Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka velja K 2-—.
Leto III.	V Ljubljani, dne 3. novembra 1921.	Štev. 44.
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, na mesec 6 K; posamezna številka 2 K. — V inostranstvu razmeroma več.
Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudskega glasu", kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1.
Vsem našim naročnikom !
Ker se je zopet zvišala cena tiska, smo bili prisiljeni zvišati naročnino za „Ljudski glas" na IV2 dinarja mesečno, 4 72 dinarja četrtletno, 9 dinarjev polletno ali 18 dinarjev celoletno z veljavnostjo od 1. novebra 1.1.
Upravništvo.
Na poti iz teme.
Stoletja je živelo slovensko ljudstvo v temi. Vodili so ga ljudje, ki so imeli interes na tem, da nikjer ne izpregleda.
Zavedali so se ti „voditelji", da bo njihove slave takoj konec, kakor hitro bo pričelo ljudstvo samo razmišljati o svoji usodi. Da to preprečijo, so se izognili vsaki stvarni politiki, vodili so kratko vso politiko le okoli osebnih vprašanj. Razdelili so se lepo v dva tabora, eden je imel nalogo, da razne voditelje hvali in povzdiguje, drugi da jih graja in ponižuje. Desetletja so najprimer prežvekali lastnosti dr. Šušteršiča, eni so ga povzdigovali v nebo, drugi ga devali v peklo . . .
Kdo se bo potem čudil, da socialne ideje med našim ljudstvom niso našle pravih tal. Socializem je gospodarski nauk, ki ga morejo razumeti le ljudje, ki so vajene misliti s svojo glavo. Teh se pa v taki politiki, kakršna je bila slovenska, ni vzgojilo. Ali naj se bojuje za socialne pravice človek, katerega so celo življenje učili hlapčevske ponižnosti in pasjega spoštovanja do „višjih"? Kako naj prične samostojno razmišljati človek, ki so mu vcepili v kri nauk: „moli in delaj"! (drugo bo samo prišlo).
Kakor je razumljivo, zakaj afriški divjak ne piše romanov, tako je jasno, da človek brez hrbtenice ne hodi po konci, ne gleda naprej — v prihodnjost, temveč v tla — v temo.
Vsakdo, ki je hotel pomagati našemu ljudstvn do boljših dni, se je moral zavedati, da mu je treba predvsem pokazati pot iz teme. Tudi |o je bilo težko, kajti človek, ki se je rodil in dorastel v ječi, ne ve, kaj je svoboda, pa si jo zato tudi ne poželi. Pa če ga s silo naženete ven, vam bo zameril, kajti na svobodi ima človek razne naloge, na katere mora sam misliti, predvsem si mora poiskati kruha, stanovanje itd., dočim so mu v ječi vse to Poskrbeli drugi. Čisto razumljivo je, da si spočetkoma želi nazaj v ječo, dokler ne spozna, * ima svoboda sicer slabe, da pa ima še Vef dobrih stvari.
8ori^re-d	položajem so se nahajali oni
rugi, ki so pričeli med slovenskim ljudstvom Clb temeljne resnice socializma:
Če hočeš ljudstvo biti svobodno, si moraš svobodo izvojevatif Moraš se organizirati v mogočno armado, kajti vsak posameznik sam zase se rešiti ne more!
S skrajnim nezaupanjem so ljudje poslušali te nauke, vajeni so bili na prazne obljube. Pa počasi je šlo, pričel je eden, za njim drugi, prišlo jih je deset, sto in danes nas je na tisoče, ki se zbiramo pod zastavami razrednih delavskih organizacij.
Delo v delavskih organizapijah je težko. Sto in stokrat prihajajo zaupniki v položaj, da oni člani, ki se še niso otresli meščanske vzgoje, zahtevajo od njih stvari, katere z razrednim bojem nimajo nikakršnih stikov.
Gorje zaupniku, če ne natoči v takem položaju prosilcem čistega socialističnega vina. Socializmu škoduje več, kot oni meščanski politik, ki zavestno tira ljudi v temo.
Zaupnik, socialist, mora članstvu vedno in povsod povedati vso resnico, če ravno obstoja bojazen, da se jim bo zameril. Če vidi, da hočejo člani izvesti kako stvar, ki bi organizaciji škodovala, je treba pogumno nastopiti in pojasniti položaj S prva mogoče ne bo žel uspehov, prej ali slej pa, ko se bo pa izkazalo, da je imel prav, bo dobil za svoj nastop zadoščenja.
Izobrazba.
Z vedno rastočo kulturo rastejo tudi potrebe človeštva. Vsakdo si želi ali pa zahteva vedno več — kapitalist si želi bogastva in milijonov in vsled tega izkorišča delavne sloje, ker mu je navadna pridobitna pot prepočasna; delavec pa si nastopno želi, da si s svojim delom prisluži toliko, da mu je zagotovljena sedanjost, še bolj pa bodočnost.
