PHIHOftžiKl DNEVNIK - GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto IX. . Štev. 291 (2601) Poštnina plačana v gotovini TRST, sreda 9. decembra 1953 Spedizione in abbon. post. 1. gr. V nedeljo 13. t. m. ob 15. uri bo polaganje vencev na openskem strelišču na kraju ustrelitve P. Tomažiča in tovarišev Cena 20 lir Stališče FLRJ je nespremenjeno TITO: Pellove sugestije so nesprejemljive ..BEOGfUD, 8. — Predsednik šal m.Pva.nske republike mar-o..- ? ie dal danes dopisniku siptovske ga dnevnika «Ai >1 . kurija« v Beogradu eks-5ia Vei? intei'V]'u. «Naša zuna-J, .POdtika se razvija na sta-načelih«, je poudaril Jun v zvezi z odnosi varn' VBe z zahodnimi drža-zahti ■<<^)a 50 na®* odnosi z aoanimi državami po sporu na ^ postal; zelo dobri in l0,sm° od teh držav dobili do-v n ■k šosP0dar.sko pomoč, to , “obenem primeru še ne po-jj‘ ,?*> da moramo žrtvovati kar res °d naš'h nacionalnih inte-s°v. M; jmamo to gospodar- Jugoslavija je v prvi vrsH za pripravljalno konferenco petih, pripravljena pa je tudi na neposredne razgovore ali pa na konferenco petih brez pogojev ali z obojestranskimi pogoji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Približuje se 15. december, dan, ko se bo ponovno sestal Varnostni svet, da bi razpravljal o Trstu, Zahodne sile so doslej že dvakrat uspele odložiti razprave v upanju, da bodo med- vprasanje, ali pogoj o prihodu italijanskih funkcionarjev v Trst, predstavlja, oziroma ne predstavlja poizkusa izvedbe sklepa od 8. oktobra. Ce ga predstavlja, tedaj po meni, da se za tem skriva namera po celotni izvedbi Pomoč za navadno vrača-ogromnih žrtev, k; jih je \ Jugoslavija v zadnji voj sko Uje za reparacije za razde-ki .ga ie naša država “»Bela v tej vojni«. . v zvezi z vprašanjem Trsta Tito dejal: “"■javljam, da ne moremo sugestij, ki jih je dal pLii dnik italijanske vlade Im!'*’ in da se ne moremo ude--h*1 Petorne konference na liui • * p°SOja. ki nam ga vsi-f“J®JO. Jugoslovanski narodi -Odpravljeni vzdržati vse «Pade. usmerjene proti njim. ,K**stije predsednika italijan-v,ude so samo ponavljanje w , Pjili ambicij in ne more-... služiti stvari mini in res-rešitvi tržaškega vpra- Avstrijci napadajo 'talijanskopoiitiko Južnem Tirolskem °UNAJ, 8. — Poslanci obeh tank avstrijske vladne koali-‘ie so danes v avstrijskem , (jamentu je socialistični politiko na Južnem Tirolskem. „e<* zunanjepolitično debato v „ r'zmentu pe socialistični po- ti/ c Erttst Koref obtožil ita-«nsko vlado, da ne spoštuje u riške pogodbe iz leta 1946, jamči Južni Tirolski posulo avtonomijo. Koref je ^Pudaril, da je poitalijančeva-* popolnoma nemškega ozem-« že zelo napredovalo. Po-.inec demokristjanske ljudje* stranke Stuergkh je pobril, da je vprašanje Južne .‘•rolske tem pripravile Jugoslavijo, da | ? pa' ^ tem primeru je kon-sprejme njihove zahteve. Nej_rtmc^a brezpredmetna. Ce je moremo reči, da zahodne sile niso izkoristile tega časa za živahno diplomatsko aktivnost, ki je med drugim odkrila tu- ko, »ja, stvar popolnoma za-bitega avstrijskega zanima- ira’ ne pa vmešavanja v no-kata zacteve druge države, Bi? i- par'ško pogodbo sta pod-**i Italija in Avstrija. di pomembno značilnost. Zastopniki zahodnih sil so doslej zahtevali od Jugoslavije največjo diskrecijo o razgovorih. Teh pogojev so se jugoslovanski uradni krogi dosledno držali. Zaman so se trudili novinarji, da bi v Beo. gradu od jugoslovanskih osebnosti zvedeli tudi najmanjšo podrobnost o vsebini razgovorov. Nasprotno pa so se v francoskih, angleških in ameriških listih skoraj vedno, po vsakem razgovoru v Beogradu, pojavile v komentarjih podrobnosti, za katere ne bi bilo mogoče reči, da so rezultat modrovanja samih novinarjev. Tako so se tudi po nedeljskih razgovorih zahodnih zastopnikov z državnim tajnikom za zunanje zadeve K. Popovičem pojavile vesti agencije AFR in pariškega «Le Monde«, češ da so zahodne sile predlagale sklicanje konference pod pogojem, da se uprava cone A izroči delno Italiji med konferenco, namesto pred konferenco, kot so to prej predlagali. V Beogradu niso mogli dobiti potrdila teh vesti zaradi diskrecije jugoslovanskih uradnih krogov. Na Zahodu jih doslej niso demantirali, kar pomeni, da so te vesti verjetno točne. V Beogradu se pojavlja dvom, da se zahodni krogi mogoče namenoma ne drže lastnih pogojev. Ali ni mogoče cilj takega ravnanja namera zahodnih držav, da pokažejo, kako so njihovi predlogi. konstruktivni, kako se trudijo najti izhod iz položaja, kot da Jugoslavija ničesar ne ukrene, zlasti še, ker istočasno molči o raznih svojih konstruktivnih predlogih in sugestijah? Diplomatska aktivnost v zve. zi s Trstom odkriva še eno značilnost, ki povečuje dvome v dobronamernost zahodnih držav, dvome, ki imajo svojo osnovo v poskusu, da se z raznimi manevri pripelje Jugoslavija na konferenco in to po izvršenem dejstvu. Konferenca ima smisel samo brez pogojev, oziroma z obojestranskimi pogoji, postavlja se sprejet predlog o prihodu italijanskih funkcionarjev v Trst in to v zvezi s sklepom od 8. oktobra, potem je potrebno sprejeti tudi jugoslovanske predloge, ki niso v zvezi s sklepom. Stališče Jugoslavije, poudarjajo v Beogradu, je nespremenjeno. Jugoslavija je v prvi vrsti za pripravljalno konferenco strokovnjakov. Prav tako je Jugos'avi.ja pripravljena bodisi na direktne razgovore, kakor tudi petorne razgovore brez pogojev, oziroma z obojestranskimi pogoji. Ce Italija, oziroma zahodne sile postavljajo kot pogoj za konferenco prihod italijanskih funkcionarjev v Trst, tedaj ima tudi Jugoslavija pravico zahtevati udeležbo jugoslovanskih funkcionarjev v upravi cone A