w Prebivalstvo v Barceloni je po dolgih mesecih prvič dobilo dovolj hrane. Ljudje se radujejo nad zmago generala Franca Barcelona, 29. januarja. Dasi se nahajajo čete generala Franca že skoro tri dni v Barceloni, pa prebivalstvo ogromnega mesta še vedno slavi zmago in se veseli, ker je prišel konec strahovitega trpljenja. Gen. Franco je pripeljal s seboj stotine izurjenih žensk, ki so na javnih ulicah postavile šotore z začasnimi pečmi, kjer se kuha hrana za dosedaj stradajoče prebivalstvo. Mnogi že mesece niso imeli druzega kot dnevno kos kruha. V mestu Barceloni se nahaja še vedno do 1,500,000 prebivalcev. Skoro vsi so napol sestradani. Po glavnih ulicah se ljudje gibljejo veselih obrazov in pozdravljajo vojake generala Franca. Zdi se, kot da se čutijo ljudje, da so se oteli smrti. Stare ženske klečijo po ulicah, kjer se pojavijo vojaki generala .Franca. Mimoidočim poljubuje-jo roke in solze veselja se razlivajo po obrazu. Vojaki se nahajajo večinoma pri trukih, polnih živeža, katerega delijo bednim ljudem. Katalonska dekleta' se družijo s Francovimi vojaki in ponosno korakajo po sicer deloma porušenih ulicah mesta Barcelona. Ameriški časnikarji, ki se nahajajo v mestu, so slišali ljudi na ulicah, ki so kričali, da so hvaležni, ker zopet pripadajo španski. Zgodovina skoro ne pomni, da bi bil kak zmagovalec tako prisrčno in slavnostno sprejet, kot je bil general Franco v Barceloni. Stari častniki so se komaj vzdrževali solz, ko so opazovali veselje prebivalstva. Nacionalisti so pripeljali v mesto 100,000 ton kruha, 1,000 ton riža, 20,000 ton mesa* 60,000 ga-lon mleka in drugih življenskih potrebščin, življenje v Barceloni je že skoro normalno. Prvo povelje, ki ga je dal gen. Franco je bilo, da se odprejo ječe. Tisoče političnih jetnikov, nasprotnikov komunistov in anarhistov, se je nahajalo v njih. Vsi so bili izpuščeni na svobodo. Nova in tesnejša vojaška zveza med Francijo in Anglijo. Težka kriza preti Evropi Prometne nesreče Policijski oddelek v Clevelan-du nam sporoča, da je bilo tekom leta 1938 v Clevelandu ubitih od avtomobilov 127 oseb. Med temi je bilo 96 pešcev in 57 oseb, ki so bile nad 50 let stare. Oseba v starosti 50 let, je bila rojena okoli 1889, in se je nahajala leta 1896 v šoli, in tedaj smo imeli v Zed. državah samo štiri; avtomboile, en Ford, en Haynes. en Durea in en Bentz. Danes j.<> v Ameriki registriran en avtomobil za vsakih 5 ljudi. Amerika šteje 130 milijonov prebivalcev. Ljudje, stari danes nad. 50 let, niso v šoli tedaj dobivali pouka, kako se morajo paziti na cestah. Ni čuda, da jih toliko postane žrtev avtomobilov. Mnogo prometnih nesreč zakrivijo pešci, ker križajo ceste na mestih, ki so nevarna, ki ne pazijo na prometne signale. Pazite torej vedno In dosledno, pomagajte, da se ohrani človeško življenje. Policijski oddelek je vsak čas pripravljen' podati vsaki skupini varnostni program, da se o njem razpravlja na shodih in sestankih. Pokličite policijski oddelek, line No. 88'. — A. Foley, poročnik prometnega sodnika. -o—--- Ameriški državljani v potresni zoni v Čile Santiago,- čile, 28. januarja. Ameriško poslanstvo v tem mestu se trudi, dji.dožene, k^ij sg je zgodilo z 68 ameriškimi državljani, ki so živeli v južnem delu republike čile, kjer je potres te dni ubil 15,000 ljudi. Poslanstvo doslej o ameriških državljanih ni dobilo »3 nobenega glasu. Edine poročilo, ki je prišlo, je neko radio naznanilo, da sta med ubitimi dva Amerikanca. Vlada še vedno ne more dognati kolike ljudi je bilo ubitih v potresu Nekateri pravijo, da znaša število 30,000. Španski lojalisti so imeli 200,000 tujezemskih vojakov v svojih vrstah na raznih frontah Esopus, N. Y., 28. januarja. Španski lojalisti, ki so vedno trdili, da so v njih vrstah sami Španci, so imeli, oziroma imajo še vedno kakih 200,000 tujezem-cev na fronti, pritepgnih iz vseh delov sveta, zlasti pa socialisti, komunisti in anarhisti. Skoro 80,000 teh zapeljanih siromakov je doslej padlo na bojnem polju, ker so imeli lojalisti-čni poveljniki navado pošiljati tujezemce vedno v prve vrste. Tako poroča pismo, ki je dospelo od redemptoristov naravnost iz Španije. "Prav gotovo ste slišali ali či-tali," pravi pismo, "da španski lojalisti zatrjujejo, da se borijo za neodvisnost in svobodo španske, da ne bi padla tujcem v roke. Dnevno tisočkrat naznanjajo, da se borijo za republiko z "republikansko armado." V resnici je pa ta "republikanska armada" lojalistov mešanica pritepencev iz celega sveta, ki je pežigala in ropala po španskih cerkvah in samostanih. Koliko je v resnici tujezemcev v armadi lojalistov? ' "Dočim je v armadi generala Franca nekako 45,000 tujezemcev, ki so s& prostovoljno ponudili. Na drugi strani je pa v rdeči armadi najmanj 200,000 tujezemcev, katere so rekrutirali iz skoro vsega sveta. "Izmed tujezemcev je v lojali-stični armadi največ Francozov, večinoma komunisti in drugi ra-dikalci. 50,000 Francozov je bilo neprestano v vrstah lojalistov. 26,000 teh siromakov je padlo na bojnem polju. "Za njimi pridejo Rusi, Čehi, Mehikanci in deloma Amerikan-ci. Gen. Franco ima danes kakih 40,000 bojnih ujetnikov, med katerimi jih ni niti desetina Špancev, vsi ostali so tujezemci, ateisti in komunisti. "Preračunano je, da so se v armadi lojalistov nahajali "zastopniki" 54 različnih narodnosti. V Španijo so bili izvabljeni z obljubami visokih plač, toda večina njih ne samo, da ni dobivala plač, pač pa je v kratkem prišla do prepričanja, da se v resnici bori za demagogijo in radikalni komunizem. Francija kupuje zrakoplove v Ameriki W a s h i n g t o n, 28. januarja. Med senatorji je nastala prava rabuka včeraj, ko se je dognalo, da je predsednik Roosevelt dovo-lil, da Francija kupuje najnovejše vojaške zrakoplove v Ameriki. Baje je Francija naročila 200 teh zrakoplovov, ki morajo biti gotovi v dveh mesecih. Mnogi senatorji so mnenja, da Roosevelt ne bi smel dovoliti prodaje, ker se smatra najnovejše ameriške bojne zrakoplove za nekako vojaško tajnost. Toda predsednika je Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po številnih naših naselbinah Bogat neznanec Policija je bila oni večer poklicana na West 28th St. in Bridge Ave., kjer je ob nekem plotu dobila srednje starega moškega, ki je bil v nezavesti in je močno krvavel. Moral je pasti ali pa je,bil napaden. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so dognali, da je imel v petakih in desetakih zašitega v svoji obleki $2,656. Poleg tega so dobili pri njem dragoceno uro, dasi je bil sicer jako priprosto oblečen. Dobili so tudi bančno knjižico, ki je kazala, da ima mož na banki še $235.00. Ime se je glasilo "John Zacher." Policija še ni mogla dognati kdo je premožni moški neznanec. Predsednik govori Nocoj večer bo govoril potom radia predsednik Roosevelt nekako ob 11. uri. Tri radio postaje v Clevelandu bodo oddajale njegov govor, ki je zlasti namenjen udeležencem "predsednikovega plesa," ki se vrši nocoj v tisočerih ameriških mestih. 20,000 odstavljenih Ker je kongres znižal svoto, katero je priporočil predsednik Roosevelt za relifna dela, bodo morali znižati tudi število ljudi zaposlenih pri WPA. Računa se, da bodo v Clevelandu in v okolici do 1. aprila odslovili kakih 20,000 ljudi. Pokojni Frank Vičič Pokojni Frank Vičič je bil doma iz Cerknice pri Rakeku. V Ameriki se je nahajal 35 let. Zadnjih 7 let ni delal nikjer. Bolehal je nad leto dni in radi tega zgubil (tudi društva. Soproga Jennie, rojena Košir, je doma iz vasi Smrečje nad Vrhniko. Družina je stanovala več let na E. 61. cesti, zadnjih 13 let pa na 18604 Chicasaw Ave. Poleg soproge zapušča ranjki tudi tri sinove, Franka, Jgsipa in Antona. Slednji je pri ameriški armadi v Virginiji kot desetnik. Zapušča tudi hčer Emilijo. Pogreb ranj-kega se vrši iz kapele A. Grdina in Sinovi v torek ob 9. uri zjutraj v cerkev Lady of Perpetual Help na Nottingham Rd. in na Calvary pokopališče. Preostali družini naše globoko sožalje! Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja! Poroka V cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. se poroči v soboto 4. februarja Mary Rozman, hčerka Mr. in Mrs. John in Ane Rozman, 930 Evangeline Rd., z Mr. John Reber, 10800 Navarre Ct. Obilo blagoslova in sreče! Zadušnica V torek se bo brala ob 8. uri zjutraj sv. maša v spomin prve obletnice smrti pokojne Mary Klemenčič. Sv. maša bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Prijatelji ranj-ke so prijazno vabljeni. Priznanje Španije Iz Prage se poroča, da je vlada čehoslovaške republike priznala vlado gen. Franca v Španiji in odtegnila priznanje lojalistom. Te dni so pri organizaciji J. P. Z. Sloga, ki posluje v Milwaukee in v državi Wisconsin, ob priliki zaprisege novega odbora*, odkrili, da je prejšnji tajnik organizacije zakrivil velike nerednosti v gl. uradu. Nastala je preiskava, ki je dognala, da je bivši tajnik poneveril $6,172.92. Vest je v naselbini povzročila veliko razburjenje, vendar kot poroča "Ob-zor" ljudje več govorijo kot je utemeljeno. Nastala ' bo še obširna preiskava tekom katere bodo vse knjige pregledane za 15 let nazaj. Gl. tajnik je sicer izjavil, da je pripravljen škodo poravnati s tem, da izroči vso svojo imovino organizaciji, toda ker ima gl. tajnik krito svoje svoje posestvo z $5,000 dolga, se dvomi, da bi njegovo ostalo premoženje krilo celotno škodo. Njegova varščina je znašala samo $2,-000.00. Na vprašanje nadzornikov, kam je gl. tajnik dal denar, je odgovoril, da tega sam ne ve, kakor tudi natančne svote ne, katero je porabil. Pri zadnjih volitvah v Jugoslaviji je bil za poslanca v državno zbornico izvoljen Josip Tratnik, župnik v Rajhenbergu, in ki je brat poznanega Slovenca v Milwaukee, g. Antona Tratnika. V Kansas City, Kans., je preminul Frank Bratkovič, star 56 let in rojen v Vrhpolju pri št. Jerneju na Dolenjskem. V Ameriki je bil 38 let. Zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. Oba sinova se nahajata pri ameriški mornarici. Jetiki je podlegel v Windham, Mont., rojak Jos. Bartol, star 59 let in doma iz Loškega potoka. V Ameriki je živel 40 let in zapušča tu brata in dve sestri. V Rentonu, Wash., je umrl rojak Matija Strnad, star 68 let in rojen v Novi Štifti na štajerskem. Zapušča ženo. V O&k Creek, Colo., je umrl star pionir, rojak Jakob Z vab Dosegel je starost 90 let. Rojen je bil leta 1849 v Vojni vasi pri Črnomlju v Beli krajini in je prišel v Ameriko pred 50. leti. Nekje v Ameriki ima sina, pa ni ve- del za njegov naslov. Do zadnjega je bil ranjki pri dobrem zdravju. -o- pregovoril ameriški poslanik v Parizu, ki je nujno prosil Roose-velta, da naredi izjemo za Francoze in dovoli prodajo. Mnogo senatorjev je izjavilo, da bo radi tega zahtevalo javno debato v senatni zbornici. Govori se tudi, da bo Francija v najkrajšem času naročila nadaljnih 600 vojaških letal, ker produkcija doma prepočasi napreduje. -o-- Lojalisti so baje sedaj do-, sti močnejši London, 28. januarja. Španski poslanik v tem mestu je včeraj izjavil, da je lojalistična armada s padcem Barcelone postala boljša in močnejša, španski poslanik je dejal, da imajo lojalisti še vedno 700,000 vojakov, nadalje vojno mornarico, ki obstoji iz treh križark, trinajstih torpedovk, sedmih submarinov in dveh top-ničark, vse v najboljšem stanju. Lojalisti še vedno kontrolirajo 500 milj morske obali z važnimi pristanišči kot so Alicante, Valencia in Almeria. V provincah, ki sc pod kontrolo lojalistov je še vedno 10,000.000 prebivalcev. Španija je glasom zadnjega ljudskega štetja imela 24,000,000 ljudi. -o-- štrajkolomilci Washington, 28. januarja. Senatni odsek za civilne svobodšči-ne namerava vložiti v kongresu predlog, glasom katerega, ako bo predlog sprejet, bo prepovedano delodajalcem ob času štrajkov najemati štrajkolomilce. Odsek je mnenja, da so štrajkolomilci vedno osebe nizkega značaja, dvomljive vrednosti in pripravljene vsak čas za spopad z delavci ali pa s policijo. Delodajalci pa bodo lahko sprejemali ob času štrajka ljudi, ki se prostovoljno priglasijo za delo, ker postava ne more nikomur prepovedati, da ne bi smel delati, ako želi. -o- Nagla smrt Nagloma je preminul Anton Andrejčak, star 65 let, rodom Poljak. Družina je dobro poznana v slovenski naselbini, kamor se je priselila pred 30. leti. Ranjki zapušča tu soprogo Ano, sinove Steve, Anton, Walter, Peter, Hčerka umrla V nedeljo zjutraj je preminula šele en mesec in 7 dni stara hčerka Bernice Yartz. Družina Margaret in Joseph Yartz stanuje na 7009 Hecker Ave. Poleg žalujočih staršev zapušča tudi štiri brate in pet sester. Pogreb hčerke se vrši iz hiše žalosti v sredo ob 2. uri popoldne v cerkev sv. Vida pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Prizadeti družini naše globoko" sožalje! Vloge v bankah Tekom leta 1938 so se vloge v 473 bankah v državi Ohio dvignile za $51,500,000. Banke so posodile tekom leta $752,000,000 na razne vrednosti. Hitlerjev govor Kdor ima dobra ušesa bo danes popoldne ob 2. uri lahko slišal govor Hitlerja v Berlinu. V Clevelandu oddaja njegov govor WHK radio postaja. Proti tujezemcem Iz Washingtona se poroča, da je nastal v senatni zbornici kongresa sporazum, ki pravi, da se tujezemcem ne sme dajati relifna podpora. Napadene ženske Napadene ženske V nedeljo zvečer so bile zopet napadene tri mlade ženske na ulicah v Clevelandu. Napadalci so vsem odnesli denarnice. Podkupljivi sodnik Iz New Yorka se poroča, da je bil tam znani zvezni sodnik Man-ton obtožen, da je dobil $500,-000, da je razsojeval v prid kor-poracijam. Nov grob Danes zjutraj je nagloma preminul dobro poznani August Markioli, 10810 Parkhurst Ave. Pogreb bo vodil Louis L. Ferfo-lia. Podrobnosti jutri. Smrtna kosa Umrl je Fred Rus, po domače Lovrinov. Družina stanuje na 9522 Reno Ave. Pogreb bo vodil Louis L. Ferfolia. Podrobnosti poročamo jutri. George in William ter hčeri Helen in Mary. Pogreb se vrši v torek zjutraj iz hiše žalosti na 3537 E. 82nd St. v cerkev sv. Jožefa na Orleans Ave. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja. Povečano poslopje Trgovska zbornica v Clevelandu je naprosila generalni poštni urad v Washingtonu, da se v Clevelandu zgradi novo poštno poslopje, kjer bi dobili prostor vsi potrebni zvezni uradi. V Washingtonu so pa te dni odločili, ete novo poslopje ni potrebno, , pač pa bodo sedanjemu poslopju prizidali še štiri nadstropja. H r >&;> f * AMERIŠKftWo©M©VINA AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN ^ SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN I IO MIL DAILY NEWSPAPER f^ 24 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 30, 1939 __LETO XLII. — VOL. XLIL p bo Amerika priznala > generala Franca? | L>»*ton, 28. januarja. I |ilv?dnik Ro°sevelt je do- j JLU CeraJ pismo, v katerem se A0 ;vetuJe, da Amerika pri-Xnera Nacionalistično vlado *lhsttio 'Franca v -Španiji-«Seri Je kilo poslano po A-5Paina» Union for Nationalist HNo 1 drugimi, ki so pi- LailiPodPisali, so sledeči po-J[-au.t A m e!r i k a n c i: I rwi n in 0gden Hamond, Jllla ...ameriška poslanika v SoverJ1' Alfred Smith, bivši Jfobelter države New York, ^form," ^ailnoni predsednik Jlarth^ univerze, W. H. Mc-frajJ' poštni mojster v San Katolik Most Rev- Kelly> f|n K' škof za Oklahomo in 4ntic A dgewick- urednik At- J^Red • thly' V pismU na 2aci°la]nika Se P°udar-ia' da QNjo 55 zastopajo pravo ^jNtn spanskega naroda' najin,, ^narodnemu kornuni-Jj|i, ' katere se bore lojali- namerava napasti jJ Roosevelta Riitf^on, 28. januarja. V jg^zvečer 30. januarja bo ler pomemben politi-Potom radia in v diplo-se govori, cla bo Pflsed priliki napadel 11, n'ka Roosevelta. Obenem _ jL, ^ veljal senatorju Pitt-jffkkl 1 -ie. načelnik senatnega »N^n^ tuJezemf*k3 zadeve. Se je zadnje dneve izja- mS ke°v*ika ui treba stre" w¥' ^ Amerilca ga lahko pri-Ultlre od lakote" Hitler i®*išk,a Z VS0 usihati po ' Politiki. Obenem s Hit-iJjti f^.'0 govoril tudi italijan-er za zunanje zadeve. državljani 25 sodniji v Clevelandu I5I'iudj UarJa dobili sledeči na-ameriško državljansko QSiik Margaret šifrin, Jos. Spleti,,)' Kelen Priščak, Nick r%ta' Anton Gergat, Mary ' ^ristina Kačič, Ana fjb\h ', Ana Hartman, Chas. JSfH Iv ton Novak, Frank Za-gp* 11 ^unjiza, Ana Kovach, gfSjak, Elizabeth Penko. 