> i »rak .'»trtA Intoloto utaja i« » Mtri- Mrn brti poailjtnja it Jom i»t«» l»to Hfl. — k. pol lata ,i .vtrt leta. . v .. sto ,, Po pOftti : (■ t»a ltU 10 gl. — k. i* pol UU ft „ — „ .* čatrt 1- • i D ., 60 „ VrtUnUUo in opriTniStfo ia bi alolnem trga (Dom-platr) hiS it. 17tf. 7» naradno J»«a>onj rr>t> »« |, •i kr., (a na natisne Ikra*-. I kr. (a se Itaki (krat 4 kr. ia ta tiaka Škrat. vKa pismeiike »a plufu Jajo po proatoru, Zt v»k tiatk ja plafat kolek (Iteuipalj) ia so k RokopUi d n« rraiajo, dopisi naj sa MagoToljn> fran kujejo. Št. 8T. "V Mariboru ^2T. Julija 18G9. Te6aJ IT. Tabor v Ormužu. Slovonoi ! Skoraj bo leto tegn, kar smo se v Ljutomeru pri prvem taboru pod milim nebom zbrali, pogovarjali se in sklepali o naših najsvetejših, pa tudi dozdaj najbolj zanemarjenih pravicah. Od tistega časa so je že već nego 85 jezer Slovencev v 7 taborih zbralo, kjer so enoglasno pod milim nebom izrekli, da hočejo biti zvesti Avstrijani ali ob enem pa tudi popolnoma rav nopravni z Nemci, Magjari in Italijani, da nečejo ne eno trohico več, pa tudi ne ene trohice menj narodnih pravic kakor jih ti 3 narodi v našem ce s&ratvu uživajo. Mogočno se jo razlegal glas teh 85 jezer naših hratov, ali še je bilo premalo dozdaj. Treba je, da se mi Slovenci v vsakem mestu, v vsakem trgu, v vsakem okraji, v vsakej fari, tako rekoč v vsakej veanici v tabore zbiramo, da ves slovenski narod kakor en mož na noge stopi in soglasno zahteva pravice, ktere mu gredo po Bogu in po pravu. Iz tega obzira vas vabijo podpisani možje na tabot v Ormu ž, kteri bo v nedeljo 8. augusta 1869 ob štirih popoldne v Kočkovem logu pri cesti v Središče. Pogovarjali so bomo tam in skepali o naših najsvetejših pravicah in tudi o raznih drugih nam vsem neizmerno potrebnih stvareh. Vsak tabor je tako imeniten shod, da no bi ga smel zamuditi nihče, kdor koli more z domu I Torej na noge, slovenski možje! posebno vi iz ormuškega, ljutomerskega in ptujskega okraja, vsakdo naj pride , bodi si kmet, želar, nagornjak ali vincar, v nedeljo 8. avgusta popoldne na tabor v Ormuž! Samo ako bomo na jezera in jezera zbrani Slovenci povsod po besedah sv. evangelija na tiste dvori trkali, skozi ktere (so gre k našim narodnim pravicam, bodo se nam gotovo enkrat odprle I —■ Dr. Ivan Potovar, odvetnik v Orinužu, — Ivan Kukovec, posestnik, okrajni zastopnik in šolski svetovalec v Ljutomeru. — Davorin Stanič, posestnik v Hardeku. — Ivan Farkaš, posestnik, župan in okrajni odbornik iz Ilijaševec. — Matija Horvat, krojač v Orinužu. — Andrej Rajh, posestnik in župan iz Pristave. — Andrej Zidarič posestnik v Hardeku. — Dr. Anton Klemenčič, župnik, okrajni odbornik in šolski svetovalec v Ljutomeru. — Jurij Masten, posestnik v Pušincih. — Vekoslav Hercog, zdravnik v Ivuto-meru. — Jožef Munda, posestnik v Pušincih. — Vatros|av Mohorič, posestnik, župan, okrajni zastopnik in šolski svetovalec iz Podgradja. — Davorin Grivec krojač na Hardeku. - Ivan Rajh, posestnik na Cvenu. — Blaž Štiberc, posestnik v Pušincih. — Anton Rotar, posestnik in župan v Cezajnjevcib. — Andrej Habijanič, posestnik na Hardeku. — Jožef Hanželič, posestnik na Hardeku. — Ivan Novak, posetnik in župan iz Vogričcvee. — Jožef Seifrid. posestnik , okrajni zdravnik in zastopnik v Ormužu. — Andrej Filipič, po- sestnik in župan na Cvenu. - Gašper Majhcnič, župnik v Ormužu. — Andrej Polanif, posestnik in župan v Presiki. Janez Simonič, po.lžupnik v Ormužu. — Jurij Gsela, posestnik iu župan iz Noršineo. — Blaž Gruškovnjak bilježniški koncipijent v Ormužu. — Anton Bežan, posestnik , župan, in, okrajni zastopnik iz Krištanec. - Blaž Sova, posestnik in krčmar v Ormužu. — Anton Božič, posestnik in okrajni šolski svetovalec iz Radoslavec. — Matija Fric, okrajni zastopnik in župnik pri sv. Miklavžu. — Franc Jurinec, posestnik in okrajni šolski svetovalec iz Veržejskoga trga. — Ivan Stoeger, posestnik, okrajni zastopnik in zdravnik v Ormužu. — Ivan Kardinal, posestnik v Pušincih, — Dr. Ivan Magdič, posestnik, okrajni zastopnik in zdravnik v Ormužu, - Ivan Diagotin Huber, posestnik in knjigovez v Ljutomeru. — Franc Jaki, posestnik v Središči. — Ivan Kosi, p idučitelj v Ormužu. •- Vekoslav Šonaja, posestnik in okrajni odbornik iz Veržejskega trga. — Jožef Lesijk, posestnik in župan v Pušincih. — Jakop Zidarič, posestnik in župan na Humu. — Ferdo Gorićan, posestnik in usnjar