ali pa postaviti druge ustrezne pogoje. Jugoslavija je. pripominjajo v Beogradu, šla v svojem popuščanju, ki nikakot ne pomeni znak slabosti, temveč dobro voljo za sporazum, do skrajnih meja popustljivosti. C as je, da Italija in zahodne sile spoznajo, da brez sporazuma z Jugoslavijo ni rešitve tržaškega vprašanja, da spoznajo, da sklep od 8. oktobra ni sporazum, temveč diktat. ki ogroža interes« in varnost Jugoslavije. Prav tako bi morale Italija in zahodne sile vedeti, da bo Jugoslavija znala pravočasno zaščititi svojo var nost in svoje interese v coni A. V zvezi z objavo podrobnosti o diplomatskih razgovorih za rešitev tržaškega vprašanja v inozemskih listih zameri današnja »Politika« jugoslovanskemu državnemu tajništvu za zunanje zadeve, ker ne obvešča jugoslovanske javnosti o poteku omenjenih razgovorov. Hkrati ugotavlja ((Politika«. da so zahodni zastop; niki sami izvor informacij, ki jih dobivajo inozemski novinarji '«Politika» meni, da jugoslovansko tajništvo za zunanje zadeve s tem, da se strogo drži dogovorjene tajnosti razgovorov, spravlja v neugoden položaj jugoslovansko politiko, ker svet ni obveščen o točnem poteku njenih predlogov, oziroma odgovorov na te predloge. pačen vtis, kot da zahodne sile iščejo pošteno rešitev tržaškega vprašanja, čeprav je resnica ravno nasprotna. Cas je. zaključuje »Politika«, da državno tajništvo za zunanje zadeve posnema ostale, ki se ne drže sporazuma o tajnosti razgovorov, in da javnost pravočasno obvešča o poteku diplomatskih razgovorov o Trstu. V zvezi s konferenco na Bermudih ugotavlja ((Politika«, da še ni jasno, ali so zahodne sile danes bolj pripravljene na dejansko rešitev tržaškega vprašanja. Mogoče ima vsaka od treh zahodnih držav svoje posebne razloge za nadaljevanje dosedanje politike. Mogoče je Washingto-nu važnejša naklonjenost tistih vlad, ki mu dovoljujejo vojaška oporišča na svojem ozemlju. Francija mogoče ne želi hi- tre rešitve tržaškega vprašanja, da ne bi Rim za tem ratificiral evropskih sporazumov, in mogoče tudi zaradi tega. ker ne žel; precedenta za sporazum o Posarju- Veliki Britaniji se je vedno zdelo potrebno, da s koncesijami ublažuje protibritansko razpoloženje v Italiji. Vse to lahko vpliva na Italijo, da še nadalje vztraja na izvedbi sklepa od 8. oktobra. «Politika» izraža mišljenje, da bi neposredno sporazumevanje med Rimom in Beogradom bilo mnogo koristnejše, zlasti če bi Italija hotela razumeti dobronamernost Jugoslavije _ za sporazum. «Ce se pa naše popuščanje tolmači kot znak slabosti, zaključuje »Politika«, tedaj ne preostaja nič drugega, kot da se vrnemo na naše stališče v Leskovcu«. B. B. lisenhovuer predlaga ustanovitev mednarodne organizacije za atomsho energijo V svojem govoru v glavni skupščini OZN je ameriški predsednik govo< ril o nevarnosti sedanje atomske dobe in predlagal sporazum za uporabo atomskih snovi izključno v miroljubne namene - Prvi komentarji NEW YORK, 8. — Predsednik Eiser«hower, ki se je z Bermudov nocoj vrnil v New York, je imel v glavni skupščini OZN napovedani govor o nevarnosti atomske dobe. Ob prihodu v prostore Združenih narodov ga je sprejel glavni tajnik OZN Hammar-skjoeld v spremstvu svojih glavnih sodelavcev. Po kratkem pozdravnem govoru predsednice glavne skupščine gospe Pandit je Eisenhower začel govoriti. V svojem govoru je Eisen-hower postavil sledeče predloge: »Vlade, ki so najbolj zainteresirane, naj bi v mejah, ki jih dovoljuje elementarna previdnost, začele že sedaj in nadaljevale dajati prispevke normalnega urana in drugih cep-ljivih snovi, ki naj bi jih dvignili iz svojih zalog, mednarodni organizaciji za atomsko energijo. Ta organizacija bi se lahko postavila pod pokroviteljstvo Združenih narodov«. Predsednik je nato pojasnil delovanje in organizacijo predlaganega mednarodnega organizma: v okviru »privatnih razgovorov« med prizadetimi državami, med katerimi je Eisenhower navedel tudi Sovjetsko zvezo, ki bi imeli namen pripraviti uvedbo mednarodnega nadzorstva nad atomsko oborožitvijo, bi se določila količina prispevkov posameznih držav skupno s postopkom in z drugim podrobnostmi- «ZDA — je pojasnil govornik — so pripravljene začeti te stike v popolni dobri veri. Nedvomno, je nadaljeval Ei-senhovver. bodo prvi prispevki k temu načrtu količinsko omejeni. Vendar ima izvedba takega načrta veliko zaslugo, da se lahko začne brez Poročilo bermudske konference ne vsebuje ničesar novega Poročilo, sestavljeno v obliki izjave, sestoji samo las splošnih ugotovitev »Trst v poročilu ni omenjen-Poudarek na atlantskem paktu in evropskem združevanju - V Parizu niso zadovoljni CASTLE HARBOUR, 8. — Danes v prvih jutranjih urah (po 6. uri po našem času) se je končala tristranska konferenca na Bermudih. Ker je Eisenhower danes popoldne moral že govoriti v Nev/ Yor-ku, pred glavno skupščino OZN, so morali. sejo nadaljevati pozno v noč, ker je ni bilo mogoče preložiti nd zjutraj. Opoldne je z Bermudov prvi odpotoval Eisenhosver z ostalimi člani ameriške delegacije. Francoski ministrski predsednik Laniel bo moral zaradi obolelosti ostati še nekaj dni na Bermudih: nekaj članov francoske delegacije bo ostalo z njim in skrbelo za redno zvezo s Parizom. Kdaj bosta odpotovala Churchill in-Eden, je ni znano; v Londonu zatrjujejo, da se bosta vrnila verjetno v -četrtek. Po zadnji seji je bilo izdano zaključno poročilo, ki je sestavljeno v zelo splošni obliki. Poročilo v začetku omenja, da so se predsednik ZDA ministrski predsednik Velike Zato | Britanije in francoski ministr Zahodni odgovor ZSSR o konferenci štirih Jj^ta predlaga, naj »e konferenca