TRST, sreda 12 januarja 1955 PRIHlIRSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Leto XI. . Št. 10 (2939) UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. 6, III. nad. — TELEFON 93-60» IN 94-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 3» — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Uvod 10, mesečno 210 <»n- «. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna »lozoa Slovenije, pravni 100, osmrtnic« 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Pod-ruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-32 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. z. y Mendes France je v rimskih razgovorih Ansa o pogajanjih SkOdljiVOSt PfBPffiČBVBUjB — ■- Wi-L,i"slsignalne enotnosti načel vprašanje oborožitvenega poola Halijanski krogi poudarjajo previdno stališče rimske vlade do tega vprašanja - Načeli so tudi vprašanje italijanskega izseljevanja v Francijo in čezmorska ozemlja in gospodarskega sodelovanja obeh dežel na teh ozemljih - Danes zvečer bo objavljeno uradno poročilo o razgovorih, jutri pa ho imeI Mendčs France tiskovno konferenco palačo Chigi v francoskega vele-v Rimu Fouquesa RIM, 11. — Danes predpol-so se začeli rimski raz-«,;Vori francoskega ministr-kega predsednika M-endes-ancea. Ob 10.10 je Mendes-anee v palači Farncse, kjer sl= 8?dez francoskega velepo-min'S*Va’ sPreieJ italijanskega i i?*ra za proračun Vanoni-. Ub H. urj je Mendes-Fran-Prispel v spremstvu Poslanika si,p\'arca in načelnika italijan-niat- °iPlomatskega ceremo-V „ i v®lePoslanika Scamacre. Fr.« - ^higi se je Mendes-z t!?06 ®etrt ure razgovarjal n z‘nanjim ministrom Marti- v v?r ?«to pa ga 3e cb i1-30 sir, Manama sprejel ninistr-dnp Predsednik Scelba. Opol-di ,Se je. obema pridružil tu-liJ!1nanji minister Martino. Msm- ance 3e Scelbi in lik^mu izr?e" n.-ga križa častne legije. ‘Ogovor .................... Uro IS izročil odlikovanje ve-'•riža častne legije, je trajal poldrugo 4tj^azgov°ri so se obnovili ob tem v vili Madama, še pred v se je Mendes-France kosim ^Iedici’ kjer je bil na ske av-a ravnatelju franco-s nAa. .nuie v italiji, sestal vlado PEpdsedntkom italijanske šestanv agatom. Obenem s bila v n- treh ministrov je ferenp=V1i' Madama tudi kon-p « delegacij obeh dežel, ma , fazS°voru v vili Mada-je j o j S.e te končal »ib 17.25, tako! Martino, ki so ga C roa; obkrožili novinarji, tuik zanikal vest neke Eov ?®encUe> da so med raz-CarU* 7i Pp. javko, v kateri se tudi v imenu svojih spremljevalcev zahvaljuje za topel sprejem. V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da je britanska vlada dobila nova poročila o pekinških razgovorih od svojega odpravnika poslov v Pekingu. Ni pa hotel nič povedati o vsebini poročila ter je dodal .da sta se britanski odpravnik poslov in Hammarskjoeid videla v Pekingu ob priliki uradnih sprejemov. Izrazil je tudi upanje, da bodo razgovori med Ham-marskjoeldom in Cuenlajem omogočili popustitev mednarodne napetosti. V Londonu so optimisti glede možnosti nadaljnjih razgovorov s Kitajci, čeprav ne ra- k smotrom, po katerih tezi. Pe kinški razgovori so bili zelo koristni za osvoboditev ameriških letalcev, ki so zaprti na Kitajskem. Ti razgovori predstavljajo izhodišče za nadaljnje napredovanje«. Predstavnik je končno dodal, da bo morda «za pogajanja potrebno nekaj časa«, ter je pojasnil, da se ta izjava naslanja na skupno poročilo, ki je bilo v ponedeljek objavljeno v Pekingu, ter na druge informacije, o katerih pa ni hotel nič povedati. Politični opazovalci v Stockholmu pa zatrjujejo, da bi Švedska lahko prevzela vlogo posredovalke če bi jo Združeni narodi zaprosili, naj nadaljuje stike s pekinško vla- jania. ki jih predvideva po- “a o ZEZ. torej proučevanja tega c«ovf|anja med Mcndes-Fran- •bore! !'azK0V0ri v »'mu ne biti več kot havp»„ vc,c., «ot. tizačetno izme„,vanie stikov in iskrena 2®njava mnenj«. CovSie, s° v dauašnjih raz-"čev? ■ ’ ko P°rooa Ansa, pro-fija 1 mnoga druga vpraša-uenA„ katerih je odbor i-/ve-V kun zp predložil poročila, lo tal! ■ vprašanjih je bita .J doseženo soglasje, pac l«en 1 i’aPletena in še ne-*ani« ,neka,era druga vpra-1 se "fej° Predvsem Niniaia obmejnih področij, ^noe« 80 k P°r°fr"om izve- °. teh vprašanjih dali pripombe in izvedenci Vojaški napad na Costarico z ozemlja sosedne Nicarague Svet organizacije ameriških držav je nujno sklical zunanje ministre 21 republik in sklonil poslati v obe državi preiskovalno komisijo SAN JOSE, 11. -med Nicaraguo in ki Napetost Costarico, se. je te dni vedno bolj stopnjevala, je danes dosegla vrhunec ko so oborožene sile Nicarague vdrle v Costarico in zasedle obmejni kraj Que-sada, ki šteje 3.500 prebivalcev. Ze včeraj je bil izreden sestanek sveta organizacije ameriških držav, na katerem so razpravljali o pritožbi Costarice. da »pripravlja Nicaragua, kakor kaže. napad. ki spravlja v nevarnost ozemeljsko nedotakljivost in neodvisnost Costarice. V pritožbi pravi dalje, da ustvarja Nicaragua nevarnost ne le za Costarico. pač pa tudi za ostale ameriške države, ker je neka ameriška vlada pravkar poslala v Nicaraguo deset vojaških letal s popolno posadko, kir bi po navedbah v pritožbi utegnilo pomeniti, da je napočil »trenutek za izvedbo napada«. Cosiarica ne pove, katera ameriška država je poslala v Nicaraguo ta letala. Diplomatski krogi v Wa-shingtonu pa trdijo, da je prispelo v Nicaraguo pred kratkim šest letal, ki so last letalskih sil Venezuele. Letala so bila poslana v okviru misije dobre volje in so namenjena vežbanju. Na včerajšnjem sestanku je predstavnik Costarice izjavil, da se Nicaragua pripravlja na zrušitev kostariške vlade, in da.se »številni avanturisti vež-liajo. da vderejo na ozemlje Costarice«. Dodal je tudi. da so bili številni poizkusi njegove vlade za neposredno in mirno rešitev spor brezuspešni Na koncu je še izjavil, da predstavlja uvažanje orožja v Nicaraguo ogrožanje miru in varnosti na zahodni polobli. Danes pa je kostariška vlada proglasila odpravnika poslov Nicarague v San Jose za nezaželenega in ga pozvala, naj zapusti državo. Kmalu zatem so prišle vesti o vdoru tujih čet čez mejo. Vlada in vojaške oblasti stalno zasedajo. Costarica nima prave vojske. pač pa samo 3.000 mož civilne garde, katerim so se sedaj pridružili rezervisti, katere'je vlada v naglici poslala nujno v smeri Quesade, da zaustavijo prodiranje nasprotnih čet. Ni znana številčna moč čet, ki so vdrle na kostariško ozemlje in prav tako ni znano, ali te čete podpira letalstvo. V New Yorku so delegati Costarice v OZN izjavili, da je njihova vlada prekinila diplomatske odnose z Nicaraguo. V Washingtonu pa je svet organizacije ameriških držav sklical za 22. uro novo sejo. Na seji sveta so sklenili sklicati sejo zunanjih ministrov 21 ameriških republik in ustanoviti preiskovalno komisijo, ki bo odšla v obe državi, da pregleda položaj. Svet je dalje pozval vse ameriške države, zlasti pa Nicaraguo in Costarico. naj sodelujejo s to komisijo. Sklenili so dalje obvestiti Varnostni svet OZN o sprejetih sklepih ter pozvati Castarico in Nicaraguo, naj se v/dr/.ita sleherne akcije, ki bi lahko poslabšala položaj. V zače'ku seje je pomočnik kostariškega zunanjega nuni-slra Fernando Fourmer sporočil. da je prišlo do napada na Costarico in da v državi teče kri. ter je zahteval 'akoišnjo akcijo v zaščito njegove države. Zastopnik Nicarague pa je obtožil kostariško .vlado »sra« motnih laži« ter je zanikal, da bi bila Quesada zasedena po četah, ki so prišle iz Nicarague. V Nicaragui namreč zatrjujejo, da gre za «uporniško gibanje«. Hatojama o odnosih s SZ in Kitajsko TOKIO. 11. -- Ministrski predsednik Hatojama je sinoči na tiskovni konferenci izjavil, da mora Japonska dati pobudo za konec vojnega stanja s Kitajsko in Sovjetsko zvezo, takoj ko se bo ponudila prilika. Dodal je. da se ta prilika lahko ponudi še pred volitvami (ki bodo konec prihodnjega meseca) v obliki enostranske proglasitve konca vojnega stanja s strani Japon. ske, kar bi ustvarilo novo dejansko stanje ali pa v obliki izmenjave trgovinskih atašejev in drugih funkcionarjev. Hatojama je izjavil tudi, da se strinja z zunanjim ministrom Sigemicom glede prispevanja k svetovnemu miru in odstranitve nevarnosti tretje vojne ne samo z razvojem trgovinskih odnosov s Sovjetsko zvezo in Kitajsko, pač pa tudi z normalizacijo diplomatskih odnosov s tema državama. Na koncu je minister dodal, da se bodo z Američani stalno posvetovali in da ne bodo imeli nobenih tajnih pogajanj. HELSINKI, 11. — Predsednik finske republike Paasiki-vi je odlikoval jugoslovanskega poslanika v Helsenkiju dr. Slavka Zoreta, ki odhaja s Finske na novo službeno mesto, z redom viteza velikega finskega leva. Ameriški državni tajnik Dulles, ki .ie danes prišel z letalom v Nevv York. se je razgovarjal z načelnikom ameriške delegacije v OZN Lod-geom. Pozneje je Dulles govoril na zboru iJtnju združenja krščanskih žensk in je pri tem Označil Hammarsk.ioeldovo potovanje v Peking kot «eno od številnih dejanj miru« v letu 1954. Dulles ni ničesar omenil glede izida Hammarskjoeldo-vih razgovorov, dodal pa je: «Nestrpno pričakujemo Harn-marskjocldov povratek s Kitajske in njegovo poročilo, ki se resno tiče vprašanj člove-žanstva in pravičnosti.« Zatem je Dulles govoril o zahodnoevropski zvezi, glede katere je izrazil upanje, da bo kljub številnim odporom uresničena, in je dejal, da bi bilo nesmiselno gledati na to zvezo samo kot na navaden ustroj za zopetno oborožitev Nemčije. «Nemci — je izjavil Dulles — kakor vsi narodi, ki spoštujejo same sebe, inta-ja pravico in dolžnost prispevati k miru in k mednarodni varnosti. To je sicer tudi posledica zamisli, ki je v tem, da se med državami Zahodne Evrope ustvarjajo tako tesni in trajni odnosi, da bo nova vojna med njimi postala nemogoča.« Poudaril je zatem, da vlada v ZDA velika želja do miru, in je dodal, da se »bitka za mir ne more dobiti s pacifizmom, nevtralizmom ali šibkostjo«, ker da so te metode propadle. zum s Sovjetsko zvezo o združitvi Nemčije, predstavnik je pripomnil, da socialno demokratska stranka upa, da bo mogoče ta sestanek organizirati v februarju ali marcu, ko bo Nehru prišel v Evropo. da se udeleži konference ministrskih predsednikov države Britanske skupnosti. Movic pii BlanKenhornu BONN. 11. — Jugoslovanski veleposlanikh v Zahodni Nemčiji dr. Mladen Ivekovič je danes obiskal načelnika političnega oddelka zunanjega ministrstva Blankenhorna, s katerim se je razgovarjal o vprašanju vojnih in predvojnih dolgov Nemčije Jugoslaviji in o pogajanjih, ki so bila nedavno prekinjena. LONDON, 11. — Voditelj britanske laburistične stranke Clement Attlee je danes odpotoval z letalom iz Londona v Berlin, kjer bo imel več predavanj. Jugoslovanski sttovniii «delu v Burmi ZAGREB. 11. — Burmanska vlada je zaupala jugoslovanskim strokovnjakom raziskovanja nahajališč bakrene rude v Burmanski uniji. Strokovnjaki zagrebškega podjetja «Geoistraživanja» so doslej raziskali razna področja Burme. Po končanem delu bodo jugoslovanski strokovnjaki predložili burmanski vladi načrt za podrobna raziskovanja in za določitev rudnih bogastev Burmanske unije. Poleg tega so jugoslovanski strokovnjaki zaposleni tudi pri projektiranju hidrocentral. Nehrujev sestanek z Ollenhauerjem? BONN, 11. — Predstavnik socialno demokratske stranke je izjavil, da je predsednik Ollenhauer ob priliki nedavnega obiska delegacije indijske socialistične stranke v Bonnu predlagal svoj sestanek z indijskim vladnim predsednikom Nehrujem, da proučita možnost pobude, ki naj bi položila temelje za spora- Titov govor burmanskim vojakom RANGUN. 11. — Predsednik republike maršal Tito je danes zjutraj v Majmiu prisostvoval paradi burmanskih čet. V govoru burmanskim enotam je maršal Tito med drugim poudaril: «Vi imate v jugoslovanski armadi in jugoslovanskih narodih velike prijatelje, ker so nase težnje in naši cilji isti — da se ohrani mir. da se ustvari sodelovanje med narodi, da se odstrani vojna nevarnost in da si narodi ustvarijo boljše in srečnejše življenje«. Po paradi je predsednik Tito sprejel skupino burmanskih oficirjev, nato pa se je v spremstvu predsednika Burmanske unije in drugih visokih osebnosti vrnil v Mandale. Po kosilu, ki ga je v njegovo čast priredil komisar področja Mandale, je predsednik republike z ladjo «Mindon» odpotoval po reki Iravadi na jug, kjer bo obiskal petrolejska središča Burme. Med potovanjem se bodo nadaljevali politični razgovori. Po poričilih iz jugoslovanskih in burmanskih krogov so dosedanji razgovori pokazali enakost pogledov o najvažnejših vprašanjih, v prvi vrsti o vprašanju ohranitve miru in o enakopravnem sodelovanju med narodi. Pričakujejo, da bosta predsednik republike in vladni predsednik U Nu formulirala svoje poglede v skupnem poročilu. ki bo vsebovalo tudi skupne sklepe o aktivnem jugoslovansko - burmanskem sodelovanju na raznih področjih. Buje, bi morale biti razširjene na ostale obmejne cone, ki tradicionalno gravitirajo na tržaško mesto in emporij. Ta obnovitev stikov, ki so bili dol«o časa prekinjeni, predstavlja dejansko skupne koristi za prebivalstvo dežele.