Nemci pa je slovenski tisk popolnoma zatrt. Prav tako tudi v Prekmurju in Medjimurju, krajih, ki jih je zasedla Madžarska Zahvala dobremu slovenskemu narodu Uredništvo Ameriške Domovine izreka našemu dobremu narodu iskreno zahvalo za vso pomoč in sodelovanje v kampanji, ki smo jo vodili za Franka'Lauscheta. Za vse denarne prispevke, za vse delo, ki ste ga vršili, vi naši možje in žene, fantje in dekleta za našega Franka, smo vam dolžni zahvalo. S tem niste samo pomagali do zmage samo svojemu sorojaku, ampak ste pomagali; da je dobil Cleveland župana,- prav kakršnega potrebuje v tej uri svetovne krize. Na naše apele ste se sijajno odzvali, prispevali in delali med kampanjo in zlasti pa na volivni dan. V ogromni večini, ki jo je dobil Frank Lausche, je dobršen del slovenskih glasov in dobršen del pomoči naših rojakov. Gotovo smo zdaj veseli, da naš trud ni bil zaman. Ponosni smo na to vsi elevelandski Slovenci, gotovo pa ponosni tudi vsi ameriški Slovenci, saj so vsi gledali na naš Cleveland, kaj bo storil na 4. novembra. Torej sprejmite, dragi rojaki in rojakinje, našo toplo zahvalo. Vsi smo delali za Lauschetovo zmago, ne zato, da bi imeli kaj osebnega dobička od tega, ampak zato, ker hočemo, da gre naš narod naprej. Ako bomo tudi v bodoče tako solidno nastopali kot narodna celota, bomo še marsikaj dosegli. flMERISKflWo©MOVINft • ?TSTr,.f?SE1CN - 60s SLOVENIAN MORNING j. iN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAEER g? CLEVELAND, O., THURSDAY MORNING, NOVEMBER 6, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER »117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holiday^,______ NAROČNINA: <5a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.C2 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3 50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50: pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year O. 8. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1908, at the Post Office Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. at BESEDA IZ NARODA Skupno delo za domovino 83 No. 260 Thur., Nov. 6, 194] London koncem septembra, '41 Sedaj, ko je naš mali slovenski narod izginil, potopljen pod svojimi lastnimi solzami in pokopan pod razvalinamr, ki sta jih nagromadila Nemec in Italijan na večno lepi slovenski zemlji, je naša dolžnost, da ta narod izkopljemo iz razvalin in mu pomagamo nazaj k življenju. Malo jih je, ki so se rešili iz narodne nesreče na tuja tla. V vesti jih veže dolžnost, da svoje življenje žrtvujejo za prsvzvišeni cilj odrešitve slovenskega naroda. Večje je število onih, hvala Bogu, ki se jih okoliščine pognale s slovenske zemlje ven v svet, da si poiščejo kruha. Danes so oni zvočnik slovenskega naroda in na njih je legla odgovornost, da ga vrnejo nazaj k življenju. Toda te borbe, ki bo odločila za stoletja naprej, če bo naš narod še živel ali ne, ne moremo in ne smemo voditi tja v en dan. Naša borba mora biti smo-trena. Smotrena? Kaj naj to pomeni? Nič drugega kakor to, da se prvič strnemo v eno samo vojsko, drugič da izberemo najboljše orožje, tretjič, da pogodimo nasprotnika na najbolj občutljivem mestu, in četrtič, da imamo pred seboj jasen cilj. Strnjeni moramo biti v eno. Mi moramo vsi enako misliti, i enako govoriti in enako delati. Vsi, to se pravi, vse ono, kar se nahaja izven užaloščene domovine,- To so oni, ki so se rešili iz naše nesreče, in to ste predvsem vi, ameriški Slovenci. O usodi Slovencev se bo odločevalo na dveh točkah: v Londonu v Angliji, in v Washingtonu v Ameriki. Toda z ozi,rom na svetovni značaj borbe, ki obsega vse celine, je zelo verjetno, da bo ameriški glas le podpiral angleškega v urejevanju bodoče Evrope, med tem ko bo angleški glas moral slediti ameriškemu pri urejevanju drugih celin in svetovnih morij. Toda naj ima prednost ta ali oni, strnje-nost za nas pomeni, da moramo v Washingtonu in v Londonu govoriti isti jezik in bi bila za nas največja nesreča, če bi se v tem boju za naše narodno življenje pojavila nesoglasja. Življenjski stik med Ameriko in Londonom mora biti vsakdanji. Disciplina, ki jo moramo kazati, mora biti neizprosna, medsebojno zaupanje in zaupanje v naše narodno vodstvo mora potlačiti vse zasebne ambicije in vsakogar postaviti v službo velikega, edinega cilja: osvoboditve našega naroda. Naj Bog prepreči in naša lastna pamet, da ne bomo šli v to borbo kot jata ""preplašenih ptic. Ampak edini, brez razlike političnih mnenj, brez razlike daljav, ki ležijo med nami, brez razlike zasebnih zaslug, ki jih ta ali oni morda ima. Ce danes edinosti med nami ne bo, potem si ne delajmo nobenih iluzij glede naše bodočnosti. Izberimo najboljše orožje. Imamo dosti orožja na razpolago, toda vsako pi dobro. Z vilami in kosami v rokah danes ne gre. Tudi če udarjamo po mizi, ne bomo nič dosegli. Premalo nas je, da bi koga straho-vali. Na stotine miljonov ljudi danes vpije po odrešenju in je težko verjeti, da bi glas našega naroda bil tako močan, da bi druge prevpil in nase potegnil pozornost. Naše najboljše ora-žje je brez dvoma jugoslovanska državna ideja. To orožje •spoštujejo tako v Londonu, kakor v Washingtonu. To je naš največji kapital tukaj v Angliji in tamkaj v Ameriki. To oro- Značilne besede našega kongresnika Pred nekaj dnevi je imel ohijski kongresnik Stephen M. Young sledeč značilen govor v zbornici: "Poskušnja nevtralnosti proti diktatorju, ki useka brez svarila miroljubne