sestane 4. junuarjal 954 v zahodnem Berlinu 7 konferenci bo lahko iisaka delegacija prikazala svoje mnenje o konferen ci Petih - Zadovoljstvo v Bonnu in Londonu, malo navdušenja v VVashingtonu 4£skva. 8. « J« bil M' 'cen ■e*il — Danes pred-sovjetski vladi odgovor treh zahodnih 26,'^L11 na sovjetsko noto od BrinL^cmbra, ki je izražala »a (av'ienost za sodelovanje tninj.pHferenci štirih zunanjih hodnjj5°v. Note vseh treh zabiča; držav s0 enake, kot že flota ■ v dialogu med Zaho-P0sialln ^SSR. Nota. ki jo je *ka j arneriška vlada (angle-Bjc a francoska nota se od ^razlikujeta samo po spre- C dovedel do _ u./? Nemčije v svobodi in da bo ta sesta-ponovnega zc- in sta 1« pogodbi6 atrijske državah?4 Združenih držav upa, »otj u resn*čni napredek na *V3tri? ureditvi nemškega JfHebn„ ga. vprašanja, ki •itVj j nujni, prispeval k re-hdtiih u?'li važnejših medna-v»rnn!.. vp,'ašanj z evropsko vUda vred. V zvezi š tem to p-.,,j ruženih držav ponov- t* ?rri'uarja, da so prostovolj-v svobodnih držav ';ij*, “kega zavezništva in ak-katerimi določene ev-io bi3o;drzaye pospešujejo svo- 'n zagotavljajo svo. %-ainK110 varnost, izključno ti pri°neta značaja in skup-. SoviPeyck k miru. tclj0 Jcrska vlada je izrazila L?hfoc., Pretrese možnost pižhlpt?11® Petih velesil. Na litjih Ostanku štirih zu-i acla , .m*nistrov bo vsaka * ko’ se tla bo udeležila, teto ,.razi'a svoje mišljenje n Alherh£rasan;iu' to nP2ska vlad *v.£°»vet koŠtmi vlada predlaga, ovanju z nemško :.‘biiiK(L:Vlado in z nemškimi z^crene-, Berbnu, naj se -fctie d • zunanjih ministrov S?W« Vanua.rja 1954 v po-»L. bilo sedež bivše- on vezni5kega ^red- t Berhnu» Otavniki nadzornega treh zahodnih velesil na Dunaju so obiskali danes predpoldne avstrijskega zunanjega ministra Leopolda Figla in ga obvestili o vsebini zahodnega odgovora na sovjetsko noto od 26. novembra. Predstavnik zahodnonem.ške vlade je sporočil, da je zvezna vlada danes popoldne proučila besedilo zahodnega odgovora ZSSR. Predstavnik je dejal, da »0 člani zahodnonem-ške vlade izrazili zadovoljstvo, ker je nota kratka in jasna in ker postavlja v prvo vrsto nemško in avstrijsko vprašanje ter poudarja nujnost, da se obe čimprej rešita Bonnska vlada je sklenila ustanoviti posebno komisijo, ki bo proučila vsa vprašanja v zvezi s konferenco v Berlinu Komisijo, ki bo takoj začela z delom', bodo sestavljali državni podtajnik v zunanjem ministrstvu prof. Walter Hall-stein, notranji minister Ger-hard Schroeder, minister za nemško enotnost Jacob Kaiser in pravosodni minister Fritz Neumay°r, V Bonnu opozarjajo še, da je bila možnost konference petih prikazana v taki diplomatski obliki, da daje jasno razumeti, da želijo na Zahodu rešiti predvsem nemško in avstrijsko vprašanje. Končno pa poudarjajo, da je treba počakati, ali bo ZSSR zahodni odgovor brez nadaljnjega sprejela ali pa bo postavila nove predloge, čeprav je odgovor sestavljen tako, da bi olajšal sklicanje konference štirih. Svoje zadovoljstvo z zahodno noto je izrazil tudi zahod-noberlinski župan Schreiber, ki je še izjavil, da bodo berlinske oblasti storile vse, da bi olajšale potek konference. Tudi v angleških političnih krogih so zahodno noto z zadovoljstvom sprejeli. Predvsem izražajo zadovoljstvo, ker nobena vrata niso bila za.’ prta in ker nota še enkrat po^ udarja, da imajo ukrepi za zagotovitev varnosti zahodnega sveta povsem obramben značaj in da so posledica napadalnosti povojne sovjetske politike. Končno ugotavljajo lahko dobi po mišljenju «Po- j ski predsednik v spremstvu litike« svetovna javnost na-j zunanjih ministrov sestali od ______________________! 4. do 7. decembra in da so razpravljali o svoji politiki «glede mnogih delov sveta, kjer imajo te dežele obveznosti«. Poročilo, ki Trsta ne omenja, se nadaljuje v obliki izjave; «Naši razgovori so simbolizirali in potrdili enotnost namenov naših treh dežel. Strinjali smo se v analizi vprašanj, pred katerimi stojimo, in se sporazumeli o raznih bistvenih ukrepih za njihovo rešitev. Prepričani, da predstav. lj® ..naša združena moč najboljše jamstvo miru in var-nosti,^ smo sklenili nadaljevati naše skupne napore da jo izpopolnimo. Ce se zdi zdaj nevarnost napada manj bližnja. pripisujemo to rastoči sili svobodnega sveta in odločnosti naše politike. Zaradi tega bomo odločno branili našo solidarnost; budni bomo proti naporom, da bi nas razdelili. Zaupamo, da lahko svobodni narodi z materialnimi in moralnimi viri, s katerimi razpolagajo. zagotovijo svojo varnost in blaginjo; naše sile bomo posvetili delu za ta cilj. Severnoatlantski pakt je in ostane osnova naše skupne politike. Razpravljali smo o sred- se, da je ugodni sprejem zahodne note v nasprotju z mne. njem številnih britanskih političnih krogov, ki so razočarani nad zaključnim poročilom bermudske konference. V ameriških uradnih krogih pa ni opaziti mnogo navdušenja spričo možnosti, da se januarja začne konferenca štirih zunanjih ministrov V predzadnjem odstavku zahodne note, ki pravi, da bo lahko vsaka delegacija med berlinsko konferenco prikazala svoje stališče o morebitni konferenci petih, vidijo wa-sliingtonski krogi ameriško koncesijo francoski in angleški tezi, poudarjajo pa, da a-meriška vlada še vedno nasprotuje sklicanju takšne kon. ference in da pričakuje od pekinške vlade dokaz dobre volje na politični konferenci o Koreji. Z Bermudov pa poročajo še, da se bo 16. decembra sestala v Parizu »medzavezniška študijska skupina«, ki naj pripravi stališče zahodni delegaciji na berlinski konferenci štirih stvih za razvoj obrambne spo-' danja razdeljenost Evrope ne sobnosti našega zavezništva, j