64. številka.
za sredo 29. maja 1895.
(v Trsta, ▼ torek zvečer dne 28. maj« 1895 )
„EDINOST"
tv.haja po trikrat na t«<lm v -matih i*-<l«njih ob torkih, ćatrlklh
iu lobotah< /jutranjo inlunje izhaja olt H. uri zjutraj, većcrnu pa ab 7. ari »erar. ~ Obojno imUujr fttanf :
'« )tilcu m«« »t . f. —.»I, i/trii Avihij« f. I.«) /.a trt m mar . . „ 2.«o , . , /a pol l<ta . . . i — . , . d,— M VM lila . . . 10,— . , . 1«.—
Na aaračhe brai prileten* naročnin« at
ne jenlje eiir. Posamične it#vilko i« dobivajo t pro-(lajal ni«ib tobaka v lr»tu po 3 nri-., iz*en T rit a po S u»č. Sobotno Tflfierno i uganja v Trutu « nA., irren Trsta 8 ni.
Gli
Tečaj XX.
EDINOST
O. !a«i m' ri ' n •• tarif i » «»*,ru »» nii«I..T ? i!« . lini irkaml »« m I • w j h pro«1»t». koli* r ar.jjj« i ara<li.lb *r«f.r, f'i> . i 13 >IU!I « lll l»T[l»'««Y*l*, 4"»-Umi i »fla*i itd. »a rimi:* p<v
V.i .lupini nt! t# ■««;!.a;a aruJaiitru : ulica Ca*arnu it. I '.. \'«r.n p.-ai* iu«r* biti frankata**. «jr a.<f ankavtaa *o n« •prgj iniKja. RaU<>piai »? Tralaja.
lilo slovanskega poliU6n«tfa druitvi
Naruiuin« rek *wa«ij* iu	spre-
jema tiprmi'niitf aliea Ualiaa pi.--ralo kit. 3, II. aad<t. Odprt« r«kl»mte>ja »•> pr«n pn*r»i»».
za Primorsko. ,.r
Ob 60-letnici.
Bilo je po zimi leta 1891, ko se je na Prošeku sešlo različnih rodoljubov, <la se poklonijo zaslužnemu možu ob 25-letuici javnega delovanja njegovega. A oni, ki so se takrat sešli pod rodoljubno streho Nabergojevo, izvestno niso prišli, da le v svojem imenu izrečejo čestitke jubilarju, ampak odposlanci so bili tisočev in tisočev mestnih in okoli* čanskih Slovencev. A tudi onkraj mej teritorija tržaškega spominjali so se onega dne našega Nabergoja: ves slovenski svet, reči smemo, je proslavljal 25-letnico trudopolnega, velezaslužnega in vspešnega delovanja vodje tržaških Slovencev — Ivana viteza N a-b erg o j a. Od vseh stranij širne domovine slovenske prihajale so čestitke na Prosek, v kojih se je zrcalilo spoštovanje do moža, ki se je le po svojih osebnih vrlinah dokopal od stališča pri prostega sinu naroda slovenskega do častnega mesta narodovega zastopnika.
In na vseh teli pojavih prisrčne ljubezni in splošnega spoštovanja veselili smo se tudi mi, ki smo takratnega jubilarja vsikdar smatrali dobrohotnim in skrbečim zaščitnikom svojim, mi, ki smo občutili najintenzivneje pomembnost onega dne, mi, ki smo se zavedali najobčutneje, kaj je bil Ivan N a b e r-goj tržaškim Slovencem v vsej dolgi dubi petindvajsetletnega javnega delovanja svojega. Istega, za Ivana Nabergoja čast* naga dne stopila nam je nepremagljivo silo pred oči neoporečna resnica, da so bila v vsej tej dobi v osebi Nabergojevi spojena vsa stremljenja Slovencev ob obali Adrije: daje bilo vse javno delovanje tega moža vsikdar tesno spojeno z usodo naroda našega, živečega na ozemlji tršaškem. Onega dne niti mislili nismo na to, da so se tu pa tam križali naši in njegovi nazori, kolikor se dostaje taktike, ampak prešinjula je našo dušo zavest, da slavi svoj častni dan mož, ki stremi po istih ciljih, po katerih stremimo tudi mi, mož, ki j« stal vsikdar v prvih vrstah v hudih iu težkih borbah v dosego teh ciljev, mož, ki se je pri vseh svojih naporih identifikoval z napori v osiguranje narodne bodočnosti Slovencev na tej za narod naš in za državo prevažni poziciji. Onega dne smo se uverili vnovič, da je prepričanje med našim ljudstvom postalo tradicijenaiuo, daje bila z osebo Nabergojevo nerazdružuo spojena usoda slovenstva ob Adriji. Takemu možu nismo smeli in nisino mogli odrekati tributa iskren« hvaležnosti in spoštovanja. Takratni odposlanci na Prošeku so bili verni tolmači teh splošnih čutil, a gospod poslanec Nabergoj je solzami v očeh sprejemal prisrčne izjave narodne hvaležnosti. A bolj nego vsi ti pojavi
podlistek! i
Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Spisal 1. £ « n o a.