pri Veliki nedelji. — Davoriti Petek, trgovec pri Veliki nedelji. — Dr. Jakob Ploj, odvetnik, veliki posestnik in načelnik okrajnega zastopništva v Ljutomeru. — Jožef Moharič, veliki posestnik, okrajni zastopnik in župan v Hermancik. — Matija Žemljic , posestnik in trgovec v Ljutomeru. — Ivan Bedjanič, posestnik in župan v Obržu. — Ivan Vučina, posestnik, sodar in občinski odbornik v Ljutomeru. — Ivan Kosajnč, posestnik v Pavlovcih. - Dr. Valentin Zamik, odvetniški kandidat iu deželni poslanec v Ljutomeru. Duliovništvo v narodnem in politiškciu oziru. Poluknov v daleki minolosti dušno življenje našega naroda vidim na slovstvenem pozorišći skoro samo duhovnike nosečo žareče svetilo blažilne vzgaje in osrečilnega nauka, svetečo verojoj in umom v gostih mrakovih sive davnosti. Ne verjemši, ka bi Štridavčau Jeronim le črko slovenskega napisal, toliko menje, ka bi oča bil slovanski glagolici, vzhajam na vihoč brez-pežno radosti in poštene dovoljnosti, kedar kličem v pomnež in razgrebam zakrivalo ugodnih prikazni 9. stoletja, v kterem sto počeli blažiti srca in misli nekdanjih praočev na obzorji slovanskega sveta preleščeči zvezdi, prva puselnika naša spevajoča veličanstva božja v slovanskih glasovih, pišoča svete knjige Slovanu v umevni besedi, ustanovivša, kljubu mnogoterim nasprotniškim oviram narodni jezik v vršitvi najsvetejšo daritve, česar niso dognali ino-rodniki; zgodovinski listovi pričajo, ka jo brizinsko spomenike, najstarši biser slovenskih rokopisov, napisala duhovniška roka, supraselski rokopis sestavila svečeniška zvedenost, skladala spise kesnejše dobe, ka je za obnove počela iznova buditi zanemarjen in od učenjakov jako pozabljen jezik slovenski, opiraje so žalibog na nenarodno podlogo, poprek do Kopitarja, je malokdo Nekaj o ljubljanski „inteligenciji II. „Let us begiu by the begining", pravi neki Lord Byron , o kterem amo tudi mi, .na pol civilizirani" Irokezi na Slovenskem, njega dni pripovedovati čuli v njegovem „Don Juan-uu,kar se po slovenski pravi: začnimo i začetkom, to je z glavnim junakom. Držimo se tudi mi Bvronovega uvoda in začnimo brez ovinkov s pravim začetkom „inteligencije", i generalom Dežmanom. Ko sem bil Še majhen dečko in sem po ljubljanskih ulicah prvikrat počasi kakor ribniški Belec s svojim očetom okoli po mestu „španciral", vprašam jih začuden: kdo pa tu notri stanuje? ko videm pred velikimi vrati še vekše hiše dva vojaka resno in ponosno semtrtjo korakati. Tu notri so pa gospod „negeral", to so tisti soldaški gospod, ki so čez celo armado, kteri imajo pravico jih vsakemu vojaku 25 odzad odmeriti dati, ako jih je ravno volja; to so visok gospod! Vprašam nadalje: Ali pa kjer general stanuje, morajo biti tam povsod pred hišo stražniki? Ravno to je gotovo znamenje, odgovorijo mi oče. Aha! dobro, to si bom zapomnil, mislil Bem si sam pri sebi, za pozua leta, da ne bi se nikdar pred tako hišo nespodobno obnašal, kajti bi me zuala temno gledajoča, brke si vihnjoča straiara zgrabiti »n me tje pahniti, kjer je škripanje z zobmi in kjer po kotih pajek mreže prede. — Precej Časa me ni bilo več v beli Ljubljani. Ko se nedavno o polnoči po železnici pripeljem in zamišljen iz kolodvora proti domu skoz Blatno vas korakam premišljevaje, kje bi zdaj kako prijateljsko veselo društvo našel, zadenem pred neko hišo ob ročaje, ki pred njo stoje. Hitro planeta na-me črna dva stražnika kakor gavrana, ter strašansko zakričita: Kaj iščete, Vi nasrečnež, pri tej hiši?! Osupnen postojim in spominjajo so hiše, o kteri 9eo pred 30 leti od svojega očeta zvedel, da v njej general stanuje, nehote črna moža s trepečim glasom pitam: Pa ne da bi bili tu „negeral" na kvartirju? Dal dal general stanujejo tu, — zagrmita oba soglasno pa kakšen general! general „inteligencije!" to so slavni general Dežman! Pri teh imenitnih besedah sem mehanično kakor avtomat slamnik ponižno in pohlevno raz glavo snel kakor 1848 in 49. leta, kader sem šel mimo podobe oča Radecka ali pa bana Jelačiča. Ko orna možkarja nn meni tako spo-štovanjo pred generalom „inteligencije" opazita, nasmehljata so zadovoljno, spustita me in drug drugomu, ko jaz odidem, na uho dosti glasno prišapne : ta-le mora biti pa preklet nemškutar, da so že celo pred Dežmanovo hišo odkriva! „Prekleti nemškutar", „prekleti nemškutar", mi jo donelo po ušesih, — aha, mislil sem si. generali in