more biti ne upravičena ne Lord Ismay, glavni tajnik NA- trajna. Upamo, da se bodo TO, je bil prisoten pri teh razgovorih. V stalnem' razvoju združene Evrope, ki vsebuje tudi Nemčijo, vidimo najboljše sredstvo za vse večjo blaginjo, varnost in stalnost svobodnih narodov. Zatrdili smo, da je evropska obrambna skupnost potrebna, da se zagotovi o-brambna sposobnost atlantske v primernem času našla miroljubna sredstva, ki bodo deželam vzhodne Evrope omogočila vlogo svobodnih narodov v svobodni Evropi. Naše tri vlade ne bodo izgubile nobene priložnosti za zmanjšanje napetosti, ki -razdeljuje svet, in za to, da bodo zagotovile vsem deželam, da nimajo nobenega razloga za Konec stavke newyorških grafikov NEW YORK, 8. — Stavka grafikov v New Yorku se je danes končala. Grafiki so sprejeli kompromis, ki ga je predlaga! vladni posredovalni urad. Sporazum določa zvišanje plače za 3,75 dolarjev tedensko in ustanovitev preiskovalne komisije, ki bo odločala o morebitnem nadaljnjem zvišanju. Jutri zjutraj bodo torej po enajstih dneh listi v New Yor-ku zopet izšli. nove volitve na FMBm HELSINKI. 8. — Predsednik Baasikivi je sporočil, da se je odločil razpustiti parlament in razpisati splošne volitve. To je bilo sklenjeno na seji v,ade. Volitve so bile določene na 7. m 8. marca 1954, skupnosti, v kateri bo evrop- j strah, da bo moč Zahoda slu-ska skupnost sestavni del. Za-i žila zlu in nasilju. Nasprotno, gotovih bomo. da bo med si- • osnovno načelo Združenih na-lami Anglije in Zp.A in oni- ' rodov, ki se ga držimo; je, da mi evropske obrambne skup-1 morajo biti jamstva proti na-nosti na evropski celini traj- j padu splošno veljavna, no in tesno sodelovanje. Fran-! Ce bomo ostali močni, zdru-coski zunanji minister je raz-j ženi in vztrajni, bo mogoče ložil vprašanja, pred katerimi j postopoma rešiti težavna vpra-je njegova vlada glede evrop- sanja, ki so toliko časa ostala ske obrambne skupnosti. Se-, nerešena. V tem duhu smo ________________________________j proučili zadnjo noto sovjetske I vlade in odobrili besedilo na-| ših odgovorov, ki naj bi pri-i peljali do bližnjega sestanka štirih zunanjih ministrov. U-pamo. da bo ta sporazum pomenil napredek k združitvi Nemčije v svobodi, pa tudi k sklenitvi avstrijske pogodbe in k rešitvi drugih mednarodnih vprašanj. Pregledali smo položaj na Daljnem vzhodu. Neposredni cilj naše politike ostaja sklicanje politične konference, ki jo predvideva sporazum o premirju na Koreji. To bo sredstvo, da se doseže mirna rešitev korejskega vprašanja in da se doseže napredek v vzpostavljanju normalnejših pogojev na Daljnem vzhodu in v jugovzhodni Aziji. Pozdravljamo hrabre francoske sile in sile treh pridruženih držav, ki se v Indokini borijo v okviru Francoske zveze za obrambo neodvisnosti Kambodže, Laosa in Vietnama. Znana nam je važnost njihovega prispevka k obrambi svobodnega sveta in nadaljevali bomo s sodelovanjem, da se obnovi mir in vrne stabilnost na to področje. Naši sestanki so okrepili našo enotnost, utrdili našo odločnost in ojačili naše upe. Z zaupanjem v osnovna načela naše akcije in enotni v naših pogledih, smo odločeni vztrajati v naši politiki, katere namen je edino služiti miru in ga zagotoviti.« Besedilo uradnega poročila Nobenega napredka v Panmunjomu PANMUNJOM, 8. — Voditelj delegacije združenega poveljstva general Dean je danes predložil kitajsko-ko-rejski delegaciji načrt sporazuma za politično konferenco o Koreji in izjavil, da je pooblaščen tak^ sporazum podpisati Dean je izjavil, da gre za zadnjo ponudbo, in ta načrt so odobrile vse zainteresL rane države. Severni so načrt odločno zavrnili. Južnokorejski delegati so današnjo sejo bojkotirali. Načrt združenega poveljstva ne vsebuje praktično nobenega novega elementa, pač pa ponavlja že stavljene predloge. Na podlagi tega načrta bi bile nevtralne države lahko povabljene na konferenco brez glasovalne pravice, toda Sovjetska zveza mora na konferenci imeti glasovalno pravico Dalje se predlaga, naj se konferenca sestane v Ženevi v času od 28 do 42 dni po končam pripravljalni konferenci. Medtem je glavna skupščina OZN potrdila sklep političnega odbora o prekinitvi debate o Koreji. Tajništvo OZN pa je delegatom razdelilo brzojavko kitajskega zunanjega ministra Cuenlaja, ki obtožuje ZDA, da ovirajo sklicanje politične konference Ueunudska konferenca. Joseph Laniel, predsednik Eisenhower in Winston Churchill pred Mid-Occan Club pred začetkom razgovorov. je prebral zbranim novinarjem načelnik britanskega tiskovnega urada Robb. Njega, Eišenhovverjevega tiskovnega predstavnika Hagertyja in francoskega načelnika tiskovnega urada Baeyensa so novinarji obsuli z vprašanji, vendar so vsi trije sistematično molčali. Edino, kar so povedali, je novinarje razočaralo — nobeden izmed «treh velikih« ne bo imel tiskovne konference. Sploh trdijo,, da so novinarji med konferenco na Bermudih ^največ trpeli, ker uradni predstavniki na eni strani sploh niso hoteli govoriti, kadar pa sp kaj povedali, je bilo nato toliko popravkov, pojasnil, dodatkov, okrajšav in. črtanj, da nihče ni več vedel, kje se ga glava drži. Zaradi tega se je med novinarji pojavila zasoljena krilatica; «Edino mladoporočenci na poročnem potovanju vedo na Bermudih. kaj počenjajo.