narode kot Belgijce, Norvežane, Dance, Holandce, se ni obnesla. Ameriški kongres je prepovedal oborožiti trgovske ladje v obrambo svojim lastnim državljanom in ta poskušnja, čeprav v zamisli plemenita, je prepovedala svojemu lastnemu narodu pravico do trgovanja, kjer bi hotel na svetu. Ta narod ni nevtralen. Mi smo nevojsku-joč zaveznik vseh narodov, ki se bore proti diktaturi napa-dalcetf. Zato bom-jaz podpiral predsednika Roosevelta in volil, da se oboroži ameriške trgovske ladje. Kaj pomenijo žrtve, katere doprinašati je pozvan naš narod, če naj pa pošiljamo neoborožene ladje na Atlantik, kjer so plen podmornic in roparic. Koncem konca je postavljen naš življenski red vseeno na glavo. Radi napora za narodno obrambo je prizadetih na tisoče malih trgovcev in podjetnikov. Radi Hitlerjeve ekspanzije smo poklicali k vojakom na tisoče mladih mož, ki so se na leta pripravljali za svoje poklice v dobi miru. Vzeli smo jih z doma njih mirnemu življenju, da jih treniramo v najmodernejšem orožju za pobijanje in razdejanje. Mi gradimo zdaj mornarico za dva morja. Samo radi Hitlerja smo naložili ogromne davke na naš narod, da se plača za eneržijo in material; ki mora iti v narodno obrambo. Za naš narod ni varnosti in ne zagotovila miru, če Anglija in Rusija ne ustavita Hitlerja. Ako se jima to ne bo posrečilo, bomo ostali mi edini na svetu, ki se bomo branili pred di-ktatorskim napadom. Svoboda morja je tradicija in pravica ameriškega naroda, za kar se bore zdaj naše fregate in oklopne ladje. Nelogično bi bilo prepustiti brez boja to starodavno pravico. Predsednik Roosevelt si prizadeA^a, da bi zadržal vojno od ameriške hemisfere in da bi ščitil ameriška življenja. Ta predlog, da se oboroži trgovske ladje, je samo v varstvo ameriških pravic. Nobene zveze nima z mednarodno postavo ali mednarodnimi zvezami. Napade na morju se je primerjalo kačam-klopotačam. Toda kača-klopotača vselej posvari, predno useka. Hitler je usekal v Norveško, Dansko, Belgijo in Holandsko brez svarila. To so bile miroljubne dežele, kot smo miroljubna dežela i mi. Norveška ni bila zapletena v nobeno vojno zadnji 102 leti in Nizozemska ni bila v vojni že 147 let. Saj niso hoteli niti te vojne, Hitler jim jo je vsilil. Hitler je podpisal nenapaclalno pogodbo s Stalinom za 10 let. Potem je pa brez svarila udri v njih deželo in Rusi se zdaj galantno' bore za svojo zemljo. Milijone ruskega naroda je že padlo. Milijone ruskih otrok bo pomrlo, ker se hoče Hitler polastiti olja, ki goni njih traktorje in žita, ki hrani njih narod. V obrambi Rusije, ki se hoče rešiti pred Hitlerjevim gospodstvom, vidimo preporod velikega naroda, ki je bil od nekdaj prijatelj Zed. državam. V tužnih dneh civilne vojne, ko je bila stvar Unije na brezupni stopnji in ko je bil francoski cesar Louis Napoleon na tem, da prizna naše južne države kot neodvisno edinico, je poslala ruska vlada svojo bojno mornarico v New York kot prijateljski znak zvezne vlade. Louis Napoleon se je umaknil in zgodovina Zed. držav se je spremenila. * —— 1 1 11 i i i .....i 2>o ne pozabi. . . .i .i . --------—' Fašistična vlada si je nadela za nalogo, da spreobrne jugoslovansko mladino v Julijski Krajini v Italijane, fašiste in militariste. Sprva se je naslonila v tem pravcu na italijanske otroške vrtce in šole, potem na razne fašistične mladinske organizacije, in končno na pripravljalne natečaje za vojaštvo. Glasom zakona od 31. decembra 1934, št. 2150, "je delo državljana in vojaka zvezano drug na drugega v fašistični državi." Vojaška treninga je važen del narodne vgoje. Prične se takoj, ko ima otrok dovolj moči razumevanja in se nadaljuje, dokler je državljan pri moči nositi orožje v obrambo domovine, to se pravi do svojega 55 leta. Zakon deli to pripravo v tri razrede: priprava za tre-ningo, s katero se preobrazuje rastočo mladino umsko, telesno in tehnično v material za dobrega vojaka. To skrbe fašistične mladinske organizacije za dečke od 8 do 18 leta. izjemna priprava v vojaški treningi za mlade fante od 18 leta pa do časa, ko so vpoklicani k vojakom. Starši ali varuhi otrok so odgovorni, da se mladeniči udeležujejo teh vojaških pripravnic. Ako bi se temu upirali, jih zadene denarna kazen od 50 do 500 lir. Delodajalci, ki bi branili svojim mladim uslužbencem prisostvovati takim natečajem, so izpostavljeni še strožji kazni. Glasom zakona z dne 13. junija 1935 so podvrženi člani teh organizacij vojaškim sodnijam. Kdor bi se brez tehtnega vzroka ne udeležil treninge, ga doleti denarna kazen od 20 do 500 lir, Ako se odsotnost ponovi, se kazen podvoji. žje zgrabimo in ga izkoristimo do skrajnosti. Proti njemu ne morejo niti Italijani, niti Nemci, niti Madžari, niti Avstrijci nič. Slovenci bomo svoj najvišji ideal mogli doseči samo v okviru močne, čim močnejše in čim večje jugoslovanske države. Vsaka druga rešitev je sla-bejša. Za to mahajmo s tem orožjem. Ž njim bomo zadeli največ nasprotnikovih glav! To pričakujejo od nas i angleška, i ameriška vlada. Ne perimo domačega umazanega perila pred angleško in ameriško javnostjo! Če hočemo dobiti Trst, če hočemo dobiti Goriško, Koroško, in drugo slovensko zemljo, jih bomo dobili samo v okviru jugoslovanske državne ideje, v okviru države Srbov, Hrvatov in Slovencev, enakopravnih v pravicah, enako obremenjenih v dolžnostih. Vsako drugo orožje se bo izkazalo kot manjvredno v boju, ki pričenja za vstajenje slovenskega naroda. Ne