« »Medtem so se ponovno začela italijansko-jugoslovanska pogajanja v Ljubljani za popravek začasno označene demarkacijske črte, ki so jo določile angloameriške in jugoslovanske oblasti v preteklem oktobru. Italijanska delegacija, kaleri načeluje generalštabni polkovnik Cangini ob podpori podpolkovnikov Cacclottija in Ferranteja, je že izvršila številna opažanja na področju Milj in proučila zlasti človeške primere, ki jih Je ustvarila začasna črta, ki ie na nekaterih točkah neorganič-no ločila nekatere zaselke.« Eisenhower predlaga zvišanje plač državnih nameščencev W ASH IN G TON. 11. — V posebni poslanici, ki jo je poslal danes kongresu, priporoča predsednik Eisenhotver zvišanje plač nameščencev civilne uprave za približno 5 odst. in povečanje poštnih tarif, ki naj deloma krije povišanje prejemkov poštnih uslužbencev. Nadalje je Eisenhotver predlagal uvedbo novega sistema zdravstvenega zavarovanja za javne uslužbence z izdatkom približno 55 milijonov dolarjev letno. Eden bo obiskal Egipt LONDON. 11. — Foreign Office je nocoj javil, da bo zunanji minister Eden obiskal Egipt, ko bo odpotoval na konferenco SEATO. ki se bo začela 23. februarja V Bangkoku. Ob povratku bo obiskal Burmo. Ceylon Indijo in Pakistan. Eden se fco razgovarjal z egiptovskim vladnim predsednikom Naserjem in tudi z zunanjim ministrom Favzijem. Te dni je zopet oživelo vprašanje sklicanja enotne ustanovne sindikalne skupščine, ki jo je že 5. decembra predlagalo vodstvo CGIL. Po dolgem molku so se pojavili v eUnitd Operni««, «Lavora-toru« in v «L’Unitd» razni članki, v katerih sindikalni voditelji po svoje razlagajo pomen te skupščine; jutri pa se bo sestal glavni svet Delavske zveze (bivših ES) ter bo razpravljal o tem vprašanju. Kot je znano, so po izrednem kongresu Delavske zveze, ki je sklenil, da se vključi v CGIL, odšli nekateri delegati v Rim, kjer pa jim je generalni tajnik CGIL Di Vittorio dejal, da taka avtomatična vključitev v CGIL rti dovolj, marveč do je treba sklicati v Trstu ustanovno skujr ščino, ki naj bi najprej okrepila enotnost delavstva; šele temu naj bi sledila vključitev v CGIL. To pa je pomenilo dejansko ponovitev kongresa, kar. kot vse kaže, ni preveč dišalo tržaškim voditeljem Delavske zveze. Predlog tajništva CGIL, ki je bil objavljen tudi v «L’Unita» je bil konstruktiven in je zbudil med tržaškim delavstvom upanje, da se bo v Trstu končno ustanovila krepka resnično razredna sindikalna organizacija, ki bi prav gotovo ozdravila hudo sindikalno krizo ter ponovno pritegnila v sindikalne vrste mnoge razočarance, ki so bili svoj čas zelo aktivni v sindikalnem gibanju CGIL je namreč pozvala k udeležbi na skupščino razen Delavske zveze in nekaterih sindikatov, ki so že vključeni v CGIL, tudi druge sindikate in skupine delavcev, ki bi se še utegnile ustanoviti. To pojmovanje je bilo zelo široko in je zato naletelo na o-dobravanje vseh, ki jim je sindikalna enotnost res pri srcu. Toda kaj se je zgodilo po- DEMOKRISTJAN SCHNEITER novi predsednik francoske skupščine Izvoljen je bil pri tretjem glasovanju z relativno večino, ker se je okoli sto poslancev vzdržalo glasovanja PARIZ. 11. — Ljudski izvoljc* z relativno večino. republikanec (demokristjan) Pierre Schneiter je bil danes izvoljen za novega predsednika francoske narodne skupščine. izvoljen je bil pri tretjem glasovanju z 232 glasovi. Dosedanji predsednik socialist Le Troquer je dobil 188 glasov, kominformistični kandidat Cachin pa 86 glasov. Schneiter je uspel, ker se je okoli sto poslancev pri glasovanju vzdržalo. Pri prvem glasovanju so postavili kandidaturo Le Tro-quer. Schneiter, Cachin, neodvisni kmet Bruyneel in bivši golist Paletvski. Pri tem glasovanju je prvi dobil 150 glasov. drugi 103, tretji, 87, četrti 101, Paletvski pa 70. Ker ni nobeden dobil absolutne večine, se je glasovanje ponovilo. Prt drugem glasovanju se je Bruqneel umaknil v prid Schneiterju, bivši golisti pa so umaknili kandidaturo Pa-letvskega in dali svojim poslancem svobodo pri glasovanju. Kominformisti so obdržali kandidaturo Cachina in sklenili, da ne bodo podprli Le Troquera, «ki je sokrivec vlade Mendes-Francea pri izvajanju njegove politike za prepoved nemškega militarizma«. pri tem glasovanju je Schneiter dobil 226 glasov, Le Troquer 192. Cachin pa 88. Sledilo je tretje glasovanje, pri katerem je bil Schneiter Se nobenega sledu za atentatorjem iz Ancone Vse dosedanje iskanje je bilo zaman - Stro• gi varnostni ukrepi tudi v drugih mestih ANCONA, 11. — Danes je bil pogreb dveh žrtev zločinskega atentata v kinematografu »Metropolitan«, ki ga je izvršil častnik finančnih straž Cannarozzo. Medtem pa policija neprestano išče atentatorja, za katerim je izginila sleherna sled. Vso preteklo noč in danes ves dan so policijske sile mrzlično na delu, a brezuspešno. Ob 21. uri zvečer je kvestor sporočil novinarjem, da je bilo dotedanje iskanje brezuspešno. Vse navedbe posameznikov, ki so trdili, da so atentatorja videli, so se pokazale za netočne. Oblasti so tudi zaskrbljene, ker bo Cannarozzo utegnil izvršiti nove atentate, kakor je to sam napisal v svojem »testamentu«. V skladišču finančnih straž so namreč ugotovili, da manjka 6 ročnih bomb in samokres. Ker je Cannarozzo odvrgel 4 bombe, in sprožil 4 strele iz samokresa, računajo, da ima pri sebi še 2 bombi. Policija straži od sinoči tudi vse cerkve in samostane v Anconi. Nasprotno z navedbami policije, da so atentatorjev »testament« našli pri preiskavi na njegovem domu, se vztrajno širi govorica, da so ta dokument dobili v ponedeljek zjutraj po pošti na prefekturi. Domnevajo, da je morilec oddal na pošto ovoj z dokumentom, preden je vstopil v kino, ali pa takoj po izvršenem atentatu. Teh govoric pa policija ne potrjuje, a jih niti ne zanikuje. Pozneje so javili, da atentatorja iščejo tudi v Faenzi in Firencah. Prav tako je kvestor v Viterbo odredil stroge varnostne ukrepe za primer, da bi se Cannarozzo pojavil v tem mestu ali na ozemlju te pokrajine. Ob otvoritvi seje je govo ril dekan skupščine Cachin, ki je obsojal pariške sporazume in nemško oborožitev. Jutri bo skupščina izvolila podpredsednike in tajnike. Za predsednika republiškega sveta (senata) je bil ponovno izvoljen Gaston Mon-nerville, za predsednika skupščine Francoske unije je bil ponovno izvoljen Albert Sar-raut, za predsednika gospodarskega sveta pa je bil ponovno izvoljen radikal Emile Roche. Otto Suhr župan zahodnega Berlina BERLIN, 11. — Socialni demokrat Willy Brandt je bil danes soglasno izvoljen za predsednika zahodnoberlinske-ga parlamenta. Socialni demokrat Otto Suhr pa je bil izvoljen za zahodnoberlinskega župana s 104 glasovi od skupnih 127. Na podlagi ustave mora v 2l dneh sestaviti »senat«. Oegrellova nesramnost ob Francovi zaščiti BRUSELJ, 11. Belgijski zunanji minister Spaak je danes sprejel španskega poslanika. Domnevajo, da je španski poslanik izročil odgovor svoje vlade na belgijski protest v zvezi z Degrelleom. Belgijski katoliški list «La libre Belgique» javlja medtem, da je dobil od Degrella pismo, v katerem ta izjavlja, da je pripravljen priti v Belgijo pod pogojem, da ga sodi porotno sodišče in da «se vse razprave v celoti objavljajo in oddajajo po radiu kakor v Ameriki«. Umrl je vojni zločinec Graziani RIM, 11. — Danes zjutraj je v neki kliniki umrl vojni zločinec bivši maršal Rodolfo Graziani, ki je bil pred dnevi operiran. Zadela ga je kap. DUNAJ, 11. — Avstrijski ministrski svet je na svoj današnji seji sklenil ustanoviti avstrijsko posvetovalno komisijo za atomsko silo. Njena naloga bo: 1. pripraviti udeležbo Avstrije na mednarodni konferenci, ki bo avgusta v okrilju OZN. 2. Proučiti umestnost nakupa reaktorja za raziskovanja o atomski sili. 3. Proučiti udeležbo avstrijskih strokovnjakov pri tečajih o mirnodobski uporabi atomske sile. tem? Iz zadnjih člankov vidimo, da so pridno na delu zavirači, ki bi hoteli čimbolj omejiti pomen ustanovne skupščine in jo spremeniti v novačenje novih članov za Delavsko zvezo ter v nekako formalno ponovitev izrednega kongresa, ki bi se ga u-deležila le Delavska zveza in tisti sindikati, ki so že vključeni v CGIL (železničarji, pošt ni uslužbenci itd.). Izredni kongres bi se ponovil, nato pa bi ostalo vse pri starem. Človek se pri tem vprašuje, ali niso voditelji Delavske zveze udarjeni s slepoto. Vsi ugotavljajo v svojih člankih, da je tukajšnje sindikalno gibanje na tleh. Vsi priznavajo, da je nad polovica delavcev sploh izven sindikatov. Tako je na primer Sema zapisal; «Ni dovolj, vključiti sc v CGIL, če hočemo rešiti vprašanje sindikalnega razkola in neorganiziranosti deset-tisočev delavcevrt. Podobno misel ponavlja sindikalist Ca-labria v «Unito Opcraia». Pino Burlo ugotavlja, da delavstvo ne zaupa sindikatom, da se ne smejo zapirati oči pred tem dejstvom, da je naravnost večina delavcev izven sindikatov ter da ni v nobenem italijanskem mestu tako globokega sindikalnega razkola kot v Trstu. Vsi ti sindikalisti pa ostajajo na pol poti in ne. potegnejo iz teh svojih trditev tudi nujnih in logičnih zaključkov. Človek ima zato vtis, da so se v začetku pravilno zagnali, da pa jih je nenadoma ustavil nekdo, ki jih ima nd vrvici in je to vrvico potegnil, ker ne mara, da se pametna m koristna pobuda CGIL uresniči, pa čeprav bi se moralo nekaj roditeljev odpovedati monopolu. Ce je ta ugotovitev točna, tedaj bo tudi hvale vre,dna pobuda CGIL doiicelu neuspeh, akn-rovno je. uraiala težnje večine delavstva, ki v teh dn dl še prav posebno stremijo po enotnosti. , CGIL vsekakor predstavita v Italiji najmočnejšo sindi-kalho organizacijo in najbolj borbene delavce. V tej organizaciji se tudi krepijo težnje po večji neodvisnosti od strank in po večji notranji demokratičnosti: krepijo se stremljenja, da bi CGIL postala resnična razredna sindikalna orgunizacija, ki ne. bi bila odvisna od strankarskih navodil, tako da bi se vsi razredno zavedni delavci počutili v njej kot doma. Razen tega ima CGIL kljub raznim napakam v delavskem gibanju in v vseh razrednih bojih še vedno odločilno besedo, česar pač ne moremo trditi o Delavski zvezi v Trstu, Ce bi torej tržaško delavstvo, doslej razočarano nad sindikalno politiko, videlo,: da se poziv CGIL po sklicanju er notne skupščine iskreno izvaja, bi ob ugledu, ki ga CGIL še vedno med njim uživa, prav gotovo aktivno sodelovalo. da bi imela skupščina velik tispeh. Zato prevzemajo vsi zavirači te pobude CGIL nase veliko odgovornost, saj bi še bolj poglobili sindikalni razdor in s tem povečali brezbrižnost delava stva, ki se je razočarano odvrnilo od njih. Kam vodi sindikalna razcepljenost, lahko vidi in otiplje vsakdo prav te dni, ko odpuščajo nad 100 delavcev Tržaške konopljarne in zapirajo podjetje Kozmann, zaradi česar ostane 89 delavcev na cesti. Na bomo tu omenjali, kako so mnogokrat reagirali proti takim ukrepom delavci v Italiji ter kako so jih drugi delavci solidarno podpirali. Ugotoviti moramo le, kako se vsa akcija tu pri nas omejuje na moledovanje pri oblasteh, kakor da bi bile te oblasti neko telo vid družbo in da ne bi predstavljale določenih razrednih interesov. In če so delavci danes prisiljeni tako moledovati, čeprav vedo, da so bile vse njihove pridobitve le sad odločne borbe, tedaj to pomeni, da nekaj ne gre in da je ta pomanjkljivost ravno v sindikalni razcepljenosti. Zato je skrajni čas, da se razni «smdikalisti» spomnijo, da bi morali služiti predvsem interesom delavstva, da ne bi smeli uganjati sek-taštva ter da bi morali pozabiti tudi na morebitne začasne osebne koristi in se ]im odpovedati v interesu delavskega razreda, iz katerega izhajajo. Enotnosti namreč ni mogoče doseči z vsiljevanjem lastne volje, marveč le z odpovedjo nadvlad i, kar bi bilo bogato poplačano z enotnost-je delavstva in s tem tudi z njegovo močjo. MFOMISUKI IHEVI Na današnji dan je leta 1887 umrl v Gorici slovenski priro-doslovec in pisatelj Fran Erjavec. Danes, sreda 12. januarja Ernest, Bcdigoj Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.42 Dolžina dneva 8.58. Luna vzide ob 21.41 in zatone ob 9.33. Jutri, ČETRTEK 13. januarja Veronika, Bogomir SESTANEK DROBNIH PRODAJALCEV, ČLANOV SGZ Veliko zanimanje za ureditev drobnega obmejnega prometa Trgovci so prepričani, da bi drobna izmenjava dobrin pomagala blažiti tržaško gospodarsko krizo - Soglašanje z zamislijo