« Bermudi so namreč priljubljeni cilj za medene tedne. Zvedelo se je le toliko, da so na zadnji, najdaljši seji «trije veliki« nadaljevali diskusijo o Daljnem vzhodu, ki so jo začeli na predpoldan-ski seji, in nato prešli na druga vprašanja, med njimj ponovno ha evropsko obrambno skupnost. Nekaj pred zaključkom konference se je . razširila govorica, da so ZDA'obljubile evropskim zaveznikom ((dopolnitev atlantskega zavezništva z atomskim orožjem«, pri čemer bodo s tem orožjem razpolagale samo posebne ameriške enote na evropski celini. Prvi komentarji na bermudsko poročilo poudarjajo, da je sestavljeno v samih splošnih frazah, tako da bi lahko bilo napisano tudi pred konferenco. Zaradi tega, trdijo, je težko takoj formulirati komentarje. Vsekakor pa so bili tisti, ki so od konference upali določene konkretne rezultate, razočarani. V Parizu z zaključnim poročilom konference niso zado. voljni; to razpoloženje izražajo tudi že prvi komentarji v popoldanskem tisku ki poudarja. da je vpiašanje, ki Francijo najbolj zanima, sc pravi evropska obrambna skupnost, ostalo tam, kjer je bilo pred konferenco. Tako Churchill kot Eisenhower sta priporočala Lanielu ;n Bi-daultu. naj se z ratifikacijo pariške pogodbe omogoči u-resničenje obrambne skupnosti. Bidault, pravijo listi, je storil, kar je bilo v njegovi moči, da bi prepričal oba partnerja, da ima kljub vsemu prizadevanju vlade zadnjo besedo vendarle parlament; toda, kot pravi neki list, so Bidaulta »poslušali, ne pa razumeli«, zlasti še, ko je zahteval večja jamstva od Anglije in ZDA za primer nemške oborožitve. Glasilo vzhodnonemške kom-informistične stranke »Neues Deutschland« pa piše, da je namen bermudskih sklepov, da se prepreči uspeh berlinske konference štirih. V Moskvi še ni nobenih komentarjev Današnja ((Pravda« objavlja samo kratko poročilo o konferenci na Bermudih. Poročilo pravi, da je Churchill povedal Pis< nho-werju, da je trgovina z ZSSR za Anglijo bistveno važna. Sele pozno zvečer je moskovski radio oddal prvi komentar na bermudsko poročilo Moskovski radio je poudaril, da pomeni to poročilo »izražanje namena zahodnih držav, da nadaljujejo z napadalno politiko atlantskega pakta, to je, s politiko hladne vojne«. Radio je tudi o-pozoril, da bermudsko poroči. !o nikjer ne govori o potrebi" da »e konča vojna v Indokini. trenj in medsebojnega nezaupanja, ki jih prinaša sleherni poizkus organiziranja sistema. ki naj bi bil sprejemljiv za vse za svetovno nadzorstvo in inšpekcijo. Mednarodni organizem za atomsko energijo bi lahko prevzel odgovornost za zbiranje, vskladiščenje in varstvo prispevkov teh cepljivih snovi. Iznajdljivi duh naših znanstvenikov bi lahko našel sistem varnosti, na podlagi katerega bi taka bar.ka cepljivih snovi lahko bila varna pred poizkusom polastitve teh zalog. Najvažnejša naloga tega organizma bi bila pripraviti metode, na podlagi katerih bi bile cepljive snovi določene za miroljubne podvige človeštva. Mobilizirali bi lahko izvedence za uporabljanje atomske energije v kmetijstvu, zdravilstvu in v druge miroljubne namene. Lahko bi se tudi določil povsem poseben smoter; dobavljati zadostno električno energijo tistim področjem sveta, kjer ta primanjkuje, Na ta način bi države, ki bi dale svoj prispevek v cepljivih snoveh mednarodnemu organizmu, lahko stavile del svoje sile v službo potreb sveta in ne v službo svojega strahu«. Nato je predsednik Eisenho-wer poudaril, da bi bile ZDA pripravljene skupno z glavnimi zainteresiranimi podvzeti proučevanje načrtov, na podlagi katerih bi se podobna miroljubna uporaba atomske energije lahko izvajala. Za tem je Eisenhower izjavil, da je pripravljen predložiti ameriškemu kongresu načrt, ki temelji na sledečih štirih točkah: «1. uvesti svetovno anketo, kako naj se atomski material najbolj učinkovito uporablja v miroljubne namene: 2. začetek zmanjševanja uničevalnega potenciala svetovnih a-tomskih zalog: 3. omogočiti vsem narodom vseh držav sveta, da ugotovijo, da se velike sile sveta, tako na Vzhodu kakor na Zahodu, zanimajo bolj za človeške težnje kakor za vojno orožje; 4. odpre naj se r.ova možnost za miroljubne razgovore in naj se vsaj načnejo v novem duhu številno in težka vprašanja, za katera je treba najti rešitev na javnih in privatnih konferencah, če Se hoče, da se svet sprosti nedelavnosti, ki jo povzroča strah, in da krene po poti miru.« Se prej je Eisenhower izjavil, da so danes atomske bom. be bolj učinkovite od orožja, k: je bilo napravljeno ob nastopu atomske dobe. Dodal je; »Vodikovo orožje odgovarja kot sila milijonom ton trini-trotoluena.« Dejal je nato, da so ZDA od leta 1945 dalje povzročile 43 atomskih eksplozij in da ameriške zaloge atomskega orožja dnevno naraščajo ter presegajo po uničevalni sili celotno količino vseh izstrelkov in vseh bomb, ki so jih izstrelile ali odvrgle vse vojskujoče se države v vsej drugi svetovni vojni. Predsednik je zatem dejal, da pozna tajnost atomske sile tudi Sovjetska zveza, ter je omenil sovjetske atomske poizkuse in je pripomnil, da je treba v sedanjem položaju upoštevati sledeče elemente: «1. znanje o atomski sili, ki ga sedaj imajo v štirih državah (ZDA, Kanada, Velika Britanija in Sovjetska zveza), bodo konec koncev pridobile tudi druge države; 2. velika količinska nadmoč v atomskem orožju in možnost strahovitih represalij ne predstavlja sama na sebi preventivnega ukrepa proti strahotnim pokolom in uničenju, ki bi jih. povzročil nenaden napad.