0,)1 Dj. ^ aineriškim državlja-v iskrene čestitke! predavanja PriIl0i:lhjega meseca bo-11 i tu j V. C1evelandu več jako Jp, t1a zdravniških preda-a °P°zarjamo zla-a?' Vsa predavanja se V [Sty A11«n Memorial Medical rin§Hvditoriju na Adelbert JSii, Utlid Ave. Vstop k pre-JJfFHo ^ zastonj. 12. febru-Df??VOril dr' Howard Dit-®>et: "Kako se pripra-jHo^nitev." 26. februarja Neil McDermott W . Vnanje zakonskegž ' ln 12. marca se vrš dr. c. W. Wyckoffa ^ V aJavili> da so povzroči ker je Bender v kor rJ m V oni()Val proti relifni poc t kot jo je zaht< ^k Roosevelt. London, 28. januarja. Med 1 francosko in angleško vlado je r prišlo včeraj do tesnejših političnih in vojaških zvez v namenu, da sta obe državi pripravljeni za ^ vsak korak, ki ga nameravajo f narediti v Berlinu in Rimu. Angleška vlada je imenovala j direktorja mobilizacije, ki ima ; pravico sklicati bojne sile na suhem, na morju in v zraku, ako je potrebno. Kakšne nadalnje : pravice je dobil ta direktor, je 03tala vojaška tajnost. Francoski parlament je ob istem času dobil predlog, da se < dovoli vladi, da pokliče nadalnje rezerviste v službovanje in da se -0- Star pionir umrl V nedeljo zjutraj je preminul •John Intihar v visoki in častitljivi starosti 93 let. Stanoval je pri svoji hčeri na 15004 Saranac Rd. Tu zapušča štiri sinove Johna, Franka, Matijo in Antona ter dve hčeri, Terezijo Pir-man in Margareto Rožanc ter več drugih sorodnikov. Hčerka Frantes je zgorela v Collinwood šoli leta 1908. Pokojni je bil rojen v vasi Staravo, fara Sv. Trojica na Notranjskem. V Ameriki je živel nad 45 let in je bil eden prvih slovenskih naseljencev v Clevelandu. Pogreb ranjkega se vrši v sredo zjutraj ob 8:15 iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 452 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. uri in na sv. Pavla pokopališče. Bodi ranjkemu ohranjen častni spomin. Preostali družini naše globoko sožalje! Kar dve ohceti V nedeljo 5. februarja bosta v Newburgu kar dve ohceti. Svatje imajo vstop samo proti vstopnicam, katere lahko dobite na svoj ; dom, ako pokličete Diamond " 3474. Ker bo velik drenj, si pre-; skrbite vstopnice pravočasno, če } ne boste voglarili. i i še en grob Preminula je Ana Šemrich, - 9520 Heath Ave. Pogreb ima v - oskrbi Louis L. Ferfolia. Natančneje jutri. raztegne vojaška doba službovanja od dveh let na tri leta. Angleške radio postaje so včeraj apelirale na Hitlerja, da miruje, da prežene strah pred vojno in zasigura mir med narodi. Apel so poslali potom radia najbolj odlični angleški državniki in sicer v nemškem jeziku. Značilen je bil govor ministra za notranje zadeve, ki je dejal: Anglija ni samo nepremagljiva radi obilice orožja, ki ga ima na razpolago, pač pa tudi radi ogromnih financ. Anglija ne bc nikdar premagana, naj se zgodi kar hoče. ! f r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Bundays and Holidays_ NAROČNINA: Sa Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. 3» Ameriko In Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta *3.50. Za Cleveland, po«raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: US and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c ____JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1,909, at the Post Office at Cleveland, OWo, under the Act of March 3d, 1878. •40HB No. 24, Mon., Jan. 30, 1939 BESEDA IZ NARODA ■'»»»»««»» « «■«>«■»—■ » ■—» » * »—*■ w Zakaj imamo gostilne? i Gostilna je prostor, katerega lastnik ima dovoljenje od države, da toči opojno pijačo gostom, ki mislijo, da potrebujejo nekaj bolj močnega kot kavo ali vodo. V enem oziru so gostilne tudi zbirališče znancev in prijateljev ob gotovih prilikah, kadar imajo ljudje čas, da se pomenijo o svojem življenju in trpljenju, o dobrih in slabih časih. Gostilne so nekaki domači klubi, kjer se zbirajo prijatelji, mogoče za šalo zaigrajo parkrat na karte, poslušajo veselo godbo, in ko so do prave in dostojne mere pokrepčani z vsem, se mirno in dostojno vrnejo domov. Postava ima precej ostre določbe glede poslovanja go-stiilen, le škoda, da se te določbe vselej ne upoštevajo pravilno, in v tem slučaju so vselej gostilničarji oni, ki morajo nositi končne posledice; Postava pravi, da se mladoletnim absolutno ne sme prodati kaka opojna pijača, da se pijancem sploh ne sme servirati. Kdor ima dovolj, pije radi neizmer-nosti, krši ne samo državno postavo, pač pa spravlja tudi gostilničarja v zadrego, končno pa škoduje svojemu zdravju in ruši srečo svoje družine Kolikokrat smo bili priča, kako v gostilnah, kjer gospodar ni možak, padajo pijani ljudje po tleh, kjer obležijo. Zopet drugje preklinjajo sebe in druge, Boga in ves svet, kot bi bili drugi krivi, da se jje dotični preko postave in preko svoje človeške dostojnosti opojil. Pošten gostilničar bo v takem slučaju skrbel, da sploh ne pride do enakih prizorov kar je prav lahko. Pazi naj, da ne proda več pijače, kadar vidi, da ima pivec dovolj. Drugič naj pazi, da ne proda onim pijače, ki pridejo že vinjeni in pijani, z glasno kletvijo v ustnih, v njegove prostore. Mnogi taki ljudje mu bodo drugi dan hvaležni, kajti gostilničar jim ni prihranil samo denar, pač pa tudi poštenje, glavobol in propast. Tak gostilničar bo lahko vsakomur odgovarjal na svoje poštenje in bo vedel, da ni jemal dolarjev iz žepov ljudi, ki sploh niso vedeli radi pijanosti, da zapravljajo denar. Kot je pijača dobrodejna, včasih celo potrebna, kadar se uživa v dostojni meri, tako je opojna pijača pravi strup za materialni in moralni napredek vsega naroda. Pa še več. Oni, ki izkoriščajo postavo, ki se čezmerno napijejo, ne škodujejo samo svoji družini, kateri manjka dohodkov, pač pa polagajo s svojim obnašanjem temelj novi nesreči, ki že prihaja izza vogala — temelj novi prohibiciji. Ko je prišel predsednik Roosevelt na krmilo vlade, se je vpeljalo najprvo pivo, kmalu potem smo dobili postavno vino in pozneje tudi žganje Prohibicija je bila odpravljena iz dveh ozirov: prvič so se pod prohibicijo vršili strašni zločini in nemoralnost, pilo se je vseeno, skrivej in strupeno brozgo. Drugič pa vlada od vsega tega ni dobila nobenih dohodkov. Ko je Rooseveltova administracija rabila denar, da pomaga brezposelnim, je računala, da če odpravi prohibicijo in računa davek na opojno pijačo, da zna dobiti letno do $600,000,-000 davka na opojno pijačo. V tem se administracija ni motila in dohodki od opojne pijače znašajo danes letno nekaj nad sedemsto milijonov dolarjev. Toda ni bilo dolgo potem, ko je bila prohibicija odpravljena, da so gotovi ljudje začeli izkoriščati opojno pijačo. Dasi so posamezne države uvedle vsakovrstne stroge postave glede prodaje, pa vse ni nič pomagalo. Neizmernost se je v kratkem zopet pojavila, opojno pijačo se izkorišča na levo in desno, tako od strani odjemalcev, kot od strani gotovih prodajalcev. In vse to med Amerikanci nikakor ne more biti brez .'posledic, in nekaj jih čutimo že danes, nekaj jih bomo pa v kratkem. Odkar je bih prohibicija preklicana, so že štiri države izmed 48 glasovale zopet za popolno prohibicijo. V 21. drugih državah se je vršilo glasovanje v manjših mestih, da se odpravi opojna pijača, da, niti država sama ne sme prodajati postavno zalogo pijače v ondotnih krajih. Vzemimo državo Ohio. Tekom zadnjih 3 let se je odpravilo v državi Ohio niqmanj kot v 279 mestih in vaseh pijačo. To daje fanatičnim nasprotnikom opojne pijače pogum, in ne bo daleč čas, ko bodo izkoriščevalci opojne pijače morali zopet zlezti v podzemeljske luknje in piti tam munšajn ter si kvariti zdravje, ako ne pridejo dovolj hitro k pameti, da trezno uživanje opojne pijače koristi, toda izkoriščanje pelje v pogubo. Kaj pravile! Clevelandske gospodinje, ki se pritožujejo, da mesto ne pobira redno smeti in odpadkov, naj malo potrpi j o. Volivna kampanja bo kmalu tukaj in takrat vam bodo odpadke kar iz rok jemali. * * * Zadnje županske volitve v Euclidu so bile pozorišče silne politične bitke. Ampak kakor se obljubujejo za