X.
$ime dvigati je pazno glavo.
„Kaj pomenja to? Grga mi je rekel, da bode oponašal prepelico, a tu čujem krokarja. Ali to ni od Zagreba, to je s te strani. Vrani. Ha ha! Neiuai 'a slute, da bode mrhovine. Ha ha!"
Iu vse je zopet vtihnolo.
Iu znova seje oglasilo, ali ta pot .pupuri!"
„Aha!" skočil je Širne, ,evo moje prepelice! Sedaj je čas!"
Hitel je k bregu, odpel čolniček in za-veslal po Savi. Kmalu se je vrnol in /.njim Grga Čokolin.
„No, ali sta onadva na mestu ?" prasni j« brivec.
,Sta.«
I
hvaležnosti sladila mu je dušo zavest, da ui neugodna bilancija njegovega petindvajset-nega javnega delovanja, da ni živel zastonj: zavest o storjeni d o 1 ž n'o s t i, oni veliki dolžnosti, obvezni za vse one, kojim je narod poveril skrb za njega usodo in njega bodočnost.
Toda ne samo radi osebe Nabergojeve smo se veselili na čestitkah, došlih od vseh stranij domovine slovenske, veselili smo se veliko bolj radi stvari, kateri služimo z vso svojo dušo in vsem svojim srcem: veselili smo se na teh čestitkah smatrajoči iste kot klasično pričo žive slovenske vzajemnosti. Proslavivši Ivana Nabergoja, dokazal je slovenski svet, da ve ceniti v a ž-nost tržaških rojakov za v s e u • kup n ost nareda slovenskega. Slovenski svet se ni udeležil jubileja Nabergo-jevega zgolj zato, da se pokloni pred osebo N a b e r g o j e v o, ampak da proslavi i d ej o, koji je služil ta mož — idejo celoknpnosti naroda slovenskega, ono idejo, ki ne pozna zemljepisnih mej med pojedinimi deli naroda; oni dan N a b e r g o j e v e g a jubileja nam je bil pravi narodni praznik, ker nam je do-nesel dokaz in uverjenje, da rojaki naši po drugih pokrajinah dobro vedo, da je Nabergoj, bor* se za narodno ekszistencijo Slovencev na tržaškem ozemlji, utrjeval podlago vsemu narodu, da je torej služil vseukupnosti naroda. Pojave ob Nabergojevi petin-dvajsetletnici smatrali smo torej po vsej pravici kot pojave iskrenega sočutja vseh Slovencev do trpečih bratov na tržaškem ozemlji, kot svečano manifestacijo slovenske vzajemnosti in zajedno kot odločen protest proti neslanim in nerodoljubniin deklamacijam onih, hvala Bogu da redkih čudakov, ki menijo, da Slovenci v Trstu nimamo ničesar iskati. Da si je Nabergoj ubijal glavo za stvar, ki je brez pomena gledć na bodočnost vse-nkupnega naroda, izvestno ne bi se ga bil slovenski svet spominjal tako iskreno ob 25-letnici delovanja za isto stvar! še enkrat bodi torej rečeno: čestitke niso veljale samo osebi Nabergojevi, ampak tudi stvari, koji je služil la mož — tržaškim Slovencem.
Vse to nam stopa živo pred oči danes, k o j e g. N a b e r g o j zopet j u b i I a r! Gospod Nabergoj se je porodil dne 28. maja leta 1835, in je torej dovršil danes 6o leto svojega, za nas tržaške Slovence dragocenega življenja. A ui ga doživel v miru in pokoju, ampak kot skrben čuvar na onem mestu, kamor gaje bil postavil narod žw pred tremi desetletji. Gospod Nabergoj je dosegel starost HO let, a duša mu je ostala .sveža in v prsih mu bije isto mlado srce, polno ljubezni do svojega rodu in svoje svete zemlje, ki ga je čudotvorno silo pred toliko leti potegnilo
,A tu blizu nikogar?"
»Nikogar, razen nekoliko krokarjev v bičji."
»Noraen et omen. Ti nas ne mote. Pa starec Mijo ?•
„Zanj niy vas ne skrbi, nastavniče Grga. Teinu sem nulo pod kuril pamet iu odpravil ga v drugo vas. Slivovca za popotnico, poti dolge, jame globoke, a na pesku se mehko spava. Ha ha! Mijo bode lovil rake. Zanj naj vas ne boli glava."
.Bene, vse je čisto! Pametna si glava, Simona."
„Kajpa! Nisem jaz ves svoj vek na tem prokletem prodju pečenih hrušk jedel."