proste cone Včeraj je bil dobro obiskan sestanek jestvinčarjev, gostilničarjev, obrtnikov in ostalih drobnih prodajalcev članov Slovenskega gospodarskega združenja. Na sestanku so razpravljali predvsem o obmejnem prometu. Trgovci so ugotovili, da bt osebni obmejni promet prinesel zelo veliko korist vsem strokam, ker bi se ponovno preskrbovalo v Trstu dokaj široko tržaško zaledje, ki je sedaj od Trsta odrezano. Težko je sicer soditi, koliko ljudi bi vsak dan prišlo iz Sežane, Kopra in ostalega bližnjega zaledja v Trst, vendar bi to število bilo na vsak način zelo pomembno ter bi znatno olajšalo krizo, ki vedno huje zajema predvsem male obrate, pa naj so to trgovci na drobno, gostilničarji in obrtniki. Zaradi tega so vsi prisotni pozdravili predlog Slovenskega združenja, kateri je bil izročen tržaški trgovinski zbornici. Po mnenju prisotnih je treba poleg tega predloga pristopiti tudi k širši aktivnosti, da se podpre uresničitev čim ugodnejšega obmejnega prometa in doseči skupni napor tudi z ostalimi združenji trgovcev, obrtnikov in drugih kategorij. Združenje je že naredilo prve korake v tej smeri in je poslalo vsem zainteresiranim ustanovam v pogled svoj predlog o ureditvi obmejnega prometa ter do sedaj dobilo več pozitivnih odgovorov. Tak skupni napor je toliko potreb-nejši, ker prav nekateri tržaški odgovorni krogi zavirajo pogajanja o obmejnem prometu v Vidmu, pa čeprav bi od ureditve obmejnega prometa imelo največjo korist prav tržaško prebivalstvo in vsi tržaški mali obrati. Člani so poleg tega opozorili, da ni dovolj gola ureditev osebnega obmejnega prometa, od katere bi imel Trst nesporno gospodarsko korist, temveč da je treba istočasno tudi olajšati zlasti drobno blagovno zamenjavo med Trstom in najbližnjim zaledjem. Na ta način bi se Trst ponovno lahko zalagal z živili, drvmi, zelenjavo, sadjem in drugimi pridelki neposrednega zaledja in v obratni smeri preskrboval zaledje z industrijskimi in ostalimi po-trošnimi proizvodi. Tu ne gre za izredno velike trgovske o-peracje in bi zunanjetrgovinsko to vprašanje prav lahko uredili tako, da bi prišli na račun tudi manjši trgovci, gostilničarji in obrtniki in ne samo veliki izvozniki. Ureditev obmejne trgovne bi torej morala biti taka. da bi omogočila trgovinske posle tudi najširšim slojem trgovcev in ne samo velikim registriranim uvoznikom in izvoznikom. Na sestanku so člani poleg tega tudi pozdravili zamisel ustanovitve proste cone in u-gotovili, da bi prosta cona prinesla znatne gospodarske korisii vsem kategorijam trgovcev na drobno, obrtnikom in drugim, saj bi se z znižanjem cen potrošnega blaga nujno povečal promet. Vendar pa so člani ugotovili tudi nekatere slabe strani proste cone ter zaradi tega opozorili, da je potreben podroben študij oblik in načinov ustanovitve. Ob prisotni razpravljali tudi o nekaterih drugih vprašanjih in potrebah slovenskega gospodarstva v Trstu, in med drugim o pereči potrebi ustanovitve obljubljenega denarnega zavoda. Tajnik združenja pa je opozoril, da se na združenje obračajo absolventi slovenskih strokovnih šol in zaprosil člane, da pripomorejo naporom združenja, da dobe te mlade strokovne moči primerno zaposlitev. Obiski novega francoskega konzula Novi francoski predstavnik v Trstu, konzul Yves Barbier se je včeraj predstavil vladnemu gen. komisarju dr. Pa-I lamari. Kasneje je obiskal tu-zaključku sestanka so I di župana ing. Bartolija. Novi odbor prevzame danes upravljanje Delavskih iadruq? Iz zanesljivega vira se je izvedelo. da bo danes predstavnik prefekture uradno izročil upravo Delavskih zadrug v Trstu v roke na novo imenovanemu odboru za začasno u-pravljanje te največje delavske organizacije na našem področju. Kot smo v našem listu že pisali je odlok dr. Pa-lamare o imenovanju tega novega odbora na mesto dosedanjega nadzornega odbora naletel na upravičen odpor med tržaškim delavstvom, saj vidi v tem poskus, da se še bolj zavleče demokratizacija Delavskih zadrug s tem, da se z razpisom volitev vrnejo zadruge v roke delavstva. Madžarska gospodarska delegacija na Reki Madžarska gospodarska delegacija pod vodstvom direktorja ministrstva za zunanjo trgovino g. Szilagija je obiskala Reko, da bi proučila možnosti prevoza madžarskega blaga prek reškega pristanišča. Delegacija, v kateri je tudi načelnik transportnega oddelka v madžarskem ministrstvu za zunanjo trgovino g. Almasi, se je na Reki razgo-varjala s predstavniki reškega pristanišča, S SIVIIlIVJi: SEJE IMBRK/INSKII -UHlIlVISRKfiA HBČINSKKGA SlI.iA Občina odločena postaviti odstranjene napisne table Občina bo pnčabala še H dni na odgovor kvesture v Trstu - 15. gospodarski načrt za javna dela predvideva za 45.000.000 javnih del Na včerajšnji seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta se je po čitanju zapisnika oglasil prvi k besedi svetovalec tov. Srečko Colja, ki je zahteval pojasnila glede postavitve dvojezičnih napisnih tabel v Sesljanu, Devinu in Stivanu. Zupan Terčon je svetovalcem povedal, da je že prve dni decembra odšel na policijski komisariat v Devin, kjer je o tej zadevi govoril s poveljnikom komisariata javne varnosti Parisijem. ki pa je zatrdil, da tabel ni več v Devinu, temveč da so v Trstu. Zato je županu svetoval, naj pošlje pismo na tržaško kvesturo, kar je bilo tudi storjeno. Ker ni občina do pred nekaj dnevi dobila še nobenega odgovora, je županstvo poslalo kvesturi še eno pismo, v katerem zahteva vrnitev tabel, ki so last občine. Svetovalec Colja je nato poudaril, da je vladni generalni komisar izjavil, da se določila memoranduma že izvajajo in ima zaradi tega občina vso pravico postaviti table na me- PRED UVELJAVLJENJEM NOVEGA ZAKONA 0 VAJENCIH Razširitev ugodnosti za zaposlitev vajencev Po novem zakonu veljajo ugodnosti tudi za vajence v veliki industriji in trgovini Rimski senat in parlament sta te dni sprejela zakon o vajencih, ki določa med drugim naslednje: 1. 30 dni plačanega dopusta letno za mladince od 14. do 16. leta in 20 dni za vajence nad 16. letom; 2. Pravico zdravstvenega in splošnega socialnega zavarovanja; 3, Največ 8 ur dnevnega ali 44 ur tedenskega dela 4. Po dveh letih vajeniške dobe morajo vajencu omogočiti strokovni izpit za prehod v višjo strokovno kategorijo; 5. Priznanje, da je vajeniška delovna doba izrednega značaja in da so zato delodajalci primorani vajenca izučiti poklica; 6. Prepovedano je izkoriščati vajenca za težaška dela; 7. Socialno zavarovalne dajatve se znižajo na 180 hr tedensko za vajenca, za obrtnike pa se te dajatve popolnoma u kinijo. Ta zakon je zelo važen za delovno mladino. V Trstu je že vsa povojna leta izredno pereče vprašanje zaposlitve in izučitve mladincev v razne poklice. Delodajalci veliki in mali, se stalno sklicujejo na ^Visoke socialno-zavarovalne dajatve za vajence, ki jim po njihovem mnenju ne prinašajo nobenih dobičkov. To stališče delodajalcev je povzročilo, da je sedaj v Trstu 36 odstotkov mladincev od 14. do 17. leta brez zaposlitve. Večina od njih ni bila sploh še nikjer zaposlena. 1951. leta je ZVU izdala ukaz, na osnovi katerega je bil določen obrtnikom in malim industrijcem, ki zaposlujejo manj kot 10 delavcev, poseben prispevek ZVU za vsa podjetja, ki zaposlijo vajence. Prispevek se je in se še vedno izplačuje delodajalcu na njegovo prošnjo. Ustanovljena je bila tudi komisija, ki ima nalogo ugotoviti stanje obrata in druge stvari, ki jih določa omenjeni ukaz. Novi italijanski zakon pa razširja ugodnosti za zaposlitev vajencev na vsa delovna področja; veliko in malo industrijo. obrt, trgovino, itd. Zato je ta zakon mnogo bolj obširen kot dosedanji ukaz ZVU, ki ga je za letos potrdil tudi komisar Palamara. Nujno je, da se gornji zakon o vajencih raztegne na Trst takoj, ko bo stopil v veljavo v Italiji in sicer šest mesecev po odobritvi zakona v obeh rimskih zbornicah. Upajmo, da bo oblast strogo nadzori in podjetja, da se bodo držala zakonskih predpisov in da ne bodo izigravala zakona v škodo vajencev. Hkrati pa smo mnenja, da bi morali v Trstu ustanoviti posebno komisijo, ki naj določi vsakemu podjetju minimalno število vajencev, ki jih mora zaposliti. Samo na ta način bo zakon o vajencih imel popoln uspeh. Se dve poškodovani v miijskem tiiobusu Včeraj ob 11. uri se je prišla zdravit v ambulanto v glavni bolnici 34-letna Viktorija Furlan iz Stramarja št. 29, ker je bila nekoliko pobita po čelu in nosu. Po prvi pomoči je šla domov in bo ozdravela v 4 do 6 dneh. sta, od koder so jih sneli. O-menil je tudi, kaj vse je občina napravila za postavitev o-menjenih napisov in bi pač že zaradi tega bila dolžnost, da se table nemudoma postavijo na prejšnja mesta. V dejstvu, da tržaška kvestura po enem mesecu še ni odgovrila na pismo županstva, je tov. Srečko Colja videl namerno zavlačevanje rešitve tega vprašanja in je zato predlagal, da se počaka še nekaj dni na odgovor kvesture. Ce pa tega ne bi bilo, tedaj naj občinska uprava poskrbi za nove table. Omenil je tudi nujno potrebo, da se končno že na novo postavi j mjiijone jjr predujma od Tr-napis «K morju« v Devinu, k- - no in je za gradnjo neprimerno, ker je preveč skalovi-to. Zupan je pojasnil, da bo zemljišče kupila država in ne občina, kar se pa terena tiče, bo za planiranje in pripravo temeljev poskrbel SELAD. Pri tem se je tudi razvila diskusija o potrebi nove enoraz-rednice v Cerovljah ter Stivanu. Svetovalci so v nadaljeva-vanju odobrili zaprositev 4 29. januar? so ga «neznanci» odstranili zadnje dni oktobra. Zupan je v odgovor tov. Colji dejal, da skuša občina priti do starih tabel, in to zaradi tega, da bi prihranila kakih 60 ali 70.000 lir. kolikor bi veljala nabava novih tabel. O-svojil je predlog svetovalca Colje in dejal, da bodo počakali še 8 dni, če pa do takrat ne bo odgovora, bodo nabavili nove table. V zvezi z zapisnikom je tov. Colja še ugotovil, da so ponovno izostali njegovi predlogi glede ustanovitve proste cone. zaščite domače delovne sile ter odstranitve nepoboljšljivih šovinističnih elementov iz javnih uradov. Po poročilu župana o delih, ki so bila izvršena pod okriljem SEUAD v preteklem letu, je poročal odbornic za javna dela Ado Visintin o gospodarskih načrtih. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da je v preteklem letu dobila devinsko-nabrežinska občina skupno 20 milijonov lir nakazil za razna javna dela. in sicer 5 milijonov za I.. 15 milijonov pa za II. semester preteklega leta. Občinski odbor je izdelal tudi predloge za 15. gospodarski načrt, ki obsega razdobje prvih 6 mesecev tekočega leta. 15. gospodarski načrt predlaga naslednja javna dela. ki bi veljala skupno 45 milijonov lir; drugi obrok za gradnjo nove šole v Sesljanu 8 milijonov Ur, asfaltiranje skozi Mavhinje 5,5 milijonov, asfaltiranje ceste Sempolaj-Prečnik 3 milijone, asfaltiranje zadnjega kosa ceste v Sempola-ju 1,5 milijona, nabava orgel za šempolajsko cerkev in popravilo njene notranjosti 1,5 milijona, asfaltiranje ceste Vižovlje-Mavhinje 8,5 milijonov, popravilo občinskih poslopij 2 milijona in gradnja v Nabrežini 15 žaške hranilnice in posojilnice. kot je to storila občina že v preteklem letu. Nadalje so odobrili tudi predlog u-pravnega odbora po katerem bo v letošnji občinski proračun vnesena postavka 4 in pol milijona lir izrednih stroškov kot prispevek za razširitev telefonskega omrežja v Sesljanu in Devinu. Proti temu je izrazil svoje pomisel-ke svetovalec tov. Ivan Milič, ki je dejal, da ni dolžnost občine, da bi prispevala tako visoko vsoto 25 zasebnikom, ki so vložili prošnje za napeljavo telefona. V zvezi z opombo, da gre v tem primeru za nujno turistično potrebo, pa je svetovalec tov. Colja dejal, da bi bilo še prej treba rešiti vprašanje postavitve javnega stranišča v Sesljanu ter namestitve kakšne javne vodovodne pipe. O tem se je razvila živahna diskusija, na koncu katere so sklenili, da si bo posebna komisija še enkrat ogledala položaj in v skrajnem primeru razlastila kos zemljišča, ki bi ustrezalo temu namenu. Po še nekaterih pripombah je župan sejo zaključil, prihodnja pa bo naslednji torek. 