letos, so bile zadnje volitve pravi špas in domača zabava. Sedanji župan, ki ni menda v ničemer izpolnil svojih številnih obljub, bo imel na rokah sila težak boj za ponovno izvolitev. Nekaj se govori, da bo zopet kandidiral bivši župan Ely, ampak gotovega ni še nič. Samo toliko je gotovp, da bo precej aktiven v volivni kampanji in njegovi številni prijatelji tudi ne bodo držali križem rok. Odgorvor Frank Barbiču Čudim se Frank Barbiču, ker tako malo zaupa moji sposobnosti, da je smatral moj dopis, ki sem ga napisal njemu v odgovor, da je bilo to delo Rev. Jagra in da sem dopis jaz samo podpisal. Kolikor vidite mojih dopisov v javnosti in če. bi mi vse pisal Rev. Jager, bi moral delati samo to. Prav za prav si pa še štejem jaz v veliko čast, če Bar-bič trdi, da je moj dopis spisal Father Jager. S tem mi daje Barbič priznanje, da je bil dopis dobro napisan. Najbolj se bo pa čudil Rev. Jager, ko bo bral, česa ga dolži France Barbič. Bodite prepričani, g. Barbič, da za take dopise ne potrebujem nobene pomoči. Sam, popolnoma sam in brez vsakega posebnega tuhtanja napišem Barbiča odgovor v 15 minutah, čeprav ne pripisujem sebi nikakega literarnega znanja. Kar imam je samo moje globoko versko prepričanje in pisanje mi narekuje srce. Nič se ne hudujte, g. Barbič, če se Vas malo potipam. Vsega še niti povedal nisem. Ce ne bi bili Vi pisali tistega nesramnega napada v obligatni številki Prosvete, bi se jaz za Vaš dopis niti zmenil ne bi. A ker ste rabili člansko številko, da ste delali krivico katoličanom z napačnim tolmačenjem o župniških računih pri pogrebih, nisem mogel molčati. Ce se jezite radi priziva v Washington, kar članstvo lahko stori, Vam povem, če bi imeli naši ljudje le nekaj tiste verske zavesti: kot/jo imajo, na primer Irci, bi Prosve-ta ne uganjala tako propagando proti veri in Rimu. In tega ne „dela članstvo, ampak skupina organiziranih dopisovalcev, kateri gledate, da roka v roki, kakor topovi na bojni poljani, streljate naprej in naprej na katoliško Cerkev. Dokler se vi poslužujete svojega časopisa, katerega sami vzdržujete in naročate, pišite kar hočete. Dokler pa vi izkoriščate člansko številko za propagando v namenu, da odvračate ljudi od verskega življenja, smo pa mi katoličani ne samo dolžni, ampak tudi poklicani, da branimo in zagovarjamo svoje katoliško prepričanje. V kolikor ste opravičeni vi posegati v Prosveto, sem tudi jaz opravičen. Tudi jaz sem bil član SNPJ, dokler me niso brez vzroka fliknili iz nje, ko niti vedel nisem zakaj. Glede neke kolekte $3,000,-000 za papeža pa res ne vem ničesar. Ne vem kje ste to pobrali, g. Barbič, saj se Vi vendar ne brigate za katoliške kolekte, torej kako da Vam je to tako dobro znano, ko niti meni ni. Glede protestov za Primor-je in naše zasužnjene rojake, sem jih jaz prirejal že pred leti. Ne vem, kje ste bili takrat Vi. In kaj mene briga sodnik Frankfurter! Kaj take oslarije spravljate na dan! Glede vere predsednika Roose-velta, Vam pa lahko zaprašim v obraz, da je on globoko veren mož. On ne taji Boga kot ga vi "naprednjaki." Ali ni v svoji poslanici na kongres v začetku tega meseca prvo poudarjal, da nam je potrebna religija? Seve, Vi tistega niste brali, ker predsedniške poslanice so za Vas pregloboke. Tudi v Father Coughlina se zaletujete, g. Barbič. Rečem Vam, če ste v resnici mož za delavca, kakor se vlečete iz hlač, potem morate vzeti pred Fathrom Coughlinom klobuk doli. On je mož, ki ga spoštuje milijone Amerikancev, ki nekaj razumejo. Njegove ideje so za izboljšanje delavskega stanu ,pa ne potom revolucije, kot je Vaš namen in cilj in Vam enakih. In kaj ste še zbasali v Vaš odgovor, da katoliška Cerkev prepoveduje sežiganje mrličev, pa se Grdina vseeno drzne katerega sežgati. S tem ste se zopet pokazali, da ste manjši kot otrok, ki obleče prve hla-čice. Vsak pogrebnik mora vendar storiti tako, kot mu je določeno in ukazano po onih, ki naroče pogreb. Jaz spoštujem članstvo S. N. P. J., pomilujem pa ga v tem oziru, ker je nasedlo pravilom, da katoličani nimajo tistih pravic kakor takozvani naprednjaki. Zamerim jim v tem, ker so tako ponižno pokorni tistim par rdečim diktatorjem. Kadar kdo potip-lje take, kot je Barbič, ki se neprestano zaletu je v katoličane, pa že zacvili, da se napada članstvo SNPJ. O tej taktiki že vrabci na strehi čivkajo. K zaključku Vam povem pa Še to in vsem tistim, ki so Vam enakega mišljenja, kar lepo v miru pustite naše verske zadeve. Dokler ničesar ne prispevate za naše katoliške ustanove, vas tudi nič ne brigajo. Potem vas bomo tudi mi pustili v miru, pa ne bo nobenega prepira. Ce pa mislite, da doste napadali, blatili, omalovaževali in se norce brili iz naših cerkva in verskih obredov, pa da bomo mi lepo ponižno molčali, se salabolsko motite. Za vsak vaš napad boste dobili odgovor z retur recepi-som, brez pardona in brez pri-zanašanja. 1 In verjemite mi, da mi ne bomo ta kratko vlekli, absolutno ne. Anton Grdina. Lepa proslava v Newburgu Kaj takega dozdaj še ni bilo v cerkvi sv. Lovrenca, kot je bilo v soboto 21. januarja letos. Ta dan sta prejela zakrament sv.za-kona Ludvik Barle, sin spoštovane družine Frank in Jennie Barle in Mary Blatnik. Oče ženina je doma iz fare Dobrnič na Dolenjskem. Matije doma pa iz Hinj, Mrs. Barle 'je mlutrud-ljiva delavka pri društvih in pri cerkvi. Velikokrat jo vidimo hoditi od hiše do hiše z vstopnicami in vabi ljudi na prireditve. Nevesta je pa hči Domen in Mary Blatnik. Bog živi novopo-ročenca na mnoga leta. Naj vama bo zakonska pot skozi življenje gladka. Božji blagoslov naj vaju spremlja do zlate poroke, katera naj bi se. vršila čez 50 let v krogu številnih otrok in vnukov. Po tej poroki pa sta stopila pred oltar Domen in Mary Blatnik, da ob navzočnosti sinov in hčera ter ljudstva, ki je napolni lo cerkev, ponovita obljubo zakonske zvestobe, katero sta si prvič obljubila pred tridesetimi leti. Domen Blatnik je bir rojen leta 1885 v vasi Velike lese, fara Krka na Dolenjskem. Kot mlad fant je prišel v Ameriko leita 1902 tu sem v Newburg. Leta 1909 se je odločil, da poleg dobrot, katere je takrat Amerika delila naseljencem, hoče prejeti tudi sv. zakon. In kar se je Domen odločil, je tudi storil. Tako dela tudi še sedaj. Za zakon je potreba dveh, to je fanta in dekleta. To ti je nekaj časa Domna skrbelo, kje bi dekle dobil. Nekoč se mu pa komaj 16 letna Bo-krova Marica prijazno nasmeh-ljc, pa je bilo za Domna konec skrbi in svatba se je vršila v Plutovi dvorani. Pisec teh vrstic se še dobro spominja, da smo bi-i dobro postrežem takrat. V zakonu se je rodilo sedem otrok; dva sta umrla, pet jih živi. Alice je poročena z poznanim in za vse dobro vnetim rojakom John Kaplanom. Mary je poročena sedaj z Ludvikom Barle. Sinovi so pa še doma pri starših na 3550 E. 81st St. Domen Blatnik je ves čas bivanja v Ameriki zaposlen pri A. S. W. .Co. Minulo leto so mu dali neprostovoljne počitnice. Sedaj je pa zopet na svojem mestu pri1 delu. Domen je vedno uradnik pri kakih društvih in kjer je on uradnik, je red. Koliko truda in skrbi je že on imel pri društvih, ve le Bog. Ob vajini 30 letnici poroke vama kličem iskrene čestitke. Imela sta težave, skrbi in žalost, ko je tudi smrt obiskala vašo hišo. Pa vse sta udana v božjo voljo pretrpela. Zavedala sta se, da kar Bog stori, vse prav stori. Zato bodita prepričana, da bosta imela bogato plačilo v nebesih. Naj vama dobroti j ivi Bog lajša vajino nadaljno življenje, da bi v milosti božji zdrava dočakala zlati jubilej. Naj še omenim starše Mrs. Blatnik. To sta Karol in Josephine Boker, ki živita na 3538 E. ,82nd St. Mr. in Mrs. Boker sta se poročila leta 1892 v Zagradcu pri žužemberku. Mati se je pred zakonom pisala Mustar. Ko je mladi in močni mož sprevidel, da si v domovini ne more pridobiti premoženja in ljubljeni ženici ne more nuditi udobnega življenja, se domisli na Ameriko. Seve, tu so bile pa zapreke. Ljubeča ženica ga ni hotela pustiti od sebe. Le ko ji je za trdno obljubil, da gre samo za dve leti, ga je pustila. Pa človek obrača, Bog pa obrne. Leta so potekala, Karol je