„Vem, kume Šime, vem!" edvrnol j« zvito brivec. .Tebi se godi taka, kakor meni. Ali ne moram striči vsak božji dan tikv«, stokrat neumnejše od moje, ne inoram li ? Da bi ti skusil, to je vrag. Ne prašajo te, imaš li soli v glavi, temveč čegav si in dali imaš rejen uiošnjiček. Iteva je, reva dandanes za pametno glavo! Moraš se prodati i Bogu i vragu, a kaj je od tega? — Figa!"
v vrtinec javnega življenja in delovanja. Proslavivši svojo petindviijsetletnlco gospod Nabergoj ni legel k počitku, ampak ostal je isti naš prvoboritelj, kakor da nima za seboj skoro tretjino jednega stoletja mučnega delovanja in moreči h bojev.
1 danes se nm približujemo svojimi čestitkami ; i danes, ob 6n. rojstnem dnevu, spominjamo se hvaležno vsega, kar je storil g. Nabergoj dobrega za svoje ožje rojake in s tem za ves narod. Tudi danes nočemo misliti na to, da se naši nazori festo niso strinjali /. njegovimi nazori, ampak zavedamo se. da je bilo življenje Nabergojevo vsikdar posvečeno istim ciljem in istim svrhom, ki so zapisane na prvem mestu programa naroda slovenskega — svrham gmotne in duševne blaginje vseukupnega naroda. Kakor je bilo dosedaj nerazdružno spojeno vse gibanje in snovanje tržaških Slovencev z osebo Nabergojevo, kakor so bile do sedaj v njem poosebljene vse naše želje in zahteve, kakor ju do sedaj vsikdar delil z nami Žalost in veselje — tako ostani tudi v bodoče! In s to željo rodoljubnega srca spajamo danes prošnjo do Vse-višnjega, da bi mogel naš Nabergoj do skrajne meje človeSkega bivanja na zemlji borili se za naš blagor, za srečno bodočnost svojega rodu — in v znak s I o v e n -skegabratoljubja in slovenske vzajemnosti!
Politiške vesti.
Državni zbor. Poslanska zbornica je vsprejela včeraj po daljši iu živahni razpravi načrt v obdačevanju plačil. S tem je rešeno IV. poglavje preosnove davkov do §. 217. Koncem seje so poslanci L a g i u j a iu tovariši stavili nujni predlog, da vlada predloži besedilo one naredbe, ki uravnava uvažanje vin, užlvajočih olajšave na carini. Minister za trgovino grof Wurmbrand je odgovoril, da je ta predlog nenavaden po svoji obliki, ker zahteva, da se prijavi zbornici naredba, ki se še ni izdala. To se ne du izvesti, ker je naredba trgovinskopolitiške nravi in je nastala v sporazumljenju z ogersko vlado, V s t v a r i sami pa s o g I a 3 a minister s predlagatelji, ko isti smatrajo v i n o g r a d s t v o po Istri jako važnim. Minister se jako zanima zi vi-nogradstvo. Italija se je izjavila pripravljeno, stopiti v razprave radi revizije prometa z vinom. Pot, ki se je nastopila, je povoljna za obe državi, Avstrija sine biti zadovoljna. Naredba, ki se ima izdati, bode v krepko varstvo proti nereelnemu poplavljanju tržišča z italijanskimi vini. Na podlagi vsega tega prosi minister, naj zbornica odkloni nujnost
.Prav praviš! Figa!" odvrnol je zlovoljno Siine. „Vem jaz, kaj je dobro, kaj gosposki. Ali to je že stara. M«j i so me zavrgli, k«-r vel«-, da sem zapravljivem, da sem razbojnik; zavrgli so me kakor kako smet. I>a mi je kdo rekel, da bode gospodičič Šiine nekdaj prevažal vsakega capina aa ladji prek, da bode bival po zimi in po letu pod slamnato streho, l^po bi se bil zahvalil svo-jej materi, da me j« rodila na svet."
.Potolaži se Širne!" teiil gn je brivec, „drugače ne more biti. Kaj hočeš ? Veš, du so te hoteli vesiti, ker si na javnej cesti oropal iu ubil popa. Da te ni gospodar zlatom rešil iz temnice, zibal bi te na vislicah kraj zagrebške ceste jesenski veter."
.Vem, vem," odvrnol je Šime, .ali vedel je tudi Giegorjasec, zakaj me je rešil. Mene bi bili obesili, po sedli tolkli bili, a nebi prašali za osla. Ali da so jeli .ostro" praSevati, da so mi pokazali „instrumente", Bog zna, nebi li na .grebenu" bleknol bil, kdo je oni, ki je prav za prav držal popu
predloga Laginjevega. p.nUuec li i a n k i n i podpira nujnost z ozirom na to, da se nti-hotapljajo italijanska vina, da se mešajo italijanska z grškimi vini iu da se utihotaplja italijansko žganje. Tudi dr. L u e g e r je podpiral niijiinst v prvi vrsti s tem namenom, da bi m>-1 govoriti o postopanju vlad* nasproti ogerski vladi. Nujnost predloga I.u-ginjevega pa se je odklonila /. 90 proti 39 glasom.
