EKTISRKD AB SBOOHP-CI^SS MATTER, SEPTEMBER 21, 1903, AT THE POST OFFICE AT NEW YORE, N. T., T7WBEB THE ACT OF CONGBESS OF MAEOH 3, 1879.
ŠTEV. 224.
NEW YORK, V PETEK, 23. SEPTEEMBRA 1904.
LETNIK XL
Skrajna lahkomiselnost.
DINAMITNA RAZSTRELBA V MELROSE IN NJENE POSLEDICE.
Devet mrtvih in štirideset ranjenih. Stroga pre skava.
VOZNIK DINAMITA ZAPRT.
Melrose, Mass., 23. sept. Kaznjiva lahkomišljenost še ni skoraj nikoli imela tako slabih posledic, kakor vtu-kajšnjem slučaju. Sedaj se je dognalo, da je grozno razstrelbo zakrivil voznik. kteri je zgubil raz svoj voz zaboj dinamita. Oblasti so pričele z strogo preiskavo, da tako doženo, kako je zamogel voznik biti tako lalikomišlen, da je mt>gel izgubiti zaboj, v kterem je bilo 50 funtov dinamita.
Oblasti so dognale, da je bilo 9 osob nsmrtenih in 40 ranjenih, od kterih jih bode pa tudi par umrlo. Dva moža in dve ženski sta tako ranjeni, da bodo najbrže umrli. Zopet drugi so tako ranjeni, da jim bodo morali razne ude odrezati. Ko se je voz poulične železnice zadel ob dinamit, pripetila se je tako jaka razstrelba, da jc mnogo ljudi oglušilo.
Voznik, ki je vozil ekspresni voz in dinamit, se imenuje Roy Finton in so ga naravno zaprli. V kolikor se je dognalo, padel je zaboj z dinamitom raz voz brez vednosti voznika, kteri je potem ne da bi o tem vedel, vozil naprej. Še le kasneje, ko je prišel voznik domov, je opazil, da je izgubil dinauit in je takoj odšel ponj, toda priše9 je prepozno. Iz daljave je slišal grozen pok in katastrofa je bila gotova. Danes je dospel semkaj general Whitney od državne policije, da prične z preiskavo.
Iz Evrope.
BIVŠA PRINCEZINJA ŠTEFANIJA IN NJENA SESTRA LUIZA KOBURŠKA SE BODETA PORAVNALI.
Po želji cesarja Fran Josipa bodo dvorni škandali ostali še vedno tajni.
RAZNOTEROSTI.
JAPONCI BEZALI.
Požar v chicaških klavnicah.
Chicago, Tli., 21. sept. V četrtem nadstropju skladišča prešičjega mesa Anglo-American Provision Co., pričelo je včeraj goreti tako, da so bila tudi ostala poslopja v nevarnosti. K sren so pa požar pogasi li. Škoda znaša $75,000.
Sneg v Adirondackih.
Vtiča, N. Y., 22. sept. Včeraj je tukaj razsajal prvi snežni vihar letošnje jeseni. Tekom dveh ur so bile vse gore pobeljene. V okolici Tuppar Lake in Big Moose leži sneg palec visoko.
Malone, N. Y., 22. sept. Včeraj je zapadel tukaj prvi sneg. Tudi iz dru-zih krajev Adironraekov se poroča o snegu. Toplomer kaže pod ničlo.
Middletown, N. Y., 23. sept. V mi-nolej noči je tukaj vse zamrznilo. Izredni mraz je napravil mnogo škode.
Philadelphia, Pa,- 23. sept. Včeraj je bil najmrzleji 22. sept. odkar obstoji vremenski urad. Toplomer je kazal je 40 stopinj nad ničlo.
Pottsville, Pa., 23. sept. Živo srebro je padlo do ničle. Posestniki premo-govih rovov trdijo, da postane premog k malo dražji.
Mraz v Dakoti.
Grand Forks, N. D., 21. sept. V minolej noči je po vsej Severnej Dakoti padla slana. Na rekah in druzih vodah napravila se je ledena skorja. Žito, v kolikor še ni požeto, je izdatno oškodovano.
V varstvo Indijancev.
Washington, 21. sept. Pomožili tajnik oddelka za notranje zadeve, Ryan izdal je odredbo, ktera čuva Indijance pri prodaji njihovih zemljišč. Do sedaj se je namreč denar, kterega so plačali naseljenci za nakupljena indijanska zemljišča izročal direktno Indijancem, kteri so ga pa takoj zapravili. Pomožni tajnik je pa odredil d:i je treba v nadalje denar deponirati v državne denarne zavode, kteri bodo potem bivšim indijanskim posestnikom izplačevali vsaki mesec po 11.00.
Dunaj, 23. sept. Grofica Lonyay, bi vsa princezinja in soproga pokojnega Rudolfa, je odpotovala v Pariz, da se tamkaj poravna z svojo sestro, princezinjo Luizo Koburško, ktera je nedavno z pomočjo MatašiČa-Kegle-viča zadobila svobodo. To se-je zgodilo vsled povelja cesarja Fran Josipa, kteri želi, da se o nadaljnih dvornih škandalih več ne piše in da ljudstvo o njih ne izve.
Iz Pariza se javlja, da sta se obe sestri, kteri že dolgo nista občevali, poravnali. Štefanija je obljubila Luizi materijelno in — moralično pomoč.
Petrograd, 23. sept. Iz Odjese se poroča, da je nek mladenič včeraj do-poludne na Nikolajevskem bulevardu blizu spomenika pisatelja Puškina,-streljalna policijskega šefa Neidgar-da, kteri je hotel zajedno z svojim asistentom knezom Obolenskim ogledati imenovani spomenik. K sreči ga krogla ni pogodila in knez Obolenskij je prijel napadalca v trenottu, ko je hotel še enkrat streljati.
Dunaj, 23. sept. Avstrijska vlada je pri Yarrow & Co. Limited naročila 22 torpedovk.
Pogodba med Cubo in Italijo.
Havana, Cuba, 22. sept. Cubanski senat je danes potrdil prijateljsko in trgovinsko pogodbo z Italijo. Pogodba je prva, ktero je sklenila mlada republika z kako evropskih vlasti.
Preganjani Sirci,
Port au Prince, Hayti, 22. sept. — Haytska vlada je naznanila sirskemu prebivalstvu republike, da morajo tekom šestih mesecev svoje posle urediti in deželo ostaviti.
Ameriški poslanik Powell preiskuje to zadevo, kajti med Sirci je tudi mnogo natural iziranih državljanov Zjed. držav.
Redovmška zemljišča.
Washington, 21. sept. Vojni oddelek je danes izplačal prvi obrok kupnine za rodovniška zemljišča na Filipinih, v znesku $2,000,000. Od decembra 1903 nadalje, je vlada v to svrho že deponirala v New Yorku $7,23C,000 Današnji znesek dobi Soeiedad Agri-cola led Ultramar po posredovanju angležke banke.
Vzrujani Dtihoborci.
Rosthern, N. W. T., 21. sept. Du-hoborei, kteri so se v tukajšnjej pokrajini naselili, so postali zopet zelo nemirni. Sedaj so z delom prenehali in odšli iskati. Mesija, kterega pa naravno ne bodo našli. Kakor hitro so se vrnili iz zadnjega potovanja od Saskatuna v vojaškem spremstvu, in po so slišali o potovanju Lorda Min-to- kteri je potoval z sijajnim spremstvom iz Batterforda v SaskatL li, so prepričani, da je Lord Minto Mesija. Tukaj so že več Duhoboreev zaprli.
nvse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal se je že velikrat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju parobrodnih tiketov, pri tem se je vedno obračati na zaupne ljudi in jeden teh je gotovo Fk. Sakser. 109 Greenwich Str., New York. '_
Sedaj zaman skušajo zasesti važne postojanke v smem proti Nukdenu.
KUROPATKIN POŠLJE PROTI GLAVNE J JAPONSKE J VOJSKI LE MALI DEL SVOJIH ČET. — RUSI BOMBARDIRAJO YEN-TAJSKI KOLODVOR. — VESTI IZ PORT ARTHURJA — VLADIVOSTOŠKO BRODOVJE ZOPET ZA BOJ SPOSOBNO.
Petrograd. 23. sept. Japonci žele očividno hitro operirati proti Mukde-nu. General Kuropatkin poroča, da se njihove čete pomikajo proti severu. Sprednje čete so skušale dne 21. t. m. zasesti prelaz Kavtu, kteri vlada cesto v Fushan, toda Rusi niso le vse japonske čete vstavili, temveč jih tudi prepodili.
Kuropatkin je poslal svoje čete na vsa pota, ki vodijo iz Mukdena v Fu-shun in Bentsiaputse. Tudi so Rusi zasedli vse prelaze gorovja Da. Pred-110 pridejo Japonci do reke Hun, pričakovati je vročih bojev, Japonci so še vedno 30 milj južno od Fushana. Vojno ministerstvo pričakuje naj-preje par bojev, in potem bitko pi*i Fushanu. Kuropatkin ne namerava izvršiti večji napad in pošlje proti glavne j japonskej vojski primeroma le majhno število svojih čet.
Japonci dobro vedo, da so preslabi, da bi zamogli sedaj skušati Kuropat-kina obkoliti, kajti on je dobil po bitki pri Liaovaigu dva kora novii čet.
Japonci nameravajo v Mukdenn ostati preko zime, ako se jim posreči mesto zavzeti in tudi obdržati toliko časa, dokler jih neprestano narašču-joča ruska vojska ne prežene na polotok Liaotnng in od tam v Korejo, kamor jim bodo Rusi naravno sledil-
London, 23. sept. Tukaj krožijo vsakojake nepotrjene vesti, da je vla-divostoško brodovje odplulo na prosto morje, da so Rusi iz Port Arthurja napadli Japonce in jim odvzeli važno postojanko itd.
Chefoo, 22. sept. Semkaj je dospela iz Port Arthurja gospa Kravčenkova,
JAPONSKI GENERAL BARON OKU.
Mukden, 23. sept. Tukaj je vse, mirno. Manjši oddelki Japoncev so se napotili na cesti iz Bentsiaputse v Fushan, proti severu.
Nastalo je izredno mrzlo vreme in možtvo je dobilo toplo obleko.
Ruski ogleduhi so dognali, da je poslal maršal Oyama več čet japonskej vojski, ki oblega Port Arthur, na pomoč.
Rusi so vjeli mnogo Čunčuzov, med kterimi so našli tudi par kitajskih vojakov.