vdajajmo se iluzijam. Vse naokrog nas zija smrt. Življenje pomeni za nas samo jugoslovanska državna ideja. Življenja brez zedinjenja vseh Slovencev pa ni! Kdo je nasprotnik, kako ga najbolj zadeti? Stvarnostim je treba pogledati v oči. Danes ni časa, da bi se opijanili ob praznih zvenečih besedah. Naš nasprotnik je Nemec, ki uničuje dve tretjini slovenskega naroda. Naš sovražnik je Italijan, ki uničuje ostalo tretjino. Naš sovražnik je Avstrija, je Habs-burgovec, ki sta pridobila mnogo zagovornikov za to, da naj bi se ustanovila na razvalinah Evrope nova podonavska država, ki bi vključila tudi slovensko ozemlje do Trsta. Naš sovražnik je veliki mednarodni kapitalizem, ki računa z velikimi gospodarskimi edinicami, kajti samo tako- misli, da bo mogel dobiti povrnjeno, kar je zapravil v sedanji vojni. Naši nasprotniki so tudi vsi oni med nami, ki se dajo zavajati v hujskanje proti Hrvatom ali proti Srbom, ter so postali sami grobokopi svoje lastne svobode. Nasprotnike, ki jih je cela vrsta in ki komaj čakajo, da se v naši fronti pokažejo razpoke, da bi jo lažje zdrobili, moramo udariti tam, kjer je najbolj ranljiv, namreč v prepričanju, da se bo jugoslovanska državna ideja sama od sebe razletala. Našim sovražnikom pokažimo strnjeno fronto. To bo najhujr ši udarec za nje! Zamahnimo proti Italijanom tudi s 'trpljenjem naših Slovencev v zadnjih 20 letih,.z dokazom, da so Italijani prelomili ne samo prisego, dano Slovencem, marveč dano tudi Angliji in Ameriki, katerima so obljubili, da bodo stražarji za hrbtom Nemčije. Po Avstrijcih mahnimo z našo Koroško, ki so jo ugonabljali celo takrat, ko so imeli navidezno katoliške :vlade. Po Mad-jarih udrihajmo s prelomom prijateljske prisege 14 dni potem, ko je bila podpisana. Udrihajmo po njih vseh, da so bili in so sotrudniki germanskega vandalizma in upamo, da morajo skupno z Nemci sprejeti kazen, ne pa plačilo. Toda udarjamo z jugoslovansko roko! Ne z drugimi, ker sicer bi se znalo pripetiti, da bi nam orožje odletelo iz rok. Udarjajmo strnjeno, pametno! Ne sme ^ reditev. Odločite se ^ da boste v nedeljo jf ter obenem slavili ^ jm litve Frank Lausche« na in otvoritev novm^ našega doma. Vsem veselo svidenje. ^ . Frank Znidarsic^ Osmo čudo Pred petdesetimi k • ; j« ca 1890., so v navz°cl A ' „r new 1 njega waleskega Pu yjj„» šega kralja Edvarda^ .^i čano odprli prometu ^ fjfl lometra dolgi most P vel)J of Forth. "Vse, W j doslej v področju gjtf nike za nedoseglJlV°; ^ tega mosta izginiti- ^ daj neki ugledni pis in most je v ^o^j čudo sveta. Ni šlo ^o »j govo spoštovanja v^DjeS°j no. še večje občudov ^ j ale drzne razpetj" 50t« lokov, ki znašajo & nad pol kilometra dotlej smatrali za j mogoče. Tudi "•'eg0gVoj0i silni stolpi so se s .j rt po 137 m lahko P°*so«| Eiffelovega stolpa- : fl dokončali leto dm ^ ^ celotna teža m0®taJveg»| večja od teže Eiffe . je l)i|jj Zgodba tega lll0S. pripn gata z dramatskim' jjjfciJ Sprva so hoteli * ^ -j prečiti z visečim m0^ m ';e zanj je izdela' Bouch. toda usoda, .^t dovala tega drug^. ^ inženirja pri gradnJL K' , :» 29. decembra J\ebj V, mel z vlakom na » ^ vodovje, tako, da s Bn potnik, je njegov načrt zaVl'fhe j0 <* ■ ne železniške dru* > šile rajši za načrt , t rta ga izdelala s* y in Benjamin -BaK , 1883. so se dela ^ J tri oporne stolpe ^piJ; pomočjo železnih je J zabojev. Eden od * v Hj greznil tako g^ ^ so potrebovali 0.' J preden so ga ^Ljie^i in nezgode so se ^ t^, drugo, tako da-Jf9o0° > sreči 1. 1887. nf (0 K zastavi,alo. KdJ* jej, nad Tayskim za» 9 * čil strašen orkan, ^ p/>» vem mostu vzeli„r, trovni pritisk K^i ški meter, med -0 K j na celini kot pritisk 125 kg- 1 tfo^jj« večalo gradbene " ^ ^ presegli na k°DCl ter f} dolarjev. Vsak n 0! ^ veljal približno » ' gg9,- Dne 10. oktobra ^ ^ li zadnjo odprt'"0 , januarja naslednJ K115 ^ pravili obtežiim P ^0»,,! mi lokomotivam1 . jenimi vozovi- reK° J je prvi vlak voZ' V normalnem P. z W A odtlej vlaki čezenj ^ J km in v vsem ca" d na njem niti n» ^ J M da. Vodilna A ca Viktorija #'^jl stan in to vo zaslužila. ^ '„], j of Forth še kosili s podobni"1 Kam pa v soboto? Vsemu našemu članstvu kakor tudi vsem prijateljem se naznanja, da priredi Slovensko samostojno podporno društvo Kranj svojo letno domačo zabavo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., na Martinovo soboto, 8. novembra. Zabava bo v sobi št. 1 v novem poslopju Slovenskega narodnega doma. Zabave bo dovolj za vse stare in mlade. Za plesalce bo orkester zaigral pristne stare polke in valčke, za kar bo skrbel Pete Srnick orkester. Za vse tiste, ki bi jim kaj v želodcu krulilo pa bodo naše kuharice servirale pristne domače klobase s kislim zeljem. Obljubile so nam, da bodo že skrbele, da bo okusen prigrizek. Naši točaji pa bodo skrbeli za potrebno mokroto. Če se bo pa pod malo obrabil, pa tudi Hitler ne bo še nič rekel, saj ga še ni. tukaj. Torej ne pozabite prihodnje sobote in pridite na našo zabavo. Bomo videli, kateri se bo največkrat zavrtel in kdo bo največ klobas pojedel. Na svidenje v soboto večer na zabavi društva "Kranj" v Slovenskem narodnem domu, soba št. 1. Frank Štefe, tajnik Bodite naši gostje Težko pričakovani dozidek in prenovijenje prostorov pri Slovenskem domu na Holmes Ave. so dovršeni. V nedeljo popoldne jih bomo slovesno otvorili s popoldanskim in večernim programom. Glavni gost dneva bo čislani bivši okrajni sodnik in sedaj izvoljeni župan mešta Clevelanda Frank