denar služil in ženi pošiljal. Leta 1902 je pa Mrs. Bokar prišla sem k svojemu ljubljenemu soprogu. S seboj je pripeljala 8 letno hčerko Marico, ki je sedaj Mrs. Blatnik, ki je sedaj že stara mati. Oče Karol je še močan mož, dasiravno jih ima že 73 na ramah. Le njegov hrbet mu dela preglavice, da mu ne pusti hoditi pokonci. Mati je pa trdna in izgleda kot kaka 40 letna žena. Bog ju živi še dolgo let. V zakonu sta že 47 let. čez tri leta, ko bo vajina zlata poroka, pa tudi mene povabita na zlato ohcet. Vsem skupaj pošiljam, lep pozdrav. J. Resnik Voglar ji pridejo v Newburg Kaj je pa to, voglarji? Te besede pa še nismo slišali mladi ameriški Slovenci. Pa sem vprašala mojega moža, ki je iz starega kraja doma, o tem in je rekel, do, kadar se dva para ženita tam v starem kraju, se domači fantje zvečer zberejo pred hišo, kjer je ohcet, zapojo in uganjajo vsakovrstne šale. To se pravi vogla-riti. Pa kamelo tudi napravijo. Ste že slišali o tem? čakajte, vam bom povedala. Najprej napolnijo dve vreči z slamo. Ti vreči privežejo na kratko lestvo. Dva fanta vzameta testvo na rame, vsak na enem koncu. Vso to stvar pa potem z rjuhami pogrnejo. Spredaj napravijo nekako glavo in kamela je gotova. S to kamelo gredo v hišo ter jo predajo svatom, da dobijo pijače. Ako svatje vprašajo, če ima kamela tudi kaj mleka, jo po-molzejo. Za to so pa premeteni fantje pripravljeni. Tisti fant, ki nosi zadnji konec kamele, ima pripravljeno skledo z mlekom. Ko hočejo kamelo pomolzti, pa jim nalije mleka v golido. Oh, ko bi naši newburški fantje tudi na 5. februarja prišli vo-glarit v SND na 80. cesto takole ob' osmih zvečer, ko se bosta ženila dva para in da bi napravili kamelo, kot jo znajo v stari domovini. To bi bilo smeha! Nič se ne ve, morda jo pa bodo. In ker se ne ve, če jo bodo ali na, pa povabim vse ljudi iz vsega Clevelan-da, da pridete pogledat, kako se bosta ta dva naša para ženila. Saj to že vsi vemo, kako se mladi ženijo, saj je vedno kaka poroka. Toda take, kot bo v nedeljo 5. februarja, pa še ni bilo. Pa če še voglarji pridejo in napravijo kamelo, ki bo dala tudi mleko, bo pa res velika škoda, če bi ne bili navzoči. Zato vabijo članice društva Pres. Reš. Telesa vse, od blizu in daleč k nam na oglede. Vem, da se boste nasmejali do polne mere. Zato pa kupite vstopnice pri članicah ali v prodajalni pri Mrs. Frances Perko, 3545 E. 81st St, ali pa pri spodaj podpisani. Pozdravljam vse čitatelje tega lista in želim, da se vidimo na ohceti v SND na 5. februarja ob osmih zvečer. Rose Blaz, tajnica —o- Pismo iz Kalifornije San Francisco, Cal. — Priloženo pošiljam zopet naročnino za pol leta. Zelo mi ugaja vaš list, ker ima točne dnevne novice in dosti dopisov. Vesel sem bil, ko sem bral, da bo v Clevelandu letos dosti dela. Tudi jaz nameravam priti v Clevelanda enkrat v maju. Ako bom dobil kako delo, se bom tam stalno naselil. Tukaj se nahajam stalno pet let in pol in delam pri WPA. Pa se ne ve, kako dolgo bo še to delo trajalo, ker jih vsak dan dosti odslovijo. Drugega dela pa ni dobiti, vsaj zame ne, ki sem že v letih, čeprav sicer priden delavec. Saj v Clevelandu me dobro poznajo, ker sem delal mnogo let v tamošnjih tovarnah. Od tukaj večkrat pošljem slo venske časopise prijatelju v Se bastopol. Zelo se mi zahvaljuje zanje. Piše, da se bo nekaj farmarjev naročilo na Ameriško Domovino, nekaj pa na Glas Na roda. Jaz sem naroden na tri slovenske liste in mi vsi trije ugajajo. časa imam pa dosti za branje. Ko pridem v Cleveland, se pa kaj več pomenimo. Sedaj pa pozdravljam vse čitatelje in čitateljice po širni Ameriki, Kanadi in v daljni Jugoslaviji, zlasti pa še one v Clevelandu. Frank Zaje Lepo praznovanje Euclid, O. —No ja, kaj bo pa sedaj. O, nič posebnega, samo to bo, da bo Oltarno društvo sv. Kristine obhajalo svojo 12 letnico 5. februarja. Za ta dan se pač spodobi, da ga dostojno proslavimo. Pri prvi sv. maši se kor-perativno udeležimo sv. obhajila. Vse članice, brez'izjeme. Zvečer bo pa vse dobro preskrbljeno za dobro zabavo. Trebarjev orkester nam bo igral kot še nikdar prej. V kuhinji se bosta pa pridno obračali Kristina Filipčič in Mary Laurič. Pri bari bodo pa fest bartenderji. R. Zdešar, K. Robert bosta skrbeli za dobro zabavo pri kartah in tisto, ki iz -žakeljčka pride, ker daril bo dosti. Tako bo za stare in mlade dovolj zabave. Brala sem v A. I). dopis od Mrs. Kogovshck, kako se ljudje zanimajo za novi samostan v Le-montu. To je res lepa ideja temu podjetju pomagati. Kadar se zida kaka narodna stavba, se ljudje kar čutijo dolžne pomagati in kupujejo delnice vse vprek. Mnogi jih potem hranijo, ne z;ato, ker so toliko vredne, ampak ponosni so nanje češ, saj sem tudi jaz nekaj prispeval za dobro stvar. * Tudi jaz sem dobila eno tako proš*njo s pripombo, da se lahko tak dar obrne za večne sv. maše. Tako vidite rojaki, lahko že sedaj preskrbite za sv. maše, da se bodo brale po naši smrti. Mnogim. niti ni znan položaj V Le-montu. Za male razmere že zadostuje kot je sedaj, toda njih samostanska družina se veča. In ker mislijo tam vzgajati tudi dijake za duhovniški poklic, imajo namen že mnogo let, da bi izboljšali ta prostor in ga povečali, da bo odgovarjal potrebam, j Koliko denarja Slovenci damo za i razne dobrodelne namene! mo jim sedaj korajžo in se dij mo pregovora, ki pravi: kdor J tro da, ta dvakrat da. Pozdrt 1 jeni! ^ 'j 19. februarja v Co> -o- Iz Euclida Tem potom naznanjam s1l šem in ljubiteljem ŠkWs| kov, da nam bo 4. februff, Mr. Anton Grdina razkadi slike vseh vrst. Posebno ^ bodo zanimale slike od z8*}1] ga skupnega koncerta. Sa]js ste, da ima Mr. Grdina vef kaj lepega za pokazati. J rej vas v imenu Škrjai>c|' vljudno vabim, da pridete P! gotovo pogledat te slike, i ta dolžnost naših starŠevJ da nas podpirajo, kajti i dohodkov ni obstoja. "J na svidenje v soboto 4. ar j a v Društvenem dom11, : Za leto 1939 smo SkiKffJb, izvolili sledeči odbor: P • sednica Angela Kern, ' predsednica Mary Stegel-,.] nica Emma Gerl, blagaj'1'! ka Caroline Pibrovec, P11 , v • v I : ski odbor Ernest Kovadc' | let Vogrin in Christina H Violet Vog': Slovenskim rojakofl1 nimivo zgodovins* b povest! j8® Kdo izmed naših drag^J riških rojakov bi se ne j z vs^ dušo in srcem S?0/! na ljubljeni rojstni kr'1,f° ga nikoli ne more PoZ [J pismih in knjigah, ali v l jen ju z onimi, ki so se li z izleta iz domovine , dno in vedno si žele ^ tujini tople notranje N !a ljubljenim in nepozabni"1 ">< mačim krajem. Močno in toplo tako " ^ njo vez Vam nudi breZ j i knjiga, v kateri je -bitje in žitje te naše ( ^ zemlje. In ta knjiga 3e ^ a mno — Matičičeva , ska povest "Živi izviri/ «v teri je živo podano vse ^ življenje preteklih P°, [ ' ter borbe, rast in žilavi F r ] gi današnjega našega r°;i ^ se zakoreninjen v . ;u zemljo ne mara nikomur kniti. J r Knjiga je zburila se!'l»;),' kritika jo prišteva me na dela izvirnega slo^ < in prva spričo njenih v ^ Coj izredno bogate vsebin , j odlikovalo literarno x&^ Srrc če s prvo banovinsko ^^ lat Da bo knjiga tem t0t stopna ameriškim roja prevzela zalogo za ( ( moja sestra v Chicag1; ; tj, beni slovenski družin1; j kj društvu in ne v knj'2' ,j i- ^ smo manjkati knjig*1. , j IZVIRI"! Pišite tak<» ilj, na naslov: Mrs. Agn^ji «i! can, 303 Eugenie St.> 111. Dobite jo za $2.00 ' nino vred. Knjiga )e e,tr»: .^'h vezana in obsega 412 »i^- Vsem ameriškim 1 Srečno novo leto! . „1? 'i s, V Ljubljani, G. J" } Ivan K * V c> ^t:»ii!iiiiii{»tiiiiiii:ti»»»i:ni:miiimm» 193 a FEB. 193 9 isulWlTuSH E® □C JI®! 314! L5jL6j[7j[8 mm ^13:14; 15 16 17 18 Po nemškem Izvirniku K. Maya DRUŠTVENIH PRIREDITEV MALI OGLASI Pri nas dobite vsak pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase po 6c komad. Domače kislo zelje po 6c funt. Se vljudno priporoča gospodinjam Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. feci Poljakov iz okraja Zakopale, ki se nahaja v karpatskem gorovju, je dospelo v Ameriko, kjer bodo po mestih kazali njih narodne plese. V 18. stoletju so bili Zakopanci roparji, ki so prežali na potnike in jih ubijali. 