« Nato je predsednik izjavil: «Ce bi se izvršil napad r.a ZDA. bi bila naša reakcija nagla in odločna. Toda če bi dejal, da je obrambna zmogljivost ZDA taka. da 'oj napadalcu lahko zadali strahotne izgube: če bi dejal, da ie možnost ameriške represalije taka. da bi bilo ‘.zemlje napadalca uničeno, nc bi dejansko izrazil smotrov in upanja ZDA. Ustaviti se pri takih zaključkih bi pomenilo dokončno potrditi misel, da sta dva atomska kolosa obtožena stati v nedogled drug nasproti drugemu v medsebojnem nezaupanju v svetu polnem terorja« O razvoju atomskega orožja je predsednik izjavil, da je atomsko orožje praktično pridobilo značaj klasičnega orožja v ameriški vojski. V zvezi s prihodnjo konferenco štirih v Berlinu je Ei-senhover izjavil, da gleda ameriška vlada na to konferenco z zaupanjem m iskrenostjo in da si bo prizadevala. da bi konferenca dala konkretne rezultate v korist miru »Nismo nikoli predlagali ali svetovali, je pripomnil predsednik, naj se Sovjetska zveza odpove temu. kar ji zakonito pripada, in tega ne bomo nikoli napravili. Nikoli nismo rekli, da je rusko ljudstvo sovražnik, s katerim čijr kianjamo pogajanja ali združitev'" v plodno prijateljstvo. Upamo, da bo konferenca odprla pot odnosom s Sovjetsko zvezo, ki bi omogočili svobodne človeške stike med narodi Vzhoda in Zahoda«. Na koncu je Eisenhower izjavil; «Pred vsem svetom ZD Amerike izpovedujejo. svojo odločenost, da prispevajo k rešitv; strahotne atomske dileme, da se posvetijo z dušo in telesom iskanju poti, ki naj dovoli čudovitemu ustvarjalnemu duhu človeka, da se posveti ne njegovemu uničenju pač pa njegovemu življenju«. V svojem govoru je Eisen-hower tudi poudaril, da bodo ZDA še dalje podpirale OZN. Sovjetski delegat Višinski je na vprašanje novinarjev, kaj misli o tem govoru, izjavil, da mora govor prej skrbno proučiti. Indijski delegat Kriš. na Menon je izjavil: «Govor predsednika Eisenhovverja odgovarja moji ideji, na podlagi katere je potrebno, da glavni tajnik OZN seznani svet o nevarnosti, ki jo prinaša atomska energija.« V krogih francoske delegacije so zlasti zadovoljni, ker je predsednik predlagal privatne sestanke med predstavniki velesil, kar je že predlagal francoski delegat Jules Moch. Predsednica glavne skupščine gospa Pandit je izrazila upanje, da bodo vsi državniki govor skrbno proučili. Pred splošno stavko javnih uslužbencev v Italiji Stavki so se včeraj pridružili tudi vsi sindikati javnih služb C1SL • Ull za preložitev splošne stavke v industriji na januar RIM, 8. — Državni uradniki raznih kategorij, včlanjeni v krščansko - socialni sindikalni organizaciji CISL. so se danes pridružili splošni stavki državnih nameščencev, ki bo v petek, 11. decembra. Pod predsedstvom podtajnika CISL Morellija so se sestali predstavniki vodstev raznih sindikatov s področja javnih služb in proučili položaj, ki je nastal, ker vlada ni hotela sprejeti zahtev sindikatov javnih uslužbencev CISL, ki so jih še nedavno prikazali predstavniki te organizacije raznim ministrom. Po seji je bilo izdano poročilo, ki pravi, da vlada sploh ni hotela upoštevati predlogov v zvezi z dvema osnovnima- vprašanjema, ki se pojavljata v okviru zakona o pooblastilu (1. čimprejšnja izvedba izboljšanja plač. 2. za-jamčenje pravice do stavke) in da je bilo zato soglasno sklenjeno, da bodo javni u-službenci vseh kategorij izvedli 11. decembra 24-urno stavko. To stavko, pravi poročilo je treba razumeti «kot protestno dejanje zaradi slabega položaja, v katerem so se znašle zainteresirane kategorije ,ker ni bil sprejet niti najmanjši del njihovih zahtev«. Kaže torej, da bo stavka javnih uslužbencev, kljub raznim pozivom in kljub grozečim zahtevam monarhistov, naj vlada najstrože nastopi proti državnim uradnikom,-ki bi si upali stavkati, zajela praktično vse javne službe in uslužbence. To bo obenem po. menilo udarec za avtoriteto vlade, saj se ji upirajo celo sindikati njene politične barve, ki jih vodijo demokristjan-ski poslanci tako imenovane sindikalistične skupine. Na drugi strani pa še ni gotova izvedba splošne stavke industrijskih delavcev 15. decembra. Kongres socialdemokratske sindikalne organizacije UIL je namreč odobril stališče izvršnega odbora, ki se mu zdi stavka 15. decembra izolirano neučinkovito dejanje, in predlagal resnejšo sindikalno akcijo, ki bi se pa začela šele v januarju, ker sodijo, da bo delavce pred božičnimi prazniki težko pridobiti za daljšo borbo. Resolucija, ki jo je sprejel kongres UIL, pravi, da mora splošni stavki slediti koordinirana in učinkovita sindikalna akcija in da je treba predvsem prizadeti industrijce v najobčut-ljivejših sektorjih, kjer bi bila akcija delavcev najobčutnejša. Resolucija kongresa UIL pravi še, da je osnovno gospodarsko in socialno vprašanje v Italiji razvoj notranjega tržišča, kar pa je mogoče doseči samo s povečanjem kupne moči delavskega razreda in s povečanjem možnosti dela, to je, z racionalno politiko produktivnih investicij in s povišanjem realne mezde. PRIMORSKI DNEVNIK »po.n»i»Ki i>kkvi Na današnji dan so leta 1943 enote XIV. divizije napadle Kočevje. 9. decembra 185* DANES, sreda 9. decembra Valerija, Savica Sonce vzide ob 7.34 in zatone OD 16.20. Dolžina dneva 8.46 nuni vzide ob 10.08 in zatone ob 19.zv. Z zadnfe SejG1 1AKO Sc PR£DSTAVLJA italijanska „ demokracija “ DISKRIMINACIJE PRI NAPREDOVANJU »politično nezanesljivih" uslužbencev izvršnega odbcra 0F Predsinočna seja Izvršnega odbora Osvobodilne fronte je bila posvečena pregledu delovanja OF v zadnjih tednih In razpravi o najnujnejših bodočih naogah v zvezi s trenutnim političnim položajem. O uspelih spontanih proslavah desete obletnice AVNOJ ie poročal tajnik S. Bole. Dejal je, da je bilo 23 proslav na sedežih krajevnih organizacij in da je naše ljudstvo globoko razumelo velik pomen proslave tega zgodovinskega datuma prav danes, ko se hoče z dik tati zadati še en udarec odloku AVNOJ o priključitvi vsega slovenskega ozemlja k svobodni Sloveniji in Jugoslaviji Tajnik je nato poročal o množičnih obiskih našega prebivalstva borcem slavne jugoslovanske