2upanovo poročilo o delu SE-LAD v preteklem letu pa bomo objavili posebej. DRUGA ŠTEVILKA LISTA „LA ZONA FRANCA" Ustanovitev proste cone bi koristila tudi industriji Zanimiva študija podpredsednika združenja industrijcev zavrača argumente, da bi prosta cona tržaško industrijo uničila Izšla je druga številka lista i a bi istočasno z dvigom živ-«La zona franca«, glasilo ljenjske ravni in izboljšanjem mestnega odbora za ustanovi- | gospodarskega stanja ob pri-tev proste cone. ki nosi to 1 : ------ krat napis «Leto I. - št. 1», ker je bila izdaja prve številke le začasnega-poskusne-ga značaja. Sedaj pa je videti, da bo ta nov tržaški časopis postal stalen in da bo vztrajno zastopal težnje po ustanovitvi integralne proste cone. Nova številka objavlja poleg drugega zanimivega materiala tudi daljši članek o posledicah, katere bi prinesla ustanovitev proste cone tržaškim industrijskim podjetjem, lanek podrobno obravnava proučitev vprašanja s strani podpredsednika združenja industrijcev dr. Vidalija. ki deli vsa tržaška industrijska podjetja na štiri dele. Velika industrijska podjetja in med njimi ladjedelnice, petrolejska industrija in železarna, ki zaposlujejo okrog 10.500 oseb, ne bi po teh ugotovitvah imele od ustanovi- tve proste cone nikake škode in v nekaterih primerih celo koristi. Isto velja tudi za gradbena podjetja in podjetja zvezana z veliko industrijo, ki zaposlujejo okrog 8.500 oseb, in številna mala in srednja industrijska podjetja, obrtniški obrati itd., ki zaposlujejo okrog 10.600 oseb. | Zaradi tega je tudi izredno | nizko število podjetij, katera bi ločitev Trsta od italijanskega notranjega trga in mednarodna konkurenca oškodovala, saj ta podjetja zaposlujejo'skupno le 6.800 oseb. Vendar položaj ne bi postal kritičen za vse omenjene obrate, ker bi prav lahko zagotovili prodajo njih izdelkov na italijanskem trgu pod istimi pogoji, ki veljajo za ostala italijanska podjetja in istočasno uredili zaščito prodaje na tržaškem trgu. Pri tem, ne bi zadeli na posebne težave, ker bi se zaščita omejila na nizko število obratov, ki ne proizvajajo izdelkov posebne važnosti. Prosta cona bi zaradi tega zaostrila položaj samo omejenemu številu podjetij, ki zaposlujejo sedaj okrog 500 oseb in ki prodajajo okrog dve tretjini svojih, izdelkov na lokalnem trgu in ostalo v Italiji. Položaj teh podjetij se že sedaj stalno slabša zaradi zmanjšanja kupne moči in bo postal na vsak hačin kritičen, če ne pride do resnih ukrepov. Prošta cona bi ta podjetja sicer oškodovala z ojačeno konkurenčno bitko, ker bi na tržaškem trgu konkurirala številna tuja podjetja, merni zaščiti tržaškega trga lahko celo izboljšala svoj položaj. Proučitev koristi in škode, katero bi prinesla ustanovitev proste cone tržaški industriji je izredno zanimiva, saj dokazuje, da bi celo tržaška industrija imela od tega ukrepa predvsem znatne koristi. V diskusiji okrog ustanovitve proste cone pa so nasprotniki tega ukrepa vedno poudarjali, da bi prosta cona škodila, če že ne uničila tržaško industrijo. Podpredsednik združenja i tržaških industrijcev je v i svoji študiji te trditve odioč- r3jtegnltev pogodbe u opekarne Sporazum o razleqnitvi pogodbe za gradbene delavce Na sedežih Zveze industrijcev in Združenja obrtnikov so se včeraj ugodno zaključila pogajanja za raztegnitev vsedržavne kolektivne pogodbe gradbenih delavcev na Trst. Pogodba bo veljala od 1. januarja 1955 in določa, da se poenotene mezde zvišajo za navadne in specializirane težake za 4 odstotke, za kvalificirane in specializirane delavce za 5 odstotkov, za uradnike pa za G odstotkov. Razen tega določa nova pogodba, da se doklada v nadomestilo za.dopuste, božično nagrado in praznike med tednom zviša za 0,70 odstotka celotne mezde. Nadalje se z novo pogodbo zvišajo odstotki za redno in izredno delo ob praznikih za nočno delo ter za delavce, ki delajo po turnusih. Akordni dodatki se zvišajo od 12 na 15 odstotkov. ‘JU q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V petek 14. januarja 1955 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera „ SOPOTNIKA" («Pod nebom zakonske postelje*) Spisal: Jan De Hartog Režiser: Jože Babič Prevedel: Ivan Crnagoj Scenograf: Jože Cesar On Jožko Lukeš Ona . . Štefka Drolčeva Delavska zveza zahteva Pol ure kasneje pa je pri- novega vrtca šla tudi 29-letna Adalgisa De- mjijjonov lir, panger iz Milj, ki je bila v diskusiji je prvi sprego- opraskana po levi nogi in nekoliko pobita po levem kolenu. Tudi ona je po prvi zdravniški pomoči šla domov in bo ozdravela v 4 do 5 dneh. Zenski sta izjavili, da sta se pobili v miijskem trolejbusu, ki je v ponedeljek ob 17.20 zadel v trolejbusni drog, ko se je šofer hotel izogniti nekemu avtomobilu, pri nesreči je bilo skupno ranjenih tedaj 9 oseb. Kamen v oko Mali Giuseppe Ruggeri iz Ul. Torretta 3 se je včeraj igral s svojimi prijatelji, pa mu je med igro Sli kdo ve iz kakšnih vzrokov neki dečko vrgel kamen in ga zadel v oko. Odpeljali so ga takoj v glavno bolnico, kjer so ga sprejeli na okulistični oddelek; 12-letni Ruggeri se bo zaradi tega moral zdraviti dobra dva tedna Dečka je spremila v bolnico mati otroka, ki ga je ranil, 32-letna Lucia Schivano por Giorgiutti iz Trga Cavana 8. voril svetovalec tov. Škof, ki je sicer pozdravil odločitev, da se bo nova šola v Sesljanu zgradila na cesti proti Vi-žovljam. vendar je izrazil svoje negativno mnenje glede zemljišča, ki ni pravokot- Razpis natečaja za gasilske častnike Ministrstvo za notranje zadeve — glavno ravnateljstvo za gasilstvo — je razpisalo natečaj na podlagi izpričeval in izpitov za 39 mest stalnih gasilskih častnikov V. razreda (X. stopnje) v teh mičnem seznamu skupine A gasilske službe. Potrebni pogoji ln določila za pripustitev k natečaju so razvidni v ministrskem odloku z dne 10.10.1954, objavljenem v Uradnem listu št. 281 z dne 7.11.1954 Z listinami opremljene prošnje za pripustitev k natečaju, spisane na z 200 lirami kolko-vanem papirju, morajo biti predložene ali pa morajo, oddane priporočeno, prispeti na ministrstvo za notranje zadeve — glavno ravnateljstvo za gasilstvo — v nepreklicnem roku, ki zaoade 5. februarja t, 1. Za radaljnja pojasnila se pri- no demantiral. Ne gre torej za škodo, katero bi prinesla prosta cona tržaški industriji kot celoti, temveč za monopolistične dobičke, katere so s pomočjo državne podpore imela v preteklih letih najvažnejša in največja tržaška industrijska podjetja. Logično je, da bi s prosto cono te umetne injekcije izginile in z njimi tudi na lahek način doseženi o-gromni dohodki določenih gospodarskih krogov, ki se zato temu ukrepu tudi protivijo. uvedba novega sirnega polnega lisia Zunanje ministrstvo v Rimu je v zadnjih dneh uvedlo nov tip skupnega potnega^ lista (pasaporta), ki je bil že razposlan vsem kvesturam. Nov tip skupnega potnega lista nadomešča različne tipe, ki so bili do sedaj v uporabi. Sestavljen je iz štirih enakih listov, spetih tako. da jih je mogoče istočasno izpolniti. Na vrhu vsakega od teh listov je rubrika za naslednje podatke splošnega značaja; število oseb; obmejni prehod za izhod in povratek; vzrok izdaje potnega lista; ustanova ali oseba, ki potni list zahteva; prevozno sredstvo s katerim se potuje; oseba, ki spremlja skupino; datum in kraj izdaje dokumenta. Notranji strani vsakega lista pa vsebujeta spisek oseb, ki potujejo v inozemstvo z označbo osebnih podatkov za vsako osebo o zakonskem stanu, dnevu in kraju rojstva in stalnega bivališča, poklic in podatki o osebnem dokumentu. Od štirih tako izpolnjenih listov obdrži enega kvestura, ki je dokument izdala, enega odtrgajo na meji pri izhodu, naslednja dva pa odvzamejo na meji na povratku. Včeraj so podpisali v Benetkah deželno delovno pogodbo za delavce opekarn. Delavska zveza ie poslala uradu za delo v Trstu pismo, v katerem zahteva, da se ta pogodba raztegne tudi na Trst, hkrati pa da se raztegnejo tudi nekatere določbe vsedižav-ne pogodbe za omenjeno stroko. Slavka delavcev tovarn testenin in mlinov Zveze delavcev prehrambene industrije, vključene v CGIL, CISL in UIL, so sklenile napovedati 26. januarja stavko delavcev, zaposlenih v tovarnah testenin, v mlinih in rižarnah. S stavko bodo protestirali proti delodajalcem, k nočejo začeti pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe. Množični sestanki Množični sestanek v Nabrežini bo v četrtek 13. t. m. ob 20. uri v prosvetnem društvu «Igo Gruden«. Množični sestanek v Križu pri Trstu bo v četrtek 13. t, m. ob 20. uri v kulturnem domu »Berto Sirk«. Z VČERAJŠNJE SKUPŠČINE POMORŠČAKOV Pritožbe pomorščakov zaradi njihovega zapostavljanja Kljub obljubam niso bila rešena vprašanja po-liojnin, socialnega zavarovanja, vojne škode itd. Registracija mer in uteži Prefektura — upravna služba — je objavila razglas za periodično registriranje uteži in mer za dvoletno dobo 1955-56, ki ga e opraviti v letu 1955. Overovljanje uteži ir mer bo letos v tržaški občini pri mero-izkusnam uradu CUfficio Metri-co), V ‘Ul. del Lavatoio št. 1-1. po sledečem programu: Za državne urade, ambulantna podjetja, družbe, proste luke in mestne okraje in v južnem delu mesta v času od 20. januarja do 28. junija vsak teden v ponedeljek in petek od 8. ure do 11.30, zvzeti so prazniki in soprazniki; za severni del mesta in za predmestja v času od 5. septembra do 19. novembra po istem urniku. Proti tistim, ki se ne bodo odzvali, se bo ravnalo po predpisih zakona. Včeraj je bila skupščina po-1 Po poročilu so navzoči spre-morščakov ki jo je sklicali jeli protestno resolucijo, naslovljeno na tajništvo FILM v Genovi, ter prepis resolucije ________ . se zadeti lahko obrnejo na pretek- . turo — upravno službo, soba 72. se nobeno vprašanje njihov odbor na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20 in ki ji ie predsedoval kapitan Štolfa. Skupščine se je udeležilo zelo veliko število pomorščakov, ki sc spremljali poročilo z velikim zanimanjem. Na dnevnem redu so bili izenačenje pokojnin pomorščakov bivše avstro-ogrske mornarice, revizija in prilagoditev pokojnin socialnega zavarovanja pomorščakov, izplačilo vojne škode za izgublieno opremo, raztegnitev zdravniške oskrbe bolniške blagajne pomorščakov na bivše pomorščake, ki so sedaj upokojeni ter letna podpora pomorščakom, članom pomorske zadruge #Garibaldi». V poročilu je bilo med drugim ugotovljeno, da je glavni tajnik Italijanske zveze pomorščakov (FILM) Nino Giu-glietti poslal že lani v septembru članom FILM v Trst pismo. v katerem jim je zagotavljal, do bodo do koca leta i 954 rešena vsa omenjena vprašanja, razen vojne škode za izgubljeno opremo. Pomorščaki pa z začudenjem ugotov-ljajo, da ni bilo rešeno doslej ki ga bodo poslali glavnemu tajništvu CGIL v Rim. V resoluciji se pritožujejo, ker niso rešili njihovih vprašanj kljub zagotovilom ministrstva za pomorstvo, ter protestirajo, ker živi zaradi tega toliko starih pomorščakov v bedi in ker mnogi mlajši pomorščaki, ki so med vojno vse zgubili, niso dobili nobene odškodnine. Razen tega obsojajo nečloveško ravnanje z odlaganjem rešitve teh vprašanjj iz meseca v mesec in iz leta v leto, - čimer grenijo življenje tolikim družinam starih pomorščakov ter skušajo s tem do-šeči, da bi se odpovedali vsem svojim zahtevam. Končno ugotavljajo. da se glavno tajništvo FILM kljub vsem zagotovilom ni dovolj odločno potegovalo, da bi bile zahteve pomorščakov sprejete. Zato je skupščina pozvala glavno ta j ništvo FILM. naj ponovno od ločno intervenira pri pristojnih oblasteh, da priznajo u-pravičene zahteve številnih tržaških pomorščakov. Kamen na nogo Med delom pri SELAD se je včeraj ponesrečil 4U-letni Jože Lenhard iz Ul. delle Lin-fe 40. Ko ie natovarjal pri športnem igrišču pri Sv. Alojziju kamenje na tovornik, mu je debel kamen padel na no-Lenhard bo go in g i ranil vala predvsem velike tovarne ozdravel v 8 dnevih. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA 22. oktobra 1943. leta se je 64-letna Angela Moscarda por. Mattiassi iz Ul. Koroneo pogovarjala s prodajalko v notranjosti trgovine na vogalu Ulice Ponchielli s Trgom sv. Katerine ko je začutila majhen sunek pri torbi. Zenska se je ozrla in takoj spoznala, da je postala žrtev spretnega žeparja. Slednji pa 'ni utegnil zbežati, kajti še pre- , , nL den ie prišel do vrat ga je Prijatelja je okradel med spanjem - Ubsojena zara- neka ženska ustavila in ko so . ... „hrtQnll ga preiskali so našli pri njem di žaljenja in nasil|a proti varnostnemu organu listnico Matiasseve ki jo je -------------------------------------------------------------------- Ponesrečen podvig žeparja v trgovini mladenič hotel skriti pod dežnim plaščem, ki ga je držal na rokah. Prisotni so o zadevi obvestili policijo in agenti, ki so prišli na mesto, so mladeniča najprej identificirali za 25-letnega pomenica Rosija rojenega v Reggio Ca-labriji, ki se je izgovarjal, da je že tri mesece v Trstu in ker ni mogel najti nikjer zaposlitve je bil prisiljen stegniti roke. Prva razprava proti mladeniču, katerega so obtožili tatvine, in morala biti že novembra istega leta, vendar so jo tedaj odložili in mladeniču izpustili na začasno svobodo. Jasno ie, da je Rosi takoj odpotoval v svoje rojstne kraje, kajti tu so se mu zdela tla prevroča. Na včerajšnjo razpravo pa mladenič ni prišel in sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev zapora ter na 6.000 lir, vendar mu je kazen na podlagi amnestije pomilostilo. Preds.: Fabrio, tož.: Pascoli, zapisn.: Petrocelli, obramba: odv. Berton. Pred kazenskim sodiščem se je moral zaradi tatvine zagovarjati tudi 20-letni Silvano Mantovam brez stalnega bivališču, katerega so obtožili, da je decembra lani ukradel med spanjem v nekem seniku svojemu prijatelju Albinu Furlanu denarnico z 10.01(0 lirami, 350 dinarji in z raznimi dokumenti. Mantovanija so takoj po prijavi tatvine začeli iskati, vendar zaman. V Trstu ga ni bilo več. Zaradi tega so obvestili vse republiške kvesture in res so fanta našli v S. Remu, kamor je odšel, kakor je sam rekel, da si poišče dela. Seveda je ves denar že zapravil. Mladenič ni niti tajil tatvine, vendar je pojasnil, da dinarjev v denarnici ni bilo. Toda tatvino je izprijenec izvršil in zaradi tega se je moral zagovarjati, pri čemer pa ga je spremljala precejšnja sreča. Kljub temu, da so ga spoznali za krivega in ga ob sodili na 6 mesecev zapora in na 6.000 lir globe, mu je sodišče privolilo pogojnost kazni in odredilo njegovo izpustitev na svobodo. Preds. Gnezda, tož.: De Franco. zapisn.: Magliacca obramba; odv. presti. Pred istim sodiščem sta se morala končno zagovarjati tu di 40-letni Angelo Fiorito iz Ul. Tor Cucherna in 24- letn' Paolo Altieri iz Ul. Capitel li 4. Prvi je bil obtožen, da je žalil policijskega agenta ka teremu je zakričal «Boš še plačal, Čerin, prodan Angle' žem«, drugi pa, da je prepre čil agentu, da bi aretiral nekega neznanca, ki mu je prej prisolil zaušnico in mu raz trgal ovratnik plašča s tem da se je postavil pred moža postave. Fiorito je svoje dejanje priznal, zaradi česar ga je sodišče obsodilo le na 3 mesece zapora, medtem ko je Altieri, kljub dokazom odločno zanikal dejanje vendar ni mogel prepričati sodišča o svoji nedolžnosti, zaradi česar so ga obsodili na 7 mi" cev zapora, katere bo moral tudi presedeti. Ona: ... Pokaži še drugo uho. Kakšna sramota. On: Kaj praviš? Ona: Ali se včasih po naključju kaj umiješ? On: Vsak dan. Ona: Kaj si umiješ? V nedeljo 16. jan. 1955 ob 16. in 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev Ljudska prosveta Dramski odsek Društva sloven. skih srednješolcev vabi na ponovitev Nušičeve veseloigre v treh dejanjih »NAVADEN ČLOVEK«, ki bo v soboto 15.1. ob 20. uri na Kontovelu v društveni dvorani Režira A dri jan Rustja. Darovi in prispevki V počastitev spornirva pok. Antona Rydvala daruje Prane St paničar 500 lir za Dijaško Matieo. Razna obvestila Q Od 12. do 16. t. m. je na občinskem oddelku za davke in takse izpostavljen za javni vpo-gled seznam prispevkov, ki 'ih morajo plačati geometri v Trstu. Po tem roku bo seznam izročen občinskemu davčnemu izterjevalcu. V seznamu vpisane zneske je treba plačati v enem obroku najkasneje do 10. febr. Po tem roku sledi prisilna izterjal ev. Proti vpisu v seznam je mogoč priziv. Alabarda. 16.00: »Hčerka Mat« Hari«, L. Tcherina. Ariston. 16.00: «Na jugu bobnijo bobni«, J. Craig. Armonia. 15.00: »Smer Zemlja«, R. Ca.rlson. Aurora. 16.00: «Ljud,je noči«, G' Peck. Garibaldi. 15.30: «Zadnji vlak i« Moskve«, M. Dietrich. Ideale. 16.00: «Maščevalčeva roka«, A. Murphy. Impero. 16.00: «Zapel}ivec», A. Sordi. ftalia, 16.00: »Mala svetnica«, V. Lisi. S. Marco. 16.00: «Lotarinški kriz«, J. Pierre Aumont. Kiro ob morju. 16.00: »Mali ubežnik«, R. Andrusco. Moderno. 16.00: «Rabelj tropov«, R Reagan. Savona. 15.30: »Bil sem vojni zaročenec«, C. Grant. Viale. 16.00: «Banda Temze«, L, Hayward. Vittorio Veneto. 16.00: «Spošto« vana svetovljanka«, B. Laage. Mladini izpod 16 let prepov, Azzurro. 16.00: «Otok na nebu«, J. Wayne. Belvedere. 16.00: »Oh. ta moJ strašni štol«, D. Martin. Marconi. 16.00: »Ognjeni pekel«! W. Elliott. Massimo. 16.00: «Sirotioi», Mi Bru. . Novo cine. 16.00: «Moški, ki S* prišel od daleč«, B. Donlevy. Odeon. 16.00: «Plesala je sam« eno poletje«. Mladoletnim prepovedano. Radio 16.00: «Primula Rose* » Juga«, J. Payne. Secolo. 16.30: »Zadnji vlak » Bombaya», J. Hall. Venezia. 15.30: »Izgubljene ženske«, E. Fernandez. Mladoletnim prepovedano. Skedenj. 18.00: »Normandija«. Kino na Opčinah. 18.00: »Avtobus smrti«, R. Cameron, w' Morris. Od uderai do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. januarja se je v Trstu rodilo 6 otrok, porok je bilo 8, umrlo pa je 11 oseb. POROČILI so SE: električar Bruno Gi uhani in šivilja Maria Danieli, geometer Ugo Borsatti in učiteljica Bruna laculm, kovač Nicola Iellen in gospodinja Livia Zanolin, težak Antonino Graziano in gospodinja Fernan-da Giorgesi, električar Gior»io Palascovtch in gospodinja Elvina Coceiich, radiiotehniik Renato Pu-pis in gospodinja Argia Milam, tramvajski uslužbenec Claudio 1 Jurci in. šivilja Sebastjana Bian-co, tehnik AttUio Rangan in gospodinja Antonia Pantaleo. UMRLI SO: 40-letna GiOrgin3 Veragut por. Magaletul, 58-letm Pielro Lema, 77-letrva Amalija Sever vd. Semen, 61-letnl Um. berto Lisot, 76-letna Manja Pad-jen vd. Volpi, 75-ietni Francescn Tiziani, 60-letna Elena Zor/.ut por. Isarcieh, 84-letna Vittoria Perotti vd. Petri, 71-letna Olg Segre vd. Segre, 79-letna Eienu Pasqualina Rannovolo vd. Spac-ciaivte, 87-letni Domemco Petric-clone. LADJE V PRISTANIŠČU Včeraj so bile v pristanišču naslednje ladje: E. Rocco (it.; Irma (it.), Mura (jug.), Lastovo (Jug.), Loredan (it), Kozani (gr.), Campidoglio (it.', Chiog gia (it.), Chrlst-ina (gr.), Ari-štodimos (gr.), Ariella (it.), G. Fassio (it.), Gorenjska (jug.), Pomezia (it.), M. Pompei (it.), Rio Belen (ar*.), Seanan (am ), G. Horsi (it.), Abrirto (it.), Ca-lix (it.), P Toseanelii i t.), Santa Rita (it.), A. Gorthon (šv.), Ganges Maru (jap), T. Capano (it.), Verax (it.), Dromit (izr.) G. Giorgio (It.), Noravmt (it.) P. Fassio (it.), C. Casale (it.) Persia (it.), L. Pasteur (it.) M. Cristlna (It.), Rosallnd (pan.) Odplule bodo sledeče ladje: C Casale, Ariella, Lastovo. G. Borni, Campidoglio. Priplule pa bodo sledeče ladj-’ Drina, Bistrica, Luisa, S. of A-lessandria, Maria Carla. Deneb, Zagreb. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 7,8, naj nižja 5,7, ob 17. uri 7.2, zračni tlak 1011,4 v upadanju, veter km jugovzhednik, vlaga 95 odst padavine 0,4 mm, nebo oblačno morje skoraj mimo, temperatura morja 9,4. C I T A T E L J 1 in NAROČNIKI! Kdor poravna celoletno naročnino za I. 1955 v znesku 3.200,— LIR pred 31. t. ra., prejme v dar lepo slovensko knjigo. Ne zamudite ugodne prilike. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA NOČNA SLUŽBA LEKARN Benussi, Ul. Cavana 11: Rdeči križ, Ul. Settefontane 39; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul Ci-inola, Korzo Italija 14- Ravasini, Trg Liberta 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmau-ra 10. ( gledališča ) SNG Petek, v Avditoriju ob 20.30: »Sopotnika«, premiera. VERDI Četrtek, ob 20.30: «Zaza» (Rug-gero Leoncavallo), premiera za red A. V glavnih vlogah: Fio-rella Carmen Korti, Giuseppina Sani, Nicola Filacuridi, Rolande Panerai. Režija Piccimatto dirigent Argeo Quadiri. TEATRO NUOVO Danes, ob 21: »Kuhinja angelov«; 14. ponovitev. SREDA, 12. januarja I' |( N I' i i. 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Pr«; davanje: Iz kraljestva prirod« 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.90 Pestra operna glasba-; 13.30 Pr'f ljubljene lahke melodije; 17.3“ Plesna čajanka; 18.00 Bach: Koncert za klavir in orkester; 18.2* Mendelssohn: Rondo capriccioeo, • 18.40 Poje tenorist Renat Kodermac; 19.00 Zdravniški vedež; 19.1* Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.0« Iz operetnega sveta; 21.00 Predavanje: Usodna izbira: Svobod; ne ali komimformistične univerz«! 21.15 Poje zbor Slovenske filharmonije; 21.35 Odlomki znamenitih koncertov; 22.00 Književnost in umetnost: Pregled n a jr ga literarnega ustvarjanja, 22.0 Lehar: Luxemburški grof - opereta v 3 dej.; 23.05 Tangi 10 valčki. TUBT L 12.00 Godba na pihala; 13.2J Glasba po željah; 18.30 Konceh sopranistke Ondine Otte: 19.20 v valčkovem tempu: 21.05 C. M-von Weber: «Carostrelec», romantična opera v 3 dej. K O P F, K 254.6 m ali 1178 kc Slovenska poročila: 6.30, 7.4®t 13.30, 14.30, 19.30 in 23.30, - Hrvaška poročila: vsak dan 20.00. ,« Italijanska poročila: 6.15, 12** 17.00, 19.00 in 23.00. t Slovenski pregled tiska: vsa« dan (razen nedelje in ponedeljka) ob 6.50. - Italijanski pregled tiska: vsa' dan (razen nedelje in ponedel’ ka) ob 6.15 ‘ 6.40 Jutranja glasba: 7.00 Ko; ledar - vremenska napoved; 7.8* Jutranja glasba: 7.30 Nasveti » gospodinje; 11.00 Opoldanski ko’* cert: 12.00 Ritmi in pesmi; l?-’” Zabavna glasba: 14.00 Od mel , di je do melodije; 14.40 DomaR zvoki: Igra vaški kvintet: l*t« Od Triglava do Jadrana; . Nekaj improvizacij na klavir)?' 15.30 Glasbena kronika doma, po svetu; 15.40 R. VVagner: Sies. fridova idila, izvaja nevvyor*« filharmonični orkester pod vkeS stvom Arturja Toscaninija; 1»L Zdravstveno predavanje; 16.10/* vsakogar nekaj; 17.10 Glasba P? željah: 18.15 Komorna glasba: "j A. Mozart: kvintet v g-m 18.50 Šport; 19.15 Saksofon % besedo; 20.15 H, Zoltan: Iz slP-«Hary Janoš«; 20.30 MakedonS*> in šiptarske narodne pesmi; 2hu Nočni simfonični koncert - 5“. gej Prokofjev: Simfonija št op. 111 . J. Sanders: Mala sini fonija v G; 23.10 Glasba za 1*^ ko noč. -(1,(1 V F. N 1 .« A 254.6 m ali 1178 kc Poročila ob 5.00. 6.00, 7.00, 12.39 15.00. 17.00. 19.00 in 22.00. ,, 11.05 Glasbena medigra; 11-fi Makedonske narodne pesmi; 12.' V tričetrtinskem taktu: 13.00 * , zikovni pogovori (ponovite«' 13.15 Iz arhiva slovenskih n. rodnih pesmi: 14.10 Melodije *, razvedrilo: 15.15 Lahka jn®,« 16.00 Glasbena medigra; 16*-Utrinki iz literature . HalOjjJ Tanin Minuta pred poltiočJf« 16.30 Želeli ste - poslušajte!; l7J, Naši solisti pred mlkrofonouj 18.15 Glasbeni mozaik; 20.00 G1^ Carlo Menotti: Konzul, opera 2 dejanjih. TKI KVIKIJA 17.30 Spored za otroke; JOJ Dnevne vesti; 21.00 En dan ijenja; 23.00 Glejte, kako se pravi.’ Rossetti, 16.30: «Velika vročina«, G. Ford, G, Grahame. Excelsior. 16.00: «Cirkus prese- nečenj«, c Bealty, M. Spillane. Fen.lce. 15.00: »Rihard Levjesrčni«, R. Harrison, V Mayo. Nazlonale. 16.00: «Teror na vlaku«, G. Ford, A Vernon. Filodrammatico. 1600: «Oddaljeni svet«, J. Stevvart. R. Romar. Supercinema. 16.00; »Kruh, ljubezen ir: ljubosumnost«, G. Lollobrigida, V. De Slca. Arcobaleno. 15.30: »Mesto izobčencev«, j. Crain, D. Robertson. Astra Rojan. 16.30: «Dogaja se v Berlinu«, j Mason, C. Blom. Capitol. 16.00: »Ščepec norosti«, D. Kaye. Cristalio. 16.00: «Velika vročina«, G. Ford. G. Grahame. Mladini izpod 16 let najstrože prepov. Grattacielo. 15.30: «Neapeljsko zlatb«, s. Mangano, De Sica. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO j Tiska Tiskarski zavod ZTT • Ir Potovalni in turistični urad kADRIA - EXPRES» Ul. Cicerone št. 4 priti. Telefon 29243 prireja večdnevna ali tedenska zimovanja v gorskih krajih na primer na Pokljuki, v Kranjski gori, na Bledu, v Bohinju, Planici itd. po najugodnejših cenah. Razen tega preskrbi v najkrajšem času individualne turistične vizume in tranzitne vizume ter prireja kolektivne izlete z® tu in inozemstvo. “1 Umrl nam je ljubljeni oee K počitku ga bomo položili v sredo 12. t. m. ob 15. uri na viškem pokopališču v Ljubljani. Žalujoča: vdova ANA SKRAP ter družini MACAROL in PETERNELJ Ljubljana - Koper - Trst, 9. januarja 1955. STANJEJUGOSLOVANSKEGA ZADRUŽNIŠTVA PO REORGANIZACIJI 1'oilla^a: načelu prosloi/iiljiiosii in delai/sitega samuuprai/ljanja 7.230 splošnih kmečkih in 1.223 obdelovalnih kmečkih zadrug - Najbolj so se zadruge utrdile v Vojvodini - Koristna novost: strokovni odbori Po poročilih Glavne zadružne zveze se je v času reorganizacije zadrug število kmeč-obdelovalnih zadrug )nianjšalo, povečalo pa se je •izvilo specializiranih zadrug, “h splošnih kmečkih zadrugah ni bilo občutljivejših sprememb glede njihovega števila. Uredba o kmečkih zadrugah, *l je bila izdana pred letom 4ni, je potrdila načela popolne prostovoljnosti vstopanja la izstopanja iz zadruge in odganja lastninskih odnosov od delovnih odnosov, kakor tudi načelo delavskega samoupravljanja. V prvo vrsto dejavnosti kmečkih zadrug je bilo postavljeno izboljšanje in moderniziranje poljedelske proizvodnje. Poleg tega je bilo zadrugam omogočeno, da v okviru svoje dejavnosti osnujejo gospodarska podjetja, trgovine in samostojne delavnice. V začetku leta 1954 je bilo kmečkih obdelovalnih zadrug skupno 1223. Od tega je odpadlo na Srbijo 662 zadrug, na Hrvaška 283, na Slovenijo 68, ®a Bosno in Hercegovino 130, na Makedonijo 79, na Crno goro pa 1 zadruga. Do konca *eta se je število zadrug zmanjšalo, tako da je bilo na pr. v Hrvatski ob koncu leta 1954 komaj polovica zadrug, podobno tudi v Bosni in Hercegovi-®>« kjer jih je bilo ob koncu leta