stražarji niso zmerom enega in istega mnenja, za to so mi tudi že oče pred 30 leti pravili, da ima „negeral" pravico, kader ga je ravno volja, vsakemu stražarjev jih 25 nametati. Oh, če ima srditi general Dežman tudi to pravico v armadi „inteligencije" in čo mu jaz tega stražarja izdam, dobil jih bo no 25, temuč 25001 Ko promislim strašno število 2500 na eni strani, na drugi pa strašno razkačenega in srditega generala „inteligencije", kteri zdaj upaden, suh in žuto-zelen svoj žolč v Blatni vasi nad nehvaležnim slovenstvom kuha, kakor nekdaj NVallenstein, Friedlandski v Hradšinu v Pragi nad nehvaležnostjo Ferdinanda II., začela me je kar kurja polt po hrbtu oblivati, lasje so se mi ježili in vesel sem bil v srcu, da sem se pred gradom strašnega vojvoda Blatnovaškega odkril, kteri bi v svoji nepopisani srditosti rad vso Slovenijo v tako izjemno stanje spravil, kakor je bilo ti3tokrat po celem svetu, ko je samo Noetova barka na vrhunec goro Ararat priplavala. Ko se pohlevno in tiho področju strašnega Erazma Blatnovaškega izmaknem , pridem v tisto pokrajino narodno-slavnega šerapeterskega predmestja, kterim se previ: Od znamenja doli iu Kravja dolina, kjer no najdeš pravega nemškutarja, šo manj pa nemškutarice, ako bi vso prebivalce pod drobnogled Blatnovaškega generala spravil. Neki Deutsch-Michel se hoče pred vrlim Šempetrčanom producirati, kako se nemškutarski „walzer" pleše, pa je mož ravno tako nevkreten in robast, kakor medved v basni, kteri je hotel odbežavši iz kletke svojim sobratom medvedom v gozdu pokazati, kakšnih plesnih umetnosti so jo v mestu naučil. Pa oče Deutsch-Michel in mestni oče Sakrajscheggg sta oba na tisti stopinji izobraženosti, kakor so bili škofje pod francoskim Dragotinoni velikim in hrabri vitezi srednjega veka. Ako bi armada „inteligencije" tudi topničarstvo imela, bila i gotovo ta vrla možakarja „furbezna" poleg. Ako hoče Deutsch-Michel gojil in negoval narodno knjigo, ki ni bil duhovnik. Kdo še dnes imjkrepše podpira kamor dušno tnmo tvorno pridelke slovenske knjižnosti ? na to celo nemštvo in nemškutarstvo dosti jasno odgovarja, ki že je dotiralo v strastni besneči in po svetu zijalo v tržečem brezumji, l.a pravi, nikar ne podpirajmo siromaških dijačecev slovenskih, ker tiso navadama poduhovnijo. ter tako po-j nik", ki ima nalogo dnhom delati, duh rUvijati, dušne moči gojiti, ter tako narodu pomagati na svetlo; kdor kaiii lo kmet ali seljak ostati, ni mu treba učilišč nadlegovati toliko dragih let. Porairivno tolažilo, ka odličua većina hram neokaljen narodni znaćaj. Ustavna država daja kakor vsem pravnosposobnim državljanom tudi narodnjače, potle pa so našim švedravostim nasprotniki. Ponosno vzkliknem :|duhovnikoin pravico delež jemati na raznih državnih in občinskih poslovili, ka še Slovenci smo, največ zaslug ima delujoče duliovništvo, ktero kot sinovi ter |i-sateljev strokovnjakov; nn \snkega pe ega gospoda menda *memo zanesljivo ra-čuiiiti. Bože mili! Kamo sreče naši knjigi 1 Bili se ta nasvet kazal jiriličon, iireoi :e želja pojavnih glasilih. pj«,. MAugur. Miki. L. p. pod besedoj: gonanije. na narodni šempetrski barki po slovenskem morji plavati, zna se mu pripetiti, ako na vodi uemškutnrsk piš in vriš vstane, kakor nekdaj preroku Jo-nasu, da ga narodni šempetrski mornarji iz svoje barko v morje vržejo, da od nemškutarije razjarene in razsrdene valove potolažijo, da ga utegne potem kak krakovsk podkovan karf požreti, popolnoma rad dopuščam, in verjamem, da bi ga pa čez tri dni ta karf spet nazaj v šempetrsko prod-mestje ali pa celo v Kravo dolino pljunil, tega mu pa jaz no garantiram. Vse te nevarnosti, ktere Deutsch-Michelu kakor nekdaj preroku Jo-nnsu žugajo, premišljevnje in pretehtovn je, pridem pod okno sosedne narodne krčme v obče pod imenom „pri debelem botru" znane, kjer se po francoz-kem pregovoru „les extiemes se touthent" včasih na večer general Dežman s celim generalnim štabom „inteligencije*1, kteremu je na čelu Janez Klobasa, malo oddahne pri kapljici jugoslovanskega vinca, Dolenjca ali Hrvata, kakor njega dni oče Rudecki v svojem gradu pod turnom. Pa je tudi zadosti vzrokov oddihati in popravljati sena večer, ako ima človek celi dan s komando armade toliko skrbi, da nekdaj ogljeno-črni lasje, sivi in beli postajajo. Pa kaj ne bi človek osivel in se postaral, ako ima v svoji armadi za cbefa generalnega