Današnji položaj delavnega ljudstva nam kaže, da je kapitalizem še vedno tisti, ki celo odloča o usodi narodov. Kapitalizem je še vedno najboljši diplomat in vsaka njegova poteza je za proletarijat sunek, ki ga postavi nazaj v brezštevilne legije sužnjev. Moč kapitalizma pa nam je jasno pokazala zadnja vojna. Vse morilno orožje, topovi, puške, strojnice, zrakoplovi — vsa na višku, stoječa tehnika, ki je last kapitala, je bilo narejeno napram ljudstvu, ki se je morilo med seboj, je bilo igrača v rokah kapitalizma. Brez- odpora je sledilo delavno ljudstvo povelju, brez odpora je umiralo, brez odpora gladovalo in umiralo od pomanjkanja in bede ... Ali pa ste videli kapitalista na bojnem polju s puško v roki, ali ste ga videli v strelskih jarkih? Ni ga bilo, kajti njegova naloga v svetovni vojni je bila — na krvi proletarijata zidati palače, ustanavljati banke, dobiti v roke vse gospodarstvo, industrijo, trgovino, obrt in podkupiti z zlatom vse, kar bi ga oviralo pri njegovem načrtu —samodržtvu in samovladi.
Gospodarska in finančna moč skoraj izključno vseh držav leži v rokah kapitalista, ki se z izkoriščanjem delavskih slojev vedno bolj utrjuje.
Kultura in tehnika, ki je tudi izključno last kapitalizma, kajti proleta 'j t ga občuti
še najbolj ob izkoriščanju svojih delavnih sil
-	pa je v pravem pomenu besede delo proletarijata. Kapitalizem je pri tem le kupec proizvodov in ima o obratovanju le malo ali pa nič pojma, a vendar je proletarijat, kot proizvajajoči faktor, suženj tiste dobre organizirane kaste, ki s svojo zakrknjenostjo in materijalistično izobrazbo podjarmlja celi svet.
Ko so še ljudje živeli mirno in srečno, ko še ni bil vsak košček zemlje ograjen in last posameznika, tako kot je danes, ko še ni bil preračunjen vsak grižljaj, ki ga deneš v usta tako natančno kot je to danes, niso potrebovali ljudje toliko izobrazbe, ker je bila zemlja njih rediteljica in drugih potreb niso poznali.
Pozneje pa, ko so se ljudje združili v naselbine, je vzcvetelo sovraštvo in močnejši je hotel podjarmiti slabejšega. Zemljo, ki je bila poprej« last vseh in vsakega, se je pričelo polagoma parcelirati, ali pa so si jo posamezne naselbine priborile. Podjetnejši in zvitejši si je pridobil več in rodovitnejše zemlje, drugi pa si je moral zopet obdelovati pusta, kamenita tla, da je preživljal svojo družino. To so bili prvi pojavi materialistične izobrazbe in kapitalizma.
Kapitalizmu pomaga ravno izobrazba, da drži proletarijat na vajetih in ga suče kakor ga hoče. Vprašajte kapitalista koliko stane danes nemška krona, koliko švicarski frank ali lira in odgovoril vam bo do zadnjega vinarja natančno, vprašajte ga za nov« izume, stroje, življenske potrebščine, videli boste, da vse natančno ve in kako izvrstno pa zna kapitalizem izkoriščati delavne sloje, to nam kaže dejstvo, da z največjo zvijačo ustanavlja in vzdržuje meščanske stranke pod raznimi ljudskimi imeni. Te stranke so delo kapitalizma in njegovo najmočnejše orožje v boju zoper proletarijat. Svoje sužnje je oblekel kapitalizem v ljudsko obleko, obraze jim je pokril s krinkami, na jezik pa jim je položil hinavščino, s katero sleparijo ljudstvo in ga spravljajo v svoje brloge, češ, mi vas bomo rešili kapitalističnega suženjstva. V resnici pa je njih naloga — kot sužnjev kapitalizma
—	razcepljati proletarijat, da se ne združi. Da je temu res tako, pa nam je zopet dokaz dejstvo, da se kapitalisti, ki so pristaši različnih takih meščanskih strank, ne sovražijo med seboj, kadar jim gre za kupčijo in izkoriščanje delavstva, dočim sejejo med proletarijat ne le politično, temveč tudi socialnopolitično sovraštvo. Le poglejmo kapitaliste združene v zvezi industrijcev ali v trgovskem gremiju, kako so složni proti ljudstvu. Vse to je prinesla kapitalizmu materijalistična izobrazba.
Vsem, ki so dobre volje!
Reorganiziran socialist je kakor riba na suhem. Cepeta in poskakuje tako dolgo, da pride ! v vodo.
Ce pa najdete na suhem ribi podobno žival, ki ne cepeta in se ne trudi, da bi prišla v vodo, kaj boste rekli? Rodisi je omedlela ali je mrtva ali pa sploh ni riba!
Največ je takih rib, ki so bile pri razdoru vržene na suho s tako silo, da so omedlele. Tem je treba pomagati, kajti dokler bodo nezavestne, ne pridejo v vodo. Pomagajte jim!
Mnogo je tudi mrtvih rib, ki že gnijejo med obrežnim kamenjem. Prav nevarno je, da nam ne okužijo zraka. Odstranjujte jih!
Pa tudi neke vrste kače so se zelo razmnožile, ki imajo luskine kakor ribe. Plazijo se okoli vede in se hranijo z — ribami. Pobijajte jih!
Iz stranke.