Ruske oblasti dobro vedo, kolike vrednosti je Mukden za zimovanje. Radi tega je skoraj gotovo, da bodo Japonci poskusili vse, da zasedejo Mukden. Vendar se bode pa pričela bitka za posest Mukdena še le po preteku par dni. Pred vsem se bodo morali Japonci bojevati pri Fushanu, na kar se bodo Rusi umaknili do muk-denskih utrdb.
Kolikor je do sedaj znano, nameravali so Japonci Kuropatkinove zveze z severom pretrgati. Ker so pa uvideli, da jim tega ni mogoče storiti, se sedaj zadovoljijo z tem, da napredujejo proti ruskej fronti in krilim na tak način, da bi Kuropatkin bil prisiljen mesto ostaviti in oditi proti severu. Japonski načrt je toraj nekoliko različen od onega pri Liao-yangu.
Japonci imajo sedaj tri vojske južno in jugoistočno od Mukdena dve diviziji sta v Dziantehano, da čuvati
rodom Angležinja in sedanja soproga ruskega častnika, ktera je ostavila japonsko desno krilo. Brezdvomno Port Arthur dne 17. t. m. zajedno 7 princom Radzivilom in nekim drugim častnikom. Potovanje je bilo zelo nevarno, vendar so pa srečno prijadrali skozi japonsko blokado. Oba častnika sta bila preoblečena in Japonci bi ju gotovo ustrelili, ako* bi ju našli.
Gospa Kravčenko je bila vsled napornega potovanja tako vtrujena, da je zamogla se le včeraj povedati o svojem potovanju. Ona je povedala naslednje:
"Ostavili smo Port Arthur zvečer. Veter je bil ugoden in mesec je krasno svetil. Ne da bi nas Japonci vstavili, pluli smo memo prve japonske blokadine vrste in smo se približali drugej vrsti, ko se je mesec skril za oblake. Od vseh strani so svetili Japonci z svojimi reflektorji, vendar pa niso ničesar zapazili.
"Naslednje jutro ugledali smo nek parnik. kteri je plul proti nam. Par-nik je bil sličen kakej križarki. Princ Radzivil in poročnik Krištofov, odšla sta pod krov, d očim sem se jaz vlegla med j<uTra na krovu. Kitajci so ležali pri mojih nogah in ob straneh in tako sem ležala več nego jedno uro. Tako £ureče, kakor tedaj, še nisem nikdar molila. Na to so mi naznanili, da je bil oni pamik last družbe rudežega križa, kteri se ni zmenil za nas.
"Bolnice v Port Axthurju so v naj-
boljšem stanju. Za vsacih 1000 bolnikov je po 30 strežnic in strežajev. Ženske se bavijo z pranjem perila vojakov, dočim ženske boljših rodbin izdelujejo novo perilo. Bolniki zamo-rejo radi tega dobiti vedno novo perilo.
"Nalezljivih bolezni ni v mestu, pač je pa mnogo nevarnih muh, ktere so se v okolici Port Arthurja nasrkal i krvi padlih Japoncev. Pik take muhe je vedno smrtonosen.
Vsaki dan svira v jednej bolnici vojaška godba, da tako razvedri vojake Ranjenci hitro okrevajo, le oni, kteri so ranjeni od kosov granat, so nevarno bolni.
"Število usmrtenih vojakov je izredno majhno. Nekoč sem naštela 57 granat, ktere so Japonci izstrelili proti jednej ruskih baterij, toda ni jedna ni pogodila svojega cilja.
"Posadka je vedno dobre volje. Srčnejših in boljših vojakov si ni mogoče misliti. Ko se vračajo vojaki iz dnevnih bojev, vedno veselo prepevajo in so do zadnjega moža prepričani, da jih Japonci ne bodo premagali.
"Jaz vas zagotavljam", tako je zaključila gospa Kravčenko, "da Port Arthur nikakor ne postane last Japoncev. '1
Petrograd, 22. sept. Car je poveril novoustanovljeno mesto generalnega inšpektorja topništva, velikemu knezu Sersrerju Mihajloviču, kteri je star še le 35 let. On je neumoren delavec in ekspert topništva.
Mukden, 22. sept. Pri Fushanu, 30 milj daleč od Mukdena, je pričakovati vsako uro prieetka bitke.
Med tem je tu vse mirno. Zimsko vreme se je že pričelo.
Petrograd, 22. sept. General Kuropatkin brzojavlja, da se Japonci še vedno zaman trudijo obiti rusko levo krilo.
Glasom zadnjih poročil so sedaj japonske prednje straže še trideset milj južno in jugoiztočno od Fnsjiana. Predno se prične prava bitka, prišlo bode tamkaj do večjih bojev med prednjimi stražami.
Kurokijev glavni stan, 22. sept. — Rusi rekognoscirajo z svojo konjico in pešci vse japonske vrste. Včeraj -;o se pojavili z tremi topovi le G000 vardov daleč od yentajskega kolodvora, kamor so nekaj časa z topovi streljali. Danes je bombardement ves čas trajal.
Ruska vojna se razprostira na cesti ki vodi v Mukden iz Shuliho, osem milj severno od Yentaya do Tseoitsu. pet milj proti severoiztoku.
Petrograd, 22. sept. Ko so Rusi prepodili Japonce od prelaza Da, so Rusi vjeli veliko število Japoncev in vple-nili mnogo orožja in streljiva. Rusi so imeli 45 ranjenih in 4 usmrtene.
Petrograd, 22. sept. Generalni štab naznanja, da so Rusi v bitki pri Liao-yangu imeli 1810 vojakov usmrtenih in 10,811 ranjenih , toraj polovico manj, nego se je prvotno poročalo.
Tsingtan, 22. sept. Kapitan Matu-sevič je v toliko okreval, da je ostavil bolnieo. Tudi ostali ranjeni ruski mornarji s** dobro počutijo. Častniki ruske oklopnice "Carevič" stanujejo sedaj v hotelih.
Petrograd, 22. sept. Podadmiral Birulev, poveljnik vojne mornarice v Kronštadu, je priposlal oklopnici "Orel j", križarkama "Oleg" in "Jemčuk" ter transportnemu parni-ku "Kamčatka" povelje, da morajo biti do 25. sept. pripravljene na pot: križarka "Izumrud" je dobila isto povelje za 29. sept. Kapitani so dobili pooblastilo, vsled kterega zamorejo najeti vse obrežne delavce, da bodo do določenega dne pripravljeni na pot Nato se pridružijo brodovju podadmiral a Rožest venskega.
Brodovje bode odplulo proti Japonskej krog južne Amerike.
Petrograd, 22. sept. Iz Vladivosto-ka se poroča, da so križarke "Bogat ir", "Rosija" in "Gromoboj" zopet popravljene.
Semkaj je dospel štabni šef admirala Škridlova, kapitan Kladot z važnimi poročili za carja. Kapitan poroča, da vladi vostoške vojne lad i je niso bile zelo poškodovane. Glavna naloga vladivostoškega brodovja je loviti trgovske ladije na Pacifiku. Kapitan Kladot tudi trdi, da Rusi ne bodo več zamogli zasesti Port Arthurja, ako ga sedaj Japonci vzamejo, ko Rusi še niso gospodarji na morju. On priporoča, da se tudi črnomorsko brodovje pošlje na Iztok.
Petrograd, 22. sept. Lista "Rus" in "Novoje Vremja" nečeta verovati angležkim poročilom o velikosti japonske vojske in izjavljata, da so tozadevna poročila baš tako lažnjiva, kakor ona o razmerah na Ruskem. "Rus" je prepričan, da zamorejo Japonci zbrati 2^500,000 mož.
Kaluga, Rusija, 22. sept. Včeraj je tukajšnja posadka priredila banket v poč as t vjetim japonskim častnikom, s kterimi so vsi skrajno gostoljubno postopali.
Oproščena in — linčana.
*
Talbotton, Ga., 22. sept. Tukajšnje sodišče je oprostilo zamorca Jack Trava in Ed. Martina, ktera sta bila obdolžena, da sta člana neke roparske tolpe. Kakor hitro sta dobila svobodo, jeli so ju beli z puškami za sledovati in so oba smrtno ,ranili.
Posledica povodnji.
Alpine, Tex.„ 22. sept. Iz Presidio del Norte se poroča, da tamkaj ne stoji ni jedna hiša več in da je 600 ljudi vsled povodnji brez domovja.
Znižanje plače.
Passaic, N. J., 22. sept. Passaic Steel Co., je danes naznanila svojim 1000 delavcem, da jim bode vsled znižane cene jekla, znižala plačo za 10 do 20%. V raznih oddelkih delavci niso hoteli z delom nadaljevati, radi česar so delodajalci najeli druge delavce. Ako se delavci ne zadovoljijo s znižanjem plače, bode družba tovarno zaprla.
Največja bojna ladij a.
Washington, 22. sept. V pisarnah mornaričnega urada izdelujejo sedaj načrte za gradnjo največje vojne ladije na svetu, ktera bode nosila 18 do 20 tisoč ton tovora. Glavna bateriji bode štela 10 dvanajstpalčnih topov, kateri ne bodo le v stolpih, temveč tudi ob straneh, kar do sedaj še nima nijedna ladija. Druga baterija imela bode mnogo brzostrelnih topov, kteri se najbolj obnesejo proti torpednim napadom.
Šestnajst delavcev usmrtenih.
Houston, Tex., 22. sept. V rezervoar petroleja od eTxas ©il ReSning Co., vdarila je strela. Šest delavcev je bilo na mestu usmrtenih, ko so delali na pokrovu. Trupla nesrečnih delavcev so odletela visoko v zrak, <ni kar se je petroleje vnelo. Gašenje je trajalo več ur.
Razni požari.
Peoria, EL, 23. sept. V kleti trgovine tvrdke H. Sandmeyer & Co. pripetila se je včeraj razstrelba, ktera jo razdejala vse poslopje, kakor tudi vso hiše v soseščini. Skoda znaša $100.-000. —
Charlotte, N. C., 23. sept. Tovarna Pietmond Clothing Manufacturing Co. je zgorela. Škoda znaša $90,000.
Zamorci in beli.
Macon, Ga., 21. sept. V Pettsu, Willcox county, je minolo soboto nek zamorec vstrelil belega Cecil Johnso-na. Od onega časa nadalje se zamorci potajno zbirajo in mnogo jih je že 2 delom prenehalo. Meščani smatrajo položaj zelo resnim, vendar so pa sklenili, braniti se. Sedaj so zamorci in beli od glave do nog oboroženi in pripravljeni na vsak slučaj.
Listnica uredništva.