Volilna preosiiovn. Pododsek za v< -lilno preosnovo je torej dovršil svoje de!o. Kolikor je dosedaj došlo v javnost o sklepih tega odseka, bilo bi nastopno. Zasnovati se iina nova peta kurija v o I i I c e v. Ta kurija pa se razdeli na dve skupini: v skupino najmanjših davkoplačevalcev med peta-karji iu v skupino delalcev, organizovanih na podlagi bolniških blagajn in zavarovalnic proti nezgodam. Nova kurija dobi fin mandatov in od teh bi dobili delavci 12 do 15. Mandati malih davkoplačevalcev bi se razdelili tako, da dobi vsaka pokrajina vsaj po jeden mandat, ostali mandati pa se pri-dele večini pokrajinam. V onih pokrajinah, ki dobe le po jeden mandat, volilo bi vsakih 5on00 volilcev po jedm-a volilnega moža, ne da bi se delala kaka razlika med mestnimi iu kmečkimi rolilci. V onih pokrajinah pa, ki dobe po več mandatov, nazdelili bi se isti na mestne iu kmečke volilne okraje.
To bi bili torej v velikih obrisih sklepi pododseka, o katerih jo pa težko mislili, da najdejo svojo pot v zbornico P! Saj so že v pododseku došli do teb sklepov le po hudih in dolgih bojih; čemu se je nadejati še le v odseku za volilno preosnovo!!! Celo koalicijski listi sami govore o možnosti, da ves načrt pade že pri podrobni razpravi v odseku. Zlasti z načelom pete Kurije se ne more spo-prijazniti noben resnični prijatelj razširjenja volilnega prava, ampak je le dvojno mogoče, ako hočejo dospeti do cilja : ali sploh odpravijo zisteoi kurij in uvedejo splošno iu jednako volilno pravo; ako pa obdrže kurijatni z i M eni, potem bi morali razširiti volilno pravo v dosedanjih kurijah.
Vsakako je pričakovati razburjenih razprav v odseku za volilno preosnovo, kajti že v tem odseku se odloči usoda sedanjega mi-liisterstva in sedanjega, /,i*tema.
K polo/.eiiju piše danes došla nam „Iteichspost" v istem zmislu kakor smo pisali mi v današnjem /jutranjem izdanju. Volilna preosnova in davčna preosuova kažeta na
—	krizo Ako pade volilna preo-snova, pasti mora tudi ministerstvo. V parlamentarnih krogih da se govori, tla utegne priti zopet
—	TaalVe!! V Taallejevo ministerstvo da bi vstopil bivši finančni minister Steiubach kot minister za pravosodju. Marki/. Il.i.-tjue-
posledujo sveeo. To je srbelo Hiegorjanca, to! Ali pustimo te bajke. Tako je. Ali nekaj bi vas rad prašal, ko sem že v tem kolu. Kaj počne gospodar Stepko z mlado deklico?*
.Kaj?" zasmijal se je brivec. .Ali si miinjen, Šime! Deset let že služiš sedanjega gospodarja, — pa prašaš, kaj da počne z mladim dekletom ? A čemu so mla In dekleta?"
„Saj vendar ne pogledal je v čudu Šime brivca.
.A zakaj ne?"
.Na zdravje! Resničen pregovor je; „Volk menja dlako, ali trme ne.M in pa še babec. Znam ga, kako neki ne ? Kolikokrat sem šel žnjim na lov na to ali ono mlado! ('asih je tudi padalo po plečih Kukrat pre-biedii smo vso goro, da istaknemo kmstico in sina jej, malega dečka — ali seveda! Izginula »ta. Morali sme se vrniti praznih rok. IJog si ga vedi, kam sta j<» bik u dva
popihala."
(Dalje prib.)
bem postim« potem namestnik v Gradcu, grof Schdnbornpa predsednik upravnega sodišča. Grof Taaffe bi takoj razpustil državni zbor in razpisal nove volitve. Ker utegne ncmSka levica zgubiti najmanje 30 mandatov, bilo bi potem Ialik<» dobiti dvotretjinsko većino za volilno preosnovo.
Mogoče, da stvari niso še dozorele do te mere, ali to je gotovo, da se bližamo — krizi. Kako kritično jp to položenjo kaže nam tudi okolnost, da včeraj ni bilo tiste napovedane seje davčnega odseka, v kateri naj bi bili razpravljali o predlogu poslanca Dipaulija v varstvo volilnega prava petakar-jev. Gospodje se boje poseči v žerjavico, in vendar budo morali slednjič. — Slednjič bodi še omenjeno, da govore na vseh stra-neh o protikoaliciji, v kojo so se baje združile vse opozicijonalne skupine. V mesecu juniju nnru je torej pričakovati viharnih ča*ov.