armade in poudaril, da je doslej nad tisoč družin prispevalo za nabave zastav 'n raznih daril. Pohvalil je zlasti mladino, ki je bila vsepovsod pobudnik in organizator teh neposrednih stikov našega ljudstva z našo vojsko, ki v teh težkih trenutkih ščiti naše pravice in ki je preprečila, da bi bil izvršen osmooktobrski diktat. Predsednik OF tov. F. Stoka je poročal o potovanju in stikih, ki jih .je imela tričlanska delegacija OF v Jajcu in Sarajevu na proslavi X. obletnice AVNOJ- Nato je poročal še o delu na spomenicah prebivalstva posameznih krajev, ki bodo poslane jugoslovanski vladi. Po obširnem in temeljitem razpravljanju o sedanji politični situaciji in o bodočih nalogah, so bili sprejeti sklepi: 1. o nalogah Osvobodilne Ironte v zvezi s petorno kon-lerenco o Trstu; 2. o sklicanju posebne seje Izvršnega odbora, ki bo pretresla gospodarski in socialni položaj Trsta po 8. oktobru; 3 o organiziranju legalnih obiskov jugoslovanskih borcev zlasti na dan praznika JLA, ki pade na 20. t. m.; 4 o prireditvah Novoletne jelke, ki bo prirejena na sedežu osnovnih organizacij ob čim večji podpori centra. Med raznimi drugimi vprašanji je bilo na seji govora se o položaju slovenskih šolnikov, o Narodni študijski knjižnici in o Glasbeni Matici. Prizadeti so želeasnlCarji, ki se ne strinjajo s sedanjim klerofašističnim režimom ter Slovenci Po sebi sodijo Včerajšnji videmski cMes-saggero» se razburja, ker u-gledni londonski list «Ti-mesn ni hotel objaviti pisma, ki mu ga je poslal tržaški novinar dr. Babudieri. Ze samo dejstvo, da. se nad tem razburja fašistični «Mes-saggero« pove mnogo, v o-stalem pa si lahko predstavljamo, kakšne neumnosti je moral kvasiti omenjeni novinar v svojem pismu o ((tržaškem vprašanju» če spravlja aMessaggero» to pismo v zvezo s tistim, ki ga je kakim 20 angleškim listom poslal bivši angleški vojak in sedanji bogoslovec v Trstu Wolkers in katerega ni objavil niti en angleški list. Londonski «Times» je na račun ((tržaškega vprašanja» zapisal sicer že marsikatero netočnost, da ne rečemo neumnost, toda očitno se je njegovim urednikom zdelo Babudierijevo pismo le preveč bedasto, da bi zagledalo luč sveta prav v Angliji, kjer j* tisk kljub vsemu mnogo resnejša zadeva kot v Italiji, kjer prenese vse po načelu «tutto fa bro-do...» Tudi tržaški železničarji se pripravljajo na stavko. Kakor prejšnje stavke bodo tudi to stavko železničarji napovedali, ker glavno železniško ravnateljstvo noče ugoditi njihovim mezdnim zahtevam ter ločiti njihovega službenega pravilnika od pravilnika državnih uslužbencev. Ko smo pred to upravičeno stavko vseh železničarjev, pa ne moremo mimo diskriminacij političnega značaja, ki se dogajajo v Trstu v škodo tistih železničarjev, ki jih nimajo za dovolj «patriotske» in zanesljive. Te diskriminacije so hudo prizadele pre cejšnje število uslužbencev državnih železnic. Pisali smo že o premeščanju slovenskih in tudi italijanskih demokratičnih železničarjev v notranjost Italije, danes pa bomo prikazali, kako železniško ravnateljstvo zapostavlja železniške uslužbence pri napredovanju. 31. decembra 1952 je železniška uprava prevedla u-službence 10. kategorije, ki so imeli do tega pravico, v 9. kategorijo, in sicer tako imenovane učence («alunni»), ki jih je imenovala za podnačel-nike («sottocapi»), pri tem pa jih je okoli 20 izpustila, čeprav so imeli za to vse kvalifikacije. Prav tako niso povišali nekaterih podnačelni-kov v načelnike (capo gestio-ne), čeprav so izdelali predpisane izpite. Med prizadetimi so bili vsi klasificiram med odlične ter so mnogi o-pravljali posle višje kategorije kakor bi jih morali opravljati spričo svojega čina. Po pravilniku imajo učenci po petih letih stalnosti v službi pravico do napredovanja v čin podnačelnikov. Železniško ravnateljstvo pa se tega ni držalo in je prizadejalo krivico skupini kategorije učencev, ki imajo tudi od 10 do 14 let službe, ter so bili 31. decembra 1947 sprejete med stalne uslužbence, čeprav je minilo od tedaj že skoraj leto dni, pa jim še zdaj niso povedali vzroka zapostavljanja. Prizadeti so se po svojem sindikatu (SFI) obrnili v Rim, kjer pa so jim samo potrdili, da nimajo, kar se službe tiče. nič proti njim ter, da gre najbrž za kake «druge razloge«. ki železniški direkciji niso znani. Ker so bili od napredovanja izključeni uslužbenci, ki so drugačnega političnega mišljenja kakor ljudje, kateri so sedaj na vladi, ali pa ki so Slovenci, je povsem jasno, da gre za grobo politično diskriminacijo. Sindikat se je zato obrnil na višjega upravnega ravnatelja dr. Vitellija, ki je svoj čas obljubil, da bo stvar pojasnil. in uredil, toda tudi dr. Vitelli je raje pozabil na svojo obljubo, ker pač noče priznati. da se v tako imenovani demokratični državi dogajajo tako umazane politične diskri, minacije. Izključitev železniških uslužbencev od napredovanja je tudi proti vsem pravilom, ker učenci po pravilniku avtomatično napredujejo in niso za to potrebni nobeni izpiti. V tem primeru gre za uslužbence, ki so bili konec leta 1947 sprejeti med stalno osebje in bi torej morali biti konec lanskega leta povišani. Italijanske oblasti so torej začele z diskriminacijami, še preden je bil v Rimu sprejet načrt zakona o uslužbencih ZVU, katerega zloglasni četrti člen grozi vsem tistim, ki niso držali za Italijo, da ne bodo sprejeti v službo. Železničarji se vprašujejo, kaj bi šele bilo, če bi res prišla sem Italija. V takšni obliki se nam torej predstavlja italijanska «demokracija», ki se s svojim ravnanjem prav nič ne razlikuje od fašizma. Tudi fa- šistični režim je poznal in