Sklepi izvrševalnega odbora JSDS in KDZ. V torek dne 1. t. m. je zboroval v Celju izvrševalni odbor naše stranke. Reševal je predvsem vprašanje reda in discipline v stranki. Izvrševalni odbor stoji neomahljivo na stališču, da ima vsak posameznik kakor tudi krajevne organizacije brezpogojno upoštevati strankin statut. Poročilo in obračun ljubljanske politične organizacije je vzel izvrševaini odbor takrat še na znanje.
Tako tudi konstituiranje občinskih zastopov v avtonmnih mestih.
V strankino načelstvo, ki ga je bilo treba izpolniti, so bili izvoljeni sodrugi Franjo Koren kot načelnik, dr, L. Perič in dr. C. Jelenc.
Centralno tajništvo JSDS in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168.
Ptuj. V nedeljo dne 13. novembra se bo vršila zelo važna konferenca strankinih zaupnikov ptujskega okraja. Vsem organizacijam in podružnicam KDZ kakor tudi posameznim zaupnikom priporočamo, da se konference zanesljivo udeležijo. Dnevni red in lokal konference bo razviden na vabilih, ki se jih bo razpošiljalo. Organizacij«, posebno pa zaupniki, ki bi pomotoma ne prejeli vabila, naj se konference vseeno udeležijo. Ker se bo na konferenci razpravljalo o zelo važnih zadevah pričakujemo obilne udeležbe.	Okrožni odbor.
Dopisi.
Žalec. Kapitalistični hlapci na delu! Delniška pivovarna Žalec-Laško v Žalcu ima nekega upravitelja, ki sliši na ime Karl Naprotnik. Ta gospod je zvesti sluga velekapitalista Robleka, diktatorja žalskih „burgarjevu, ki je načeloval tudi več let kot župan v Žalcu, seveda brez ljudske volje. Sedaj pa, ko gospod Roblek ni več župan, se maščuje nad organiziranim delavstvom. Gospod Naprotnik je silno jezen na socialne demokrate, ker so imeli shod pri g. Piklu v Žalcu, katerega so se tudi udeležili delavei in delavke pivovarniškega paradiža. Da je lažje ogoljufal vsako osebo na dan za eno krono in en liter piva, je izplačeval kar trem skupaj njih zaslužek. Ko so delavke povedale, da jim je premalo izplačal, je kričal nad njimi, češ, naj vam odračunajo plačo socialni demokrati.
Gospod Naprotnik naj vzame na znanje, da bodo socialni demokrati delavske plače pravično izračunali in s pijavkami vašega kalibra obračunali.	Delavec.
Po svetu.
Poljska in svobodno mesto Gdansko
sta podpisala medsebojno zavezniško pogodbo.
Alandske otoke so v Ženevi nevtralizirali, obenem so določili, da se otoki ne smejo utrditi.
Upravno vodstvo švicarske socialno-demo-kratične stranke zahteva v pozivu najstrožje nadzorstvo vseh oseb, ki uživajo v Švici azilno pravo in k: kot člani visokih političnih krogov zbujajo bojazen, da bi zamegli zlorabiti azilno pravo kakor kralj Karti.
Pomoč avstrijskega delavstva ruskemu. Avstrijski delavci so poslali ruskemu zastopniku za stradajoče na ozemlju Volge 7000 kg zdravil, inštrumentov in obvozil.
Novi Wirthov kabinet v Nemčiji. Državni kancelar in zunanji minister dr. Wirth (centrum), podpredsednik in državni minister Bauer (večinski socialist), notranje stvari dr. Kbstner, državnobrambni minister Gessler (demokrat), gospodarski minister Robert Schmied (več. soc.), minister za prehrano in zač. finančni minister dr. Hermes (centrum), minister za pošto Giesbert (centrum), delovni minister Braun (soc. demokrat), minister za promet Groner (demokr.), pravosodje Radbruch (soc. dem.), minister za obnovo še ni zasedeno.
Nemški vlakovodje se pripravljajo na splošno stavko, ker prometno ministrstvo ni držalo svoje obljube glede povišanja mezd. Vlakovodij je na Nemškem 75.000.
Švica izganja. Zvezni svet je sklenil izgnati vse spremstvo Karla Habsburškega in člane te rodbine, v kolikor niso potrebni za oskrbe-vanje otrok, ki še ostanejo v Švici.
Papež proti klerikalnim strankam in izrabljanju cerkvene avtoritete v politične svrhe. Papež Benedikt XV. odklanja vsak klerikalizem v tem smislu, da bi cerkvene oblasti imele skrbstvo nad političnimi strankami v čisto političnih zadevah.
Francoski kredit za stradajočo Rusijo. Finančni odsek francoske zbornice je sprejel zakonski načrt za kredit pet milijonov frankov za stradajoče v Rusiji, od katerih bodo štiri milijone uporabili za nakup živil. — Francoska, izgleda, hoče spremeniti svojo dosedanjo taktiko v vprašanju pomoči za Rusijo. Najbrže se ji hoče nekoliko prikupiti, da bi ji sovjetska vlada ne delala kake zgage pri novem „prija-teljstvu“ z Angorci.
Bolgarska, kakor sama vlada poroča, ni mobilizirala.
Angleško-trska pogajanja se nahajajo v novi nevarnosti, da se razbijejo. Obe stranki sta storili važne sklepe, to se pravi, voditelji obeh strank. De Valera, vodja sinfajnovcev, je zavzel tako odklonilno stališče, da utegne priti do novih sporov.