J. Lausche. Direktorij Slovenskega doma se je zagvišal, da nikdo drugi nam ne "bo novih prostorov ot-voril kakor slovenski župan. No do sedaj to ni bilo mogoče, kar pa bo v nedeljo gotova stvar. Od časa, ko je Frank Lausche naznanil župansko kandidaturo, smo si bili svesti, da nikdo drugi kot on bo izvoljen. Direktorij je kmalu po prijavi njegove kandidature sklenil, da sc otvoritev novih prostorov izvrši prvo nedeljo po glavnih volitvah v mesecu novembru. Niti na misel nam ni prišlo, da ne bi Frank Lausche zmagal za župana, dokler nas ima toliko za seboj. Vse nam je šlo po sreči, le samo to nam ni bilo po volji, da je o naši nameri tudi zvedel gradbenik Jos. Demshar: "No, potem pa se tako ne mudi, če boste čakali na Francetovo izvolitev," si je dejal. Čimbolj smo ga silili: "Joe daj no, pohiti malo," se nam je smejal in rekel, da nič manj kakor mi tako tudi on komaj čal£a kdaj bo ^ A®pak pomislite, da I. poldrugim letom £ že tistikrat vedel za ^®akane svojega brata ^ človek še tistikrat ni , 7 sodišče mene ime-kršitelja oporoke!" bilo treba. Stari I bil že zelo v letih in I j® racunali z njegovo ^ J'iatan Melton se je t ^anil z mladim Hun-i,^10 Podoben mu je in K.enH> da bo svojo po-In se z njo koli-Jeokoristil. Vprašal je ^•"trica Harry j a in oče-Svetovala sta mu, 1vsi trije res tudi jjv f&nudoma so šli na k ln'ipravijo za izved-sji. > Mr. Murphy ste l^ali s Hunter j i, s Ha Se poznala, z si bila, kakor ste jj,' iskrena prijatelja. 'i! alo>bo Sma11 k °Cetovi smrti na vas . CJib zadevah, — za- * 4op> ton pri vas vsto" h ^umljivo. Pavki j ub V1 I, rem Prav verjeti, da ^ž2ar°tef ki se je pri- Poldrugo leto -. g< besede so prepri- u' en'mo, da je bilo a' »te pravili." "sem, da je bil vaš ,(^avnatelj ves čas v ti šjl 01 v Tunisu in s svo- j< da je dobival \ ]''iu in navodila. O n V" °Weščala." S |f,tezdno zlobnosti in j, ^Je ogorčen vzkliknil, ti SjjL- da niste posla- T 0 s»iall Hunter jevi li tav 3e ^hteval moj 'pi- či CS' ~l UniČU W 1 v enih dokazov bi ne r°kah zoper te zlo- b o !l3ti Her bi si že bili Lahk0 k ^ v1' Saj še živijo pri-listnega dogodka. b ke Ui morali na nje' \ da listin nisem 1 1 L^eravate ukreniti n Si,8ir?" l predvsem bom 1 W ' dolžen sem,to Potrebujem. Mi" f4? ločili ?" • iS6' Zato sem jih J % v Tudi vse dru-izročim, tudi pi-\ našel pri Har- r : U ^ Jonatanu Mel- la f na mizo zavoj pi- % \.. V!Se zbrano in pri- j ^ oblast r 8 k vas , _ I 0 seveda zaslise- r as in vaše tova- j >%st, at se potrpeli v j ^ijj ^ ift bili na razpo- j 1%!" . s A ^ Je Pridjal, "prosil j V, Posebej poudarili, ; VSl bila Small Hun-Melton podobna. ; v za prav žrtev ■ % %sti." li He ,'%0. Izpričani," sem Postrežljivo, "da A v ' Sploh bom vse "s kolikor mogoče 1Sfi bn ^ ftgi Seveda nemudo- jWanja?" I^itj l}} minute ne sme-^istf sre" imamo iz-I t^vUrnrie in izkušene \ne zaostaja-» ,Za newyorškimi. državah slo- pie.?0 napeli> da na^" KlVSe boriti, kar mo-;->4bSo° Plačani! \\ sam s svo- 'Judoma poiskal '^vjj be8unci." 0 se je nasmehnil. "Ali ne bi rajši stvari prepustili tajni policiji? Utegnili bi zagrešit napake, še motili bi policiste pri njihovem delu!" "Mislite?" "Da! Izkušen prerijski lovec ste, toda med zasledovanjem divjačine in takihle zločincev je velika razlika, veste!" Kako važno je govoril —. "Hm —!" sem dejal. "Vaše besede so seveda tako prepričevalne, da gospodov tajnih policistov rajši ne bom motil. Kedaj je odpotoval vaš laži-Hunter?" "Pred štirinajstimi dnevi." "Torej približno ob istem času ko vaš pisarniški ravnatelj. Kje pa je stanoval? V hotelu?" "Ne. Zelo lepo zasebno stanovanje je imel pri neki vdovi čisto blizu tod. Sam za sebe je živel, še k meni je prišel le, kadar je bilo nujno potrebno." "Pa ga niste nikdar vprašali, zakaj ne gre v družbo?" "Pač. Dejal je, da študira indijske jezike in da mu vzame študij ves čas v zakup." "In prav z nikomer ni občeval?" "Ne." "Kje točno je stanoval?" "V tej ulici, pet hiš odtod više gori. Vdovi je ime Mrs. Eli-as." "Ste ga kedaj obiskali?" "Nekajkrati. In vsakikrat je tičal v knjigah. Komaj da se je utegnil pomuditi z menoj." "Hm —! In njegovo obnašanje se vam ni zdelo čudno —? Saj sta si bila s Small Hunter-jem iskrena prijatelja, sami ste tako rekli —. Poznali ste ga —. Tako dobro poznali, da bi ga bili že kar prvo uro prepoznali, če bi bil slepar —!" "Nikar mi tega ne očitajte! Slep sem bil, čisto slep! Toda odprli ste mi oči, sedaj šele prav vidim —. In razumem, zakaj se je tako zapeto obnašal. Bal se me je, da bi ga prepoznal —. Ni se hotel spuščati v podrobne pogovore z menoj—." "In kje je stanoval vaš ime-, nitni pisarniški ravnatelj Hudson, ki mu je ime Harry Melton?'; "Poleg nas v dvoriščni hiši." "Pri kom?" "Pri nekem trgovcu. Hudson je bil podnajemnik. Pa čemu se zanimate za take podrobnosti? Bi morebiti le radi kvarili policiji njen posel ? Ne storite tega! Utegnete ji vse pokvariti!" Res ujezil me'je. Sam sem bil svoj čas detektiv in v zadovoljstvo svojih predstojnikov sem rešil naročene posle. Pa me je mož svaril, naj ne kvarim poslov njegovim policistom —! Saj je vendar čul mojo povest in četudi sem kolikor mogoče skromno govoril o samem sebi, je vendar moral iz mojih besed spoznati, da vsaj žagovine nimam v glavi. Dobre volje že itak nisem bil. Kako tudi — ? Saj so nam Mel-toni pred nosom odnesli milijone. Murphy j eve besede pa so me spravile v še slabšo voljo. Na kratko sem se poslovil, po,-vedal, kje stanujemo,- in