štaba takega izvrstnega (ustnika, kakor je slavni Janez Klobasa. Generala Križmamč in Bfenigstein sta bil« napram njemu to, kar so zaprtki med lepimi pir bi. Kteri god polk naj pride v Ljubljano v posado, čez tri dni bodo že vsi vojaki vedeli, pri kteri branjevki je najmočnejše žgan j če in največa merica, v kteri so najdehelejše klobasice in je najboljša vinska kaplica in kje je vse, najboljši kup. V vsem tem je navadnim vojaškim polkom armada „inteligencije" čisto slična in tako podobna kak r krajcar krajcarju. Zvečel zapustijo v celih tropah svoje kasarne v kazini, „pri Lipi* itd. in romajo »debelemu botru", kjer so velike. mastne porcije in kar je glavna stvar-še enkrat boljši kup. nego pri njihovih ,.maktnjnarjih" v ravnokar navedenih kasarnah. Zato so pa tudi ti nesrečni „niaktajnarji" na večer jako zle volje, posebno ta v glavni knzinski kasarni. — Kjer je boljši kup, kjer so voče in boljše porcije, tje hrabro vojake „inteligencijo'' magnetično vleče kljubu m- kolovskim rudečim srajcam in vatreno-narodnim dekletam . — tu se mora reči: naturam si furca expellas, Innien usque recuret, — po slovenski prestavljeno; kjer jo boljši kup, tam najdeš slavnoga Janeza Klobaso, chetii generalnega štaba „inteligencije. Približani se tiho na prstih okuu in pogledam v razsvetljeno nobu ..debelega botra", kjer je bil velik šunder, krik in vrisk, popevanje iu goslauje iu trobentaiije tako, da bi bil človek lahko na prvi hip mislil, da bledi vpa-deni vojvoda Blatnovaški s celim svojim častuištvom uspomeno zniagonosnili bitek na Jezici in na Janjcem svotkuje. Ali bilo jo ravno narobe: ni bilo videti od „inteligencije" niti generala, niti slavnega Janeza Klobase, niti Tumička I, II. ali III. niti velikega profoza Vidica, niti brumtiega Zdešar-evega Jurija , niti frajtaija Eonsohegga, še celo vicefrajtarja Šetino ni bilo mogoče n kjer izvohati, — to da od vseh kotov so v oči segalo samo rudeče siujce in mladi „na pol civilizirani" nli ob onem resnobni in odločni obrazi Premišljeval sem. kaj tO pomeni, da jo denes pri „debelom botru" zbrano „neinteligentno" in kar vesolja neumno narodno občinstvo V Strašen bas n mizo je ravno prepeval Blatnovaško himno, ktero je že njega dni peki tugu-joči Jocosus Blatnovaški v „Don Quixotte" na brunih pred dunajskim Schot-tenthor-rom sedeč brundal, ktere himne vzvišeni tekst je tale : Tomaž, Tomaž, čo jih prodaš, Kam krevljaš? Dam' ne znaš ; V Blatno vas će lih sneš, Po par klobas, Dam' ne smeš ! Sokola Sršenov Boštijnn in Breneeljnov Jaka r.ta kakor srbska slepca na gOsle igrala in milo prepevala: Kduard uud Kutngundo. Kunigunde und Kduard ! Lisasta krnv.i, Brezasti vol. Kapital uud Intelligen . Lntelligetiz uud Kapital. Oba bi plesula, Pa nobeden ni znal I lirundam in duhtnm, kteri hi bil vzrok take gungule pri .debelem jo priporočuje ostalim duhovnikom trde, ka je vsaka oblast od Boga in ka je treba ji biti pokornemu: toda dnes druga poje; o udržni stranki, čije ljubezen in pravičnost do nns Slovencev že je večkrat glasno govorila in nam vošči sprehod v senčnih krajevib, niti ne zinemo; prestoja nam narodno-svobodomiselna stranka, ktere se drži največi Jugoslovan z družiki svojimi, omikani Slovenci, Cehovi. Smolkini Poljaki, slovan-ka stranka no Ruskem in poprek vsi pravi omikanci na svetu ; ta nbjomlje pravičnost, svobodo v ditnem pomenu, očiščene nazore, ki se skladajo 7 načeli zdravega razuma in z neokaljenim verstvom, ter pospešuje, blagost narodovo. -• vse diugn je nazadnjaštvo, mračnjaštvo, tlačenje, sainovoljstvo, krivicnost, dtvaoje v nužnost in robstvo, v kterem jih mnogo trpi in se moči na mastni podknn ne-kternikom. 0 o \) i s i. Iz LJubljane 2j. juli. [Iz. dp.] — Izvrstni ljubljanski fotograf g. Ernest Pogorel ec je te dni dovršil podobo vižinarskega t aborja, in menda se bode skoraj prodajala. Nasredi jo naobražen tabor ; ob krajih se v mojsterskem tbtografnem izdelku vrste govorniki gg. doktorji: Bleiweis, Kosta, Vošnjak, Tonkli. Zarnik, Razlag, Noli in Premerstein. Čelo ima pod cesarskim orlom besede: „110 udajmo se!" — „Zedinimo se!" S;>odaj je pisano: „Živela Slovenija!" Nadejati se je, da se te podobe mnogo razproda. — Ljubljančanom ie Bog dal, če ne vseučilišča, vendar vsaj dovolj profesorjev. Kajti profesorje imenujemo vse, kteri uče na obeh nornialkah , na obeh realkah, ter na gimnaziji, če ti gospodje