le 95. Te kmečke obdelovalne zadruge se reorganizirajo ali v ekonomije splošnih obdelovalnih zadrug, ali pa v samostojna gospodarska podjetja. -.V najboljši jugoslovanski porodni pokrajini Vojvodini najprimernejši pogoji za ■izvoj kmečkih obdelovalnih adrug kot velikih gospodar-ev in zato so se tu najbolj utrdile. In odnosi med zadrugami in zadružniki so bili u-sPešno rešeni. Demokratičnost v vodstvu teh zadrug je ista, kot v družbenih podjetjih. U-činek tega se najbolje odraža v pridelku, ki je pri nekaterih kmečkih obdelovalnih zadrugah tudi do 50 odst. večji kot pridelek na posestvih individualnih poljedelskih proizvajalcev istega 0-kraja. Največja dejavnost na vasi je bila opažena ob reorgam* splošnih kmečkih /a-katerih je skupno 7,230 iz prve polovice Od tega je v Srbiji j"** splošnih kmečkih za-v Hrvaški 1800, v Slo-JU 833, v Bosni in Herce-v ^ni 831, v Makedoniji 543’ .Urni gori 99. Proces reorga-^^c'je je zelo zapleten, kaj- ti tu d* imamo mnogo primerov, se V Istem okraju splošne jo e^e zatiruge trasformira-Mi pa spojijo z manjšo za-rug°, medtem ko se v istem asu formirajo nove zadruge e večje nihanje v številčnem anju zadrug opazimo tedaj, v "iihovo števili v državi kot celoti Tako ie n zadrug6"10 GP’°5nih kmečkih zadrug v osiješkem okraju Padel na polovico, v Makedo- niji pa se je povečalo za 50 odst. Vzporedno z reorganizacijo splošnih kmečkih zadrug je prišlo tudi do revizije njenega članstva. Število zadružnikov se tako menjuje, kar je odvisno od gospodarske zainteresiranosti posameznikov. Po podatkih iz raznih krajev — kot se poudarja v Glavni zadružni zvezi —, so kmetje sprejeli uredbo z neprikritim zadovoljstvom in prevzeli gledišče, da bo splošna kmečka zadruga sedaj zares postala gospodarska organizacija individualnih poljedelskih proizvajalcev, katere prva naloga bo reševanje problema modernizacije poljedelstva. Do tega prepričanja so kmetje prišli zato, ker pretežni del obstoječih zadrug 0-rientira svoje delovanje k pomoči tako članom zadrug, kot tudi kmetom izven zadrugel Splošne kmečke zadruge nabavljajo s skupnimi sredstvi umetna gnojila, traktorje, skupno organizirajo zaščito rastlinstva pred boleznimi in škodljivci, delajo vinske m sadne nasade, in podobno. Zaradi tega je prišlo do povečanja mehanizacije in to predvsem v Sloveniji in na Hrvaškem, kakor tudi do povečanja števila nasadov in drugih proizvodnih objektov. V splošnih kmečkih zadrugah je bilo v začetku leta 1954 2.010 zadrug, ki so imele 1868 traktorskih plugov in 2.149 motornih mlatilnic. Strokovnjaki ocenjujejo kot pozitivno iniciativo zadrug Slovenije, ki so se lotile organiziranja strokovnih odborov za določene dejavnosti, kot n. pr. odbore za mehanizacijo, odbore za kredite proti škodam, odbore za živinorejo in podobno. Tudi v' Vojvodini se sedaj intenzivno dela na organiziranju strokovnih odborov. V tej zelo obširni dejavnosti pri izvajanju uredbe o kmečkih zadrugah na terenu vendarle prevladuje težnja kmečkih zadrug, da svojo bivšo: trgovinsko organizacijo spremenijo v ustanovo, ki bo imela glavno nalogo skrbeti za napredek podeželja. Obe reorganizaciji, splošnih kmečkih zadrug je bilo opaženo,, da so se v nekaterih republikah lotili organiziranja novih oblik organizacije: specializiranih zadrug, ki se naj j ukvarjajo izključno z določena panogo kot n. pr. z živino^ rejo, čebelarstvom, ribištvom itd. Dejstvo je, da se specializirane zadruge pojavljajo v tistih republikah, kjer so bile splošne kmečke zadruge najslabše razvite. Tako n. pr. v Sloveniji teh zadrug skoraj ni, njihova dejavnost v Srbiji in na Hrvaškem pa je precej živahna. Skupno imamo okoli 229 specializiranih zadrug, od katerih je največ ribiških in sicer 80. Reorganizacijo kmečkih zadrug zavira še neurejeno finančno stanje. Vprašanje sa- niranja financ zadružnih organizacij je v glavnem rešeno v Sloveniji, delno pa na Hrvaškem. Zadružne zveze ostalih republik so prevzele ukrepe v tej smeri, nekatere zveze pa so že predložile republiškim izvršnim svetom, naj se izvede refundacija obrtnih sredstev, ki so bila vložena v investicije in naj del dobička zadružnih podjetij vloži v krepitev kmečkih zadrug. Na bolj nagel razvoj kmečkih zadrug bodo vplivale tudi olajšave, ki jih zvezni družbeni plan predvideva za zadružništvo. I Beograjski humoristični tednik »Jež« je nad gornjo karikaturo dal naslov «Komitet nove stranke inostranke«. Pod karikaturo pa člane komiteja in sicer predsednik: mister Ray-mond, podpredsednik mister Djilas, generalni sekretar missis Hellen Fischer, člani pa mister Singleton, mister Bom, mister Prirepek, mister Petoliznik, mister Dedijer; komisija za zvezo s tujino, predsednik: Philip Preis SVOBODO CIPHU Piše laburist Tom Driberg Ali se bodo konservativci kaj naučili iz izkušenj? Ali se mora tudi za Ciper ponoviti dolga tragedija Irske, Egipta, ali Kenije? Ali morajo prebivalci Cipra — in angleški vojaki z njimi — prej umreti preden bo angleška konservativna vlada razumela, da je sredi 20. stoletja nemogoče odvzeti zasužnjenim narodom vsako u-panje na bodočo svobodo in jih nasilno držati v sužnosti? Ko je Alam Lennox — Boyd, državni podtajnik za kolonije, odgovarjal na ta vprašanja, ki so jih v parlamentu zastavili John Dukdale in drugi poslanci, je pokazal, da o vsem tem ne razume nič. Omejil se je na ponavljanje običajnih formul, ki so v čislih pri konservativcih: «Od- SEDMA OBLETNICA NACIONALNE NEODVISNOSTI BURME 4., poi jan. sprat 194 ril 8 j VO) e zadnji a f kovček in ngleški guverner odjadral Osnovna in glavna politična organizacija je Antifašistična liga, sestavljena iz več strank, med katerimi je tudi Socialistična stranka, ki je hrbtenica Lige • Od 17 ministrov je 11 socialistov Prihod maršala Tita v Burmo sovpada prav z burmanskim nacionalnim praznikom, ko narodi Burme slavijo sedmo obletnico svoje neodvisnosti. 4. januarja 1948 se je poslednji britanski guverner v Burmi sir Hubert Rance vkrcal na ladjo in odpotoval v domovino. Njegov mladi vojni ataše je zamotal Union Jack (britansko zastavo), ki so jo istega jutra sneli s palače burmanskega parlamenta, in jo odnesli s seboj. Na njenem mestu pa je zavihrala nova burmanska zastava kot znak svobode Burmanske u-nije. Prva patriotična organizacija v Burmi je bila Budistično združenje mladih ljudi, ki je bilo osnovano leta 1907. Leta 1920 je prišlo do velikih študentskih demonstracij in stavk, ki so bile naperjene proti britanskemu prosvetnemu sistemu pod geslom »nočemo suženjske vzgoje«. Navdahtijeni z veliko oktobrsko revolucijo ip dogodki v Evropi, so se Burmanci v teh letih začeli intenzivneje organizirati in združevati v generalnem svetu burmanskih združenj. Velika gospodarska kriza okoli leta 1930 ni prizanesla Burmi in burmansko kmečko prebivalstvo se je tedaj dvignilo v borbo za kruh in svobodo. Prišlo je do druge svetovne vojne. Japonci so zavzeli Burmo, toda že leta 1942 se je začelo organizirati proti-japonsko ljudsko gibanje. Do leta 1944 se je to gibanje razvilo v močno Antifašistično narodno osvobodilno zvezo, v katero so se vključile vse an- tanski guverner dobil nalogo tifašistične stranke in skupine. Od tedaj so se v raznih predelih Burme že vodile krvave oborožene borbe proti okupatorju, tako da je bil velik del Burme že pred kapitulacijo Japonske (leta 1945) osvobojen. Burmanski kmetje so takoj začeli ustanavljati svoje narodnoosvobodilne odbore na osvobojenem ozemlju, toda proces osvobajanja so zavirali Angleži z izgovorom, da je potrebno vzpostaviti red in mir in pri tem ponovno vzpostavljali svojo okupacijsko oblast. Tako sta minili dve leti odpora proti Britancem in hkrati so bili v teku razgovori in obljube britanskih oblasti. Toda nikake obljube Britancev niso mogle pridobiti Bur-mancev za status quo. Njihova edina zahteva je bila — svoboda in neodvisnost. V času teh razgovorov je bila osnovana tudi burmanska vlada, kateri je predse: doval legendarni junak in tvorec nove Burme Aung San. Toda v Burmi je še nadalje ostal britanski guverner. Angleži' in njihovi plačanci niso hoteli pustiti nalahko oblast iz rok. Poskušali so tudi s skrajnim sredstvom. V osvobodilno gibanje so vrinili svoje agente, da bi ga dezorga-nizirali. Se več! V juliju leta 1947 so njihovi agenti v vladni palači ubili Aung Sana in šest njegovih ministrov. Toda kljub temu, da so bili voditelji mrtvi, je ljudstvo ostalo in namesto pobitih voditeljev so stopili ncvi. Sovraštvo do okupatorja se je še bolj razvnelo in borba se je nadaljevala. Končno je bri- drobne kulturne vesti Esperanto si utira pot na budimpeštanskih platnih. ti l,elC0^ bila tranc°ščina nkah uraden mednarodni o-jltoma diplomatski jezik. Po rngi svetovni vojni so po-*Kod trdili, da bo to vlogo , ®vzela angleščina, toda za-spora med Vzhodom in (Janodom je bilo takoj jasno, * boben živ jezik ne more ,£t«i uraden jezik v odno-ž med vsemi državami in '° so začeli pobudniki med-'°^ega umetnega jezika ti, eranto poudarjati nujnost, . 5e espeiantu posveti čim so VM; it- i Pozornost, In v tem Crtl" Precejšen uspeh. Nekaj ®'evov- b«rh bonnski časopis »Ciza] 6ssiRcbe Presse« komenti-je Sedanje politične razmere, opisal: «Po naključju ali vi’ * Evropa popolnoma od-jj. a od svojih tolmačev, Ce v Pekega dne tolmači stopili Cjj avko, bi bila vsa diploma-Ad evroPs*ce celine v zadregi. Po enauer bi se ne mogel več Sovoriti s Teitgenom in ra>-fa, Ve v Strassburgu bi se m j-* Prenehati. Prišlo bi do k “stavnega zastoja. V strass- svšt8P Pa iez'k°vni kaos, ne a ule uporabe esperan’a, pak je dal nasvet, naj bo edir°?S^’ iez'k tisti, ki pozna a'bole bodočnost « j:Y nasprotju s tem pa jo “"iaktični odbor v Midlethia- ®u na Škotskem začel ,Pitnlvo triletno Sled. zelo poizkušn jo * *ae primerjalne uporabe jo- V Drvem nhHrtk-:«. — v ~ lupina prvem obdobju se bo 20 učiteljev oziroma Profesorjev učila esperanta. . drugem letu bodo ti učite- lji poučevali dijake v espe- j, - V I *®tU. igo dijakov prvega raz-gimnazije se bo naučilo 'ga mednarodnega jezika od Prila do junijn v skupno 70 i, . urah. Temu bo sledil ssu’ V tretjem obdobni pa *udo isti dijaki učili fran- coščine in v tem primeru se bo preizkusila prednost onih dijakov, ki so se učili esperanta in onih, ki se tega jezika niso učili, da bi se videlo, ali ima učenje esperanta tudi kak neposreden učinek na učno zmogljivost o-frok. Uredništvo največjega finskega mladinskega lista «Joka Pojka«, ki ima naklado 33.009 izvodov, je začelo objavljati tečaj esperanta. Ze takoj po prvi lekciji je uredništvo dobilo kar KiOO pisem mladih bralcev, ki se zanimajo za u-čenje tega mednarodnega jezika. To pomeni, da tudi v severnih državah polagajo veliko pozornost učenju jezika, ki naj jim omogoči lažje razumevanje s tujerodci. Pet jugoslovanskih dnevnikov s skupno naklado več kot 100000 izvodov je na prošnjo številnih bralcev začelo objavljati tečaj esperanta. Zanimanje za ta jezik V Jugoslaviji se odraža tudi v tem, da so tako beograjska kot zagrebška in ljubljanska radijska postaja uvedle tečaj esperanta. Italijanski minister za transport je dovolil delegatom, ki bodo prisostvovali 40. mednarodnemu kongresu esperanta v Bologni od 30. julija do 6. avgusta, velik popust na železnicah. Na tem mednaiod-nem kongresu bo sodeloval« več kot 2000 delegatov z Vsega sveta. Kongres ima namen razpravljati o sklepih UNESCA glede tega mednarodnega jezika. V gledališču Adriano v Boe-nu pa je bil pred dnevi prirejen cel kulturni večer v esperantu. Ob tej priložnosti je bil prvič predvajan del Shakespearovo «Romea m Julije« y esperantu. Slovenski film aVesnan, ki smo ga letos spomladi gledali v Trs tu, je doživel v budim peštanskih kinematografih leji uspeh. Hkrati z Vesno so prikazovali tudi jugoslovanski dokumentarni film o Dubrovniku. Prvemu predvajanju Vesne je prisostvoval tudi madžarski podpredsednik vlade Hegediš, predsednik Pa-triotične ljudske fronte Sca-bo, nadalje predsednik skupščine Ronaj, nekaj članov vlade z višjimi funkcionarji madžarskega ministrstva zunanjih zadev, veliko število šefov predsedništva vlade in članov diplomatskega zbora. Predstavi so nadalje prisostvovali mnogi budiinpeštan-ski javni in kulturni delavci in pripadniki jugoslovanske narodne manjšine na Madžarskem. 