odšel ter ga prepustil samemu sebi in zavesti, da je sicer dober pravnik, da pa so ga Meltoni vkljub vsemu vendarle opeharili. Kako sta se čudila Emery in Winnetou, ko sem jima povedal, kaj vse sem zvedel pri odvetniku —. Emery je udaril s pestjo po mizi, da je zabobnelo, in jezno vzkliknil: "Takole —! Od kraja lahko gremo lovit lopove —! Če so namreč bili toliko ljubeznivi, da so nam zapustili sled —. In vkljub vsemu našemu trudu se še utegne pripetitj, da bodo milijoni izgubljeni —! (Dalje prihodnjič.) ZAPISNIK j II. redne konvencije SMZ vr- J seče se 20. sept. 1941 v Girardu, O. (Nadaljevanje) Pri členu 7: Podrejene podru-žnice, Predsednik in podpredsednik, ostane kot do sedaj. Pri tajniku se doda: Tajnik podru- j žnice mora v mesecu novem-' bru vsakega leta poslati na gl. ■ urad imena in naslove vseh članov. Blagajnik in zapisni-1 kar, ostane kot do sedaj. Nadzorni odbor: nakoncu po besedi "namestnika" priložite besede : "V slučaju da se kateri član nadzornega odbora ne' udeleži treh rednih sej zapore-' doma, ima podružnica pravico, j da izvoli drugega nadzornika na njegovo mesto. Nova toč-; ka: Porotni odbor: "Porotni odbor se izvoli iz glavnega od-1 bora v slučaju potrebe." Društvene seje, kot do sedaj. Dne-' vni red podružnice, Sprejem j novih članov, nagrobni govor,! sprejem članov. Tu se doda: "Izvzemši stroške gl. urada. In namesto "pri organizaciji": "pri podružnici." Ker je člen 5 zamenjan k to-; čki 14, člen 2, se vse členi pomaknejo za eno točko nazaj. Točke: Pravice članstva in Dolžnost članstva, ostanejo kot j do sedaj. Podrejene podružnice, toč-j ka Društvene seje: Po besedi "večina" priložite sledeče: "Vj slučaju, da je enako glasov na' obeh straneh ima predsednik pravico odločiti." Dnevni red podružnice, na št. 4 se vključi: "čitanje suspendiranih in črtanih članov," tako, da poročilo uradnikov pride št. 5 in tako naprej do št. 13 zaključek seje. K točki suspendacija, sej spremeni v toliko, da se glasi: Vsaka podružnica mora poslati j svoj redni mesečni asesment na | gl. urad do zadnjega dne v me-j sec u. V slučaju, da podružnica tega ne stori do 10. dne prihodnjega meseca, se obvesti predsednika podružnice in se da nadaljnih 10 dni za preiskavo, in ako ni v tem času plačan asesment, je podružnica avtomatično suspendirana, in po preteku 30 dni črtana. V slučaju, da član suspendirane podružnice umre med suspenda-cijo in črtanja podružnice in je imel iflačan asesment, mora gl. urad preiskati zadevo posmrt-nine. Člen 12, ki postane člen 11, ostane kot do sedaj, razen pri Prestopnemu listu, kjer se do-'da: član v dobrem stanju pri1 ! črtani podružnici ima pravico {pristopiti h kaki drugi podružnici. Ostale točke kot, Suspen-(dacija posameznih članov, Plačilne knjižice, čarter, Nove po-'družnice, ostanejo kot do se-daj. | Doda se nova točka: Mrtva-'ški list. V slučaju smrti člana t pri podružnici, je dolžnost taj-'nika, da preskrbi mrtvaški list, 'in da ga točno pošlje na gl. urad z certifikatom pokojnega I člana. Ako umrli član še ni 'spadal k Zvezi eno leto, ni treba tega pošiljati. V takem slučaju tajnik pošlje samo certifikat umrlega. SprejW se novo točko, ki se glasi: Glavni odbor ima ob času kampanje članstva, določiti starost članov, ki ustanove novo podružnico. Z drugo besedo, gl. urad tedaj lahko zviša starost članov, ki so presegli 55. leto, da lažje pristopijo k taki podružnici ob ustanovitvi tudi starejši, kakor to določi gl. oclbor. Zbornica dalje razmotriva o mladinskem oddelku, katerega po kratki razpravi sprejme. Ta novoustanovljeni oddelek ima sledeča pravila: V mladinski oddelek se sprejema mladeniče v dobrem zdravju od 1. do 16. let, ki plačujejo po 10 centov mesečno. V slučaju smrti Zveza plača pogrebne stroške po sledeči lestvici: 1 polno leto članstva $ 10.00 2 polne leti članstva 15.00 3 polna leta članstva 20.00 4 polna leta članstva 25.00 5 polnih let članstva 30.00 6 ft 99 99 99 99 35.00 7 >9 9* 9 9 99 99 40.00 8 9 9 99 99 99 45.00 9 ' y t 99 99 99 99 50.00 10 9 9 99 99 99 99 55.00 11 99 99 99 99 99 60.00 12 99 9 9 99 99 99 65.00 13 99 99 99 99 99 70.00 14 99 99 99 99 9 9 80.00 15 99 99 99 99 99 90.00 16 99 99 99 99 99 100.00 Lestvica zgoraj je ako član pristopi v Zvezo z prvim ietom. Ako je mladenič več kakor eno leto star, ko pristopi v Zvezo, se vpošteva po sledeči lestvici. Na primer, da je član star 4 leta ob času pristopa in da umrje v 5. letu, katera svota kaže v lestvici $30.00 in ker je bil član samo eno leto se plača samo eno četrtino svote ali $7.50. In j v slučaju, da je umrl ob 6. letu, ker je bil'2 leti član, se izplača eno polovico ali $15.00. V slučaju, da je umrl z 7. letom se 'plača tri četrtina ali svota $22.50. In ako umrje v 8. letu pa plača Zveza polno svoto kakor po lestvici. Točka 2. član mladinskega oddelka se lahko udeleži seje podružnice, ampak ne more glasovati. Točka 3. Ko član mladinskega oddelka dopolni 16. leto postane redni član podružnice in prične plačevati 25 centov asesmenta kakor drugi odrasli člani. Točka 4. Določbe in pravi< la poslovanja mladinskega oddelka so pod nadzorstvom celokupnega glavnega odbora. Ravno> tako ima celokupni gl. odbor polno moč spremeniti ali dodati k pravilom v slučaju potrebe. • Pravila mladinskega oddelka odobrena od 2. redne konvencije dne 20. sept. 1941. Po sklepu celokupnega gl. odbora pridejo v veljavo dne 1. oktobra 1941.