Zob:	(22. nadaljevanje.)
Socializem in vera.
Modrovanje navadnega človeka.
Ta stroka delavstva je imela vselej mnogo prilike izobraziti svoje člane bolj nego je to mpgoče pri drugih »trokah. Dala je socializmu precej navdušenih in požrtvovalnih bojevnikov. Toda to je bilo takrat, ko med zaslužki posameznih delavskih strok, da, še niti med neizvežbanim delavcem in izvežhanim profesionistom v isti stroki ni bilo takega razločka, da bi zaslužil profesionist za dva delavca. Dandanes pa zasluži profesionist te stroke ne le za dva, temveč tudi za tri, za štiri, celo za pet delavcev. Po vrhu se mu pa ni treba bati nezaposlenosti, ki tlači navadnega delavca dan na dan. Razloček med obema je tako velikanski, da takega niti med kapitalističnim mojstrom in njegovim pomočnikom ni bilo.
Zdaj se pa spomnite na tiste žalostne pojave, ki so vsem nasprotnikom socializma dajali in še dajejo najhujše orožje proti nam: da smo namreč socialisti samo iz sebičnosti, da zahtevamo vedno več in več samo tako
dolgo, dokler sami ne dosežemo, kadar pa že imamo dovolj, ne maramo o socializmu nič več niti slišati. Da zahtevamo „delitev imetja",' dokler bi pri delitvi imeli dobiček, da pa na to pozabimo takoj, ko bi imeli od svojega kaj oddati. Za dokaz tega so nasprotniki navajali tiste pomočnike, ki so bili prej hudi socialisti, ki so pa postali takoj nasprotniki socializma, ko so postali mojstri. Prej so zahtevali kratek delavni čas pa visoke mezde, zdaj pa narobe. Prej so očitali mojstrom, da nič ne delajo in da imajo velike nezaslužene dobičke, zdaj pa očitajo pomočnikom, da nočejo nič delati in da niti ne znajo nič. Če jih pa kdo opozori na to nasprotje, so takoj pripravljeni izjaviti: sedanji pomočniki niso nič vredni.
Jasno je da to niso bili nikdar pravi socialisti I Kajti socializem se bojuje za socialno pravičnost, tem ljudem se pa vidi na prvi mah, da ne zahtevajo pravice, temveč le dobiček, prav tako kakor kapitalisti. Ali m prav, če jih potem tudi imenujemo kapitaliste? Ali ni prav, če smo rekli: Ni vsak kapitalist, kdor ima kapital, pa tudi socialist ni vsak, kdor kapitala nima. Kapitalist je tisti, ki ima kapital in misli, da ima ž njim
Brezposelnost na Angleškem navalic vsem ljubim ukrepom britanske vlade le noče in noče ponehati. Kaj še: predzadnji teden jih je bilo 1,376.768, toda zadnji teden je po u-radnih izvidih njih število naraslo na 1,384.000 ubogih duš.
Angleška in portugalska vlada sta pri
Zvezi narodov intervenirali za ustvaritev posebnega mednarodnega zakonika v obrambo živali.
V Kraslicah na Češkem so tamošnji nemški prebivalci demonstrirali proti nekemu vojaškemu oddelku. Vojaki so nato ubili II oseb, 10 p* ranili.
Mednarodna delovna konferenca v Ženevi, Na tretji seji mednarodne delovna konference so razpravljali o vprašanjih pristojnosti in oportunitete. Konferenca je izjavila, da se smatra kot pristojno za razpravo teh vprašanj. Po daljši razpravi se je glasovalo o resoluciji, ki bo jo predložili Mahaim (delegat belgijske vlade), Baldeli (delegat italijanskega delavstva) in JouhatiK (delegat francoskega delavstva). Resolucija veli: Konferenca se smatra kot pristojna za obravnavanje delavskih pogojev za poljedelstvo in sklene, da se pretresajo vprašanja o ureditvi delovnega časa, o pobijanj« brezposelnosti in njenih posledic ter vprašanje o varstvu žena in otrok pri poljedelstvu. Fon-teine (Francija\ je protestiral proti zaključku obravnavanja, ker zastopniki Francije ne morejo označiti svojega stališča. Resolucija je bila petem sprejeta s 54 proti 20 glasovom.
Ljudi brez strehe je na Nemškem preko enega milijona. V samem Berlinu jih štejejo okrog 100.000. Treba je pa pripomniti, da se Nemčija veliko bolj kot vse druge države briga za zgradbo novih stanovanjskih hiš. Kako slabo mora biti v tem oziru torej drugod.
Grški dezerterji, ki so zbežali na otek Kreto, so se tam, dobro oboroženi, dvignili proti grški oblasti in zahtevajo, da se takoj odstrani kretski namestnik in grške vojne ladje. Dezerterjev j e nad 2000.
Mir med sosedi. Iz Moskve poročajo, da
je bila med sovjetskimi republikami Aserbeidžan, Armenijo in Gruzijo ter Turško na drugi strani podpisana mirovna pogodba.