Dunajski katoliki so priredili včeraj velik »hod v prostorih glasbenega društva, pri katerem so govorniki ostro napadali ogersko vlado. Sliod je vsprejel resolucijo, v kateri proteatuje ogorčeno proti razžaljetiju, ki je doletelo nuncija Agliardija se strani ogeiske vlade iN izjavlja, da je zastopnik papežev povsem nezavisen v svojem postopanju o cerkveno-politiških vprašanjih. — Sicer pa javlja „Agenzia Štefani", da se je spor z nuncijem poravnal zaupnim in ustme-nim potem.
Volitve v Italiji. Rezultat volitev je nastopni: voljenih je vladnih kandidatov, konstitucijoiialne opozicije, 31 radi-kalcev in 14 socijalistov. Za 35 mandatov se bodo vršile ožje volitve, pri katerih utegne biti izvoljenih H) vladnih 13 opozi-cijonalcev in 3 socijalisti.
Različne vesti.
Nj. Vel. cesar in kralj odpotuje jutri zjutraj z Dunaja v Line ter se vrne zvečer na Dunaj. Dne 3. junija zvečer pa se odpelje v Gradec, od koder se vrne na Dunaj dne 6. junija ob 5. uri zjutraj.
Imenovanje pri polti. Pravnik Fran Gabrielli je imenovan vežbenikom v področju tržaškega ravnateljstva za poštu in brzojav.
Zamenjani službi. Minister za pravosodje je dovolil, da smeta Itikard Pavlin, pristav pri okrajnem sodišču v Kopru in pa Ivan C I a rici, pristav pri okrajnem sodiSću ua Krku zamenjati svoji mesti.
Deputacija za železnica čez Ture pri cesarju. Včeraj je vsprejel Nj. Vel. cesar deputacijo, ki je prišla priporočit zgradbo železnice čez Ture. To deputacijo vodil je dež. glavar goriški groi Fran O o r o n i n i; članovi deputacije pa so bili: član gosp. zbornice baron Keinelt, drž. poslanca Hnrg-taller in Stalitz, svetovalec trg. zbornice tržaške Alfred Kscher, predsednik goriške trg. zbornice barau Kitter, drž. poslanec dr. Steimvender, župana Goriški in Celovški ter predsednik trg. zbornice Nolnograjske. — Cesar je baje izjavil, da se vlada že več let bavi z mislijo, kako naj bi se Trst zvezal še po drugi železnici z notranji deželami. Med raznimi načrti je 'ludi železnica čez Ture, toda ta načrt ni še toliko proučen, da bi se moglo sklepati o njem. Največa težava pri progi čez Ture bita bi ta, kako naj bi se ta proga podaljšala do Trsta. Tudi za to podaljšanje da je več načrtov, katere je I a treba še natanjko preučiti. Cesar hoče nataujčiio pregledati vse te načrte ter bode zahteval niitanjčuega poročila, da se bode mogla ta zveza dovršiti v nedaljni bodočnosti. —
Nj. Vel. je najmitostnejše nagovoril posamične člane deputacje, zatrdivši, da j« potrebo te železnice občutiti že več let. — Deputacija se je poklonila zatem tudi ministru za trgovino grofu NVurmbraudu.
K položaju v Ljubljani. Komisijsko pregledovanje poslopij po mestu do minole sobote še ni bilo končano, kajti mestna komisija pregleduje tudi nekatera poslopja, katera je bila že pregledala državna komisija. Le-ta pa menda ni pregledovala nataiyko, kajti — omenja „SI. N." — izrekla se je drž. komisija o nekem poslopju v Gospodski ulici, da je isto „ostalo čudnim slučajem nepotkovano*, dočim je našla mestna komisija, da je bas isto poslopje razrahljano tako, da se mora podreti do tal".
Minuli ponedeljek odpotovala je deputacija ljubljanskih občinskih svetovalcev na
Dunaj, da priporoči pri raznih odločilnih faktoijih Ljubljano državni podpori t^r se zahvali dunajskemu motnemu zastopu na pomožni akciji. V tej deputaciji so gg. Hribar, Andrej Senekovič in dr. Ivan Tavčar.
V krajem se snide deželni zbor kranjski. Redutuo poslopje, v katerem je doslej zasedal deželni zbor, trpelo je vsled potresa tako, da ni več za to vporabo ; treba je torej najti drug primeren prostor. Do včeraj o tej stvari ni bilo še odločeno ničesar.
Tehniška komisija je določila, da se ima podreti v Ljubljani 145 poslopij, torej 10.3",. škodo na privatnih poslopjih v mestu cenila je komisija na 2,704.100 gld., na mestnih poslopjih na 34.000 gld., na deželnih zgradbah na 226.000 gld., na cerkvah, samostanih in inpniičih pa na 174.000. Skupno, kakor smo že objavili, na 3,138.700 gld. Skoda na eraričnih poslopjih ni cenjena. — Škodo na deželi cenili so na šolskih poslopjih na 44.000 gld., na cerkvah in župni-ščih na 470.000 gld., na privatnih poslopjih pa na 37« milijonov.