Od onega rojaka v Conemaugh, Pa., ki nam je doposlal pismo brez podpisa in naslova, zahtevamo, da ga nam takoj naznani. Morda je istega nalašč ali pa v naglici izpustil, drugače ga mesto odgovora — vržemo v koš.
ZELENA JE ŠKODLJIVA.
Razni zdravniki so pronašli, da so je v mnozih slučajih pojavila vročin ska bolezen, vsled vživanja zelene, ktera je bila vmita z nečisto vodo. Bolezen se pa pojavi le tedaj, ako nevarne snovi od rastline niso odstranjene v dovoljnej meri. Nikoli pa ne boste dobili vročinske bolezni, ako je Vaš želodec dovolj jak. Ta iznajdba nam zopet dokazuje resnico, da je Trinerjevo zdravilno grenko vino najboljše sredstvo proti vročinski bolezni in drugim nalezljivim boleznim. Ono okrepi želodec ter redno prenavlja kri kakor tudi odstrani vse nered-nosti. Kot domače zdravilo mu nima para, kajti ono ozdravi vse bolezni, ki prihajajo od blabega teka. Nikakor pa 1 i priporočati jakih alkpholič-nih zdravil, ako je želodčna koža bo-lehna ali celo bolna. Trinerjevo ameriško grenko vino pa zamorete vedno vživati. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago. Ill,






S NARODA"
skih delavcev v Ameriki.
Editor.
ZMAGOSLAV VALJAVEC Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list xa Ameriko ... $j.00
" pol leta............. 1.50
Xa Evropo, ta vse leto.......4.50
" " " pol leta.......2.50
m « «. ^jrt ieta......175
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
"GLAS NARODA" iihaja vsaki dan iz-VremSi nedelj in praaoikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every dav, except Sundays Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brex podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče najtnani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvani naredite naslov:
"Glas Naroda** 109 Greenwich Street, New York City.
Talafon t 379B Cortland.
Ameriški častniki.
General Corbin, poveljnik atlantskega vojaškega departementa, kakor tudi odlični krojrf washingtonfrke vlade, pričeli so v novejšem času našo vojsko organizirati, oziroma uprav Ijati po vzoru zadolženih evropskih državic, dasiravno nam je tega toliko treba, kakor lanskega snega.
V Evropi tako priljubljene velike vojaške vaje, k t ere so po zatrdilu evropskih častnikov samih brez vsake vrednosti ;n pouka in služijo le v svr-ho mučenja vojsikov, smo tudi pri nas srečno dočakali in tako svetu dokazali, da ne znajo le samo evropski vojaki napadati — žito, temveč tudi mi, Sedaj je general Corbin izdal tudi svoje letno poročilo, v kterem trdi, da ni dobro, ako se mladi častniki ženijo, ako niso bogati ali ako ne morejo "vlo-viti kako bogato nevesto — baš kakor v Evropi.
Da so na primer v Avstriji razmere take. da se subalterni častnik ne sme oženiti brez kavcije v znesku 60,000 kron in več, je dovolj žalostno in za državo samo sramotno. Vendar pa temu ne more biti drugače, ako vpo-števamo veliko število dangubnih častnikov, njihovo neznatno plačo, in sirviLiaštvo dežele. Tudi je skrajno žalostno za avstrijske častnike, da so odvisni od lova na doto, ako hočejo živeti — da se po avstrijski izrazimo —- t/stanu primerno". V to svrho žrtvuje marsikak častnik ves idealizem zakonskega življenja.
Toda žalostne evropske razmere uvajati v Ameriki, je pa največja neumnost, kajti naše ljudstvo plačuje svoje poročnike mnogo boljše, nego plačuje Avstrija svoje podpolkovnike tudi ako računamo, da bi bil jeden dolar vreden le dve borm kroniei. Plača našega najmlajšega častnika ali poročnika, kteri je jedva dosegel 21 leto, znaša letnih $1600 (čitaj: tisoč-šeststo dolarjev) ali S000 kron. Poleg tf^ffa ima vsak krasno brezplačni stanova ti je za-se in za rodbino. Plača avstrijskega poročnika znaša pa le nekaj nad 2400 kron. Z $1600 letne plačo zamore pri nas vsakdo sebe in svojo rodbino dostojno preživeti, pa naj že bode uradnik ali pa častnik. Radi tega naše častnike ni potreba pričeti dresirati v lovu na doto, kajti t«o bi bil največji škandal.
Končno bodemo prišli še tako daleč, da se i prosti vojaki ne bodo smeli ženiti, da bodo morali po ulicah grede? memo častnikov v "parade koraku" defilirati in v prostih urah nositi — uniformo.
JUGOSLOVANSKA. VPRAŠANJA BODOČNOSTI.
n.
Ako si hočemo odgovoriti na vsa ta vprašanja — meni avktor v "Politiku'* —, moramo poprej nekoliko premotriti razmere jugoslovanstva. Počasi aH vidno se vrši duševno zbliževanje jugoslovanskih plemen. Trajalo bode sicer še desetletja, predno izobraženi svet popolnoma spozna narodno bitstvo Jugoslovanov, in desetletja bode še trajalo, predno tudi v mase prodre spoznanje, da Slovenee in Hrvat, Srb in Bolgar pri[*adajo istemu plemenu, da so bratje ter da je duševno /bližanje med njimi zgodovinsko dana in predvidjena potreba. R«Vt>na plemena bivajo v kompaktnih masah na ozemlju južne Evrope od Trsta do Črnega morja in skoro do vrat Carigrada. Tudi preko Trsta notri v Italijo se razteza slovansko ozemlje. Ta posamična plemena so ločena le po mejah krono ,-in ob obstoječi razdelitvi avstrijske monarhije in povsod je opažati le rahel prehod kočljiv v jeziku in običajih.
slovanskih ple-
men — ker srbsko in hrvatsko sta si isti jezik in se razlikujeta le po rabi pismenih črk — so si po sestavi in načinu izražanja tako slični. da se naj-laglje umevajo med seboj. Sicer pa ni glavna stvar to, da se vstvari skupen književni jezik, ampak sedanji od noša j i kažejo na realno potrebo samostojnega razvoja individual i tet jugoslovanskih plemn v kulturelnem, gospodarskem in poetičnem pogledu, kar pa ne izključuje doslednega skupnega postopanja naprej v kulturnem pogledu.
Največje važnosti je pa tudi gospodarska vzajemnost Jugoslovanov. Že ie vidnih znamenj, da se pripravlja zbližanje v gospodarskem pogledu. Prvi vspeh kulturelnega sodelovanja lw>de po gospodarskem ojačenju posamičnih plemen: oživljenje trgovine* in piometa. Značilno je, da ljudstvo vedno bolj zahteva oovah železnic, kakor n. pr. s Kranjskega na Hrvatsko. Ravno po tej okolno^ti je sklepati. da posamični sloji naroda kažejo velik interes za trgovino. Da je že sedaj po Savi od Ljubljane do Srbije precej velik promet in da govore vse okolnosti ;'.ato, da se bode isti še množil: to je tudi znano dejstvo, mimo kterega se ne more iti brez zanimanja.. V doglednem času bo vsaj ves vzhodni del jugoslovanskega teritorija preprežen s komunikacijskimi sredstvi, železnicami, rekami in kanali, in postane tako mnogoobetajoče t.rgovišče.
Tz programov posamičnih jugoslovanskih plemen je jasno razvidno, da so uvideli, da so izgubljeni, da ni rešitve za njih in da postanejo plen tujega kapitala, ako se ne povspno do najvišje možne stopinje gospodarskega dela. Počasi sicer, ali vendar vidno se je začela pri njih iz malenkostnih razmer domače industrije razvijati prava industrija ; obdelovanje polja je pričelo postajati raeijonalno in s tem se viša gospodarska produkcija in promet zadobiva večje dimen zije. Seveda bode trajalo še desetletja. predno se ta ekonomični razvoj povspne do tiste višine, ki zagotovi njega trajni obstanek. Čim pa se to zgodi, odbije brez dvoma zadnja ura prevladovanju tujega kapitala v teli krajih in bode ta poslednji om^en na tisto nlogo, ki mu jo bode odkazo val mednarodni promei.
Prihodnjič hočemo povedati, kako je avktor — tako-lc ozrši se na razmere jugoslovanskih plemen in na njihovo delovanje in snovanje — na podlagi svojih izvajanj povdarjal neiz-n.erno važnost Trsta za Slovanrlvo in važnost sedanjega dobuega dela tržaških Slovencev.
IZ HRVATSKE.
Zagreb, 31. avgusta.
Slučaj Ivreivojev razburja še vedno -icer mirno meščanstvo o^ieško. Svojemu opravičenemu srdu so dali od-duška 27. avgusta na večer. Zbrala se jc bila velika množica meščanstva, njej na čelu rodoljubno akademiško dijaštvo, in je demonstrirala po osje-ških ulicah. Pred stanovanjem Krci-vojevim so orili vskliki: "Doli izdaji-ea!" in drugo slično. Pobili so mu vsa okna in hišo so zamazali s tinto. Nesrečnež pa se je nekje skril. In dobro je storil, ker sicer bi bilo gorje njegovim plečam. Sprevod je krenil dalje, in je priredil velike ovacije "Narodni Obrani", ki je neusmiljeno ožigosala Ivreivojev čin. Zatem se je demonstriralo pred trgovinsko obrtno komoro, proti nje predsedniku Laub-nerju in tajniku Plavšiču, ki sta velika madjarona in ki se klanjata, kakor sem že pisal enkrat, vsakemu ma-djarskemu ministru. Ta trgovska zbornica je na kraljev dan izobesila rnadjarsko zastavo, četudi so njeni glavarji svečano obečali na neki seji da ne bodo več razobešali madjarskih zastav. — Nadalje so je demonstriralo tudi proti finančnim ravnateljstvom. Čuti je bilo vsklikov za financijelno amostalnost. Demonstrirali so slednjič tudi proti finačnemu ravnatelju Madjaru Gladu. Množica se je razšla ali po mestu so vso noč stražarili redarji in orožniki. Radi tega Krcivo-jevega slučaja je prišel v Osjek finančni svetovalec Macsvansky iz Zagreba ki ima preiskati vso stvar. Da vidimo, bo-li postopal po pravici z izrodom Krcivojem, ki je toli globoko užalil ves hrvatski narod! Kajti do danes r«i temu gospodu niti las padel z slave.