Tedenske vesti«
Razdelitev države v oblasti. Narod««
skupščini je predložen zakon o razdelitvi države v 25 oblasti, o oblastni in srezki avtonomiji i« o centralni upravi. Zakonski načrt, ki med drugim predvideva razdelitev Slovenije v ljubljansko in mariborsko oblast. Ljubljanski oblasti bi pripadel tudi sodni okraj Laško in področje okrajnega glavarstva Brežice razve« onega dela sodnega okraja Kozje, ki bi pripadel mariborski oblasti. Občina Velika dolina v. krškem okraj« bi pripadla pod oblast Zagreb, občina Osilni«* pod Karlovac. Ljubljanski oblasti naj se priklju^‘ tudi Prezid in Žumberk, a Dol. Lendava bi Pri' padla pod oblast Varaždin.
Ob južne meje Albanije je zbranih 1,8 12.000 grških dobrovoljcev in na severu «Sr0'
vse, in tisti, ki hoče imeti kapital, da & imel ž njim vse. Kajti bistvo kapitaI,zma ni kapital sam, temveč vera v vsemogočnost kapitala.
Pravi socialist pa mora imeti vero v družbo in njeno organizirano delo, to se pravi, verjeti mora v socializem. Delati mora za socialno pravičnost, ne za kapital. Če pa že mora zbirati kapital, ker živimo v kapitalistom družbi in ker se v tej družbi z delom zasluženi kapital ne more smatrati za tatvino, kakor kapital pridobljeni brez dela, če ma torej ne moremo očitati tega kapitala, mu moramo pa vendar očitati vero v ta kapita» če vidimo, da je izprememl svoje prepričanj • Kajti, če ne dela kot mojster tako kakor J kot pomočnik zahteval od drugih mojstrov, ni i/premenil svojega prepričanja ;a‘°’ so njegovi pomočniki leni in nezmožni, več zato, ker hoče 'mrdi večji doOio • Ker ima toliko kapitala, da si je la.hk°JSj produktivna sredAva, se je prevzel in r-V na socialno pravičnost. Ne veruje več v or in delo, ne veruje več v socialno svo ' omejeno po pravičnosti, temveč zah’®va . la liberalno svobodo, ki pravi: vsak lahko > kar hoče, p . čeprav družni škoduje. Kei
žajo Albanijo naše čete. Albanska vlada je zaradi tega ogroženja protestirala pri antanti.
Promet vzpostavljen. Kakor poročajo listi, je vzpostavljen železniški promet z Jugoslavijo, Čehoslovaško in Avstrijo, ki je bil radi političnih dogodkov nekaj dni prekinjen.
Prosvetne razmere v naši državi so najbolj razvidne iz naslednje zanimive statistike: Vsa naša država šteje 18.377 učiteljev, tako da pade na vsakega posameznega učitelja (169 prebivalcev. In sicer je razmerje po posameznih pokrajinah sledeč: V Srbiji, Črni gori in Vojvodini je 8502 učitelja (1 učitelj na G65 prebivalcev), v Bosni in Hercegovini 1318 (1:1421), v Dalmaciji 1007 učiteljev (1:300), v Hrvaški in Slavoniji 4274 (1:634), v Sloveniji pa 3269 (1:310). V Sloveniji se kaj radi ponašamo, da smo najkulturnejše jugoslovansko, pleme. Ta statistika tega ne dokazuje.
Šikane. Gotovo je potrebno preiskovati potnike, če ne nosijo zlata in drugih vrednosti iz države. Nikdar pa ni potrebno stikati po žepih potnikov, ki potujejo v notranjosti države. Iz Ljubljane v Celje lahko neseš kolikor hočeš, tudi ti nič ne pomaga, če v Celju oddaš svoj denar komu drugemu, ki se pelje dalje do Maribora in odda tam zopet komu drugemu, ki gre čez mejo — upamo namreč, da preiskujejo dnaučni organi vse tiste, ki gredo od Maribora še dalje in čez mejo! Če nagajate potnikom v Litiji, se bojimo, da vam ne bo ostalo časa za pregledovanje pred mejo!
Nov velikanski most zgradijo v New Yorku čez reko Hudson, ki bo potem mesto vezal z državo New Yersey. Most bo stal sto milijonov dolarjev (25 milijard naših kron) in bo 6 km 450 m dolg. Menda iz same konkurence so sklenili v San Frančišku, da zgrade sličen most, ki bo stal še več nego sto milijonov dolarjev.
Nov „Titanic". Veliki sovjetski parnik „Ilja“, ki je poleg drugega prevažal tudi 2000 ton živil, je zadel v Belem morju ob plavajočo ledeno goro in se potopil. Samo posadka se je rešila.
Češkoslovaška republika je odredila mobilizacijo in zavzela najodločnejše stališče proti povratku Habsburžanov na madžarski prestol.
Gospodarstvo.
Jugoslovanski izvoz. Po uradnih poročilih je vrednost jugoslovanskega izvoza v prvih treh mesecih 1. 1921. znašala 569 milijonov na-pram 228 milijonov v istem času preteklega leta. Ta vsota se deli: 220,1 milijona na žito, koruzo in moko, 170.6 mil. na meso in jajca, ISG mil. na cement, ostalo pa na razne druge predmete.
Izvoz Sliv iz Srbije. Od 15. septembra
do 15. oktobra je došlo na trg 7,593.702 kg sliv. Od teh se je izvozilo 3,532.630 kg sliv in 30.660 kg pekmeza. Slive so izvožene večinoma v Nemčijo.