'Njih ples je tradicija teh roparskih napadov. Na stanovanje vzamem žensko ali dekle. Sem sama za sebe. Opremljena soba in kuhinja na razpolago. Vprašajte na 1167 Norwood Rd., zgo-rej. (24) Farma naprodaj ali se zamenja. 55 akrov, dobra hiša, vsa potrebna poslopja, 15 akrov trte, 5 akrov sadnega drevja. Elektrika v hiši. Ob tlakani cesti v Madisa-r.u. Vprašajte na 744 E. 232 St. zvečer. (24) ———u—- DNEVNE VESTI Zarota fašistov v Braziliji je bila uničena Sao Paulo, Brazilija, 29. januarja. Fašistična zarota, ki je nameravala polastiti se državne uprave v Sao Paulu, je bila odkrita in ob pravem času zatrta. Fi.šisti so nameravali odstraniti tudi brazilskega predsednika Varga. Zarota je bila že močno razširjena po vsej Braziliji. POUK V ANGLEŠČINI Začetnike in druge PRIVATEN POUK Frances Zverina, 310 Citizens Bldg. CHerry 4050. (Jan. 16. 13. 30. Febr. 6.) V državni jetnišnici v Raleigh, N. C. je govoril jetnikom bviši boksar Jack Dempvey. 3. odSovoril. Menda je pre- m< slJeval, kako bi me nalagal in ni; ^muznil. °novil sem vprašanje in mu ,®e točneje občutiti nož. di Gospod, nikar me ne zakol j i!" i ,i£0sil- "Vse bom povedal." Igo ^ Povej, ali je Ahmed Azad lji . tisti sem! Odgovori!" žj ka ng ° da si zvedel za sela, te- oi koIj,?m' Pa r'es J'e> odposlali S oi I "If "K < kadarkoli in kakorko- CteH poljubi, tii '% mu povej in —." pi? ^afi°,Rene sme zgoditi!" 6l'Gandur j« bil. grozeče n.a- 8t0; moreš odločati, kaj bo-' ne da bi prej mene hzt,« ' Kdo poveljuje tu, ti ali a 0 Si prišel sem?„ sem ga f "Vj^ vprašal. S.^la em' da sta odšla> nista i ^ka sem si misliJ' da h teS'J pkrivaš' Pa sem stopil %jen.prišel sem v ožino, čul [,Sl. 3e in počakal. Vse sem b! - nimaš pravice nudi-L^a-°vražniku! Mene bi bj. | | c t:-„,PrT)ositi miru tele kurdij- C^Uial Ulneš!" S2m mir, nisem pa f^ t «Je?a. Razumeš? In jaz 5 »e Pati! jK^si.. če sklepam mir? " i ' V 5?.vWene' Pognal si me ' več nočeš slišati o neni. čemu laziš za menoj ? Ali lisem svoboden človek? Ali ne mem storiti, kar se mi zljubi? Stori, kar hočeš! Pa pusti tu- r li meni mojo svobodo!" c Krepko in s poudarkom sem gjQ ;ovoril. Izgubljal sem potrpež- , jivost. šejhov nastop je bil že „ 'eč ko predrzen. ^ "Dobro!" se je zadri. "Ampak ^ ale Kurd je moj ujetnik! Izroči. ^ ' ,,, o. J m ga!" ^ "Nikdar! Ujetnik je last tistega, ki ga je ujel. Tako je v nava-li tod. In dal sem mu svobodo, ® 1 lisem vajen, da bi snedel dano stV( )esedo. Tako bo, kakor sem rekel. Svo- 1 )oden je!" S1° "Ne!" Av Skočil je in zgrabil Bebbeha za ■amo. Pri "Moj je! Pri Allahu ti.prise- ver ;am, da —." "Stoj! Ne prisegaj! Ne mo- lja jel bi izpolniti prisege!" ca "Izpolnil jo bom in ti povem, 1 da bom branil svojo voljo z oro- pri žjem v roki!" kol "Tudi nad mene boš dvignil orožje?" sk( "Nad vsakogar, ki mi bo na- na ^protoval." Ledeno hladno sem povedal: yj, "Dobro! čisto kakor hočeš! če V£ ne velja več prijateljstvo in ne hvaležnost, ne previdnost in ne na uvidevnost, pa naj odloča orožje! Bo pač danes prav kakor tisti-krat, ko sta z očetom zahtevala smrt Gaza Gaboje in ko je oče plačal svojo, trmo s smrtjo! Dejal sem, da bo tale Kurd ^ prost, in ne bom snedel besede. ^ Izpusti ga!" p "Ne!" je zaškrtal. "Izpusti ga, sicer boš čutil mojo pest! Poznaš jo!" "Udari! Drzni se!" je grozil D( in izdrl nož. Zamahnil sem, udaril pa ni- re sem. . . Trdo blizu nas je iza grma po- ^ čil strel in še eden. Amad el-Gandur je izpustil Kurda, se za- ^ ^ sukal in omahnil na skalo. Kurd je zbežal. Izza grma pa x sta planila dva druga in s puškinimi kopiti navalila na mene in na Angleža. V takih nevarnih trenutkih, ko gre za življenje, stori človek v drobcu sekunde več, nego se da povedati v desetih sekundah. Nisem čakal na napadalca, planil sem najbližjemu naproti, skočil na stran in mu, s tako silo sunil pest pod pazduho dvignjene roke, da je izpustil puško, jeknil je, odletel pet šest korakov daleč in se sesedel ko vreča. Drugi je medtem naskočil lorda. Zamahnil je, pa ni zadel, lord se mu je umaknil. Skočil sem za njim, ga podrl na tla in ga držal, da mu je Lindsay vzel pištolo in nož iz pasu. i Mesec mu je sijal v obraz — : in spoznal sem brata rajnega ■ šejha Gazal Gaboje. Tisti je bil, ki sem z njim sklenil prijatelj-I stvo in ki sem se radi njega spri z Mohammed Eminom in Amad el-Gandurjem. Prvi napadalec se je medtem pobral in zbežal. Nisem mu bra-- nil. Anglež pa je kričal: e "Tamle beži, lopov! Držite ga, i sir Kara!" "Pustite ga! Vse dragocenej-a ši plen smo tule dobili v pest! Poglejte si ga!" a "Kdo bi bil— ? By God —! Ali a ni tale človek tisti slavni šejhov il brat, ki so ga tistikrat hoteli za il vsako ceno ustreliti —? n "Da! Brž med skale! Utegne biti še več Kurdov v bližini. Po-i- brigajte se za Amad el-Gandur-i- ja!" j- "Nikogar ne potrebujem, sam i pojdem!" je dejal Amad, ko je ia Anglež pristopil, da ga podpre, iz "Ti si vsega kriv, effendi! Tega ti nikdar ne pozabim! Udariti '? si me mislil, ranjen sem —. Pri le i kraju je med nama, za vedno pri o', kraju!" FEBRUAR 4.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ, zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 4.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v S. N. Domu. 4.—Kazanje slik od nastopov slovenskih mladinskih pevskih zborov v Slovenskem društvenem domu v Euclidu. 5.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, "minstrel show" v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Frances Susel Cadets prirede Valentine Dance v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, plesna veselica v S. N. Domu. 11.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi veselico v češka Sin Sokol, 4314 Clark Ave. 12.—Koncert in igra Mladinskega zbora Slovenskega doma na Holmes Ave. 12.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo plesno veselico v avditoriju S. N. D. Pustna sobota. — Maškerad-na veselica Gospodinjskega kluba na Jutrovem, SDD. 17.—Sunny Ray's orkester, ples v S. N. Domu. 18.—Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ priredi maške-radno veselico v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. 18.—Društvo sv. Družine št. 207 KSKJ ima veseli v S. N. Domu v Maple Heights. 18.—Ženski klub Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi maškaradno veselico \ zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. 19.—"čevljar in vrag," opereta, priredi pevski zbor Ilirija v Slovenskem domu na Holmes Ave. 21.—Klub skupnih društev fare sv. Kristine priredi maške-radno veselico na pustni torek. MAREC 4.—Mladinski pevski zbor Škrjančki, card party v Slovenskem društvenem domu v Euclidu. 12.—Marie Prisland Cadets, predstava v S. N. Domu. APRIL 15.—Društvo sv. Helene št. 193 KSKJ, oranžni ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 15.—Pevsko društvo Lira ples v Twilight Ballroom. 22.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 23.—Mladinski pevski zbor ŠDD na Waterloo Rd. priredi mladinski koncert. 23.—Društvo Naš dom št. 50 SDZ, praznovanje 10-letnice obstoja in blagoslovitev zastave v S. N. Domu na 80. cesti. 29.—10-letnica Ženskega odseka Slovenske zadruge z večerjo in plesom. Igra Melody Club. V S. D. Domu na Waterloo Rd. 30.—Pomladanski koncert društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti. 30.—škrjančki priredijo koncert v Slovenskem društvenem domu v Euclidu. MAJ 6.—Podružnica št. 47 SŽZ priredi Materinsko proslavo z igro in plesom v S. D. Dvorani na«Prince Ave. . " 7.—Koncert in ples društ-• va Adria v Slov. društvenem ' domu na Recher Ave. 7.—Podružnica št. 10 SŽZ priredi materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes . Ave. ; 14.—Pevski zbor Ilirija Jr in Hi priredi v počast materam z koncert v Slovenskem domu na J Holmes Ave. I 14.—Mladinski pevski zbor 1 "črički" ima koncert v S. N. 1 Domu na 80. cesti. JUNIJ ! 4.— Društvo sv. Vida št. 25 ^ KSKJ piknik na Pintarjevi far- . mi. ( 18.—Piknik društva na Ju- t trovem na Bradley Rd. 25.—Skupna društva fare £ sv. Vida, piknik na Pintarjevi , farmi. i JULIJ 23.—Društvo Brooklynski -Slovenci št. 48 SDZ priredi pik- ( nik na Zornovih prostorih na ] Bradley Rd. i 25.