V	Djakovem se je vršila v nedeljo, lne-28. m. m. skupščina na povabila po § 2. Predsedoval je starina odvetnik Sabaric. Govorili so msgr. Ca-pelič, biskupov tajnik, zatem semelja-iki župnik Pavič in višji gozdar Na-nicini. Na tej skupščini se je najodločneje protestovalo proti Krcivoje
emu atentatu na hrvatsko zastavo. Skupščina je zahtevala, da se meščanstvu dade zadoščenje. Krcivoj da se kaznuje, a vsaka družba naj ga bojkotira! Resolucije, vsprejete na skupščini se predlože hrvatskemu odboru.
V	Virju je bila te dni volitev žu-f.anijskih skupščinarjev. Ker je tam narod dobro poučen o razmerah, dovolj pros veti j en in svobodomiseln, izvoljenih je bilo 7 kmetov opozieijo-nalcev za županijske skupščinarje, kar je vsekako jako važno za hrvatsko narodno stvar.
V soboto, dne 27. avg. se je sešla v mali saborski dvorani na poziv bana anketa, ki naj se posvetuje, kako bi se prišlo v okom pomanjkanju krme. Bila so zastopana gospodarska in pridobitna društva; in le škoda je, da je na anketi vladal preveč tisti okoreli aristokratski duh. Najbolje se je zavzela "Hrvatska poljedelska banka" in so bili nje umestni predlogi vspre-jeti ob vseobčnem zadovoljstvu. Si-cet pa ta anketa ni povsem odgovorila cilju, radi kterega je bila sklicana, na čemer je bilo krivo smešno vedenje aristokratskih udeležnikov.
Te dni se je dogodil zopet čuden slučaj in sicer v MitrovieL Hrvatski rodoljubi so hoteli obdržavati usta novno sejo '4Hrvatskega Sokola". Sestanek je bil sklican za peto nro popo-ludne v šolski dvorani. Ali ko so povabi jene\ došli, niso mogli notri, ker so bila vrata zaklenjena. To je zopet tako en ''hec \ ki si ga je bil dozvoli" gospod župan. Ciro pl. Mikelič, mart jamnski "poslanec. Mož je že poznan na daleč po takih in sličnih "hecih" in radi tega je tudi zelo obsovražen v Mitrovici. Nadejamo se, da rodoljubi mitroviški prebole tudi ta "hec^.pak -i csnujejo svojega "Sokola", v kterem si bodo jačili telo, bistrili um — v Gtmioglavljenje in zrušenje raznih Milekičev.
Dne .5. febvuarja 1005 bode slavil naš dični vladika Strossmayer svuj i)0. rojstni dan. V Osjeku se je zasnoval odbor, s es to ječi iz najuglednejših meščanov, ki bode nabiral prispevke, da povodom 90. rojstnega dne obdarijo sivolasega vladiko z 7lato kolajno. To hoče storiti Osjek. kjer se je Strossmayer rodil, da tako počasti svojega slavnega sinu. Sigurno je, da ta namera najde odziva v vseh krogih osjeških.
Sedaj so prešli tudi pasji dnevi, pak ne trpimo več od vročine. Dne 2. sept. prično šole, pak se nam Zagreb oživi zopet od dijaštva. Prične nam tudi gledališče, da nas malo raztrese od dnevnih skrbi. In tako nam zopet prihaja jesen pred vrata, a za njo pride zima, pred ktero se strašimo že danes, ker od povsodi prihajajo glasovi. da bode to črna, gladna zima. Ne daj Bog, da se ti glasovi uresničijo kajti, kaj nam potem počne siromašni narod ?!
Madjarske novine polnijo svoja predala s članki v slavo vojaških koncesij, ki so jih Madjari te dni pridobili.. Vse oblasti bodo morale dopi-savati v madjarskem jeziku, izuzemši seveda Hrvatsko in Slavonijo, A tem ne smemo misliti, da dobimo mi Hr-\atje slične koncesije kot Madjari. ampak gotovo je, da ostane pri nas. kakor je bilo dosed a j: dopisovanje z vojaškimi oblastmi ostane— nemško. To je sad tistega obečanega dela na ših slavnih delegatov v Pesti, ki so nas vedno u vera val i. da mi dobimo iste koncesije, ki jih dobe Madjari.
Milan.
V svarilo.
Poslednji čas bo razni newyorski dnevniki opozarjali ljudstv«, policij« in p os ta voda j als t v« na vedno rastoče "banke", ktere so ▼ istini tak« zrastle, kakor gobe po poletnem dežju. Ti "bankarji" razpošiljaj« po zapadu, kjerkoli le kak naalov vlove, tiskovine in hvalne spise, denarje in parobrodne listke ponujajo "skoraj zastonj", parobrodne listke «d $8.00 naprej, ceneje, kakor vsak pravi agent. Ti možakarji mesna jo s i -kjer založene varsoine, niso nikomur odgovorni za njih delovanje in to le oni trpe, kteri se jim na li-manice vsedejo. Časniški poročevalci so v glavnem stanu policijo navajali take "banke", a reklo se jim je: "Mi n Mam« postave, k ter a bi zabranje-vala ustanovljati banke, vsak človek, dasi je znan lopov, lahko banko otve-ri, v to mu ne brani noben zakon." To so bile besede poglavarja newyor-ških detektivov. Tiskane okrožnice v raznih jezikih ti "bankarji" razpošiljajo raznim narodom, ako kaj napravijo je prav, ako ne, pa tudi. Mnogakrat se je že zgodilo, da jo taki bankar zvabil od lahkovernih ljudi novce, a necega dne jo bila pisarna prazna, a prazen je ostal tudi preveč lahkoverni mož. Dandanes, dokler ne dobimo postave, ktera bode zahtevala dobro poroštvo in vlada nadzorovala vse banke, je zelo paziti, komu bo novci izreče. Najbolj fanatični Zidje postanej« v l«vu za denarje dobri narodnja-k i, fanatični Mohamedanci celo kristjani, ošabni Madjari dobri Slovaki, in fanatični Italijani pristni Slovani, vse le v lovu za novce.
Rojaki, pazite se tacih zasebnih bank, najbolje so narodne banke (Na tional Bank), ker tc a« pod državn* kontrolo; v kupčiji pa se bari t« t ljudmi, ktere dobro poznate, ako pa dobite tiskovine, jih pa po rabite za podkuriti, pa pazite, da m mleko ali juha ne prismodi pod ta kira papirjem.
SDBI.
Za 100 kron avstr. veljavo treba j» dati $20.50 in k temu še 15 centov z? poštaaino, ker mora biti dsa&nu poii ljater registriran*.
KJE JE JACOB BAČNIK. .Pred nekaj tedni bival je v Jolietu, HI. — Kdor rojakov ve za njegov naslov. - naj ga izvoli naznaniti bratu: ANTON BAČNTK, Ravne 3. P. Nova-vas pri Rakeku, Kranjski (23-23 9)
NAZNANILO.
Anton Pahlo. fceri je bil pred časom v La Salle, HI., naj se zglasi kje da je, ker ima tukaj neko važno priporočeno (registred) pismo iz starega kraja.
M. Komp, 1003 Main St., La Salle, 111.
(23-25 9)
Kranjsko slovensko katoliSkO
NAZNANILO Nižje podpisana naznanjam rojakom, da želim dati v najem "board-inghouse** in saloon na 436 Boulevard, Barberton, O. Kdor rojakov želi vzeti v najem, naj se v kratkem osobno oglasi ali pa naj blagovoli pismeno naznaniti.
122-24 9)	URŠULA DARMTŠ.
Kje je MATEVŽ DROBEŽ, doma iz Planine pri Celju. V Ameriki biva že 24 let. Preteklo zimo mudil se je doma, ter se zopet semkaj povrnil. Star je okoli 50 let. — Radi bi tudi vedeli za naslov MARTIN JEVŠEVARJA; bival je zadnji čas v Henry, W. Vav ter zapustil svojo ženo in otroka. Delal je nekoč na Nemškem. Postave je srednje, las kostanjevih, bolj udrtih očij z velikimi obrvmi, podolzatega obraza, velike brade in širokih zob. Naslov in pojasnila izvolijo naj se doposlati na "Glas Naroda".
(21-23-9)
Poštni parnik
STATENDAM odpluje dne 27. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam.
Prancoski parnik
LA BRETAGNE odpluje dne 29. sept, ob 10. uri dopoldne iz New Torka v Havre.
Krasni poštni parnik
KROONLAND odpluje dne 1. oktobra ob 10:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen,
Brzoparnik
KAISER WILHELM 33. odpluje dne 4. oktobra ob 11. uri dopoldne iz New Yorka v Bremen.
—: VABILO :—
na
VESELICO,
katero priredi
DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, štv. 19,
J. S. K. J.
dne 1. oktobra 1904 na večer v Tam-sonovi dvorani, Cor. Wain St. & 10th Ave., South Lorain, O.
Pri veselici sodeluje občeznana godba iz Clevelanda.
K tej veselici vabimo vse cenj. rojake in rojakinje iz našega mesta, slavna domača društva iz mesta in okolice, osobito pa ona iz Clevelanda, Ohio.
Vstopnina 25c za osobo. Dame so proste.
Za obilen poset se najuljudneje priporoča	ODBOR.
POZOR ROJAKU
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagiy 111., kakor tudi Slovencem po Z jed. državah, da senc otvoril novo urejeni
saloon pri „Triglavtt"f
617 So. Center Ave., blizu 19. alice, kjer točim pristno uležano „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, tajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno keglišče in igraln* miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prve* vrsti za točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojakoik da me blagovolijo vtčkrat počastili s svojim obiskom!
Mohor Mladic,
SI 7 So. Center At., blizo 19. CHICAGO, IUJKOIS
Math. Grahek,
■201-
-1203 Oor. Mosa in Santa Fee Av«., PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatske 3qu občinstvu svojo veliko zaloge možkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogato zalog«
pcerijskega Maga
"n železnine; v zalogi ima tudi Tri lerjevo grenko vino.
Pošiljam denaije v stare domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser< jem v New Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK, lastnik,
pip. flrnštvo
svete Bartae
v Forest City, Penna.
tnkorporirano dn6 31. januarja 1902 t Pej>ii£yl?ai4JL
ODBORNIKI:
Pre<??ednife: Josip Zaxar, P. O. Box 547, rorest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest; City, P* L tajnik: Ivan Tel ban, P. o. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: Ivan Ztgan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhi6. P. O. Box 537, Forest City, Pa.