Naša trgovinska mornarica sestoji po
podatkih „Jugoslovanskega Pomorca11 iz 808
moč, da lahko odira svoje delavce, zato veruje, da je njegov kapital vsemogočen. Pravi kapitalist je, čeprav morebiti še vedno hodi med nekdanje svoje sodruge, ki so ostali pomočniki, in se morebiti tudi še vedno šteje za socialista. Prav taki so tisti današnji socialisti, ki imajo trikratne in še večkratne zaslužke, nego njih sodrugi, pa se združujejo samo s sebi enakimi, češ, kam pa pridemo, če bomo čakali, da ti revčki za nami pricapljajo. Kapitalisti so, čeprav pravzaprav v sedanjih težkih razmerah niti njihovi zaslužki ne zadoščajo za udobno življenje. Kot socialisti bi morali misliti na socialno pravičnost, priznati, da njih trikrat ali petkrat revnejši sodrugi niso sami krivi svoje revščine, temveč da je tega kriv kapitalistični sistem, ki ga ti srečnejši delavci s svojim kapitalističnim svetovnim naznanjeni tudi sami podpirajo, čeprav se v svoji plitvi površnosti še vedno imenujejo
socialiste.
Vera brez del je mrtva. To velja za socialistično vero prav tako, kakor za krščansko >n vse druge vere. Ker je to pomanjkanje vere tudi pri socialistih prav pogosto, podobno kakor pri kristjanih, je treba tudi socialistom Prav tako kakor kristjanom povedati, da je Vera brez del mrtva!
brodov (nad 10 regUtertonami), skupaj 139.000 brutoton. Od tega je 606 jadrnic. Poleg tega ima še eno parno jahto, ki služi kot šolska ladja.
Jugoslovansko posojilo na Angleškem.
Iz Londona poročajo, da je minister financ Ku-manudi sklenil tamkaj posojilo 20 milijonov funtov šterlingov, t. j. 500 mil. zlatih dinarjev.
Nad 700 vagonov goveje živine stoji na progi od Zagreba, Zidanega mosta do Logatca pripravljenih za izvoz.
Drugi veliki semenj vzorcev v Ljubljani. V letu 1922. se priredi v Ljubljani drugi veliki semenj vzorcev v jeseni.
Italijanska vlada je prepovedala tudi uvoz krompirja iz Jugoslavije. Krompir pač ne boleha na živinski kugi, torej je razvidno, da gre za sistematične korake proti jugoslovanski državi ! Kar se tega tiče, naj se obojestranski buržuji med seboj pogovorijo, nam kot konsu-mentom je prav, če si med sabo nagajajo, le škoda, da nimajo naši verižniki toliko patrijotske korajže iu zapojejo italijanskim verižnikom tudi eno na gosli za njih ničvredno staro blago, ki ga moramo potem mi kupovati. Nam, kot kon-sumentom, ni prav, da niso naši verižniki večji patriotje navzlic svojim nasprotnim trditvam.
Cene živilom V Zedinjenih državah sedaj stalno naraščajo. Uradne statistike izkazujejo za zadnji mesec povprečni porastek 4’3 odstotkov. In v takih okoliščinah pripravljajo ameriški milijarderji nove atentate na delavske mezde!
V zaščito naše železne industrije. Zastopniki železne industrije z Jesenic in Celja so predložili ministru trgovine in industrije dr. Spahu spomenico v zaščito naše železne industrije. Zaprosili so tudi za g. dr. Kukovca. Predlagali so uvedbo obrambnega uvoznega carinskega tarifa proti inozemski konkurenci.
Kruh le na izkaznice prodajajo v zadnjem času zopet v Pragi, pri čemer se vrši stroga kontrola. Pa pravijo, da je Češkoslovaška ena najbogatejših dežel! Radi *par bogatejših krvosesov — morda. Značilno je, kako se vse meščanske države trudijo s strogo kontrolo, kadar jo je treba izvrševati nad nepremožnim kosumentom, toda do danes smo malokdaj slišali, da bi kaka meščanska država izvrševala kontrolo nad bogatimi žeparji.
Draginja v Londonu. Dne i. oktobra so bili stroški za življenje za 110 odst. višji, kot meseca julija 1914, dočim so bili 1. septembra še za 120 odst. višji.
Češkoslovaške železnice bodo elektrificirali. V ta namen zgradijo veliko vodno centralo ob Labi, kjer bodo upotrebovali najnovejši tip takozv. Kaplanovih turbin, ki so se zelo dobro obnesle.
Tobačni monopol V Albaniji se je preskrbela neka angleška družba. — Pač, kjer se prepirata dva, tretji klobuke pobira.
Na račun vojne odškodnine moramo debiti v teku treh let 50.000 konjev iz Nemčije. Do konca tega leta dobimo 12.125 glav, doslej smo jih dobili 8846.