—Vincent H.'Lau-ter, gl. tajnik SMZ. Pod Razno pride zadeva Jugoslovanskega pomožnega reli-fa, kjer se prečita pismo tajnika akcije. Zbornica sklene, da SMZ pristopi k akciji. Glede nameravanega daru, se prepusti za poznejše, ter se bo v ta namen darovalo kar mogoče večja svota. Zbornica se dalje zahvali uredništvu A. D. za postrežbo in priobčitev člankov in drugih stvari spadajočih v področje S. M. Z. Tozadevno se zahvali še pismeno James Debevcu', uredniku Ameriške Domovine. Odbor za vozne stroške, ki naj določi koliko in katerim delegatom oz. gl. odbornikom se plača vozne stroške je: gl. tajnik V. Lauter, J. Hočevar, N. Klasan. Zbornica določi kot nagrado predsedniku za pravila A. E. Svetku $10.00. Ostalima dvema finančnima odbornikoma, Piškurju in Mrharju pa po $5.00. Nagrado določijo, oziroma hočejo nagraditi kon-venčnega predsednika J. Ro-žanca za tako uspešno vodstvo konvencije, toda Kožanc odklone vsako nagrado, zakar se mu zbornica- zahvali. Ker je dnevni red izčrpan se preide na volitve. Izvoljeni so: gl. preds. Fred Udovich, I. gl. podpreds. Anton Rudman, II. gl. podpreds. Mihael Tomšič, Strabane, Pa.; gl. tajnik Vincent H. Lauter; gl. blagajnik Jerry Župec; gl. zapisnikar Jože Grdina, preds. nadz. odbora John Lintol, I. nadz. Chas. Benevol, II. nadz. Nikola Klasan, preds. finančnega odbora August F. Svetek, I. finančnik Joseph Piškur, II. finančnik John Rožanc. Kraj za bodočo konvencijo je izbran Euclid, O. Konvencija se vrši na vsaka 3 leta. Konvenčni predsednik John Rožanc zaključi II. redno zborovanje SMZ ob 5:45 popoldne. John Rožance, konvenčni preds., Jože Grdina, konvenčni zapisn. ki delajo v vseh mogočih tovarnah, bi morali v opoldanskem odmoru malo počivati, da se osvežijo za popoldan. Še posebno važen je ta počitek, če imajo svoje poklicno delo za seboj in se zvečer spravijo na delo v domu. V teh primerih si privo-voščijo glavni obed pogostoma šele po delu, kar ni nič slabega, če so si privoščili zadosten, topel zajtrk. Toda potem bi se morali pred glavnim obedom vsaj za deset minut, vleči in počivati. Takšen počitek pred obedom je važnejši in ohranjuje zdravje bolj nego cela, ura spanja po njen. -o- MALI OGLASI Mesar išče delo Izučen mesar srednje starosti, išče stalno delo pri Slovencih ali Hrvatih.. Govori več jezikov. Naslov je: George Zor-ko, 4927 Doloff Rd., blizu Pershing Rd. in Broadway. (261) Soba se odda Odda se soba z gorko vodo; nahaja se v bližini St. Clair Ave. Vprašajte na 1007 E. 71. St. (260) V soboto, 15. novembra je dan, ko smete streljati zajce. Lov bo odprt do vštevšega novega leta. Vaše lovsko dovoljenje bo veljavno do 31. avgusta, 1942. Ako ga še nimate, zglasite se pri nas. Pri nas imamo veliko zalogo lovskih potrebščin, celo obleko za lovca, stisljivo vsake vrste, puške, nogavice, nože, olje in mazilo za puške itd., in sploh vse, kar potrebuje lovec. GRDINA HARDWARE 6127 ST. CLAIR AVE. ENdicott 9559 Stanovanje se odda Odda se stanovanje 4 sobe; nahaja se na 6223 Glass Ave. (Nov. 4, 6, 8) FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 0% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st Št. Garage • PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIČA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE-NU AVTO BODY CO. 878 East 152nd St. popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! 3. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. GAIETY BAR INN 16701 WATERLOO RD. Opoldansko kosilo 20 centov. Vsak petek ribja pečenka 20 centov. V soboto kokošja pečenka. Vsak petek in soboto godba, in ples. Izbira finega žganja, piva in vina. K obilnemu posetu vabita JOHN TRCEiKSn PRANCES DOLINAH lastnika. READY TO WEAR Topcoats and Overcoats Durable Fabrics .........................18-05 Wide Choice and of correct styles ..........................22-50 Plus distinction that only Brazis Bros, can give' you. MADE TO ORDER SUITS, TOPCOATS ..................22-50 and OVERCOATS ..............................27.50 Brazis Bros. Clothes 6905 SUPERIOR AVE. 6122 ST. CLAIR AVE. 15602 WATERLOO R0. Nemški "Stuka" so napadli ruski transportni vlak in posledice-nam kaže gornja slika. Oblaki dima se dvigajo iz gorečega vlaka. Nemška poročila pravijo, da je bito več ruskih vojaških vlakov uničenih po nemških bombnikih. Tako pravijo Nemci . . . "O SVOBODI ONI SNI VAJO" Preko morja na gomilah, .svečice prižigali bi, v spomin padlim vojakom, naj bi gorele vse noči! Pokleknili, da molili, mirno naj počivajo--- iz oči nam solza lije, ko o svobodi oni snivajo! K tebi, ljuba domovina, misli danes nam hite, da na ljubljenih gomilah, bi prižgali lučke ti! Iskra večna nam v srcu, tukaj prek' morja gori, za te, mati domovina, ljubezni nikdar konca ni! Marjanca Kuharjeva. ' -—o- Spanje je pred jedjo ali po jedi? Ljudje, ki opravljajo težje delo, nego so ga navajeni, n. pr. ženske v vojujočih se državah, V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICEI SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA OČETA Louis Lekse ki so izdihnili svojo bla*o dušo dne 6. novembra, 1910 Eno iet0. v hladnem grobu, oče ljubljeni že počivajo, in ne prošnje mile, ne solze jih iz tega spanja ne zbude. V dnevih žalosti in veselja, misli vedno nam nazaj »"hite, ko smo živeli skupaj srečno, a prenaglo Vas odvzel je Bog. Veini Bog Vam daj plačilo, storili vse najbolje ste za nas, naš spomin naj bo darilo, spavajte v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: LOUIS LEKSE, sin. PAULINE