Milodari iz Istre za Ljubljano. V Viski župniji, občine Buzetske, nabral je č. gosp. župnik Ivan Vranič 200 kron, katere smo že izkazali v našem listu. To svoto so darovali: Iv. Vranič, žnpnik, 57 kron 64 st.; Iv. Marija Vi voda, iz Marčenigle 14 kron; Filo-mena Barison, Fabijančič Jakov p. Jurja, Fabijančič Ivan Marija, Grbac Mate p. Dinka po 10 kron; Ivan Agapito Marcelov, Ličanič Širne, Agapito Ivan p. Benedikta, Sirotič Antun (Uličic), Itaspolič Mate, Močibob Anton po 4 krone; Sirotič Anton (Štefanina), Buršič Ivan p. Josipa po 3 krone; Flego Antun Lovrov, Majean Jure, Koraca Mate, Kontič Jakov, Majcan Ivan p. Ivana, Majean Mate p. Ivana, Buršič Ivan p. Andrije, Peto-hleb Andrija p. Antuna, Fabijančič Dominik, Majcan Antun Markov, Majcan Mate Markov, Gržiuič Mate p. Mat., Ščulac Ivan p. Frana, Sirotič Antonija-Marija, Oerneha Jakov p. Andrije, Flego Antun (Sbiter), Paladin Antun p. Antuna po 2 kroni ; Sčulac Stjepan 1 krono 60 stotink, Klarič Ivan Antunov 1 krono 40 stot.; Flego Antonija, Ćerneha Mate p. Mata, Černeha Grgur p. Mata, Vi-voda Mate p. Ivana, Flego Ivan p. Ivana, Klarič Dinko, Gržinič Mate p. Ante, Grbac Ivan Antunov, Matkovič Marija ud. Iv. Marije, Cerneha Petar p. Ivana po I krono; Cerneha Mate p. Ivana 80 st. Buršič Mate 40 st. Milodari, nabrani dne 12. t. in. pri sv. maftl 10 kron 1 f» stotink. Ukupno 200 kron.
Ljubovna tragedija na ulici Ko se je sinoč po šmarnicah vsul« ljudstvo iz cerkve pri Sv. Antonu novem, približal se je sredi množice blicu Leitenburgove lekarne na trgu S. Giovanni 231etni kurjač Anton Kuret svoji ljubici, šivilji Matildi LuksiČ, s katero se je bil nedavno spri, ter jo bliskoma udaril z nožem v lice. Zadel jo je nad očesom. Potem je prav tako hitro potegnil iz žepa stekleničico, napolnjeno s solitnrjevo kislino, ter izpil strup. Vse to se je zgodilo tak« naglo, da noben izmed mnogoštevilnega prisotnega ljudstva ni utegnil zabraniti ne napada, ne poskušenega samomora. Par so ljudje spremili na zdravniško postajo, kjer so obvezali dekleta, ter jo potem odpravili na nje stanovanje v ulico Uossetti hšt. 16. Težk« pa je bilo zdravnikom napadalcu izprati želodec, kajti z rokami j si nogami je bil okolo sebe iu se vedel, kakor da je obseden. Konečno so ga ukrotili ter ga odposlali v bolnišnico v oddelek za jetnike. Stanje Kmetovo je nevarno, dekle pa utegne ozdraviti v par dneh.
Ogenj. Včeraj okolo 5 ure pop. pojavil se je iz doslej še nepoznanega vzroka ogenj v skladišču sena, slame in ovsa tvrdke Josip Wilhelm v ulici Torrentt hšt 12. Goreti je začelo v ozadju skladišča, kjer je bilo nakopičene mnogo slame, stisneue v balah. Seveda se je ogenj širil neverjetno naglostjo; gost dim se je valil iz skladišča, provzročivši mnog« strahu med stanovniki dotične hiše. Prihiteli so gasilci, kateri so po 2urnem trudapolnem delu zadušiti ogenj ter s pomočjo težakov izpraznili skladišče, pometavši osmojene bale na cesto. Pred skladiščem se je zbralo na tisoče ljudij; za red so skrbeli vojaki in stražarji. Ogenj je provzročil baje okolo 6000 gld. škode, toda blago je bilo zavarovano. Na pogorišče so prišli: dvorni svetovalec pl. Krekič, policijski ravnatelj Tscheruko, svetovalec Buditi, župan dr. Pit-teri t raznimi obč. svetovalci itd.