Žalibog je bilo vprašanje vere in svetovnega naziranja pri mnogih socialistih preveč postranska stvar, ker so napačno razumeli socialistični nauk, da je vera zasebna stvar. V verskih vprašanjih si sam osebno odločilen in odgovoren, nihče drugi ne more v tem vprašanju prav nič storiti zate. Niti otroka, niti odraslega človeka ne moreš s silo narediti pobožnega, niti mu ne moreč njegove vere izruvati iz srca. Po domače pravimo: nihče ne more nikogar za ušesa v nebesa vleči. Ker so fevdalci, gospodarji sveta v preteklih stoletjih zahtevali in izsiljevali od svojega ljudstva, da mora verovati tisto, kar oni hočejo, so morali pametnejši ljudje zahtevati svobode v tem vprašanju. To in le to pomeni socialistični nauk, da je vera zasebna zadeva. Nikakor pa ni postranska zadeva. Če si vzgojen kot kristjan, ne smeš iz lenobe kar kratko-malo prenehati izpolnjevati svoje verske dolžnosti, temveč moraš svoje razmerje do vere, svojo pobožnost, svojo religijo imeti jasno začrtano. Če veruješ Mojzesu, moraš izpolnjevati njegove zapovedi, če veruješ, da je bil Jezus bog, je tvoja dolžnost, da se te vere držiš, če veruješ, da so duhovniki božji namestniki, moraš brez ugovora iz-
Amerikanski Slovenci pravijo :
Ako čitaš, ne čitaj le z očmi, ampak z ue-žgani.	*
Boj za socializem je boj za svobodo.
*
Vera, ki je odvisna od strahu pred peklom, ne more imeti velike moči.
*
Ljudem je lahke ugajati, ampak težko z resnico. Večini je prijetna laž veliko ljubša od trde resnice.	*
Kdor v sedanjih časib po tolikih izkušnjah še vedno seje razdor v vrste zavednega delavstva, vrši delo, katerega ne bi mogli izvršiti najbolj plačani kapitalistični agentje.
*
Iščemo delavce za socializem. Plaža:
Socialistični družabni red, če je ne bož deležen ti, jo bodo tvoji potomci, toda plača ne izostane. To ai zapomni in delaj, kakor so delali dragi pred teboj, ki so odpravili telesno suženjstvo, tlako in druge nadloge, ki so tlačili človeštvo v prošlosti.	Iz „Proletarca11.
S
izjemoma tudi nekaj pametnega.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani je izdal zelo potrebno knjigo: „Nalezljive bolezni". Sestavil jo je dr. E. Mayer. Priložena je bila časopisu „Zdravje", ki ga izdaja isti zdravstveni odsek. „Zdravje" izhaja enkrat mesečno in stane letno 6 dinarjev, polletno 3 dinarje, za inozemstvo pa letno 10 dinarjev. Vse hvale vredno!
O nalezljivih boleznih je naše ljudstvo vse premalo poučeno. Kadar je že vse okuženo, je prepozno premišljevati, največ pomaga, če se znamo braniti pravočasno in se rešimo bolezni še predno nas napade. To velja posebno za najrazširnejše nalezljive bolezni, jetiko in spolne bolezni. Avstrija je strašno grešila, ko se je udajala mračnjakom in se bala o teh stvareh govoriti odkrito. Spolne bolezni bi se ne bile nikdar tako razširile, če bi bilo ljudstvo poučeno. Prav hvaležni smo ministrstvu za narodno zdravje, da je nastopilo v tem oziru naprednejšo pot.
„Nalezljive bolezni" so knjiga, ki jo vsem prav toplo priporočamo. Čeprav ni pisana lahko, veliko tujih in nerazumljivih izrazov je v nji, tudi napak ni malo, ki posebno preprostega človeka zelo motijo — vendar razumel jo bo, če bo hotel čitati počasi, s preudarkom.
polniti vse, kar ti zapovedo. Če pa vsega tega ne veruješ, moraš najti kak drug odgovor na vprašanje odkod smo, čemu smo, kdo je stvarnik, kratko, imeti moraš svoje svetovno naziranje. Tega pa ne pridobiš s tem, da se vpišeš med svobodomi-selce ali pa socialiste! Če si tam vpisan, ti ne pomaga nič več, kakor če si vpisan med katoliki. Treba je moliti ali pa misliti, treba je hoditi v cerkev ali pa na predavanja, freba je čitati molitvenike ali pa znanstvene knjige, eno ali drugo moraš izpolnjevati, če hočeš biti srečen. Če ne veruješ prerokom, moraš verovati sebi, če si zapusti! cerkev, ne smeš zapustiti sebe — iskati moraš resnice in držati se moraš resnice. Vera ni postranska stvar, vera je le zasebna stvar, sam si moraš ustvariti svojo vero, potem moraš pa po tisti veri tudi živeti, kajti vera brez del je m rtva.
Kakšni socialisti so tisti, ki ne žive socialistično?
Kakšne so tiste organizacije, ki ne delajo za socialistično družbo, temveč le zase?
Kakšne so tiste strokovne organizacije, ki
ne brigajo več za socializem, če so same že dosegle polne lonce?
Zabavni kol.
črtajte naše brošure!
Ugodnost!
V Zabukovci se proda posestvo: 14 oralov zemlje s štirimi poslopji, četrt ure od prometne ceste za K 80.000.
Natančnejše informacije daje g. Jurij Graj-ščak ▼ Zabukovci št. 44, p. Petrovče.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot. Oblastem je odgovoren Andrej Svetek. Tiska: Tiskarna J. Pavliček v Kočevju.
Pred sodnikom.
Obtožencu se razglasi sodba, da je obsojen na 30 let ječe. „Imate kaj pripomniti ?11 ga vpraša sodnik.
