Razgled po šolskem svetu. — Šolstro na Balkana. Na Eomunskem pride na vsakih 82 km2 ia na 2800 piebivalcev po ena ljudska šola. Na Srbskem pride ena šola na 42 km2 ia na 1230 prebivalcev, na Bolgarskem na 27 km2 ia 1102 prebivalca, v črni gori na 70 km2 in 1900 prebivalcev, na Grškera pa na 19 kma in 690 prebivalcev. Tako je urejeno šolstvo v državah, ki jih naši Nemci kaj radi imenu.jejo barbarske. Kako pa stoji s šolstvom v Bosui in Hereegovini, ki spada tudi k balkanskemu polotoku in je pod avstrijsko-nemško upravo? V Bosni pride ena ljudska šola na 145 km2 io na 4289 prebivalcev! — Slovenska šola t Trsta. Piše.jo nam: Dasi je vest o proračunski postavki: slovenska šola v Trstu. bila zdavnaj prodrla med občinstvo, vendar so biii tržaški Slovenci neverni Toraaži, in to popolnoma naravno: trpia, ki je lafen, ne verjame na potnoč, dokler nima kruba v rokah. Dvajset let smo tožili za DJo; koliko boja, koliko razoearanj! Eadost je velika, ker ne le, da bomo imeli praviloo urejeno šolo, ki bo morala odgovarjati potrebam, ampak tudi, ker izjjinejo oni srednjeveški pedagoški ostanki iz slovenske šole v Sv. Jakobu, in to so nuue. — če bo le res ! — Kako je mestnn mladina odtujena od narave. Na javoih šolah \ Berliuu so učitelji preiskovali duševno obzoije nad šest let starih učencev ter dosrnali, da so otroci večinoma odtujeni od narave. Izmed 100 izprašanih otrok jih 70 ni videlo nikdar solnenega vzhoda in zahoda, 75 jih še ni videlo živega zajca, 64 veverice, 53 nikdar polža, 87 breze, 59 žitnega polja, 98 nobene reke razen domače, 82 jih ni slišalo škrjanca. Taka žalostaa štatistika bi se lahko dognala v vsakem večjem mestu. Tudi v Bostoou so preiskovali znanje otrok v naravi ter so našli med 100 otroki v starosti 4 do 8 let 77 takih, ki niso še nikdar videli vrane, 57 takih, ki ne poznajo vrabca. 50 jih ui videlo še nikdar žabe, 20 jih ne ve za metulje in 75 ne za krompir na polju.