—Piknik kluba collin- : woodskih groceristov in mesar- f jev na Pintarjevi farmi. AVGUST 5.—Fara Marije Vnebovzete priredi piknik na Pintarjevi farmi. SEPTEMBER 2.—Sam. društvo Presv. Srca Jezusovega praznuje 40-letnico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. OKTOBER 29.—Koncertna proslava 25-letnice društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti. NOVEMBER 12.—Mladinski pevski zbor "črički" ima koncert v S. N. Domu na 80. cesti. ■ -o- Po stoletnem koledarju bosta pusta pomlad in vroče poletje Prvi stoletni koledar je sestavljen po zapiskih, ki jih je zbral 1 od leta 1652. do leta 1658. dr. Mauritius Knauer, opat samostana v Langheimu. Ta mož je štu-' diral na dunajskem vseučilišču. s Tam se je zanimal zlasti za zvez- 1 doslovje in zdravilstvo. V svojem 36. leta je1 postal že opat ime- - novanega samostana. Učeni mož n pa se nikakor ni mogel razumeti s takratno cerkveno in posvetno 2 gosposko, s katero je bil v stalni v borbi. !S Kljub tem borbam pa se je z vnemo posvečal študiju. Zgra-r. dil si je majhno vremensko opa- zovalnico. S svojimi opazovanji \ je hotel služiti čisto vsakdanjim potrebam. Knauer je hotel zanesljivo svetovati ljudem, kako gj naj obdelujejo polje-travnike in (jr vinograde, kako naj se aj varujejo vremenskih nezgod §a in bolezni. Ker je odvisno pr vse to od poznavanja vremena, itc je začel zbirati svoja izkustva. te Celih sedem let je vsak dan zapi- ve soval, kakšno je bilo vreme. Prav je spoznal, da potekajo vremen- V1 ske izpremembe po gotovih zako- ci, nih prirode, napačno pa je bilo d, njegovo mnenje, da se vreme vsakih sedem let ponovi. Menil j je, da so vremenske izpremembe odvisne od sedmih planetov. Zanimivo je, da je prišteval solnce in mesec k planetom, ni pa poznal Urana in Neptuna, toda to ^ so delali vsi stari zvezdoslovci. ^ Vrednost teh zapiskov je pred vsem v tem, da so v njih zapisa- n" ! na resnična opazovanja in ne sa-; mo ugibanja. Kmalu po letu 1,-700. so začeli tiskati njegove na- j' povedi. Medtem pa se je izvir- ^ nik izgubil, zato' so se začele kopičiti napake. Toda koledar je _ kljub temu uspel, kajti izdajatelji so poznali človeško nagnjenje k praznovernosti. Ljudstvo je prisegalo nanj, v znanost ga pa je zavračala, Sa- t mostan Langheim, kjer je sto- r letni koledar nastal, se je že da- f r vno podrl. Nedavno pa so v kle- j ti našli tudi izvirni osnutek stoletnega koledarja. Zanimivo je, kako opravičuje -Knauer svojo domnevo, da se * vreme vsakih 7 let ponavlja. Poznal je dobro preprostega kmeta, 1 in njegova vremenska preroko-vanja. Nekateri ljudski pregovo- * - ri pravijo, da se vreme, letina in 1 il bolezni vsakih sedem let ponav- N f. ljajo. Tako veruje kmet, da rodi * t- trta vsakih sedem let vsaj enkrat 1 i- in da je žito v sedmih letih vsaj ^ i- enkrat drago. s- Še bolj zanimiva je razlaga, * )- kdaj se začenja vremensko leto. 1 3- Knauerjevo prepričanje je, da ^ >ž zavlada novi planet 21. marca. | ti Takrat je začetek vremenskega 5 10 leta in pomladi. Drugače po 11 Knauerju, tudi ne more biti. Ko ( je Bog ustvaril zemljo, je morala 1 z biti pomlad. Takrat je zavladal a- prvi planet. Zato je še danes za-a- četek vremenskega leta pomladi. 1 — Ako hočemo vedeti, kakšno vreme bo v določenem letu, moramo vedeti, kakšen planet vlada takrat. Leta 1939 bo vladal do 21. marca Jupiter. Za ta čas napoveduje stoletni koledar zelo mrzlo zimo in mnogo snega. Potem bo zelo milo vreme brez snega, toda s stalnimi vetrovi. 21. marca pa zavlada planet Mars, ki bo vladal do 21. marca leta 1940. Knauer pravi, da je Mars svetla, ognjena, strašna zvezda. Kadar vlada Mars, so na svetu vojna, nemir in razprtije. Leto bo prej suho kakor vlažno. Pomlad bo suha, pusta in mrzla. Dosti bo ivja in vetrov prav do 8 junija. Poletje pa bo skrajno vroče. Les se bo sam vnemal v gozdovih. Podnevi in ponoči bo neznosno vroče. Reke in vodnjaki bodo usahnili. Jesen pa bo najbrž hladna in deževna, toda pred ad-ventom ne bo snežilo, čeprav začne že oktobra zmrzovati. Malo bo sena, dosti pa žita. Sadje bo srednje obrodilo. Več bo hrušk kakor jabolk, zelo malo pa češenj in skoro nič orehov. Toda vina bo toliko, kolikor ga potem sedem naslednjih let ne bo. * _ S ------i,-,-------1--i ................................... Več tednikov, manj dnevnikov danes v Ameriki Philadelphia, 27. januarja. * Skupno število dnevnikov v Zed. 1 državah, tiskanih v angleškem ! ali kakem drugem jeziku, je zna-1 šalo v letu 1938 manj kot v letu 1 prej ,namreč 2056, ali 29 manj > kot v letu 1937. Skupno število • tednikov je bilo 10,728, ali za 99 " več kot leto prej. Nadalje je do- 1 kazano, da bolj napredujejo dne-- vniki, ki izhajajo zjutraj, dočim " dnevniki z večerno izdajo naza-5 dujejo. 2 -o- 1 Japonska zanika, da namerava napasti Rusijo ^ Tokio, 28. januarja. Japonska armada pod sedanjimi okoliščina-^ mi ne bo napadla Rusije, toda ako Rusija prva napade Japon-" sko, tedaj bo Japonska udarila nazaj in uničila Rusijo, se je izjavil japonski vojni minister v parlamentu. Prvotno poročilo iz nezanesljivih virov, da namerava Japonska prva udariti po Rusiji, nikakor ni resnično, je izjavil vojni minister. e _______________________________ . Zahvala S soprogo si štejeva v dolžnost, da se prisrčno zahvaliva za tako lepo presenečenje ob priliki 25-letnice zakonskega življenja. V prvi vrsti gre naša zahvala vsem dobrim ženam, ki so se potrudile, da so toliko prijateljev povabile skupaj. Prav prisrčna hvala vam Mrs. Louis Novak, Mrs. John Bevka, Mrs. Jack Tobak, Mrs. Okoren, Mrs. Frank Jenko, Mrs. John Shega, Mrs. Frank Vadnar, Mrs. Jphn Dropp, Mrs. John Samsa. Torej še enkrat lepa hvala vsem. Potem se zahvaliva vsem onim, ki so na en ali drugi način pomagali, da so bili vsi prijatelji lepo pogoščeni z okusnimi jedili in pijačo. Iskrena hvala sledečim: Mr. in Mrs. Louis Nosan, Mrs. Joe Pluth, Mrs. Albert Samsa, Mrs. Tony Dren, Miss Rose Dropp, Frank Vadnar, John Shega, John Bevka, Frank Okoren, Frank Jenko, Louis Novak. Iskrena hvala Franku Te-kautz za tako lep nagovor, ko je govoril v slovenskem in angleškem jeziku. Dolžnost me veže, . da se zahvalim vsem onim, ki sso , nameravali priti, pa jim je bilo nemogoče radi gotovih vzrokov, i Hvala Mr .in Mrs. Pernat iz Au-. rcre za poslano darilo in čestitke! Mr. in Mrs. Gašperšich iz 5 Mt. Iron za poslano darilo in če-\ stitke. Prav lepa hvala za posla- 1 ne brzojavne čestitke. Mnogi pokloni in darila, kakor tudi dobrosrčnost prijateljev, vse nas je zelo razveselilo in nam 0 ostane vedno v spominu. Šc en-0 krat srčna hvala vsem skupaj, ki 2 ste se trudili za ta dan 14. janu-[. arja, in ki smo ga s prijatelji ta-t_ ko lepo obhajali. Vsem skupaj kličemo: Bog vas živi! Mr. in Mrs. Samsa in družina, ,5 Louis, Mamie, Helen, 428 ,W. 0 Hemlock St., Chisholm, Minn. Skrivnosti ruskega carskega dvora gg g^. FM R0MAN ■ M K « td m*m99m»m*»,muwmm9 ■fiSfSSSSSSSSSSSSSfii li5ii»«iiii»iiillKi emljo aeroplan. Štirje potniki so bili pr podpirajte predvsem trgovce, ki oglašajo v ___ Fedora se zamisli. —Ne vem, kdo bi imel interes, da bi mi zaigral tako komedijo, — reče ona. — Mogoče Leoni ja? —A, vaša sobarica? — odkrito vam rečem, Fedora, ta se mi nikakor ne dopade. Res, da je zelo lepa deklica, toda enkrat sem opazil, da vas je nekam sovražno pogledala. —Leonija mi je jako zvesta. Navadila sem se na njo in ne morem bjti,več brez nje. Ne, ne verjamem, da bi bila on^i, kriva. Sicer pa, kako naj bi ona izvedla to stvar. Prikazen, ki se pojavlja, je popolnoma slična stari materi Bojanovskega samo s to razliko, da je sama kost in koža. —Kljub temu sem prepričan, da je to prevara, in jaz jih hočem razkrinkati. Zato bi moral ostati vso noč tukaj. Mogoče v sobi poleg vaše spalnice, Fedora? —Vi ležete k počitku — nihče ne sme vedeti, da sem še tukaj. —To je dobra misel, — reče Fedora. — Oh, Kardov, kako bi vam bila hvaležna, če me rešite teh muk. —Mogli bi torej v prihodnjih dnevih poskusiti, da razkrinkamo duhove. —Ne, ne, — zakliče Fedora, — ter ga