Po noči na včeraj pojavil se je ogenj v lopi, ki stoji na dvorišču hiše St. 6 v ulici Donadoni. Lopa, v kateri sta dva hleva, je lastništvo ge. Marije Škaberjeve. V jednem hlevu bila sta dva konja; jednega so spravili iz hleva, drugi je zgorel. Pogorelo je dokaj sena in slame. Ogenj je provzročil par sto goldinarjev škode, toda pogorelo blago bilo je zavarovano. Na pogorišče je prišel višji pol. komisar g. Bacher z jednim nadzornikom in dvema stražarjema. Preiskava j« dognala, da je bil ogenj nastal bržkone vsled neprevidnega ravnanja z žveplenicami.
Ljudska veselica pri „Lovcu* bila j« zaradi nestalnega vremena zopet odložena in sicer na biukoštni ponedeljek dne 3. junija.
Splaien konj. Minolo nedeljo zjutraj zabavali so se nekateri dečaki v ulici Madon-nina s tem, da so igrali „godbo", razgrajajoči na lijake itd. V tem trenotku pripeljal se je po isti ulici 221etni izvošček Ivan Mussel z vozom bratov Deangeli. Poleg iz-voščeka je sedel na kozlu 13letni Julij Deangeli. Konj seje splašil vsled hrupa in zdirjal po ulici nizdol. Sredi pota stala i« neka Hletna deklica, katera je otrpla iz strahu, videvša dirjati nasproti splašeno žival. Otroka je rešil gotove smrti postrešček Andrej Makor, ki pa je pri tem padel in se močno pobil na kolenu. Konj je dirjal dalje. Izvošček ga kljubu vsein naporom ni mogel vstaviti. Se-Ie pred lekarno Picciola trčil je voz s tako silo ob stebri č, da se je stebrič skoro prevrnil, izvošček in deček pa sta odletela raz kozel na tla, Izvošček se ni poškodoval čisto nič, deček pa se jo hudo pobil, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ga obvezali in ed tod poslali domov. Tudi voz se je polomil. Izvoščeka so zaslišali na policiji na zapisnik, toda izpustili so ga takoj na svobodo, ker se je pokazalo, da on ni kriv na nezgodi!
Policijsko. V današnjem /.jutranjem izdanju javili smo pod to rubriko, da je 20-letni zidar Julij Vidali z Grete prijavil policiji, kako ga je nekdo na Greti napadel s kamnom brez vsacega vzroka. Policijska preiskava pa je dognala, da je bila stvar povsem drugače. Obtoženi so namreč zidarski pomočnik Karol Saucin z Grete, težak Ivan Lesjak, stanujoč na Greti na takozvani „Corte Sferja* in omenjeni Jul j Vidali, da so se stepli s hlevarjein Josipom Petričem, službujočimi pri Ant. Aenipherju na Greti hšt. 12. Rudolfom Rapotcem, službujočim kot lilevar pri istem gospodarju ter Franjein Ri-javcem, izvoščekom pri Benigherju. Poslednji trije prepevali so slovensko pesen, na kar jih je Vidalijeva družba počastila s psovko „ščavi". Na to je jeden izmed prvih treh odgovoril Vidalijevi družbi: „Ako smo mi ščavi, ste ščavi tudi vi." (Slovenci bili bo namreč v s i.) To je dalo povoda pretepu. Pri tem so bliskali tudi noži in frčalo je kamenje. Petiič je bil ranjen na levih plečah dokaj izdatno, Rapoteč, je dobil rano na čelu in na dlatni leve roke, „nedolžni" Vitlali pa na čelu. Zares žalostno jef ako si že okoličani očitajo iastui svoj materinski jezik in grejo celo v vojsko — za lahonski duh! — V ulici Relvcdere so prijeli stražarji 351et-nega brezposelnega Andreja Matušina iz Zagreba ter ga zaprli, ker je prosjačil in nadlegoval ljudi.
Najnovejše vesti.
Ounaj 28. Cesar je vsprejel včeraj v av* dijenciji poveljnika vojne mornarice barona S t e r n e c k a in državnega pravnika tržaškega T a d d e i-a.
Dunaj 28. (Poslanska zbornica). Posl. T uček je izročil nuj on predlog zastran volilne preosnove. Zahteva takojšnjo razpravo o istem ter glasovanje po imenih. Takojšnja razprava se je odklonila 129 proti 65» glasom. Ta predlog pride torej v razprave še le koncem seje. Dr. Gessmanu predlaga, da se otvori razprava o odgovoru miuisteiskega predsednika na interpelacijo zadevajočo pro-povedi dunajskega župnika Deckerta. O tem predlogu se je glasovalo po imenih in je bil isti odklonjen 144 proti 51 glasom.
Dunaj 28. < )bčui zbor južne železnice je dozvolit razdelitev dividende 4 frankov.
Trgovinah« braojHvka.