DEBEVC, ANNA POKLAR, MARGARET BOLDIN, hčere. Cleveland. O., 6. novembra, 1941. Jo§. Zele i o Sinovi POGREBNI ZAVOD Avtomobili in bolniški vo:* redno m ob vsaki uri na razpolago. Avtomomn m^ pripravlJenl z najboljšo postrežbo 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 0583 COI-MMWOOOSKI URAD: 452 E. 152D STREET T«J.: KEmaore 3118 SATAN IN ISKARIOT Po nemškem Izvirnika K. Maj« GUARANTEED Za las je manjkalo ROMAN Kadar ste zelo napeto igrali . . . počivajte in SE OBRNITE K Slfe^ OKREPČILU EEnpjggL. ■ ^UAmofi^Zeritk RADIO-PHONOGRApH $ 13995 Neva kvaliteta znotra.i in zunaj Model ..7-S-682—primerjajte to krasno kombinacijo z vsemi drugimi Opremljena z avtomatičnim menjalcem plošč, plavajočo glasovno roke. trajna type i el a in eumb na pritisk za phono-glide. Vzame ameriška in inozemska oda.ian.ia. ^^^^ j Cene na radijih dobite od $18.95 naprej. 1)0ste stari radio in preskrbite si novega, od katerega več in boljšo zabavo. t aii^l Vzamemo tudi North American Mortgage & knjižice. LAHKA MESEČNA ODPLAČIL^ A NORWOOD APPLIANCE & FUtfjH 6104 St. Clair Ave. SlS^l^J rf.l'lI'M 11'II j'lii'Ti Qiii'iiM r i'l**^^^'! (for extra smoothness) —to je vzrok št. 2! Izbrani špiriti, ki so aktualno napravljeni v istih kotlih kot redke sestavine žganja, so potem "izboljšane" po metodi, podobni špiritom, k^ se rabijo za fin Scotch. Dajte IMPERIAL en poskus pri vaši bari—ali ga pa vzemite steklenico danes domov. 0 (for extra richness) —to je vzrok št. 1 za IMPERIAL'S čudovito dobroto. Ta superbna ameriška zmes ima tisti drag, "importiran-žganski" okus, ker te vrste žganja so posebno kuhana, da jim dajo posamezne kakovosti—potem so zmešane skupaj do delikatnega _ skupnega "najvišjega oku- . 9 . . . lahko ste zagotovljeni, da bo vaš avto ali bo SOHIO plačala garažo, da bo zast ^ To je SOHIO garantirano startanje, ki zastonj, ako rabite SOHIO'S gazolin z^j-jjo startanje in lubrikante z vašo ^pfl'1 normalne zimske moči. Torej čemu bi ^ sreči, če lahko dobite garancijo za start3 ^tfl* nes! SOHIO'S pisana garancija vas bo vso zimo, ^jo) THE STANDARD OIL COMPANY PREPARE YOUR Heating System NOW! New Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot water or Steam Resetting ......................$12.00 Cleaning ..........................$4.00 Air Conditioning, Tinning and Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS MASON HEATING CO. 1193 ADDISON RD. ENdicott 0487 Ninety proof. 70* grain neutral spirits Copr. 1941 Hiram Walker & Sons /ne. Peoria, Illinois JE ZASTONJ U Zakaj ga ne dobM $1.24 PINT Code No 2137-C $2.40 4-5 QUART Code No 2137-A Ko stopi župan v sobo, reče 6 državni pravdnik: c "Gotovo ste v stanu mi pove- c dati, kaj pomeni ves ta ropot, to bobnanje —. c "Strašna nesreča se je pripe- t tila," odvrne župan. Iz njegove- \ ga glasu bi lahko sodil, da je on sam prizadet pri tej nesreči. Od- , vetnik je bil tako presenečen ra- j di tega, da je rekel: ] "Moj dragi prijatelj, kaj se ] je vendar zgodilo? Povejte, kaj? Pogum, prijatelj, ne raz- ; burjajte se!" "Požigalci so zažgali Valpin-son!" izbruhne župan. "Kaj? Ali je mogoče?" "In še več! Nekdo je streljal na grofa Claudiese, ki je v tem času že najbrž mrtev." "Oj, joj!" "Ali slišite bobnarja, ki daje signale? Na lice ognja moram odpotovati nemudoma. Sem sem prišel z namenom, da vam vso stvar uradno sporočim in da zahtevam od vas, da gledate, da gre pravica svojo pot naprej in da iščete z vso energijo zločinca." "Dovolj!" odvrne odvetnik. "Nemudoma grem na delo, da podvzamem gotove korake in dobim lopove v pest." Ko sta dospela na National cesto, je bila tako polna ljudi kot opoldne, kajti Sauveterre je eno izmed onih provincialnih mest, kjer je razburjenje preveč redko da bi se ga zanemarjalo. Zgodba o žalostnem dogodku je bila sedaj že povsod znana. Ljudje so najprvo dvomili nad novico, toda ko so videli zdravnikovo kočijo, ki je z največjo hitrostjo podila naprej, tedaj so ljudje verjeli. Pa tudi ognjega-sci niso zgubili nič časa. Kakor hitro sta se župan in državni pravdnik pokazala na glavnem trgu, prihiti k njima poveljnik požarne brambe, vojaško pozdravi in reče: "Moji ljudje so pripravljeni." "Vsi?" "Niti deset jih ni odstotnih. Ko so slišali, da ju potrebujeta grof in grofinja Claudiese — sveta nebesa vendar — so skoro vsi takoj se zbrali na določenem mestu." "Toriej, začnimo in hitimo," zapove gospod Seneschal. Pozneje vas dohitiva, kajti spotoma se ustavima pri gospodu Galpinu, sodniku, da ga pel jeva s seboj." Ni jima bilo treba iti daleč. Sodnik je že iskal oba po vsem mestu; pravkar je prišel na glavni trg in se jima pridružil. V očitnem kontrastu z državnim pravdnikom je bil gospod Galpin mož svojega poklica v polnem pomenu besede, že na zunaj se mu je videlo, da je sodnik, od nog do glave. Dasi je bil še precej mlad, pa ga še nihče ni videl smejati se ali da bi se šalil. Bil je tako zelo trd, da je c državni pravdnik včasih rekel, t da je presunjen z mečem pravi- c ce. s V Sauveterre so zrli na gospo, r da Galpina kot višjo osebo, pa r tudi sam je bil prepričan o tem; i bil je precej nepotrpežljiv, ker je bil privezan na tako malenkostno mesto in mislil je, da on i pač spada drugam kot pa da 1 bi sodil samo kurje tatove in ti- 1 1 hotapce. Toda njegovi skoro i * obupni poskusi, da bi si priboril * boljše mesto, so ostali vselej brez , uspeha. Zaman se je podal v ■ politiko, pripravljen delovati za vsako stranko, ki bi delovala z,a njega. * Ko se je sestal z županom in 1 odvetnikom, je dejal: "Hm, to je strašna zadeva! Stvar mi je že dobro znana, ker 3 sem srečal kmeta, ki vam je pri-1 šel povedat to zgodbo. Povedal 1 mi je vse." } In ko se obrne napram odvetniku, še dodene: * "Po mojem mnenju bi se mo-1 rali podati nemudoma na lice mesta, kjer se je zločin pripetil." "'Tak je tudi moj nasvet," re-1 če odvetnik. ( "Orožnike bi morali nemudoma obvestiti." "Gospod Seneschal jim je že * poslal povelje." J Sodnik je bil tako razburjen, da se je zdelo, da se bo vsak tre-. 