66 Dubrovniške „ Poletne igre Upravni odbor poletnih iger v Dobrovniku je imel pred dnevi prvi širši sestanek, r.a katerem je bilo govora o dosedanjih pripravah za letošnjo, po vrstnem redu šesto sezono te velike splošno jugoslovanske kulturno-umetni-ške ■ manifestacije. Zaradi znatne finančne pomoči, ki jo je dobil odbor za pd letne igre, bodo letos uspešno rešena tudi osnovna tehnična vprašanja, ki so doslej delala precejšnje težave. Kar se tiče glasbenega programa, je bilo na sestanku skljenjeno, da bodo letos a Dubrovniku nastopili najvidnejši glasbeni kolektivi iz Beograda, Zagreba m Ljub- ljane. Tudi v dramskem repertoarju bo uvedena ena novost. Vse predstave, ki jih. dramski repertoar predvideva, bodo, razen premier, izvedene v razdobjih od po dvajset dni. Za nekatere dramske predstave so že določeni datumi. Gotovb je tudi, da bo pri tem programu gostoval tudi beograjski balet in sicer v dneh od 29. junija do 4. julija. V teku letošnjega programa poletnih iger v Dubrovniku je predvideno tudi gostovanja vidnejših folklornih ansamblov. V času poletnih iger bodo organizirane tudi tri razstave: razstava stare dubrovniške knjige, razstava jugoslovanskih gledališč in razstava likovnih u-metni kov. Verjetno bo organizirana tudi filatelistična razstava. * * * Planinska zveza Slovenije je 12. številko svojega glasila — Planinskega vestnika — posvetila alpinizmu. Bogato ilustrirana številka ima naslednjo vsebino: Janko Bla-žej: Beseda o ekstremizmu, Mitja Šarabon, Večer v koči, Igor Levstik: Direktna zajeda v Sitah dr. Miha Potočnik: Alpinistična odprava PZS v Francoske Alpe '1954, Rado Kočevar: Mont Blanc du Taciti (4248 m), Ciril Debeljak: Grepon dr. Miha Potočnik: Aiguille Verte (4121 m), Mitja Kilar: Col des Crista ux, Roman Herlec: Aiguille de VM, Janez Krušič; Les Droi-tes (4000 m), Marjan Perko: Deni du Geant (4013 m), Andrej O. Zupančič: Zdravniška poročilo, Ciril Debeljak: Med dežjem in soncem v Dolomitih, Stazika Černič: Listi tz Chamoništega dnevnika Ud. od svoje vlade, naj zapusti Burmo in 4. januarja 1948 ob 4 20 je bila proglašena neodvisna Burmanska unija. 19. milijonov burmanskega prebivalstva ne sestavljajo samo Burmanci, ki jih je II milijonov, ampak desetine drugih večjih ali manjših narodov m plemenskih skupin, ki uporabljajo več kot 100 raznih jezikov in narečij. Zaradi take mozaične nacionalne sestave je bilo potrebno, da se tudi državna ureditev Burme organizira na načelih federacije. Ustanovljenih je bilo pet držav, ki tvorijo Burmansko unijo in šesta za pleme Cine, ki ima prav tako določene atribute avtonomne države. Ustava je po svojem bistvu socialistična. V členu 30 ustave je rečeno, da je «država lastnik vse zemlje«, člen 33 pa jamči vsakemu državljanu pravico do dela, do starostnega zavarovanja, do o-skrbe v času bolezni ali ka- ke druge nesposobnosti za delo, pravico na počitnice .n pravico do izobrazbe. Osnovna in glavna politična organizacija v Burmi je Antifašistična zveza, v ka- teri je zbranih nekaj političnih strank, vštevši socialistično stranko, ki je dejansko hrbtenica vse Antifašistične zveze. Četudi socialistična stranka šteje komaj 20.000 članov :n kandidatov, je danes steber vsega političnega dogajanja v državi. Ona ima v obeh predstavniških domovih dve tretjini poslanskih mest, od 17 ministrov, ki sestavljajo burmansko vlado, je 11 socialistov. Štiri glavne naloge, ki so si jih socialisti postavili v program, ko so prevzeli oblast, so: 1. Demokranzacija oblasti in državnega aparata. 2. Razdelitev zemlje onim, ki jo obdelujejo . 3. Podržavljenje ključne industrije in javnih ustanov. 4. Krepitev nacionalne enotnosti. Nadalje ie v programu rečeno, da se stranka zavzema za: izgradnjo socializma in to v skladu s specifičnimi pogoji Burme; stranka je proti kakršni koli obliki kapitalizma in kominformizna, je za načrtno gospodarstvo, za gospodarsko in politično demokracijo,- za emancipacijo A-zije, za miroljubno sodelovanje držav v sklopu Združenih narodov. Burmanska unija je ena od redkih azijskih držav, ki pridela več hrane, kot je potrebuje, Riž je osnovna gospodarska panoga in tej se posveča največja pozornost. Letna proizvodnja riža znaša okoli 6 milijonov ton. Več kot 80 odst. burmanskega izvoza predstavlja riž. Zaradi tega se'Burma lahko pohvali z aktivno plačilno bilanco v zunanji trgovini. Pa še nekaj. Burma vidi v rižu ono sredstvo, s pomočjo katerega bo zbrala kapital za industrializacijo države. Razen tega glavnega bogastva ima Burma precej tekstilne industrije, večja ležišča dragocenih rud, lesno industrijo, petrolejske vrelce, nekaj ladjedelništva, tovarne cementa itd. Vse to pa ne pomeni, da je življenjska raven v Burmi visoka. Posledice kolonializma so navadile ljudstva kolonialnih držav — in seveda tudi Burme — na zelo skromne zahteve. Povprečni Burma-nec ne samo da troši zelo malo za obleko in obutev in da ima zelo skromno in siromašno 'stanovanje, ampak troši tudi za hrano mnogo manj od povprečnega Evropejca. Da bi se dvignila življenjska raven delovnega ljudstva Burme in zmanjšalo razkoš- no življenje bivših fevdalnih aristokratov, ki še danes dobro žive, se je vlada lotila tako imenovanega «pidoda načrta«. Beseda «pidoda» pomeni prastaro obdobje, ko še ni bilo zasebne lastnine in ko je vsakdo povsem svobodno in enakopravno užival bogastvo vse skupnosti. Načelo podržavljenja je proglašeno tudi v sami ustavi. Clen 219. predpisuje: »Vse lesno in rudno bogastvo, gozdove, ribnike, rude, premog, petrolej, kakor tudi druga olja, vse vire potencialne e-nergije in druga prirodna bogastva sme izkoriščati samo Unija«. Doslej je podržavljena vsa notranja transportna mreža in publiki Kitajski, kakor tudi drugi podobni obiski so v precejšnji meri okrepili prijateljske odnose med tema dvema državama v smislu koeksistence. ti tako imenovanim zahodnim blokom ima Burma podobne odnose kot na pr. Jugoslavija. Ameriška borba proti komunizmu ne more vplivati na Burmo in je speljati z njene linije neodvisnosti. Burmanski veleposlanik v ZDA je aprila lani izjavi': da «azijske države ne želijo križarske vojne proti komunizmu, ki jo proglašajo ZDA >n se tej vojni ne bodo priključile«. Najslabše odnose ima Burma s svojim sosedom Siamom. ■-z ■ipHilii fV Or MENDELEO M A* 130 . Cs I I S rt). K A O A >i. • ( ) Ji! V ; J jfJPANGuK ' ANDAMANSKO ANDAMAHI MORE Sicer rečna, železniška in zračna; nadalje izvoz riža in vrste večjih industrijskih podjetij. Da podržavljenje doslej ni bilo večje, je vzrok v tem, da država še ne more — zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov — prevzeti vseh ključnih gospodarskih panog v svoje roke. Osnovno načelo burmanske zunanje politike je v tem, da ohrani neodvisnost in iskreno sodelovanje za dosego in ohranitev miru. Burma je proti blokom. Zelo je aktivna v Organizaciji združenih narodov. V dobrih odnosih je z Indijo in Indonezijo, k; se skupno z njo niso priključile Jugovzhodnemu azijskemu paktu (SE ATO). Burma je bila prva od »nekomunističnih« držav, ki je priznala Ljudsko republiko Kitajsko in vedno vztrajala na tem, da bi bila Ljudska republika Kitajska sprejeta v OZN. Do Stalinove smrti je bila Burma pogosto tarča moskovskih napadov. Sedaj so ti napadi prenehali in odnosi postajajo čedalje bolj prijateljski. Nekoliko burmanskih delegacij je že obiskalo Sovjetsko zvezo. Obisk Cuenlaja Burmi in U Nuja ljudski re- V času ofenzive proti kuo mintanškim četam je burmanska vojska prodrla do siamske meje. Predsednik Siama Songran je tedaj obtožil Burmo, da je kršila njegove meje, burmanski časopisi pa so mu odgovorili takole: «Son- granova izjava je plod napotkov njegovih ameriških svetovalcev... Ona bolj podpira interese vlade na Formozi in njenih ameriških zaveznikov, kakor pa interese siamskega ljudstva.« Z Jugoslavijo ima Burma zelo iskrene odnose. «Mnogi cilji in težnje burmanskih voditeljev izhajajo povečini iz zveznega sistema Federativne ljudske republike Jugoslavije« je pisal največji burmanski časopis «New Time of Burma«. To prijateljstvo med Jugoslavijo in Burmo se je že večkrat pokazalo na najrazličnejše načine. Številne burmanske delegacije kakor tudi posamezni voditelji m javni delavci so obiskali Jugoslavijo. In tudi mnogi jugoslovanski javni delavci so obiskali Burmo. Največji in najvažnejši cbisk Burmi pa je prav gotovo sedanji obisk maršala Tita. kubu Markovi« govorni elementi« na eni strani, »provokatorji« na drugi strani; dramatičen namig na sodelovanje »komunistov«; ljudje «dobre volje« bi se morali sestati in diskutirati predloženo ustavo, toda izključiti je treba vsako spremembo suverenosti. Pa naj bodo poulične demonstracije, ki so se zadnje tedne vršile na Cipru, še tako obžalovanja vredne, moramo priznati, da gre za neposredno in naravno reakcijo na pobudo angleške vlade pri OZN. Zaradi spretnih zakulisnih spletk in pritiska prek Američanov — ki nimajo nobenega interesa, da bi ščitili angleški ugled na Srednjem vzhodu, medtem ko se zanimajo za strategijo NATO in za zaščito svoje radijske postaje na Cipru f- je angleškim delegatom pri OZN uspelo vprašanje Cipra zadušiti. Ce se torej protivimo, da bi pretresli utemeljene argumente, se nato ne smemo čuditi, če nasprotniki o-stanejo nestrpni in se zatečejo k neposredni akciji. Neutemeljenost Lennox-Boyda, namreč, da je odložitev ciprskega vprašanja dokaz za močno moralno podporo, ki naj jo angleške teze uživajo v svetu, je obširno dokazal Hector McNeil. Taka trditev more le še bolj razburiti in užaliti ciprsko ljudstvo. Len-nox-Boyd je hkrati dokazal, da ne more razumeti teze Jima Griffithsa, ki je branil stališče, da je ustava, ki jo hoče angleška vlada sedaj vsiliti Cipru, manj »liberalna« od one, ki so jo angleške oblasti ponudile leta 1948 in ki jo je ljudstvo odklonilo. Ta gospod ima res kratek spomin. Se pred nekaj meseci je vlada izrecno izjavila, da medtem ko je ponujena u-stava iz leta 1948 predvidela parlament z večino izvoljenih članov, ima novi predlog namen ustvariti parlament, ki bi ga sestavljali večino od zgoraj imenovani poslanci. In prav te izjave, skupno s trmo in neumnostjo članov vlade, so povzročile nov izbruh tradicionalne :n čustvene težnje ciprskega ljudstva o združitvi z Grčijo. Do nedavnega so imela proti-angleška čustva malo vpliva na Cipru, in to ne morda zato, ker naj bi Ciprčani imelt radi Angleže za gospodarje, ampak prej zato, ker se' večina Ciprčanov čuti Grke .n deli ljubezen Grkov za Bvro-nove sorojake. Poleg tega pa na tisoče Ciprčanov živi aktivno in mirno življenje v Angliji. Ta prijateljska čustva je sedaj uničila neumnost konservativcev. Na vso srečo ne obstaja glede tega vprašanja neka dvostrankarska politika. Resolucija, ki jo je sprejel izvršni odbor laburistične stranke na konferenci v Scar-boroughu, in ki je bila izglasovana enoglasno, zavezuje stranko, da nasprotuje konservativni politiki glede Cipra. Izvršni odbor je hkrati pojasnil, da laburistična stranka ne soglaša s tezami konservativcev, na osnovi katerih je treba Ciprčanom odrekati pravico do samoodločbe. Samoodločba priznava vsem narodom pravico, da si izberejo svoj položaj in ii{i odločijo — če tako želijo — glede spremembe suverenosti. In prav to je, kar Lennox-Boyd in angleška vlada odklanjata. S tem ne le da se odpovedujejo načelu, ki ga zahodne demokracije sprejemajo in proglašajo, ampak hkrati ustvarjajo hudo nasprotovanje tam, kjer je bilo prej ie prijateljstvo. Poleg tega pa potiskajo angleške čete v položaj, ki ni prav nič boljši od onega, ki se je bil ustvaril na področju Sueškega prekopa. Ce bo Lennox-Boyd nadaljeval z besedami: »Dajemo vam u- stavo; razpravljajte o njej, a ne govorite o spremembi suverenosti«, bodo Ciprčani vedno ponav!jali: »Mi hočemo spremembo suverenosti, m če vi nočete niti slišati o tem, mi ne maramo slišati o vaši ustavi«. Edini konstruktivni napor da bi izšli iz tega nevšečne-ga položaja, je napravil cipr-ški pravoslavni nadškof. On je predlagal, da bi razpravljali o ustavi pod pogojem, da angleška vlada določi dobo — treh ali petih let — v kateri bi uveljavili pravico do samoodločbe. Gre za praktičen predlog. Vprašujemo torej angleško vlado; «Ga sprejmete? Ali vam je ljubše, da zaradi poloma vaše politike postane Ciper novi Suez?