BuaittVMta. rinili.-* xa j«*«« 7 iS 759 Pioiiica r\ maj-jitni lhD.» 7.64 d<> 7 tiB Oves jasen ti U!-ti.03 l:* za jesta «01 H.G3 Karaza za maj-juni »HO- ti 42. /.« jiili-avjust (j-52—«.54
i'ii'iiie* .....a o.) kil. I. 7 45-7 50 ad 79
Lil. f. 7-5.1 7 liO. ud SO kil. I. 7 00 7 65 a.l SI kil f. 7*tJ5 70, o.t 83 kil. Inr. 7-70—7 75. eSaieu D-05-8 10. proao 6 30—O SO. rž Buta (j.0*45
Pienic* : mlačneja, kupci rezervirani. Prodaja ICKkJO »t. atot.. oves « nč., koruza 5— 10 nč. renaje. Vrema: lapo.
Praga. NHratjnirani sladkor /a maj f. 13.3S. nova letina 13.80.
Praga. Centrifugi nori, po.ita»ljen-v Trat in * carino »red, odpošiljate? p.-ecej f, — 'J#.50 Mai
•ept. f. 29.50-PO,— Concaa«* 2».75---— Oatvorai
80*50---. V glavah (sodih) 31
Havrt. Kava Mantu« foud averaf« za maj M.50, z* september »4 50.
Hamtarf. Santo« ifuoil aferaga za Maj 77._ a*ptei»li«r "rt* 25 december 74.—.
OunMjah« boran a« maajaa
itea
Državni dolg v papirju a a V «rebru Avstrijska renta v zlatu • „ ? kronah Kreditna akcija . . , London 10 Lat. . . .
Napoleoni......
20 mark .....
100 iUlj. lir.....
danas
t01.4O 101 30 123-30 101 50 400 95 121.90
11.91 48.10
včeraj
101.40 101.4« 123.50
101.55 398.75 128. — M* 11.90 4i*0.'
St. 117.
Razglasi
Dne l junija, aii ako ta dan pade na praznik ali nedeljo, bode nanlednji delavnik na Slapu jo i Vipavi nori urnim} za Urino in kramarulo hlaqo.
Županstvo na Slapu, dnć 13. maja 1895
Župan :
Ivan Vršič 1. r.
Št.: 576 O. š. sv.
Natečaj.
V sežanskem šolskem okraju razpihujejo se sledeča učiteljska mesta:
1.	Mesto nadučitelja-voditelj a dvorazrednici v Zgoniku ;
2.	Mesta učitelja-voditelja jednorazrednici v A vb eru, na Devinččini pri Prošeku, v Kobilje-glavi, Koprivi, na Vatovljah in v Velikem-dolu, eventualno Dutov^e;
3.	mesto pođučitelja dvorazrednici v Poviiju;
4.	mesto učiteljice dvorazrednici v Zgoniku, eventualno v Kostanjevici.
Vae te službe so III. plačilne vrete, pri prvi je stanovanje v naravi.
Dohodki so določeni v del. šolskih postavah od 10. marca 1870 in 4. marca 1870.
Prošnje spremljene se spričevalom zrelosti in učiteljske sposobnosti, z dokazom avstrijskega državljanstva (domovino) in za mesta pod lt 2 tudi z dokazom sposobnosti za subsidiarični pouk katoliškega veronauka se imajo potom predstojećih iolskili oblastuij do 10 julija 1895 pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Sežani predložiti.
t', kr. okrajni šolski svet. Sežana 22. maja 1895. Predsednik:
Sohaffgotsoh.
OTVORITEV
znanega
Kopališča Buchler
bodo
v soboto dM I. junija.
Udova Adolfa Buchlev,
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
via Caaerna it. 16 shod plana delta Caatnaa.
(nm*j>f¥li wlili mjmiitiel),
prodaja po naverojetnib nizkih ceaali vaako-*r»tna angleika
kol«
(bioyklo)
/natopatvo kolea .Adlar' U tararaa II. Klejbr Frankfurt in „Viktoria Ujkla W o r k Wol»er hampton Angleiko.
Kolesa . Adlrr * ao >v«tovno zaana ia le rabijo v iiemAki vojski.
.tamii aa za vsako kolo 18 uesaaar; kdar ne zna voziti, nauci aa brezpla^eo. — Polilja se na dežolo in na vae kraje.
I. M. LAVRENdlC.
Nova Tržaška tvornica gat. voda, ulica Rossetti itev. 1 dvorišča. Razpošilja po krčmah v mestu velike steklenice po O nv£. in inale po 3 nvii, pasaret« raz-Uaže po a nv6.
Slavnemu aloveuskeinu ob-Ciustvu se prav toplo priporoča podpisani
I. M. Lavrančič.
Zdravljenje krvi
<'aj „T i noće mi trt« t" (Milleflori).
čisti kri tor je izvrstno sredstvo proti onim »lučajotn, če počo v iulodcu, kakor proti sluliemu probavljanju in homoroidam. Jeden omot za ozdravljenje, stoji 50 nč. ter •« dobiva v odlikovani lekarni
PflMMflftER „M te Miri" Trsi, «eHU tr|.
t
La-ntnik politično društvo aKdiuost*. — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.
m