UOSFL:DAESKI tr RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bcjcineli star. P. o. Box 591, Forest City, Pa. Anton OVR<f. P O. Box 537, Forest City, Pa. Iva.* OsALifcj P. O. box 492, Forest City, Pa. Josip Gobsnc. P. O. Box 569, Forest City, Pa
POROTNI ODBOR:
Josip Buctneli m!., P. O. Box 591, Forest City, H. &arol Z alar, P. O. Box 28, Forest City, Pa iyan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa Primož Matos, P. O. Box 652, forest City, Pa
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: forest City, Pa
John Telban, P. O. Bos 60*
EhnStveno glasilo je "Glas Naroda*'
Nižje podpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz ALDEEDGE, MONT., v CHESTNUT, MONT., in tu odprl novo urejeni
saloon*
v kterem točim vedno SVEŽE PIVO, DOBRO KALIFORNIJSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKE.
S spoštovanjem
MARTIN RATJH, Box 58, Chestnut, Park Co., Montana.
"GLAS NAR01>A" prodaja p« 1 Mat ftrrtika: Anton fiobek poolevodj* 9+~ druxuiee Frank Sakiar, 1771 St. Clair St.. Cleveland, Ohio. John Buatftriii. ISO* N. Centre SU Joliet, DL Frank Gabrenja, Bit Paw
St.. Jthnstowm. Pa Frank A Baudek. Milwaukee. wia.
m v - zaslužene denarje je naj« TO 7 If ft bolje sigurno domu I U*>llU poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street^ New York
n	®
Resnica
je da je največja nesreča v A-merika za človeki — l>olo-Ako je človek bolan
zen.
nemore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svo-, jim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? -
Kadar je človek bolan — more so zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti.
Zato rojaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je :
Prof. Dr. E. C. COLLINS,
iz vseučilišča v New Yorku,
in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete.
Citajte! Nekolfko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli.
Dragi gospod Profesor 1	* ' '
V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem » zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revmatizem In rnagat. Potem se obrnem na Vas dr.
bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 kratzdra.f e"sK© DOieziU ozdravlena. vila in zdaj sem popolnomu zdrav.
Toraj se Vam srčno zahvalim zatova Ozdravljena, relko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste V! nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živeL Halk Strah,
69 Arimont St Massillon, O.
Walnut Lake, Ark. Maik G u štiri, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skušek,
Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po« Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdraveL Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku.	Anton Stamfel.
Prof. Collinsjamci za popolno ozdravljenje vseh l>olesti:
Kakor "bolesti na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Collins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico iu sifilis kakor tudi vse
Spolske bolezni pri možkih in ženskah.
Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil.
Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito isto V maternem jeriku in adresujte na
PROF. Dr. E. C. COLLINS,
140 W. 34th St., NEW YORK.
Pro£ Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne.
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 190X v državi Minnesota. Sedež v ELY, iVIlININESOTA.
UKA3KTKI:
Pred»e*uk: JOHK HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Mina.
Podpredsednik* JOHN KERŽIŠNTK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZIOH, Ely, Minn. IL tajnik: ANTON OERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IT AN GOVŽE, P. O. Box 106, Ely, Mina.	•
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O- Box 114, Eveloth, Minm.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL EXOBUCAR, 115 7th SL, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4S24 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopiri naj «e bUgovslijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Broaick, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošilja tre nai m pošiljajo blagajniku: Ivan Govie, P. O. Box 166, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društven« glasilo je: "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVIOE.
Štiridesetletnica učiteljevanja. Dne
4. sept. je praznoval nadučitelj Fran Waišel v Hrušici pri Podgragu 401et-nico svojega uči tel je vanja. Tri leta je g. Waisel služboval v Zagraeu na Kranjskem, a od leta 1SG7 naprej pa v Hrušici.
Tujinec- — gospod na slovenski zemlji! (Dopis z Gorenjskega.) Ze leta zaporedoma obiskujem našo div-no Gorenjsko. Kako tudi nef! Kje pa imaš krasnejših krajev nego so tukaj?! Ali ne pravi celo ptujec, potujoči ]><> tem delu domovine nase: "Ta kraj je naravnih čudesov in krasot!' *
Med krasote kranjske dežele
ŠTAJERSKE NOVICE.
Londonu 33,413 osob. od teh so jih
našli 17,326. Ostane torej še 16,087 duš, od kterih se ni ničesar seznalo, kje da so, na kateri način in zakaj da so poginili.
Grška trgovinska mornarica se je v
zadnjih letih zelo pomnožila. Število parnikov je L 1901 znašalo 155, a leta 1903 naraslo na 202, ki so imeli skupno 31S,000 tooielat.
Usodna kopel postaj enačelnika. Ob
Severnem morju je bila preteeeni mesec tudi huda vročina. V Syltu je to posebno čutil precej rejeni postajena eelnik. Nekega dne se mu je zdelo Se ravno toliko časa, da bi se pred prihodom vlaka skopal. Brž se je sleke! v kabini ter skočil v morje. Kmalu pa zagleda prihajati ob bregu ženo svojega predstojnika. Ker je bil nag. zbežal je proti kabini, toda vrata j«: našel zaklenjena, a signal za vlak je že udarjal. K sreči je zagledal hčerko znanega mu gostilničarja ter jo na prosil, naj teče k očetu po hlače. Deklica je tudi hitro prišla s hlačami, toda v naglici jih je pri oblačenju razparal po celi zadnji plati. Premišljevati ni bilo časa. Požuril se je na postajo, pokril rudečo kapo ter v samih razparanih hlačah pričakoval vlaka. Uslužbenci na vlaku in potniki so prvi čas mislili, da je mož zblaznel, ko pa se je stvar pojasnila, ni bilo smeha ne konca ne kraja
Konec čevljev. Neki pariški čevljar prorokuje konec črevljev. Morebiti bode do tedaj še več let minolo vendar pa jim bode zadala prvi smrt-
ni "Hans", ker konj je priučen, da udarja z nogo ob tla, kakor brž hla-pee povesi oči ter bije toliko časa. da ga hlapec zopet pogleda.
Velik izgred se je pripetil 21. t. m. v Žižkovu (Praga). Nekega vojaka je hotela vojaška patrulja aretovati. — Temu pa se je odločno uprla več sto glav brojeea množiea. Patrulja je začela striljati ter sta biil dve osobi ne-arno ranjeni.
Štiri osobe so zgorele pri požaru to-arne za celuloze v Libercih. Tovarnarja Hirschauerja in njegovega sina
Praznovanje 900-letnice. — Redka ni udarec že prihodnja spomlad. Ve-
slavnost se je obhajala od 10. do IS. Učaki namreč trdijo, da so črevlj: L m. v Rušah na Štajerskem, namreč glavni vzrok bolezni na nogah. N 900-letnica obstanka ruške cerkve, | njihovo mesto bodo stopile sandale
ktera je bila glasom starih listin leta 1004 dodelana in pozneje razširjena.
PRIMORSKE NOVICE.
Kako se lahko človeku pripeti na tržaških ulicah. 20-let.na Marija Ve-
PariŠke dame so že sklenile, priborit jim prihodnjo si*>mlad zmago. Seveda ravnajo pariške lepotice v tem oziru zelo pametno. Kajti sandale so v vsa kem oziru zdrave j še kot čevlji ter tudi pripravnejše. Na vsak način pa lx>de imela ta nova moda eno posledi
sel, stanujoča v ulici Giulicni št. 6. je (<0 jn (a je <rGjitev nog, kar so dosedaj "'a okolu 11. ure ponoči po ulici del | jame zej0 zanemarjale.
Molino a ven to proti mestu. Hkratn pa jej je priletel v glavo precej debel
Kje je resnica?
Samo jedea zdravnik ne mere nikdar jamčiti, da btde ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni.
O tem dejstvu je vsak razumen človek prepričan. Več bolezni je, ktere mora zdravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti. Vsak zdravnik je sposoben za jedno vrsto bolezni, ako pa kdo trdi, da so zaprli, ker sta na sumu. da sta sama I zamore ozdraviti vsako bolezen, je to nespamelnost.
zažirala nalašč.	Po vseli velieih mestih ustanovljajo zavode za raznotere bolezni in na
. čelu vsakesra oddelka je zdravnik-strokovnjak. Usoden revolver. Baron Andrej Tako je nastal naž new YORK UNIVERSAL MEDICAL INSTI-Banffv je prinesel iz Lipika na Dunaj TUTE, samo da se izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki opazu-s seboj revolver, s kterim se je pred J0čase praznota, kajti siromake, stanujoče daleč od velikih središč, običajno dnevi ustrelil njegov nečak, sin polje- nepošteni zdravniki osleparijo. Oni ne vedo, kam bi se obrnili, da bi se re-delskega ministra Talliana Na Du šili bolezni, katera jih tlači.
naju je izročil vratarju svršnik. ka- l|nivPrQfll Mpfiipj»l llKtltiltP	VSa,k° bolez*n pOSebneg? zdraV"
teranu je izpadel iz žepa omenjeni UtllVeiSai MeQICai inSIlHJiB nika-specialista in Vam naznani:
revolver, se sprožil ter je krogla za- Ako ste bolni. — Ako ste v New Yorku ali daleč proč. — Akoso drugi
dela vratarja.	zdravniki proglasili Vašo bolezen za enozdravljivo. — ako so Vam nevešči
O bivšem burskem predsedniku zdravniki odvzeli stotine in stotine dolarjev in Vam kljub temu niso po-
Kruegerjn se pripoveduje mnogo sme-1 vrnili dragocenega zdravja.
Pišite Universal Medical Institute v New York. Pojasnite nam Vašo bolezen odkritosrčno in brez sramovanja, tako natamno, kako? da pišete
šnih dog"vdb. Neki dan sta prišla k njemu dva državljana od skrajne meje Transvaala. Krueger je imel v svoji palači električno luč v obliki navadnih sveč. Vprašal je državljana
svojemu prijatelju. Vaš rlučaj bolezni bode zdravniška konferenca preiskala in ako bode strokovnjak one'vrste bolezni, za ktero Vi bolujete uvidel, da Vas zamora ozdraviti, poslali Vam bodemo z ekspresom zdravila v kterokok
prijazno, ako imata dobra pljuča in mesto Zjed. držav, Canade ali Mehike.
ko sta mu to potrdila, rekel jima je. V slučaju pa, da je Vaša bolezen neozdravljiva, ah da je treba, da - o__________ Vn= nsnKnn r^rfiščp. nd<rovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku ter V
naj upihneta dve sveči. Seveda sta se I Vas osobno preišče, odgovorili Vam bodemo moža zaman napihovala. Krueger se | pojasnili Vašo bolezen. _ je smejal, da so mu solze zalile oči.
se Vam
Vedeti mora
vživanja zdrav
rate, da je več bolezni, ktere ni mogoče ozdraviti le potom il in tudi več tacih, ktere ni mogoče iz Vašega pisma takoj
s j vida jo jjotovo v prvi vrsti "Belopečka jezera". Ako te je pot zanesla do .1 jih, kar ne moreš se ganiti od njih! Kakor omamljen zreš v te prozorne vodene globine. In ta divna okolica. — Mangart ti stoji ponosno, kakor bi hotel reči: ta krasota pripada meni, a jaz sem vaš, slovenski orjak, krščen po vaših pradedih!