0 nutek razpočil. "Nekdo je skušal grofa umo-' riti." - "Očividno.", "Torej lahko delamo roko v roki, vi preiskujte in zaslišujte, " jaz- pa bom pripravil listine za 0 obravnavo." Na licu državnega pravdnika r se pokaže ironičen nasmeh. ii __ "Saj me morate dovolj dobro st poznati in vedeti, da se nikdar ot nisem vtikal v vaše dolžnosti in bi privilegije." st "Torej," vzklikne gospod Se- sr nesehal, "nimamo tu nobenega opravka več. Jaz komaj čakam; tc moja kočija je pripravljena, tc Pojdimo!" n II. v V črti je samo eno miljo od j( Sauveterre do Valpinsona, toda fj ta milja je tako dolga kot kje oi ■ drugje dve. Toda gospod Sene- v schal je imel dobrega konja, d . mogoče najboljšega v celem ok- ii i raju. V desetih minutah so že n ; prehiteli ognjegasce, ki so se pr. ■ vi podali na pot. In vendar so t . ti dobri ljudje, večinoma zida- s i rji, tesarji, čevljarji, hiteli na t i vso moč naprej. S seboj so ime- t - Ii več bakelj, ki so razsvetljeva- t > le pot; ječali so, zdihovali in pi- g 1 hali po potu ter vlekli dvoje stro- j z jev zaeno s težkim vozom, na ] v katerega so naložili lestve in • a drugo opremo. a "Le pogum, prijatelji!" zakli. če župan, ko pride do njih, "Do- ii bro se držite!" Tri minute naprej srečajo nekega kmeta na ! konju, ki je jahal kot zgubljen r vitez v romantičnih časih. Go- - spod Daubigeon mu zapove, da il obstane. Kmet se ustavi. "Prihajate iz Valpinsona?" t- vpraša župan. "Da," odvrne kmet. )- "Kako je z grofom?" :e "Prišel je nekoliko k zavesti." i- "In kaj pravi zdravnik?" "Izjavil je, da bo grof ostal s- pri življenj'u. Posla! me je v lekarno po zdravila." > Da bi bolje slišal je sodnik Galpin stegnil glavo iz kočije in če vprašal: "Ali so že koga obdolžili?" n, "še ne." a- "In ogenj?" "Vode imajo dovolj," odvrne 3- kmet, "toda strojev ni in si ne morejo pomagati. Tudi je začel veter nagajati. Oh, kakšna ne-v sreča!" e, In kmet odjaha, kar je mogel :a konj teči, dočim je gospod župan udrihal po svojem konju, ki ;a tega ni bil vajen in namesto, da bi tekel hitreje je skakal na vse strani. Vzorni mož je bil ves s obupan. Na zločin je zrl, kot bi . bil izvršen nalašč, da se oneča- ] sti župansko ime in se spravi v j sramoto njegova uprava. i "Kaj končno," reče župan go- 1 tovo že desetič napram svojima . tovarišema, "ali je sploh naravno, vprašam vaju, ali je umlji-vo, da bi sploh kdo prišel na ide- i jo in bi šel napast grofa in gro-finjo Claudieuse, ki sta najbolj odlična, najbolj spoštovana člo-, veka v vsem okraju, zlasti pal da gre in napade žensko, katere ime je istovetno s čistostjo vn ' milosrčnostjo?" Grof Trivulce Claudieuse je > bil zadnji potomec ene najbolj ■ slavnih družin v državi Ko je, t bil star šestnajst let, torej v le-] - tu 1829, je pristopil k vojni - mornarici kot kadet.. Dolgo vr- - sto let potem je le redko priha- - jal v Sauveterre. Leta 1859 je i postal kapitan in so ga skoro že imenovali za admirala, ko se < je nepričakovano in v naglici od- j povedal svoji službi ter se zopet j nastanil v gradu v Valpinsonu, i dasi grad ni kazal nobenega zna- i ka več o nekdanjem.sijaju. Imel i je dva stolpa, ki sta se že rušila. , Vse okoli gradu je bilo mnogo ruševin od padajočega starodavnega zidovja. Dve leti je prebival v gradu sam in bil zaposlen, da je popravljal, kot je najbolje vedel in znal in je z I največjo energijo in z neprestanim delom vsaj deloma spravil v njen prejšnji sijajni položaj. Splošno se je mislilo, da bo ostal sam ostale dni svojega življenja, ko se raznese nekega dne ! novica, da se namerava poroči--1ti. In novica je bila resnična, i j Nekega lepega dne je odpoto- - val grof. Claudieuse v Pariz; ne- - kaj dni pozneje pa so njegovi 3 prijatelji dobili pismeno sporo-) čilo, da se je poročil s hčerjo enega smo jih bivših kolegov, z gospodično Genevieve de Tas-sar. Začudenje je bilo splošno. Grof je izgledal kot gentleman in je bil še jako dobro ohranjen, toda bil je najmanj 47 let star dočim je nevesta baš dovršila dvajseto leto. In če bi bila nevesta sirotna, tedaj bi bil položaj umljiv in ljudje bi odobravali poroko; saj je nekako naravno, da sirota dostikrat žrtvuje svoje srce za vsakdanji kruh. Toda markiz. Tassar je bil zelo bogat; govorilo se je, da je pri- TAssaf nesla gospodična ^ mu soprogu tristo ti v zakon. tflnjjJ Ljudje so kmalu P° ^ misliti, da mora »> ^ strašno grda, slaJg^j, celo grbasta, idioticna je hudobnega znacajj f Nikakor ne. Dospe* J ^ pinson in vsakdo je radi njene mirne n»r J te. Rada je govorila d s svojo ljubeznivost rala" (DaIjeprih2i Kadar .te zmučeni in žejni, nič tako ne crveii ket ledenc-mrzla steklenica Ccca-Ccla. Tcrei kadar počivate čet dan. bc * »res,edek' ki °SVeZi ' ledeno-mrzlo Coca-Cola. CLEVELAND COCA-COLA Bi PRospect 0333 1 ^IMPERIAL Reg. U. S. Pot. Off. IMF® ALI iW I J ■'•AM wain ('■'»' i o« i I • lUIDOlI „ Zakaj bi zaupali sr$