Pogreb
Oj tožno, tožno klenka bron,                 Vrsti pogrebcev dolg se trop,
Na daleč se razlega zvon;                       Da pones6 mrliča v grob;
Ljudjc tožčč se zbirajo,                          Oh, drag jim bil je ta mrlič,
Solze bridke otirajo.                               Tcšiti jih ne more nič . . .
A jaz ne jokam, ne molčim, Tako sam v sebi govorim: „0 blagor ti, ki mladolet Zapustil spačeni si svet. . .!"
Janko Leban
*) Prim. 1.1898, str. 27. id.   Da se ta mikavni spis dovrši, opisati nam je Se nekaj jako prikupnih prizorov iz novejših časov.                                                                                       j