Na slovenski zemlji leže ta naravna čudesa, a čegava 00, čegava last je ta biser? Prus, od tam srori iz velike Nemčije je že nekaj časa tega lastnik te naravne lepote! — On je, ki tam zapoveduje in razobeša — ne v čast deželnemu odboru kranjskemu — samo nemške tablice, s kterimi naznanja, seveda le nemškim izletnikom
Štrajkujoči častniki. V Marzilju sc
zapustili vsi častniki in delovodje la dije trgovinske mornarice. Pošto iz Afrike morajo prevažati transportni parniki.
2039 novih častnikov. Ruski car je ravnokar imenoval 2039 gojencev za častnike.
Mestno gospodarstvo v Berolinu, ki
je dosedaj imelo vedno primanjkljaj izkazuje za leto 1905 naenkrat 4 in
kamen ter jo precej težko ranil. Ka men je priletel od njene leve strani, a .»na ni mogla radi teme videti, kdo ga je zalučal. S krvavo glavo je morala na zdravniško postajo, kjer jej je zdravnik izpral in potem obvezal rano.
Toča. V petek, dne 2. sept. je toča grozno pobil.1 v vaseh Abregi in Nova vas v poreškem okraju. Take toče se
1	TT . I l/.KLl/. 11 I IT f. il iCHI	liuta
v ondotnih krajih ne spominjajo. Um- 1 , mUijona mark prebitka. čen je ves vinski pridelek. Obup siro-	'	v
maka kmeta je tem več ji, ker je trga- Umrl je na Dunaju znam specija-tev pred durmi.	Iist za srčne bolezni, dvomi svetnik
Umrl je dne 31 avgusta v Matuljah pl- Drasche pri Kastvu umirovljeni kapelan Jak. Najlepša žena v Rimu zaradi tat Mezek. Pokojnik je bil rojen leta yj^ 2aprta. Signora Marija Bucci 1825. v Novi Oselici pri Škof ji Liki. ))ripa,ia zelo ugledni rodbini, ima za ter je dolgo let služboval kakor kape- moj;a nečaka kardinala Jacobinija in lan v Bergudu pri Jelšanah.	ki splošno slovi za najlepšo ženo v ee-
Petindvajsetletnica gledališča "Fe- lem Rimu, je zaradi tatvine zaprta, nice". Dne 28. maja 1S76 je požar Ljubkovala jo z bogatim trgovcem uničil nekdanje tržaško gledališče Agostinijem, s katerim sta večkrat za ^PH Mauroner. Iz pogorišča je vzrastlo par dni kam zletela. Pri zadnjem tain potnikom, da za sedaj še dovoljujf j aovo o-ie^ališče P°d imenom "Feni- kem izletu v Lombard i jo je bilo Ago-P rhoddo jezer. — Torej ta Pni- nan; ;pe"t je bilo otvorjeno dne 27. avg. Utiniju ukradenih dragocenosti za 11:1 naši zemlji še lahko zabrani pri- {l87g "j*o gledališče obstoji torej že $000 lir. Naznanil je tatvino policiji, stop k našim divnim Belopečkim je 25 let. V tej dolgi dobi je odprlo Lie da bi bil povedal s kom je bil skup-zerom?!.	marsikrat tudi nam Slovencem svoja no na izletu. Toda policija ima ostei
vrata. Sploh je pripoznati. da je last- nos ter je v odsotnosti lepe Bucci v nik tega gledališča morda najstrplji njenem stanovanju preiskovala ter veji do nas Slovencev med vsemi last- tudi našla ukradene dragocenosti, niki tržaških gledališč.	Agostini še ni o tem ničesar slutil ter
Z nožem. 22-letni tesar Ttrilij Lon- je bil ravno z lepo ljubico na drugem zar, ki stanuje v ulici del Lloyd, se je izletu, ko se je pojavil detektiv ter nahajal sinoči po 11. uri v kavarni mu vzel ljubico. Prosil je seveda br •'All AVba" pri sv. Jakobu. Okolu zojavno, naj se zadeva potlači, a soli. ure in pol je Lonzar videl nekega dišče dame ni več izpustilo.
objednem pa se je približal k vrtilki | spozna"t^ Universal Medical Institute irra mnogo električnih strojev, s po pri vratih, ter neopaženo zavrtel ele m0gj0 kterih se oslabele osobe krepe, organizmu (ži\otnej sestavi) podeli se
0 —1----y:---- ,,ova meč, suhi S3 odebele, debeli so osuše, preskrbi se nova moč izmučenim
in oslabljenim, ker stroji zamore muke in bolečine.
"Rentgenovi ali X žarki omogočijo vpogled v notranjost človeka. Na ta način je videti vse notranje poškodbe, kterih s prostim očesom ni mogoče 1 paziti. Radi tecra Vas lahko ozdravimo, ako imate:
REVMATIZEM. — SRČNE BOLEZNI. — OTEKLO KOŽO. — BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIH. —AKO ZGU BITE LASE. — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU, NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMEROIDE. — SPOLSKE BOLEZNI. — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU. — AKO STE NERVOZNI. — AKO NEPRAVILNO PREEAVLJATE. — IMATE ASTMO, KAŠLJATE, — NE ČUTITE. - AKO STE BOLNI NA MEHURJU, LEDVICAH, JETRIH, itd. Vli ako imate katerokoli drugo bolezen, obrnite se na Universal Medial Institute, kjer so zdravniki-strokovnjaki, kteri Vambodo pojasnili Vašo bolezen. Ako ste ozdravljivi, je njih stvar brezpogojna gotovost, kajti v Universal Medical Institute se za vsako sprejeto zdravljenje jamči; ako je pa bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov naznani, da ne trosite zaman drazega denarja.
Ako ste v kteremkoli kraju, pišite nam in zvedeli bodete, v <v-em obstoji Vaša bolezen.
Tu Vam je naš naslov:
ktrično vrtilko. Seveda sta sveči ugas nili, a moža sta dobila velikanski re-spekt pred Kraegerjevimi pljuči.
Naše podnebje se spreminja* Vsa
kili 21,000 let se zvrši ta sprememba. Zemlja je bila v najmrzlejšem podne bju pred 11,000 leti, bila je pa v naj-gorkejšem 1. 1250 po Kristusu. Od 1. 1757 se v Parizuže zaznamenuje na tančni popis letne vročine in mraza, ki kaže, da se je od onega časa sen povprečna letna toplina znižala za kake tri ali štiri stopinje Falir. Ži\ dokaz tega imamo v deželah, ki s<> pred več stoletji bile še primerom n obljudene in tople, a so sedaj gole le dene puščave, kot je 11. pr, Grenlandija.
Ob jezerih so izključno v nemškem jeziku vsa navodila, ki jih je postavilo "nemško planinsko društvo". — O slovenskem planinskem društvu ni tukaj ni duha ni sluha, Morda li Ger-man-lastnik, ne dopušča slovenskih nadpisov?! Sploh: vse, vse na teh je-/tril: jo v -vrinil n-k ih rokah. lvj<- >• tukaj one agilne voditeljne kapacitete naroda slovenskega in posebej dežele Kranjske, da bi posegle vmes tj Bi se pustil li še kateri narod na svetu, ki ima le količkaj samozavesti tako žaliti na svoji zemlji?!
Na kolodvoru v Ratečah jnistavil je nemeur Stueekl, hotelier v Bel i peč i, veliko tablo, s ktero priporoča na bobneč način, seveda zopet le v nemškem jeziku, svojo postrežbo. Poleg kolodvora stoječi slovenski hotel "Mangart" se kaj taeega ne bi upal v slo venskem jeziku. Saj ni čuda. Bo-.' zna. ako več Slovencev ne podpira za grizenega Stneckla, nego pa Slovenca Jelena?!! Smo pač taki, kar je tuje, gre nam bolj v slast. Da vihra na Belopečkej tovarni vedno prusjačka zastavat tega niti omenjati ni potreba. Tako v Belipeči.
Za Bled, kaj mislite, da tukaj napredujemo? A vraga, nazadujemo da! Od leta do leta se mi z>di bel j ptuje in dtnjeno. Ravno danes bil sem v dražbi svobodomiselnih gospodov, ko ji so mi isto potožili. Od obrtnika ni nikakor zahtevati, da bi se kazal radikalnega Slovenca, pač bi se to lahko zahtevalo in se mora zahtevati od naši hprvakov. I>e na sploh moram vprašati rojake: kam pridemo s tako stra-hopetnostjo pred nemčurji? Za Boga ali naj slovenski siromak imponira ptujcu s svojim jezikom, ako ne delajo te^a oni, ki bi lahko imponirali ?! Tem posle dnjim je v dolžnost, da nam brezstrašno korakajo na čelu! Ako ne — z Bogom!
Rojakom v Chicago, m., I* •ktlici priporočam« našega zastopnika Mr. Mohor Mladič a, 617 Centr* Ave., Chicat«, 111., kteri j« yeefclaicea pobirati naročnino sa "Gtbu Na-PimiBtio.
človeka, ki je stal pred kavarno te-njemu migal, kakor da bi ga z val, naj pride vim. Ko se je Lonzar prepričal. da oni človek rež kHee njega, je vstal ter šel iz kavarne. A komaj j prestopil prag kavarne, že je bil pri njemu oni človek, ter mu po bliskovo potegnil preko obraza z nožem, katerega je imel že prej pripravljenega Txmzar je bil v hipu ves krvav, a oni, ki jra je ranil, je pa takoj pobegnil. ,\Ta Lonzarjev krik so prihiteli iz ka varne drugi ljudje, med temi kavarniški natakar in neki Lonzarjev prija telj. Ta dva, ne da bi zgubljala čas^., -da takoj spremila Lonzarja na zdravniško postajo.
Na zdravniški postaji je pa zdravnik konstatoval, da je Lonzar dobil Sem. dolgo rano v levo lice, katero mu je izpral ter potem obvezal.
Lonzar trdi, da ne pozna onega, ki 2a je ranil. To pa je malo verjetno. Morda se bode tekom časa zvedelo kaj več o tej stvari.