„Prosim samo, naznaniti moji ženi, da me danes ne bo k večerji.11
Družinski list „Kres“
Naročnina: 20 Din. za nečlane, 12 Din. za dijake in 9 Din. za člane „Svobode" celoletno.
Naslov in naročnino pošljite na:	Upravništvo
„Kresa", Aleksandrova cesta 5 v Ljubljani.
P k
P
¥
h
P
i
&
Konzumno društvo za Slovenijo
Postni prodal št. 13.	T illhllžIVia	PoS,ni čekovni ura(1 št. 10.532.
Tolofon inter. št. 178.	llJUUIjOlICl	Brzojav, nasl.: KodesLjubljana.
R*r HRANILNI ODDELEK Sm
sprejema hranilne vloge in jih
obrestuje od dne vloge do dne dviga po Ali 01 večje vloge proti R0|
^ |2 |0 polletni odpovedi po	|0
Hranilne vloge sprejemajo osebno ali po položnicah: Centrala v Ljubljani ali pa podružnice 6 v Ljubljani, dalje Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje Sava, Kor. Bela, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju,
Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Črna 1, Črna II.
Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes
nad 3 milijone kron.
Član društva postane lahko vsak. — Pristopa se lahko v vseh gori imenovanih podružnicah.
Pristopnina 10 K. Delež 200 K.
§•
¥
¥
¥
m
¥
P
¥
BlšEia]l5isteliiaTHrallsi*isllsisJolllsmjallsilll8Jlsiarallsie/a(šiiaJS!llsi@JBJ®[3®a)lsiHiaiisu!iiaiiHi§®ii5MsJ(šisra]iSMis)(5i°ii]feisraJisi6®)l
nakupovalna zadruga
r. z« z o« z*
v Ljubljani.
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno, špecerijsko blago, spi-rituose, mast, slanina, mesni izdelki. - - - -
Uvoz	Izvoz
i	Telefon interurb. 13,213.365.	„Brzojavni naslov Nakupovalna Ljubljana",
n	Čekovni račun štev. 10.473.
|8||Bi^^[j3nB^|i3i^^|pnm^[iJia^iBiBigifBJii5iiBaiEi[BMi5i[aiiBimgiiBiiBa5i^i[HBi5iiaiBi5ifBrdis)iBrdiisi(araai[aMr[greigira/ai5ifB/5^iič!iBigiiii
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
„Pot k socializmu"
Spisal Dr. Oton Bauer. « Prepel T.,Uratnik.
Cena samo 2 K.
Naroča se pri „Centralnem tajništvu JSDS v Ljubljani, poštni predal 168“.
Edini list, ki brezobzirno zastopa Vaše koristi, ki neustrašeno brani Vaše pravice, je:
A
delavski
dnevnik
NAPREJ
Zatorej sezite po njem! Oklenite se ga! Naj se naroči po več somišljenikov na en Naprej I
Le „Naprej" spada v naše družine!
R
E
J
Proč z meščanskimi listi!
Mesečno stane 24 kron.
Naroča se pri upravi „Naprej", Ljubljana, Frančiškanska ul. 6.
Splošno kreditno društvo
V Ljubljani, regtutrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. tire in jih obrestuje po čistih
iwr 4% -na
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomtujejo po bančni obrestni meri.
Edini, res delavski denarni zavod.
Miši-podgane stenice-ššurki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 12'—, za podgane in miši K 12*—; za ščurke, a posebno močna vrsta stane K 25*—; posebno močna tinktura za stenice K 15*—; uničevalec moljev K 10*—; prašek za uši v obleki in perilu K 10*— in 20'—; proti mravljam K 10*—; proti ušem pri perutnini K 10; prašek proti mrčesom K 10 — In 20*—, proti ušem pri ljudeh K 5*— in 12*—; mazilo za uši pr* živini K 5'— in 12*—; tinktura proti mrčesu f8 sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 10 ^
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. Jiinker, Zagreb 45, Petrinjska dl- 3.
cosulich-line
= TRST — AMERIKA =
New-York — Buenos-Aires Rio di Janeiro —- Santos Montevideo
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanja!
Z zamotom in poštnino za vsakega:
3 dvojnate ati t Specialna steklenica............................................48 K
Za prodajalce:
12 dvojnatih ali 4 Specialne steklenice......................................
24	„	„8	„	..............................................
36	„	„12	„	„	.......................................
poštnine prosto na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
168 K 280 K 394 K
PR1MOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 K in 7'50K; Elsa mentolni klinčič 12 K; Elsa posipalni prašek 11 K; pravo Elsa ribje olje 85 K; Elsa voda za usta 36 K; Elsa kolonska voda 41 K; Elsa šumski-miris 41 K; Glicerin 6 K in 30 K; Liso!, Lisoform 30 K; Kineški čaj 3 K; Elsa mrčesni prašek 15 K; strup za podgane in miši 8 K in 12 K.
EUGEN V. FELLER,lekarnar, Stubicadonja
E^aurg Št. 358, Hrvaško.
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike za Slovenijo edinole pri:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska utica 26.

boj za občino-"
rica „V boj za občino" vsebuje Poliudt'" volilni red za občinsko zastopstvo, t'1 . ... j•  ___________Cona it ie o K-