res tudi niso vsi onake učenosti, vendar je vsem naloga ! nauk na javnih učilnicah. K njim ae je v Ljubljano zadnje čase pri družil glasoviti magik Kratki — Baši k, kteri se tudi imenuje profesorju, kar zopet ni toliko čudo, ker je navadno po vsem svetu, da si ti možje nadevajo imena, kakoršna jim je koli drago, o čemer so nikdo ne spotiko. Naposled je v Ljubljani še nekak profesor, namreč g. S m i d 1, o kterem se nič ne ve, kje je prebil profosoiske izkušnje, a to se dobro ve, da prvič ne uči na nobeni javni učilnici, in da si je drugič vendar utrgal ponosno ime profesor, do kterega bi trnovski učitelj morebiti imel več pravice nego Sraidl. __Ker je že govor o profesorjih, nam ni svobodno pozabiti niti ljubljanskih dijakov, o klerih je denašnjo čase toliko povedati, Sedmošolcu K., o kterem smo pisali v zadnjem listu , da je ostal iz učilnice, niso oponašali druzegn, nego da je naroden ter na Bumu , kakor bi dopisoval v „S1 »v, Narod" in v „Brencelj." Na ljubljanski gimnaziji lotos v obče, zlasti po nemškittarski promemoriji, gospodari taka drakonska stragost, tla se z drugim odredom preti vsacemu, kdor je naroden, ako ni tičal zmerom doma, kakor božji volek v svoji luknjici. — V Ljubljani so bile do zdaj štiri pokopne bratovščine, kterim se je plačevalo samo po nekaj malega letnine. a po smrti vsacega izmed rodnje (familije,) ako sta roditelja bila vpisana tudi za otroke, opravilo se je do zadnje trobe vse, česar potrebuje mrlič; tudi maše SO se za njim služile. A go->p. Do beri e t, da — si Krakovčan po rodu, vendar dober nemškutar, lani s turnarji bivši v Monguši ter na Jezici celo nekaj malega ranjen, osnoval jo po drugod že navadno napravo, da mrliče namreč vozi pokopavat. Razj>rhnil bi o tej priliki rad štiri poprej rečene bratovščine, ki imajo vse vkupej nad 30,000 gld. imovine, kteraje last žive- botru* kar so na enkrat spomnim, da je denos hv. E'etra in Pavla dan da je „bob" na šenpetiskein predmestji. Ko se tega zmislim, planem med veselo društvo, ktero ie bilo ra dosti vse po konci in jamom pripovedovati dogodke svojega romanja sko blatno vas, kakor bi Nemec rekal: „vorbei 11 n jener grauenhaft. n Burg, \v< da hauset der boso Ritter Apel vom VVitztbum." Na to mi pripovedujejo vsi soglasno, da se kaj tacega vsakemu pripeti, kdor gro po noči zdravnika g. Ves-a iskat, kteri po nesreči poleg generalovega grada stanuje. - Vsled tega predloži g. Sršen, da se Blatnovaška himna takole spremeni . Tomaž, Tomaž, Kam krevljašV V Blatno vas, Po par plamaž. Na. to pravi uek bradat Sokol Če jih oddaš, Dam ne znaš ; Če greš k Ves" Dam' ne smeš! Stara Blatnovaška himna je žo za voljo svojo starosti častitljiva iu ušesom in srcu Blatnovaškega naroda pri ljubljena; ali ta z novim tekstom bo še otstrejše kakor rusovska prepovedana, za to bodo že „inteligencije" polkovnik gospod Turniček secuudus skrbeli,— V tem se je potlej celo društvo zediuilo, da bi bil to neizmeren, nenadomestljiv zgubitek za celo jugoslovansko slovstvo , ako bi so po preteči prepovedi novi tekst te uzvišene pesmi zanemaril, ali celo popolnoma pozabil: treba jo je vsaj kjegod občinstvu prijaviti. To častno nalogo sem j a/, zdaj kakor drugi Hanka v kraljedvorskem rokopisom tu v „Slo. Narodu" spolnil Društvo se je potem umirilo in me je začelo lepo takole prositi! Vidiš, dragi prijatelj, ranjki MalavaSič — Bog mu daj večno luč, mir in po ,!°j! — nam je popularno napisal životopis oča Radecka , g, Alešovec nam je ustregel z bitko pri Visu in s cesarjem Maksom, - povej nam tudi ■faj iz življenja slavnih mož iz armado „initeligoncijc" kakor: vojvode Blatnovaškega, Janeza Klobaso, Turnička I., II. ali tudi III., lotra Konschegg •td., poslušali bomo, ako ne bo poprej konca, 3 dni in 3 noči zaporedama, na kakšni način so ti možje tako „inteligentni", mi pa take neumni, bedasti in na Pol civilizirani postali; to ni šlo kar tako samo ob sebi, tu so že v zibelki prekonatorno moči sodelovale. — Rad ustrežem društvu, vsedem se za mizo v sredino vse v moja usta zamankneno preži kakor v „tisoč in ena noč" 1 Šeherezado in jaz začnem pripovedovati. Mane — tekel — fares. čih družabnikov, ki so torej zaradi tega zelo nevoljni. Marijna pokopna bratovščina jo denes o tem zborovala Mi zelo dvojimo, da bi so Doberletu posr« m lilo, dobiti ktero teh bogatih društev, ktera so do zdaj nabrani imetek shranilo \ tako gotovo roko, da ga nikakor no mogo i/gubiti, kar bi pri Doberletu ne moglo tako gotovo biti, ker početje njegovo je zasobno (privatno.) — Posilni napadni Huvnovih vojakov na ženske osobe se zmirom še ponavljajo, kakor poprej. O tem so zastonj vse tožbe, zastonj vse bičanje po slovenskih noviuah; o tem vedno molčita uradni list „Laib. Zeitung" teina pol uradni, iz dispozicijskih novcev podpirani »Tagblatt*, — iu o čemur ta dva molčita, o tem dosledno molči tudi vlada, molče vojaški in nevojaški uradovi. — Bilo je v sredo (21. dan t. m.), ko j neka mati z mlado hčerjo šla ob 9. uri zvečer nad Kozlerjevim vrtom z« zidom ob kraji podtumskega smrečja. Nagloma iz goščave planeta dva Huvnovca aa deklico, ktero bi gotovo bila materi iztrgala, da se v tem hipu na njeno srečo ne prikaže Kuhnov naddesetnik (f.ddvebelj\ kterega se je deklica trepetaje oklenila. Ta z eno roko prime deklico, ■/. diugo potegne sabljo, s ktero Huvnovca v geb za podi. Čujemo, da sta ženski od boljših stanov. Kakor se za trdno pripoveduje, kranjski o. kr. namestnik, g. Konrad pl. Evbesf.dd 11. dan t. m. res ni vedel nič, da je Pajek vojake na Ig poslal. Zvedel je to še le, ko so bili Huvnovci že na ižanski cesti; povedalo so mu je zasobno ter po naključji na kolodvoru, ko se je z rodnjo baš hotel že odvesti po železnici na svoje štajerske graščine, na kar so jo naglo v mesto vrnil. — Kak bode zvršetek Pajkovo-beriško-žandarskega nereda na Igu, ni še uganiti. Bilo je do zdaj na odgovor poklicanih samo še nekaj domovitih gospodarjev, kteri so se potlej zopet d.»mu vrnili. --Za razpisano službo policijskega komisarja v Ljubljani je bil poprosil tudi prejšnji komisar, državni poslanec g. Luka Svetec, kteremu je na mestu nje zdanji mestni odbor dal samo po 200 gold. pokojnine (penzije) na leto, o gosp. Peroni službo s 1O00 gl. plače in z naslovom magistratnega svetnika. Radovedni smo, bode li slovenska večina kranjskega deželnega odbora tudi tako brezozirno po svojstvu „nove dobe" postopala z nemškutarji, ktere ima tako v roci, kakor je mestni odbor imel Svetca? — „Tagblatt' 24. dan t. ni dr. Zarniko-emu govoru o trebanjski volitvi, razglažetiemu po „Slovenskem Narodu", podtiče, da se ni tako natisnil, kakor ga je dr. Zarnik govoril, nego da so se mu pred natiskora izruvali strupeni kačji zobje. „Tagblatt" to dela samo zatega delj, da trebanjskega Podboja ovadno ščuje na dr. Zamika. In ta, t uradnimi novci podpirani ovadnik sme naše novine dolžiti, da ovaj a jo nem-Ikutarje! On smo ,8lovenskemu Narodu" v oči metati nesnažno surovost. Ako „! agblatt" še no ve, kaj je nesnažno in surovo, naj malo pogleda sam v ivoje liste, kjer najde te hrane toliko, da jo prebavi samo njegov nem-skutar.sk želodec, a sicer nobene slovanske novine. Daljo naj so malo ozre v knjižico, ktero so to dni izdali Čehi, posvečeno blagorodnim nosovom njih ekscelencij dunajskih ministrov, za odgovor vladnemu prizadevanju zaradi češke sprave. Tu more najti samo plemenito, iz dunajskih novin izbrano, pO gnoji iu žganji lepo dišečo cvetje. Dober tek, „Tagblatt" I Iz Beljaka 17. julija. [Izv. dop.J (Volitev v okrajno šolsko sve-tovalstvo.) Da so Slovenci inož-beseda iu Nemci figa — možjo, .so je pri današnji volitvi zopet prav jasno pokazalo. Pred volitvijo se snidemo vsi učitelji v deski šoli, da bi so zavoljo volitve sporazumih. Naši Nemci so se tukaj tako pravicoljubni kazali, da smo se čudom črnili, kajti rekli so: „Nas je dve tretjini , Slovencev jiri ena tretjina, skrbeti tedaj moramo, da tudi Slovenci Bvojega zastopnika v okrajni) šolsko nadvorništvo dobe. Da bi pa Nemci svoje zmage gotovejši bili, naprosili so nas ž Žnjirai gg. Solen in flittn-valda (Nemca) voliti, nasprotno pa obljubili g. Lesjaka (Slovenca) voliti, kar smo jim radi pritrdili. Še preden so v okrajno glavarstvo k volitvi podamo, zapazi eden Slovencev, da Nemci mi svoje volilno listino Tranegger-ja mesto g. Lesjaka (Slovenca) zapisujejo — opozorujemo jih, da ne moremo njimi voliti, ako ne ostanejo mož-beseda; zdajci izbrišejo g. Tranegger-ja in zopet g." Lesjaka napišejo. Po dokončani volitvi se jo zvijača očitno po-kazula, da so Nemci tren ,tok pred volitvi jo. bez da bi bili mi Slovenci zapazili, v tretjič g. Lesjaka izbrisali in g, Tranegger-ja napisali. Nijedan Nemec ni volil Slovenca, kakor so poprej obljubili, vsak od nas Slovencev pa