RAZNOTEROSTI.
Velik požar. V Volbronu v '•tiski Poljski -je buknil strašen požar, ki je vpej>elil 160 hiš Nad 600 družin je brez strehe.
Vezuv bljuje. Iz Napolja se poroča, da Vezuv že nekoliko dni bljuje. Iz srednjega žrela ne prihaja le navadni dim, ampak ponoči se v presledkih vzdiguje iz njega svetel plamen
Od vseh morskih živali plava najhi-
trejše roparski morski volk. Znano je
od nekega morskega volka, da je
treh dneh predaval 1300 kilometrov.
Število osob, ki zginejo vsako leto
v struji londonskega življenja, je ogromno. Po izvestjih londonskega redarstva se je leta 1902 izgubilo v
Japonec, ki je služil v avstro-ogrski mornarici je sedanji poveljnik mor skega arzenala v Koreji, kontreadmi ral Vamanouki. Vežbal se je tri leta v Pulju. Nosil je avstrijsko uniformo našivi jaj>onskih častnikov. Italijani so ga klicali Jamanucci ter je bi splošno priljubljen, ker je bil vedn razposajeno vesel. V popivanju ga n nihče prekosil ter so ga večkrat morali nest i domov. Sicer pa se je učil z veliko vnemo' ter si sam napravlja modele vojnih ladij. Priučil se je tud tekoliko nemščine, ki jo je lomil tako, da se je vse zabavalo v njegovi dru žbL —
Slep potopisec. Anglež James Sna pe, 28 let star, je popolnoma slep vendar zelo izobražen ter je obiskoval tudi vseučilišče v Liverpoolu. Posebno ima fino razvit posluh. Sedaj name rava sam prepotovati eelo Anglijo svoje potne vtise in dogodke zna opi sovati v nekem angležkem listu pod naslovom "England trough the eai^?' (Anglija opazovana s posluhom). Ča sopis se je pogodil s slepim potopis
eem za visok honorar.
Učen konj. V Berolinu je zadnji čas obudil veliko zanimanje konj "Hans", ki je znal pripovedovati datum vsakega dneva, koliko kaže ura, koliko je navzočih žensk, koliko moških z belimi slamnii itd. Vse to je namreč povedal s tem, da je bfl do-tično število s kopitom ob tla. Gledat in izpraševat so hodili konjiča rpzri učenjaki, naučni minister je določil posebno komisijo, ki naj preišče v znanstvene namene toživalsko prikazen, celo cesar Viljem je bil namenjen priti "Hansa" poslušat. Sedaj pa je razkrinkal štirinožnega učenjaka njegovega gospodasrja, konjski hlapec, češ, da je pravzaprav on (hlapec) uče-
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
NEW YORK.
Kreta nje parnikov.
V New York so dospeli:
Deutschland 22. sept. iz Hamburga z
1067 potniki. Mongolian 22. sept. iz Glasgowa.
Dospeti imajo:
Bluecher iz Hamburga. Phoenicia iz Hamburga. St. Paul iz Southamptona. Celtic iz Liverpoola. LTmbria iz Liverpoola, Astoria iz Glasgowa. La Bretagne iz Havre. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Friedrieh der Grosse iz Bremena. Prinz Adalbert iz Genove. Kroonland iz Antwerpena. Potsdam iz Rotterdama.
Odpluli »o:
Arabic 23. sept. v Liverpool. Odpluli bodo:
Lucania 24. sept. v Liverpool. Patricia 24. sept. v Hamburg. New York 24. sept. v Southampton. Vaderland 24. sept. v Antwerpen. Koenigin Luke 24. sept. v Genovo. Ethiopia 24. sept. v Glasgow. Statendam 27. sept. v Rotterdam. Pannonia 27. sept. v Trst. Teutonic 28. v Liverpool. Deutschland 29. v Hamburg. Neckar 29. v Bremen. Mongolian 29. sept. v Glasgow. La Bretagne 29. sept v Havre. Celtic 30. sept. v Liverpool. Umbria 1. okt. v Liverpool. St. Paul 1. okt. v Southampton. Kroonland 1. okt. v Antwerpen. Phoenicia 1. okt. v Hamburg. Astoria 1. okt. v Glasgow.
30 WEST 29th ST., blizu B'way,
Uradne ure
Vsaki dan od 10. do 12. ure dop. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10, do 1. ure predpoludne.
Podpisani naznanjam rojakom Slo- j vencem in bratom Hrvatom, da sem cdprl
NOV SALOON,
1401 So. 13th St., OMAHA, NEBB.,
v kterem točim vedno sveže svetovno-znamenito ANHAEUSER & BUSCH, dna vina in likerje. Na razpolago imam lepo dvorano za veselice. V obilen obisk so priporoča
JOSIP B. PEZDTBTZ.
Cenjenim rojakom naznanjam da bo
HARMONIKE,
ktere jas izdela jem, ▼ Washingto na patentirane za Amerika Dele je izvrstno in solidna. Cene so zelc nizke in seen prepriSan, da bode >djemalci zadovoljni Najtopleje ae priporoča
John Golob, t©3 Bride* Sk. JftU*. HL
Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON,
40 Second St., Hoboken, N. J.,
potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemško vozijo in za to delajo rta parniku.
Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen.
^ SLOVENCEM TER fe
^ HRVATOM SE PRI-	\ S S* POROČA IZKUŠENA
BABICA	f fj
POLONA MEVŽEK,
252 WILSON AVENUE,
GLAVNA SLOVENSKA
| HRANILNICA IN POSOJILNICA
»
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v LJubljani, Kongresni trg IS,
nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje Hranilne vloge ter jih obrestuje po
1 O
Telefon št. 59.
GEORGE L BROZICH,
slovanski notar, Ely, Minnesota,
i priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Vollmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo.
4


HITROST
ničaranje, pač samo dobre volje je potreba pri POŠILJANJU DENARJEV V STARO DOMOVINO in gotov* je najhitreji in najceneji v pošiljanju denarjev: FRANK SAKSER, »9 Greenwich St., New York.
to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja »ložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov krou čistega premoŽenja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mm ta takoj obTesti nese.
Naslov je ta:
Glavna slovenska hranilnica in nosoiilnica
v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik: Dr. Matija Hudnifc.
jfDtF* Denarne po$iljatve iz Zjed. držav in Canade podeduje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York.


T	„
Milko Vogrin.
Novela. Spisal dr. Ste j an.
(Dalje.)
Prihodnji dan v nedeljo bilo je vreme, kakoršnega si kmet kakor mest-jan o kresovem želi. Vse je kazalo, da bode gorkemu dne%Tu sledil tih in miren večer brez vetra in sape. In tako je tudi bilo. Solnce je popoldne jako hudo pripekalo, kakor da bi si hotelo nanošene groniade že po dnevu samo ožgati. Tam pa tam se je sieer prikazal kak črn oblači, a je zopet hitro izginol. Le proti večeru so se Karavanke s temnimi oblaki pokrile, in tudi Dobrač je dobil svoj klobuk. Kmetje so sklepali iz te?ra, da pride pozno po noči dež, a kresovi se bodo vendar še lahko mirno in brez vse skrbi sežigali. Zatorej so se vršile v Dol ah največje priprave, da zapalijo na ta večer ogromen kres.
Ponosni so bili Doljani, da je vzra-stel iz njihove srede tak gospod, ka-korSen je bil dr. Vogrin. Cela fara še ni izredila moža, s kterim bi se bila tako ponašala, kakor z VogTinom. A ta pa je bil tudi za-nje pravi mož!
Vogrin ni nosil glave po konci, ko je prihajal še dijak latinskih in viso-cih šol v počitnicah domu. Z vsakim je rad govoril, za vsakega je imel lepo besedo, in njegova ponižnost je vsem vaščanom in sosedom tako ugajala, da eo ga vedno k sebi vabili, danes ta, jutri dru^i.
Večkrat so prišli tudi vsi veljav-nejši kmetje cele občine skupaj. Pri takih prilikah jim je razpravljal Vogrin lepo po domače, v lahko umevnem jeziku dnevne novosti ter jih poduT-eval o vsakdanjih potrebah. A ne samo z besedo, temveč tudi z dejanjem širil je on narodno zavest med svojimi važČani.
Ko je prišel Vogrin kot vseučiliščni dijak prvikrat v velikih počitnicah domu, naroČil si je več slovenskih časopisov. Te liste je najprej svojim vaščanom najpreje sam prebiral in razlagal, a potem jih je razdelil med nje. V kratkem je toliko dosegel, da so si premožnejši kmetje sami takih listov pribavili, in sicer se je eden na tega. drugi na onega naročil Tndi knjige družbe sv. Mohorja delil je Vogrin med moške in ženske, vzlasti pa je dekletom z njimi vstrezal. In glejte, vs-peh Vogrinov je bil velik: Njegova vas je zaslovela glede narodne zavesti in ljudske omike na slovenskem Koroškem !
Z malim trudom je Vogrin mnogo dosegel, veliko koristil. A zato bo pa tudi spoštovali in ljubili Doljani svojega Študenta in gospoda!
To nagnenost so vaščanje tudi danes Vogrinu v velikej meri skazovali. Ko je prišel Milko v soboto domu. obiskal je hitro vsakega soseda. To je lahko v kratkem opravil, ker so Dole majhna vas. Kogar je le obiskal, vsak mu je po našej slovenskej navadi ponudil jedi in pijače. Povrh ga je še povabil, naj pride v nedeljo večer netit kres gor na grič, kjer se hočejo vsi, mladi in stari, moški in ženske skupaj zbrati.
Veliko veselje so imela dekleta, ko jim je bil dr. Vogrin obljubil, da pride kres seligat. Tem večja pa je še njih radost postajala, ko jim on v nedeljo popoludne naznani, da pridejo r. njim tudi gostje s poreč, in sicer visoka gospodaz Dunaja, pri kterej ie on nekdaj poučeval.
"Tudi žlahtna gospoda bi rada videla naše navade in šege pri kresu; zatorej sem jih na današnji večer povabil sem v Dole", pristavi naposle.l Vogrin, posvetujoč se z vašČani o kresu. "Zdaj pa le glejte, dekleta in fantje, da bode kres lepo gorel in visoko plapolal. Cela okolica naj vidi, da je kres v Dolah največji in najlepši, kar bode tudi v istini; zakaj pri nobenem ne bode zbrane tako lepe in visoko gospode, kakor pri našem!"