« 40 potnikov mrtvih pri železniški nesreči RIO DE JANE1RO, U. Včeraj zjutraj se je dogodila blizu mesta San Cristovao kakih 40 km od Aracaju huda železniška nesreča. Osebni vlak, ki j« vozil preti Sal-vadoru, se je iztiril, pri čemer se je več vagonov prevrnilo. Pri nesreči je 40 potnikov zgubilo življenje, 95 pa jih je bilo ranjenih. Zanimivosti LETALSTVO V Angliji se polaga velika pozornost izjavi, ki jo je pred mesecem dni dal pred spodnjo zbornico britanski minister za narodno obrambo. Tu je sicer prikazal neke znatne spremembe, ki se lahko pričakujejo v koncepciji letalske vojne, toda te koncepcije niso niti v skladu, niti tako izrazite, kot so bili nedavni predlogi feldmaršala Montgomerg-ja ob njegovem obisku v ZDA. Posebna pozornost je bila posvečena transportni službi, za katero se smatra, da moia postati čimbolj učinkovita posebno z naročanjem večjega števila helikopterjev in njim podobnih jadral, kakar tudi drugih transportnih letal. Britanski minister za narodno o-brambo poudarja, da je zaradi hitrih letal na reakcijski pogon, ki visoko lete, že prišel čas, da se protiletalska zaščita, ki je potrebna edinole suhozemskim 'enotam in posebnim zelo važnim ciljem, reorganizira. Takoj ob koncu druge svetovne vojne se je v Britaniji že govorilo, da bodo vodeni izstreliki zamenjali napadalna letala — bombnike in tudi o-brambna letala — lovce. Po sedanjih računih bo do tega prišlo najkasneje čez c sem let. Sedaj pa se vendarle naročajo po veliki večini letala, kajti vodeni izstreliki še niso dovolj izpopolnjeni. V zadnjem času se je sicer vedno več zahtevalo, naj bi se poizkusna dejavnost povečala in naj bi se tudi izdelovanje vodenih izstrelkov v Angliji povečalo in tudi najvidnejši vojaški strokovnjaki so spregovorili o tem in podčrtali svojo naklonjenost tej panogi oborožitve. Sodeg P° izjavah britanskega vojnega ministra, se zdi, da bodo na Angleškem tej najsodobnejši letalski panogi posvečali vedno večjo važnost kot pa v samih ZDA. * * * Helikopter H-32 je prvi helikopter s slratoreaktivnim motorjem, ki se serijsko proizvaja. Ta helikopter so naročile ameriške letalske sile. Podoben helikopter bodo izdelali tudi za ameriško mornarico. * * # Danska vlada je dala poveljstvu ameriškega letalstva dovoljenje, da vrši poizkusna pristajanja in vzlete z letali opremljenimi s smučmi z najvišjih točk ledenih vrhov na Groenlandiji. * * * Kaj je padalo-pilot? Padalo-pilot je malo pomožno padalo, pritrjeno na vrhu glavnega padala. To malo padalo potegne glavno padalo iz torbe, ko se pri odskoku vrv nategne. # * >i> Kaj je letalski vlak? Letalski vlak je eno ali več jadralnih letal, ki so z jeklenimi vrvmi privezana na letalo, ki jih vleče za seboj. Ta jadralna letala so lahko pričvrščena v vrsti druga za drugo ali pa vsaka posebej v nekaki stopničasti verigi drugo poleg drugega. tak način se z jadralnimi letali dajo prevažati tudi čete in razno vojaško blago. . m j d u ■ • povabila moško odbojkarsko j in 23. januarja v Tržiču, na Bledu in v Boninju reprezentanco Jugoslavije, naj Za otvoritev III. gorenjskega smučarskega zleta je bila v letošnjem aprilu gostuje v Varšavi. Odbojkarska zveza CSR pa je ponudila odbojkarski zvezi Jugoslavije, da bi njena reprezentanca gostovala septembra v Jugoslaviji. Mihalič crossa v se bo udeležil j nest je bila v nedeljo na Pokljuki mednarodna tekma v smuskem teku na 15 km za člane in na 9 itm za ženske. Gorenjska smučarska podzveza je s tem otvorila -.1 I letošnjo zimsko-športno dejav- Belgiji Poleg tekačev so sodelovali na tei prireditvi tudi alpski Iz Bruslja poročajo, da se bo i smučarji in skakalci. Vsega letošnjega tradicionalnega med- skupaj je nastopilo 61 tekmo- narodnega crossa 6. februarja v Belgiji udeležil tudi Jugo Slovan Franjo Mihalič ki ji za Silvestrov večer zmagal i Sao Paolu. valcev, med njimi 14 Avstrij cev in Nemcev. Tekmovanja so se udeležili tudi najboljši jugoslovanski skakalci z Janezom Poldo na čelu. Snega je bilo ponekod samo Dve bolgarski odbojkarski 5 cm, drugod 40 cm, v glavnem reprezentanci sta v soboto na- pa je bila proga zmrzla. 3em-stopili v Tunisu. A reprezen- peratura je bila zjutraj —I sto-tanca je premagala tuniško re-1 pinja Cel., med tekom samim prezentanco s 3:0, B reprezen-1 pa se je zvišala na +1 stu-tanca pa ekipo Herzelija. prav pinjo C. tako s 3:0. I Prve so startale članice v -------- j teku na 9 km. Zmagala je pre- V Rangunu sta nogometni pričljivo Vodenlič (Delnice), leprezentanci Burme in Japon- j na drugo mesto pa se je uvrsti-ske igrali neodločeno 1:1 (1:1). | la Verbinc iz Ljubljane Proga za člane je bila pretežno ravninska. Vodila je od Rudnega polja do Javorške planine in je imela 250 m višinske razlike. Vsega je nastopilo 61 članov, pet jih je odstopilo: med njimi Janez Pavčič, ki je bil eden favoritov, Zdravko Hlebanja se je med tekom laže poškodoval, sicer bi nedvomno dosegel boljše mesto. Rezultati: Članice — 9 km: Vodenlič (Delnice) 42:21. Verbinc (Enotnost) 46:58, Rožič (Gorje) 49:01, Remc (Gorje), Lazarev (Enotnost), Hrovatič (Delnice). Tr-kulja (Enotnost), Rež (Prešeren Lesce) itd. Člani — 15 km: Kordez Matevž (Kropa) 52:08, Kordež Gašper (Triglav. Kranj) 53:28, Hi. berlang (Zah. Nemčija) 53:45, Rožič (Gorje) 54:19. Vogel (Zah. Nemčija) 54:27. Kohl (Avstrija) 54:50, Kopf (Zah. Nemčija) 55.03, Hlebanja (Mojstrana) 55:15, Kandare (Enotnost) 55:19, Krischan (Avstrija) 55:28. Madžar sodnik tekme Italija-Belgija RIM. 11. — Nogometno tekmo med Italijo in Belgijo prihodnjo nedeljo v Bariju bo sodil Madžar Harangozo, stranska sodnika pa bosta prav ta- ko Madžara Zsolt in Poleretzky< Tekmo med angleško mlado reprezentanco in italijansko reprezentanco «Pomlad» bo sodil Francoz Fauquenberghe. V tekmovanju za prvenstvd Madžarske je Honved prema4 gal Veresz Lobogo s 9:7. Pus4 kas je dosegel štiri gole. Stroš kovnjaki sodijo, da je bila td najlepša tekma madžarskega prvenstva. Himna predvaja DANES 12. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni iilra: rml 'L m Igralci: Rod Cameron, Wayne Morris, Key Buckley PREDEN SE ODLOČITE ZA '|§WJ nakup blaga za moško OBLEKO, OGLEJTE SI NAŠIH 500 RAZLIČNIH VZORCEV UL. GINNASTICA 22 - TEI 95998 r' VLADIMIR BARTOL MLADOST PRI SVETEM IVAM UVOD tJ M i.« jja mama je v svojih spominih4) popisala, kako in zakaj smo morali leta 1919 zapustiti Trst, potem ko smo po nesrečnih okoliščinah in nespretnosti zapravili rojstno niso pri Svetem Ivanu. Vpliv tega dogodka na ves moj nadaljnji razvoj in na mojo življenjsko pot bom prikazal v zadnjih po elavjih svojih opominov. To bi še rad tu omenil: ki te srca p!) rojstnem kraju in po mladostnih prijateljih me je neposredno po melem izgnanstvu še dvakrat r r i pd 1 a 1 k Sve i em i Ivanu na obisk k družini mojega strma u telja Antma Oer trnka: /.a oož:č 1919 in za poletne počitnice i923. Jeseni 192« sem se peljal samo mimo Trsta, kc sem potoval na studu v Pariz. Takoj po osvoboditvi 1945 je bila možnost, da se vrnem v svoj rojstni kraj. Potreba po prosvetnih delavcih Je bda v Trstu, kjer je bil fašizem v petindvajsetih letih svoje strahovlade domala iztrebil nekoč tako cvetoče kulturno /'vljenje tržašk h in primorskih Slovencev, velika in o možnostih, da bi se tudi jaz povrnil v Trst, se je v Ljubljani takrat govorilo Postavili so me bili v ljubljanski Drami za tajn.ka m tisti čas se ie večkrat pri meni oglasil ta ali oni od moph prijateljev ah znancev, da bi me pridobil za povratek v Trst. Odkrito povem: okleval sem. ker ms je bilo strah srecatl se iz obraza v obraz z lastno potopljeno mladostjo. Strah me je bilo, srečati se Iz obraza v obraz s kraji m z ljudmi, o *) Marica Nadliiek-barioiova: U mojega Življenja, »hargiedi«. Trst. III. letnik. 1948, katerih sem mislil in upal, da bodo ostali za vedno pokopani v zadnjih predalih in najbolj skritih prekatih moje notranjosti. V Trst sem se vrnil 4. januarja 1946. Kako je do tega prišlo, bom v naslednjem opisal in se pri tem poslužil tudi svojih takratnih zapiskov. Na svojem službenem mestu v Ljubljani sem imel malenkosten osebni spor s tedanjim direktorjem. Kljub temu je ta spor povzročil, da je postal moj položaj v Drami nevzdržen Takratni prosvetni minister LR Slovenije dr. Ferdo Kozak mi je hotel preskrbeti mesto, ki bi bilo v primeri s teatrskim hrupom bolj v zatišju in ki bi mi omogočalo posvečati nekaj časa tudi mojim literarnim in znan stvenim ambicijam. Tedaj sem ga presenetil z odločitvijo, da pojdem vendarle v Trst na kulturno prosvetno delo. Medtem se je bil namreč v meni izvršil proces, ki je potekal. ne da bi se bil jaz takrat tega zavedal, vzporedno z zunanjim razvojem mojega položaja v Drami. Ta proces sne je končno privedel do zame usodne odločitve, da sem sprejel vabilo za povratek v Trst. V vsem mojem življenju od prvih otroških let dalje sc imele sanje važen in pogostokrat tudi odločilen vpliv na moje odločitve in celo na mojo življenjsko pot. Budm, logični razum je bil v primeri z Instinktom, s podzavestnim občutjem tega. kaj je smotrno in kaj ni. pegrstoma kratkoviden- ce ne slep Ta instinkt, to podzavestno občutje pa se Je najpogosteje m najlaže uveljavilo in izražalo skozi sanje. Verjetno ima v opažanju takih in sorodnih pojavov svoj izvor moj pozitivni in pritrjujoči odnos do psihoanalize, ki je s svojo specifično metodo odkrila tesni in skriti dohod do tolmačenja sanj in do odkritja njihovih podtalnih korenin. Danes, ko sem prekoračil Abrahama in ko je moja mama že dolgo mrtva, ne izključujem možnosti, da sem to dispozicijo za svoj intimni odnos do sanj podedoval po materi. Njej so njene sanje v mojih otroških letih rečino nakazovale če bo kateri od otrok obolel, ali če bo zbolela sama. Nekaj simbolov, kakor sanje o fižolu ali o umazani vodi, ji je razkrilo očssu in budni zavesti neopazna znamenja in simptome bližajoče se bolezni. Nič nenavadnega ali celo čudežnega torej. Samo ponoven dokaz, koliko tanjši je naš instinkt, nase podzavestno dojemanje sveta, kot pa naša budna zavest ali logična misel. Ta izlet v sanjski svet se mi je zdel potreben za razumevanje poteka tega uvoda. Kajti sanje so bile, ki so me prve opozorile na spremembe v moji notranjosti v pogledu mojega povratka v Trst, ki sta se mu upirala strah pred srečanjem s preteklostjo in razum, ki me je opozarjal na odgovornosti do družine in do svojega v Ljubljani zasidranega literarnega dela. V svojih zapiskih sem v Ljubljani prlbelezil 7.II.1946 naslednje sanje: «...Zbuail sem se iz čudovitih sanj. cd katerih pa se spominjam le nekaj drobcev. (Zbudil sem se petem še enkrat, po kratki analizi, oziroma po čudoviti razjasnitvi svoje življenjske poti...). Sanjalo se mi je, da smo stanovali v naši hiši pri Svetem Ivanu v Trstu. Bilo je po lej vojni, mislim, da je Mašenka*) vzela hišo v najem. Reklj smo, da bomo ostali za vedno v njej, ko bo Trst dokončno priključen k FLRJ. Iz prvega nadstropja sva prišla z Dragico"*) v pritličje, v tisto sobo, kjer je nekoč stanovala «nona.». (To je bila starka, otroci smo ji rekli «ncna». ki Je imela s svojim možem ; pritličje v najemu. «Nono» mi je izdeloval lesene nože. Nekoč sem mu rekel, da pojdem v svoje kraljestvo uladra». kjer imam shranjene cele kupe zlata Prišel mi je. ko sem se vračal, radoveden naproti in ko sem prinesel v predoasnlku kamenje namesto zlata, je vzkliknil razOcaran: «Pa Vaj nimaš zlata!«). V tej pritlični sobi je bil, tako se m' )►) Moja sestra. **) Moja žena. je sanjalo, ve,lik štedilnik. Kar opazim, da je bil ta veliki, starinski, nizki in ploščati štedilnik, ki je Imel zelo veliko m ploskvi podobno površino, zakurjen, da je v njem gorelo. Nad tem sem bil zelo začuden in naenkrat me .le spreletel* nepopisna radost. V sanjah sem si rekel: «Saj v mestu Trstu sploh še nisem bil tačas (odkar sem se vrnil), ne poznam n® ulic ne hls, toda to (ognjišče) mi ;ie znano.« Navdala me .1® (v sanjah) neskončna ljubezen do te nase hiše. do vrta, it1 bal sem se samo, pa čisto malo, da me morda Masenka o® bi izpodrinila iz hiše. A na tihem sem vedel, da bomo nekoč vsi skupaj tc hišo spet odkupili in da bo spet nasa.. v Kakšno stran naprej se spominjam r.ek h drugih sanj: «L. 1942 se mi je tudi sanjalo, da sem bil spat pri SV-Ivanu, hodili smo po Bošketu, bili smo pri Lovcu, čueovlto. da so mi tekle solze po licih (ko sem se zbud'1). - Ta kr a® sem pač sanjal o osvoboditvi...« (S temi sanjami je bilo tako: Sanjalo se mi je, da 'e bilo vojne konec in da sva se s sestro Mašenkc vrnila v Trst* Nič ni bilo tako. kot sem pričakoval takrat 1. 1942 v Dudne«1 stanju. V Trst smo se sicer smeli vrniti, toda gimnazija ,c bila^ nemška in na njej sem bil profesor. Na gimnaziji }0 poučeval poleg mene in sestre tudi moj nekdanji razredtnK dr. Rudolf Perhauc. Bil sem razočaran, da ni prišlo do prav® osvoboditve, a ko sva s sestro hodila vrh Bosketa preti LovcU> sem bil ob pogledu na domače kraje tako pretresen, tak® bolestno sladko presunjen, da so se mi ulile solze po licih« ki so bile resnične, da sem se ob njih zbudil). Po kratki razčlembi prvih sanj beležim nekoliko straiu naprej v svojih zapiskih: «Da. najvažnejše iz sanj sem pozabil. — Zdelo se mi ie’ da sem se prebudil in se znašel ves srečen v hisi pri Svete®1 Ivanu. Rekel sem si: Torej smo res pri Svetem Ivanu 1 ne samo v sanjah). Niti v eni ulici še nisem bil, in venda‘ sem tu čisto domač- Tu ostanem in ko bo Trst priključek« bomo bivali tu za vedno. - Moje brezdomstvo je nedvom11^ v zvezi z izgubo hiše. Protest zoper očeta — zavest krivde ! zato kaznovan: nemirni duh, ki se podi iz kraja v kraj ^ išče pokoja in ga ne najde. — Velike skrivnosti človeskeK* srca. —» (Nadaljevanje sledi).