dva Nemca. Naš narodni kandidat je padel v. 21. glasi — naspročni Tra-ncgger jih je dobil 27, gg. Sole in Grlinwald pa sta bila z ogromno večino izvoljena, - • Mi niejači nemškega „rajha" sicer poznamo Nemce, da so pa tudi nemški učitelji odgojitelji mladine taki hrozznačajniki, tega šiniti sanjali nismo. Gotovo so to možje, ki vedo mladini v srca vcepiti ravnopravnost do vseh narodov. Slovenci ! napnimo vse žile da se zedinimo, — sicer z Bogom Slovenija! Politični razgled, V delegacijah je poročevalec Van der Strass nasvetoval naj ima diplomatičen poslanec v Parizu 10.600 gobi. nunj plače na leto; dalje jo kazal, da se tudi po drugod dado manjše vsote izbrisati in tako prihraniti KS.800 gold. Ti nasveti in več družili V enacem smislu jo bilo zavrženih. Samo poslanstva v bansea!skih mestih Oldenburgu in Braunšvajgu je odpraviti skleneno. — Ogerska delegacija je posvetovala se o vojaški granici in o vojnih fondih, ktere bode posebna komisija imela pregledati. Iz Češkega dunajski listi vedo povedati, da skrivni narodni odbori judom žugajo, ako ne bodo glasovali z.i narodne kandidate. — »Slovanska lipa" namerava8. avgusta po vsem Češkem napraviti taborov; najbrž jih ne bo dovoliti hotela. Na Hrvaškem so se imena uradnikov nove deželne vlade vendar enkrat srečno sestavila, Preiskalna komisija italijanskega pnrlnmentn jo svojo delo dokon-č '•». in izrekla, da se ni skazalo, ka bi bil kak poslanec v znani tabakov 1 . emščini goljufivo, ali podkupljivo vdeležil. s Iz Pariza se v „Ostao" piše kot glas, da Beusta pričakujejo tam ter da bi to potovanje Beustovo v srre Francoske v zvevi bilo z vojevitim govorjenjem maršalu Niel-a. Iz Francoskega novejših važnih reči ni. Opozija se no more zediniti, in to je žalostno za prijatelje svobode. Napoleon pojde zopet v Chalons, kjer je zbrano nj.'govo vojaštvo in ujegov stričink pojde potovat po Nemčiji. Nemške novine pripovedujejo iz U u sije, da so Kirgizi v velikih množinah ustali zoper Ruse. Ker peterburški časopisi o tako nevarnem stanji vpora nič ne vedo, je najberž cela reč navadna raca, ktero so Poljaki po evropski vodi spustili. Na Spanjskem narašča gibanje, ki hoče Don Karlos-a na kraljevski prestol povzdigniti. Da hi se to gibanji takoj odkraja zatrlo, izdal je začasni španjski vladar dekret, ki določuje da ima neka postava od 1. 1821 zoper zarote v moč stopiti. Po vsem pa se no kaže, da bi karlistična stranka imela upanja zmagati. Egiptovski podkralj je svoje zadnje potovanje tako naglo pretrgal na posebna sporočila iz Carigrada. Vendar se ondanšnja vest o velikih bojnih pripravah do zdaj ni potrdila. Razne stvari. * („Ver f as su n gs t a gu v Celji) V nedeljoso slovenski rodoljubi v S a v i n s k i dolini sklenili, da se udeležimo Slovenci javnega shoda, k t e re g a n a p r a v i j o nemškutar-ji 8. t. m. in pri kterem se bo govorilo o stvareh, ki se t a ko h 1 i z o ti čej o na še k o rist i. Upati jo, d a h o s 1 o v e n s k o ljudstvo tudi pri tom shodu iz tisoč in tisoč grl potrdilo vse, kar so dozdaj sklepali naši tabori. * (Iz Ljubljane) se nam piše: Št. Peterska dekleta so za zvonika svoje furne cerkve napravilo trikoloro po 14 sež.enj dolge, ter jih na dan „boba" razobesile. Nemškutarji so se zelo jezili, a pomagalo jim ni nič. * (Iz Novega mesta) sc nam piše 21. nial. srpna : Pred nekimi dnevi se jo privleklo v našo mesto nekaj ljudi, ki mislijo, da so po klicani nemško kulturo med nami razširjati. Med njimi ste dve osebi žen skega spola, menda že devici v kozoprsku. Po dnevi čepite v kakoveni kotu, v temi pa — da kar naravnost povem — delati, kar hočeti. Ti ljudj* so naredili v kazini glediščino predstavo, — škandal v pravem pomenu be sede. In stare , navadne dunajske fraze so bile našim nemškutarjem jako všeč. Kljubu temu so pa v kazini ni zbralo veliko gledaželjne množice, tako da ste devici (I) komaj dobili za stroške povrnen denar in morale bi hib naše mesto zapustiti, da so jih niso nemškutarji usmilili ter jim dali iz mi losti nekaj denarja za življenje. Saj bi bila pa to res velika nesreča za mesto, ko bi sejalki nemške kulture morale svoja kopita pobrati ter nas pustiti v pogubljivih panslavističnih sanjarijah I - Omenjeni glediščini škandal je pa nekoga naših nemških Kranjcev (I) tako razveselil, da je začel kakor besen po krčmah kmeto loviti, jim za vino plačevati in prigovarjati jih naj ne bodo Slovenci, rekoč: Kaj ne, mi smo Kranc, mi nismo Slovenc'. In tu gospod jo c. k. uradnik! Moj zadnji dopis v „Slov. Nar.u je naše Pruse jako razsrdil. Celi dan ni bilo diuzega slišati, nego: V „Slov. Nar." je in-famijal Vprašamo pa, kaj jo veča inlaniija, ali to, da človek resnico govori in piše, ali to, da uradniki, ki bi imeli §. 