Ognju jednako hitela je ta novica od hiše do hiše, in vsi so je bili veseli. Zaradi tega «o pa tudi sila viliko drv nagromadili na griču ter obvili polena s smolo in slamo. Kakor se je visoko vzdigovala proti nebu gromada, katero so pred trojo zgradili Ahilej in njegovi Mirmidonci, da se sežge na njej truplo Patroklejevo in darovane mu žrtve, taka je bila tudi kresova gromada, ktero so nanosili Doljani na večer pred sv. Janezom Krstnikom.
Ko je zašlo solnce in odzvonilo 'večno luč' v bližnjej cerkvi: Marija na Otoce, prihajali so vaščanje na holm h gromadi. Cela vas bila je že zbrana. Tudi Rezike, Vogrinove sestre, in njegove matere ni manjkalo v druščini. Le Vogrin a in njegovih gostov »o še vsi pričakovali. Radovedno so se povpraševale deklice, kakšna je ona gospa in gospica, o kterih je Milko pravil, da pridete h kresu. Ni trajalo dolgo, in gostje se približajo. Zdaj so videli fantje in dekleta, da so imeli oni prav, ki so trdili, da vabi Vogrin gotovo le lepo in bogato gospodo v vas!
Po prvem pozdravu so se gostje takoj vsem vaščanom prikupili. Gospa Skenovska in gospica Olga kakor tudi
Rihard niso znali sicer slovenski, ali naš sedanji zarod na Koroškem ob nemške j meji okolu Celovca in ob Vrbskem jezeru, razume in govori tudi nemški. Zatorej se je med gosti in vašeani vnela živahna govorica. Vzlasti se je prikupila gospa Skenovska, ker je tam pa tam v svoj govor češke besede in cele stavke vpletala. Osobito veliko ste pa govorili ona in Olga z Vogrinovo materjo in njegovo sestro Reziko. Tudi zdravnik dr. Sirnik se je vaškim deklicam takoj priljubil, kajti bil je sin našega ljudstva ter vedel, kako se mora občevati s slovenskimi deklicami!
Med tem pa, ko so se vaščanje in gospoda med seboj pogovarjali, začeli so že okrog po holmih in gorah goreti kresovi. Zdaj se je vzdignol vzadi nad Porečami velik plamen, in njemu na desno in levo kazali so se majhnji ognji. Tam daleč na zahodu se je videla kakor zvezda goreča pičiea; to je bil kres na visokem Dobrači. A kaj je pa to tam na vzhodu? Kakor da bi se goreča mesečna krogla vzdigovala izza rtastega Obirja, tako v blišč je odseval z njegovega vrha. A to ni bila polna luna, ampak kres je plapolal ondi proti nebu, kazoč, da ni vrha, kamor bi ne nesel Slovenec svojega ognja!
(Dalje prihodnjič.)
CUNARD LINE
F>ARINIICI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M,
PARNIM IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
odpluje" iz New Torka dne 27. sept. 1904.
odpluje iz New Yorka dne 11. okt. 1904.
odpluje iz New Yorka dne 25. okt. 1904.
ULTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniM na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago.
PfflONIA
OLTONIA
SLAMA
RABI
telefoA kadar dospeš na kako postajo t New York im ae v*i kako priti k Fb. Sajlbebju. Pokliči številko 57» Cortland in govori slovensko.
Compagnie Generale Transatlantique.
(Francoska parobrodna družba.)
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
MOKE AUSTRIACA LINE
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POŠTNI PARNIKI SO:
"La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton,
"LaSavoie" " " " ..................12,(U) "
"La Touraine" " " " ..................10,000 "
"L'Aquitaine" " " " ..................10,000 "
"La Bretagne"............................... 8,000 "
"La Champagne"....... ..................... 8,000 "
"LaGascogne"............................... 8,000 "
25,000 konjskih moči.
25,000	"	"
12,000	"	"
16,000	"	"
9,000	"	"
9,000	«	"
9,000	«	"
ii
SIDRO
jt
vozi direktno
Pain Expeller iz New Yorka do TRSTA ali REKE,
kot najboljžt lek zoper
REUMATIZEM, P0K0STNIC0, PODAGRO itd.
in. razne renmatične neprilike.
S A HO: 2 Set. in 5 Oct. v vseb lekarnah ali prt
F. At Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
T pouk.
Kdor rojakov namerava odpotovati ▼ star« domovino, naj se prej« obrne na podpisanega, kteri mu vsa potrebno naznani in svetuj« in to gle-d« potovanja po kepnem in morju. Pri meni bode pošteno postreže®, in si prihranil marsikak dolar.
Vsakemu potniku od pošljem brezplačno rumb v slovenskih ban ah z mojim naslovom, pošljem svojejra človeka po njega na kolodvor, ako mi navede čas in železnico po kterej pride. Ako se ne ve potnik kuni obrniti, naj na postaji Kre na telefon in pokliče številko 3795 Cortland in <ro-▼ori slovenski z nami ter se vs« domeni.
Vsak potnik naj si pripne moj poslani rumb, da r a n«i človek 1 a k 1 j e spojna.
Ne pojdite drugam nego na
številko 109 Greenwich St., ker mnogo je navihancev, ki vas drugam tirajo in odero. Pazite, da sle res pri meni in ne dajte novcev preje iz rok, dokler niste prepričani, kje da ste. Sedaj, ko je čas potovanja, mrgoli lovcev na ljudi na postajah in potujoče odvlečejo v slabe in drage hotele ter jih dobro odero. Pazite na ta pouk.
FRANI SAXSER,
109 Greenwich St., New York.
1778 St Clair St.. Cleveland. O.
s parniki
"Frieda", "Gerty" it "Giulia",
kteri so napravljeni navlašč za potnik© medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM.
Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike-
Vožnji listki po najnižji ceni.
Obrnite se na zastopnike te družbe, ali
C. B. Richard & Co.,
generalni agentje,
31 Broadway, New York.
JOHN KRACKER
1199 St. Clair St., Cleveland, 0.
Priporoča rajskem svoja irrrefcna TWA, ktera ▼ kakevesti nadkrilju-j«j« via druga ameriška vina.
Kadeč« vim« (Cencerd) prodajam p« 5#c g&lono; bel« vin« (Catawba) p« 7$c galeae.
NAJMAJTJČE NAROČILO ZA TDfO JE 59 GALOlf.
BBOTJETEO, za kterega mm Im-
p«rtiral brinje iz Kranjskega, velja 12 steklenic f 15.0«. Brinje vse je najbolje vrste, k«r j« žgan« ma isti način, ka k«r doma ma Kranjskem. FAMČBAM JZraL*ftZTI IMiE Za »bila naročila M peipegeža
> JOHN KRACKER 1199 84. Clair St., Cleveland, ©»

Nižje podpisana priporo-čam potujoČbn Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
- . NEW YORK . .
r katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna..............
Za obilen poset Be priporoča
FR1DA V0N KROGE
107-109 Greenwich Street, New York.
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz prists nišča št. 42 North River, ob Morton St., New York:
La Bretagne *LA SAVOIE *LA TOURAINE *LA LORRAINE La Bretagne
29. sept. 1904. 6. okt. 1904. 13. okt. 1904. 20. okt. 1904. 27. okt. 1904.
*LA SAVOIE *LA TOURAINE *LA IjORRAINE La Gaseogne *LA SAVOIE
3. nov. 1904. 10. nov. 1904. 17. nov. 1904. 24. nov. 1904. 1. dec. 1904.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Holland-America Line
(HOLLAND-A MEHIŠKA ČUTA ) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjer.m držav
med NEW YORKOM In R0TTE8DAM0M preko Boulogne sur-Mer*
N00RDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
RYNDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
P8TSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 too.
STATENDAM, parnik z dvojni« vijakom, 10,500 ton.
R8TTERDAM, parnik z dvojni« vijakom, 8300 ton.
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstriijeb
Rati s cene g!ej na posebej objavljenih listinah^
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih^]
DUNAJ. 1 Kolowratring to. INOMOST, 3 Rudolfs trav , TRST, Št f Prosta luka. ' BRNO. 21 Krona
T a r n 1 k i o d p i j u j e j o* la ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako ated« ^^^^^	ob 10. uri zjutraj. _____;____	-_5
HOLLAND-AMERICA LSNE,
39 BROADWAY, NEW YORK, 90-2 DEARBORN ST., CHICAGO, ILL.

BENZIGER BROTHERS,
• m s , - i
, i -	-.R S\)
WmmBm
NEW YORK, N. Y.,
36-38 BARCLAY STREET.
CINCINNATI, OHIO,
343 MAIN STREET.
CHICAGO, ILL.,
211-213 MADISON AVE
POZOFL, SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA!
Izdelovalci b a n d o « rov, društvenih zastav, znakov in regulij po naročilih-Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke.
Nazahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander.
Vedno v zaiogi ZLATI m SREBRNI ZNAKI
z igiastim ali gumbičnim priveskom.
JKB- Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili ' Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval ■ Vam bode rojak g. Lupša.

Rojaki^ podpirajte rojaka!
Podpisani priporočam svojo dobro vrejem
GOSTILNO,
v kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE jMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA H11A NA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa,,
naj na postaji vpraša ra mene in gotovo bode - " * do mi
.	-----------—:o ked« po-
trebuje kak svet, naj se name obrne. Mik
prišel do mene in do znancev, treba je kak svet geslo toraj bodit
evofi k svojimi llartia Hithid,
3E NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, Id vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premen iti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Voirtio dc New Yorka traja manj nego ui dni; prihod ▼ New York pc ohotu. Oglasite se pii;
C. M. C0X	fl£.P0ST,
Ass't Ticket Atiu^	Gity Ticket Area t.
313 N. Main St., Pueblo, Colo.
Fozorl Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbenee Vaa pričaka potem pri prihodu ▼ New York Da kolodvoruu
T FKONTENAC, KANS., i« okolici je moj zastopnik Mr. L • o p e 11 IrmhitL Imenovani gospod deluje že mnogo le* % saenej in sva redno t najlepšem fceglasjn, sato te* rojakom topla priperodaau Fr.
T Br&ddeck, Tim okolici je &&š zastopnik Mr. Ignac Magister, 1141 Backet Ave. .»etičnik je peablaščen aa pakiranje naroenimo in prodajo knjig, ter ga nem rojake m tople pri-
Hočes razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Ku]»i tor ]iostroži svojemn mož*i z lepilu kosojti pečenke, kakomuo dobiš pri
Martin Geršiou,
301 Northern Avenue, Puebio, Colo.
Telefon: 435 Union.
C?3 Govori ae v vseli slovanskih jezikih. Priporoča so rojakom in drugim bratom Slovanom	Martin Geršič, lastnik.