objame. Danes Kardov. —Ostanite danes pri meni. Za-klinjam vas. —Danes? — reče on, — ter jo čudno pogleda. Danes sinem ostati v vaši bližini.? Ona molče prikima z glavo. —Dobro, — se odloči Kardov. — Toda moral bi navidezno oditi. Prosim, pozvonite! Hotel bi govoriti z vašo sobarico. Fedora pozvoni in po neko- AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA dena,r v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. • Hollander ima v zalog) tudi jugoslovanske znamke. liko trenutkih vstopi Leonija. —Gospod policijski ravnatelj želi z vami govoriti, — ji reče Fedora. —Milostljivi gospod ukazuje? — vpraša Francozinja. —Hotel sem vas samo prositi, draga Leonija, da se pobrigate, da mi privedejo konja, — reče Kardov. — Zunaj je tema kakor v rogu, ne bo ravno prijetna pot. —Rada bi vas povabila, da ostanete tukaj in da prenočite v vili, — reče Fedora. —Zelo ste ljubeznjivi, mi-lostljiva gospa, — reče Kardov, — toda v Petrogradu me čaka važen posel. Razen tega pa se ne bojim odjahati sam. Pobrigajte se, Leonija, da mi privedejo mojega konja. Francozinja se obrne in odide Lz sobe. —In kako se boste povrnili? —- vpraša Fedora. —To ne bo težko, draga prijateljica, odjahal bom po cesti, a potem pa se tiho vrnil. Konja bom privezal k drevesu, pokril ga z odejo, potem pa se priplazil k vam. —Vaša soba je v pritličju. Torej bom moral skočiti samo skozi okno. Fedori je ugajal njegov načrt. Četrt ure pozneje se poslovi Kardov od Fedore, poljubi ji roko in odide na dvorišče, da zajaha svojega konja. Fedora je uravnala tako, da je bila Leonija v tem času ravno pri oknu in videla, kako je Kardov odjezdil in izginil v temni noči. —V spalnici je vse pripravljeno, — reče nato Leonija svoji gospodarici. tam gledal skozi zavese v sobo. Neprenehoma je buljil v lepo ženo in njenega oboževa-telja,. ki niti slutila nista, da ju nekdo opazuje. Naenkrat izgine z verande. Odkar je nastala noč, se je ta človek neprenehoma plazil ckrog vile lepe Fedore Boja-novske. Vedno je gledal na razsvetljena okna in iz oči mu je sijala strast in poželjenje. Ta človek je naš davni znanec. trograd. Pričakal ga bom, a potem . . . On se divje nasmeje in skrije svoje bodalo. Skrije se za ! drevo, da ga ne bi opazili sko-, zi okno. Povesil je glavo in premiš-| ljal. —Pokvarjeno življenje! — reče zamolklo. — Kje so časi, j ko sem še sanjal o časti in slavi? Ko sem hotel študirati, da postanem velik in sla- VSI MODELI NA FLORU ZNIŽANI Ledcnice, šivalni stroji, pralniki, Radiji, čistilci, ffladilniki, pohištvo. Vsi znani prvovrstni izdelki. Lahka odplačila. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. ODPRTO ZVEČER VLOGE v'tej posojilnic so zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washington, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co 6233 St. Clair Ave. HEnd. 6670 —Hvala. Utrujena sem in hočem iti spat. Med tem pa odidi v moj budoar in me tam počakaj. V par minutah bom tam. Leonija posluša in gre. —Ali bo milostljiva gospa sama ugasnila luč? — vpraša ona in obstane pri vratih, j —Sama bom ugasnila. Samo pojdi. Moram še napisati neko pismo. Ko je Fedora ostala sama, je neslišno odprla okno. Nato ugasne luč ter se poda v svojo spalnico. Šla je počasi, ter se bojazljivo ozi rala, kot da bi se bala, da se ne bi pojavila iz kakega tem nega kota prikazen. Mravljinci so gomazeli po njenem telesu in srečna je bi la, ko je prišla do svojega razsvetljenega budoara. Med tem ko sta se Kardov in Fedora pogovarjala, ju je opazovalo dvoje oči, toda ona tega nista opazila. Ta par oči je imel nek čudni divji blesk. Bil je to človek, ki je po svoji zunanjosti izgledal zapuščeno in propadel; Splezal je na verando in od Bil je Izidor. Da, bil je mladi nečak Mar-golinskega, ki je strastno ljubil lepo Fedoro. Ona je mislila, da se nahaja v Parizu. Mislila je, da se ga je iznebila in popolnoma pozabila. Toda prevarala se je. Izidor ni nikdar odpotoval iz Petrograda. Ni mogel odpotovati, ker ni mogel oditi iz bližine ljubljenega bitja. To ga je močneje prikovalo kakor kaznjenca okovi. Sicer je vedel, da ga v Petrogradu čakajo številne nevarnosti, da ga zasledujejo ni-hilisti, ker ni izvršil njihove naloge. Toda kljub temu je ostal tukaj. Ljubil je Fedoro strastno in vroče. Že parkrat je poskušal, da se ji približa, toda nikdar se nju ni posrečilo. Danes ni mogel več vzdržati. Šele ko se je spustila noč, se je podal on iz svojega revnega stanovanja v neki kleti k njeni vili. Hodil je po stranski poti in se priplazil blizu, razmišljajoč, kako bo prišel v hišo. Edina misel mu je bila, da jo zopet vidi. Vedel je, da ga bo mogoče izročila policiji, ker je bila neusmiljena. Toda če tudi bi ga čakala smrt, tudi to ga ne bi odvrnilo, da izvrši svoj namen. —Prisegla mi je, da bo moja, — je mrmral in bled ob raz se mu je spačil. — Ako ne bo hotela držati svoje prisege, jo bom prisilil. On potegne iz žepa bodalo. —To je za njega! — vzklikne on. — Oh, poznam ga! Nisem pozabil nanj! In če tudi bi bil minister policije, obsodil bi ga na smrt! Odstranil ga bom. —Mogoče gre še nocoj v Pe- ven moz? —Odkar sern spoznal to že- j no, nisem imel več smisla za učenje in delo — postal sem lopov! —Lopov! — nadaljuje on z bridkim nasmehom. ■— Tudi sam stric Margolinski bi me prezirljivo gledal, zakaj če tudi je nepošten in hudoben, jaz sem še tisočkrat slabši od njega ! Izidor je vedel, da ga je njegova ljubezen in strast do Fedore uničila. Ce bi lahko v tem trenutku izbiral: biti srečen in bogat ali da se odreče Fedorini ljubezni — — ta odločitev mu ne bi bila težka. ' V njem je gorel ogenj strasti. To ni bila več ljubezen,. temveč bolezen. Ni bil več lepi in močni mla-1 denič kot preje. Bilo ga je samo kost in koža, njegov pogled je bil mračen, a obraz rumen. Od časa do časa se je stresel. Nato je zamolkli kašelj pretresel njegova prsa, pri- tisnil je roko na srce, kot da ] mu je hotelo počiti. —Kako dolgo bo še živel?— pomisli on. — Vem, da bom umrl. Toda predno me pokopljejo, hočem še enkrat vživati na njenih ustnicah. Ta misel ga je ojačala. Njegova postava se vzravna. Jasno je slišal, kako so se odprla vrata in on zapazi nekega moža, kako hiti po stopnicah navzdol. Izidor se prisloni na drevo. Ostro je opazoval človeka, ki je obstal na zadnji stopnici in zažvižgal. V istem trenutku zasliši to-pot konja, neka luč se približa portalu vile in Izidor opazi, da je neki sluga privedel konja. —Pomagajte mi zajahati konja! — ukaže Kardov. Stari sluga uboga in Kardov za j aha. —Danes ne bi hotel jahati skozi to noč, ha, stari? — vpraša Kardov in se zasmeje. —Bog naj vas obvaruje! — odvrne stari sluga. — Danes je strašno vreme. Dal Bog, da bi ekselenca srečno prispeli v mesto. —Nič se mi ne bo zgodilo, stari, ne boj se! --Pazite se. ekselenca! — ga epozori stari sluga. — Na cesti ni popolnoma varno. —Ni varno? — vpraša Kardov. — Al misliš, da se tukaj potepajo razbojniki? —Ne vem, ali so razbojniki — odvrne starček. — Vem sa mo, da se cesto plazi okrog vile neki bledi, suhi mladenič, ki gotovo ne namerava kaj dobrega. Malo prej se mi je zdelo, da sem ga videl na vrtu. —Moral bi ga pozvati, da počaka. —Poklical sem ga, tod« koj je izginil v temi. —Ne bojim se ga! vrne Kardov. — Naprej !* ko noč! —Bog z vami, ekseleitf3 —Zbogom, stari! Vleži posteljo in prespi to n^; Sonja Henie, ki ima svetovno prvenstvo v drsanju, je na levi, na desni je pa njena mati, v sredi pa Sonjin brat Lief. V bližini Miles City, Mont, je treščil na tem ubiti. m i ten, r kon [fist snap i Je s Sov |Jek |el5 Brezposelni v Isondonu so pred hišo m111 J Chamberlaina nosili krsto, na kateri je bilo napisan^ j. zahtevajo večji relif za zimo. Policija je razgrnila ^ ^f strante in razbila krsto. Naravna sovražnike, racoon in divja mačka, s? v jA rinjaku prav dobro razumeta, ker sta že od mladega r J skupaj. Ko je šel bolgarski kralj Boris po ulici, ga p mlad dečko s šibo in ga udaril po starem običaju "reši Kot kaže slika, fantek ni udaril zastonj. ROJAKI, AMEHISK.I DOMO V I J*F' Trgovci, ki podpirajo vaš list, so vredni vaše podpore'