19. spolnovati, našo prosto ljudstvo zapeljujejo? Ali ni to veča infamija, dn nemškutarji mečejo v „Tagblatt-u" na našega občespoštovanega domoljuba prof. Trdino, ognjeno pusice srdu? — Denes je zapustil 11. bataljon tukaj lociranih strelcev naše dobrem spominu, kajti ni bilo dobreg« prišel 19. bataljon pri kterem so skoro obnašali Slovenci v dvoj- kako bodo mesto. Pri meščanih niso ostali slišati o njih. Namestu njih je sami Slovenci. Radovedni smo, nem suknu. * (Dr. Jordan), vrednik dunajske „Zukunft" jo nastopil svojo kazen zarad uvodnega članka o pravoslovnem gospodarjenji na Stirskera 0 Jordanu je prisojeno 14 dni sedeša. * (S latinska kopo I.) Obiskovalci te kopeli nam poročajo, d« so v kopelskih prostorih v Slatini ne nahaja noben slovanski časopis, dasi-ravno je kakor vsakdo loto tudi letos mnogo Slovanov v Slatini. Zdaj je nekoliko hrvaških trgovcev v knjigi za pritožbe izreklo željo, naj bi se vsaj naročali slovenski časopisi, saj stoji Slatina vendar na slovenskih tleh. Ali bo znani zaničevalec vsega, kar je slovensko, dr. Schiller, vodja slatinski, ustregel toliko opravičeni želji, je več kakor dvomljivo. Dopis v „Tagesp.L graja slabo gospodarstvo na Slatini in torej priporoča, naj bi se kopel pro-lala. Mislimo, da se bodo vsaj slovenski poslanci ustavili prodaji: dokler je Slatina deželno posestvo, ima zedinjena Slovenija šo nekoliko pravice do "Je; ako pa se spremeni v denar, hitro ga porabijo Nemci za svoje namei. * (H ro m a ti š č e i n b o 1 n i šče.) Srenje gorenjegrajskega okraja na Štirskem so soglasno sklenile, da se ima za ta okraj napraviti hromo tišče in bolnišče. Srenje hočejo te dobrodejne ustanove napraviti na svoje stroške in sicer v Mozirji. Baje je mozirska srenja že lansko leto prodala svoj srenjski gozd , da bo s pridobljenimi denarji podpirala novo ustanovo. * (Ljubljanska licoalna knjižnica) dobode odslej namesti doznanjih 500 gld. vsako leto 1000 gld. dotacijo. Ravno toliko goriška. Bomo videli, ali bodo te knjižnice odslej kaj bolj na to pazile, da se s slo vanskimi knjigami preskrbljujejo. Do zdaj jo bila na ljubljanski licealni biblioteki slovenska literatura od 1. 1840 naprej čisto zanemarjena. Stvar bi bila vredna, da se v deželnem zboru kranjskem kdo oglasi. Ni čuda, saj bibliotekar ne ume besedice slovenski. Avstrijska vlada rajše daje službe Prusom nego domačinom. C [jestitemu občinstvu naznanjam, da sera prevzel i Hectarijo I nv^iliaela Ensleina H v Krihuberjevi hiši v Graškem predmestji. b I Priporočam svoje izvrstne lectarske izdelke posebno pa pestiti duhovščini najboljše izdelane J S cerkvene »vece j 3 raznih sort po najniži ceni. 8 Spoštljivo ! i isiir ruiKAB.! k lectar v Mariboru. i m mm !! Oznanilo!! Samo zxels:olil£o časa de, dokler se namreč zaloga popolnoma ne izprazni, razprodaja se blago, iz konkurs ne mase kupčijske hiše E. & P. i na Dunaji - kolikor tega blaga Še imamo. Prodajemo 25 procentov ceneje, kakor je blago v fabrlkl veljalo, in sicer na drobno kakor na debelo. Cena po odbitih 257, stoječa. In nepremenljiva Trobela platna, 33 vatlov..... 5 fi. in više ; Chiffun, Ttiileforte, Naturcl Mollinos, „ „ 30, 40 in 50 vatlov , vatal............. 14 kr. in više. holandijsko.......... 11 „ „ f Tkanina, vatal........... 15 „ „ j 6 robcev pravega platna .... 90 kr. Blago /a obleko, jako različno, čudovito po ceni, po 10, 12, 15, 20 kr. itd. vatal. Tanek Hlohair in Luatcr v vseh harbah po 30 kr. in više. i J^T"Sukno za hlače in suknje, kožuhovina, double, velour čudo-&<-n»lio perilo : srajce pisane in gladke in izmišljene po vito po ceni ~TfK£ i aS^lOOO vatlov platna, zadnji kosi do 5, 6, 8, iu 10 vatlov se prodajajo neizmerno dober kup. ""^fl| I Jopiči in plašči za dež po naj niži ceni. Na pismena naročila bomo ustrezali hitro ali za gotov denar ali proti poštnemu povzetji. tV Razpodajalnica edino v gospodskih ulicah št. 113 nasproti Pichsovi kavarni. Spoštljivo Schiioider- *& Oettelheimova razprodalnica dunajskega blaga. 1 gld 10. kr. in više ltoi-ftt>