u-veljavljal take diskriminacije od zapostavljanja pri napredovanju režimu nezaželenih elementov, pa do premeščanja v Južno Italijo. Pred stavko industrijskih delavcev Tudi tržaški sindikati se bodo pridružili stavki ki so jo za 15. decembra proglasili za industrijsko stroko sindikati v Italiji. V ta namen se je že sestala izvršna komisija Delavske zbornice ter sklenila, da se pridruži stavki italijanskih industrijskih delavcev. Jutri pa bo skupščina Enotnih sindikatov, ki se je bodo udeležili člani upravnih odborov raznih sindikalnih zvez, tovarniških odborov in pododborov ter zaupniki industrijskega sektorja. Na skupščini bodo razpravljali o pridružitvi E-notnih sindikatov k stavki industrijskih delavcev v Italiji. To je nov dokaz, da tukajšnji sindikati sploh niso več sposobni voditi samostojne borbe in morajo vedno čakati na iniciativo iz Italije. Poslopje za 26 milijonov brez ogrevalnih naprav Kat smo že poročali, je pred dnevi bila izročena prometu nova prepotrebna pomožna avtobusna postaja na Trgu Stare mitnice. Kot so javljali listi, sta zgraditev in oprema te postaje stala 26 milijonov lir. Nedvomno je to zelo visoka vsota. če pomislimo, da je poslopje zgrajeno izključno iz železobetona in da jo predstavlja 18 stebrov - nosilcev in železobetonska streha, med tem ko so stene steklene, notranje opreme pa t akorekoč sploh. ni. Kljub tako visoki ceni, za katero bi lahko zgradili vsaj 12 ljudskih stanovanj, pa niso pomislili niti na to, da potrebuje tudi tako poslopje za zimo ogrevalno napravo. Tako nima poslopje niti enega dimnika in so morali sedaj, ko so v notranjosti namestili pečico na drva. napeljati dimno cev kar skozi stekleno zunanjo steno na prosto. Seveda je tam stena sedaj vsa okajena kot pri kakšni provizorični ciganski baraki. Poleg tega je taka rešitev kurjave in odvajanje dima tudi skrajno neestetska posebno še za središče mesta. Zato se upravičeno vprašujemo, kako je mogla kolavda-cijska komisija odobriti končana dela in kako je sploh mogoče, da pri tolikih stroških manjka poslopju najosnovnejša pritiklina? m Dela na Istrski cesti in sicer na odseku med Ul. Industrie in Trgom Pestalozzi so v polnem teku. Poleg težkega buldožerja delata tudi dva motorna kopalca zemlje od katerih je eden navaden, drugi pa posebne vrste za kopanje jarkov. Trenutno cesta sploh ni podobna cesti, pač pa velikanski strugi hudournika takoj po nalivu. Jame so polne smrdljive vode, ki priteka iz odprtih odtočnih kanalov-Sedanje deževje močno ovira dela in če bo tako vreme še nekaj časa trajalo, jih bodo morali verjetno začasno celo prekiniti. Opaziti je tudi, da je pri delih zaposlenih zelo malo delavcev, kar seveda poleg neprimernega vremena tudi vpliva na počasnost del in bi zato bilo koristno in v vsestranskem interesu mesta, da bi gradbeno podjetje, ki je menda rimsko, upoštevalo županov poziv podjetjem, da naj zaposlijo čimveč delavcev. vil q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri 10. decembra 1953 ob 20.30 uri gostovanje v NABREŽINI z Gorkijevo dramo Ml 1 Prodaja vstopnic pri Slavku Pertotu. .J «U čelen Trsle lučke ni pr moaje lubce gorijo tri» ta pesem, ki so jo peli naši očetje in dedje, ko so fanto-vali, je pač neovrgljiv dokaz, da so barkovljanska pobočja slovenska zemlja. In zemlja na kateri stoji miramarski grad in se razprostira park, je bila nekoč last Cemparjenih in Kranjčevih s Kontove-la in Proseka. Tam pri Stipanu pa stara ledinska imena; Jelovačna, Vrh, Deračja, Fran-kišče ter Mali in Veliki Skr-njak, pa še Pečina in stotine in stotine slovenskih imen od Stivana do Rojana izpričuje, da je to slovenski svet. O vsem tem in še mnogih drugih zanimivostih boste brali v ((Jadranskem koledarju)) za leto 1954, ki si ga takoj nabavite, dokler ni vsa naklada razprodana. M S532529 III. OKRAJ Danes 9. t. m. bo ob 20. uri/ Ulici Montecchi 6, IV. seja vršnega odbora. ( GLEDALIŠČE VEKDjJ Jutri ob 20.30 za red «8» Vt*!' terju in balkonih ter za red uudniAimi Barkovljanski ribiči nam pišejo: Italijanski ribiči iz okolice Gradeža in drugod so v preteklem tednu lovili z Plačilnimi mrežami po tržaški obali vse od Devina pa prav do Barkovelj. Lovili so tik ob obali, kar je po vseh mednarodnih predpisih strogo prepovedano, saj se tako uničuje ribji zarod. Poleg tega pa obstaja poseben zakon, ki prepoveduje ta način lova v vodah en kilometer od obale. Ribiči so lahko ves teden opazovali ta lov, oblasti, ki so poklicane zato, da skrbe tudi za zaščito rib in ribjega bogastva, pa menda tega početja niso videle. Upamo, da se bodo odgovorni organi zganili in prepovedali tak način lova. Umetniška razstavo Županstvo sporoča, da bo danes 9. decembra ob 18. uri v občinski umetniški galeriji, v pritličju občinske palače, slikar Nino Ferizi otvoril o-sebno razstavo AMERIKAMCI PRODAJAJO 10 LADIJ TIPA ,IIBERT¥, S PRVE REDNE JESENSKE SEJE ZG0NIŠKE61 OBČINSKEGA SVET« TRST POTREBUJE LADJE da vzdrži tujo konkurenco Vzgledna skrb zgonižke občine za potrebe slovenskega šolstva Za december je iz Trsta predvidenih le 88 odhodov ladij iz severnih pristanišč in iz Benetk pa nekaj 100 V dnevnem biltenu, katere- zgradili 94 tisoč ton moder- Resnost in plemenitost Ko včerajšnji sMessagge-ro» poroča o aretaciji še dveh oseb v zvezi s fašističnimi izgredi 4., 5. in 6, novembra, pravi za aretiranega poštnega uradnika Narcisa Nonina, proti kateremu ima tožilstvo priče in dokumente, naslednje; ((Gospod Nonin je bil aretiran, ne da bi bil obtožen kakršnega koli dejanja in v družini poštnega osebja je njegova aretacija povzročila globok vtis tudi zaradi u-gleda, ki ga je užival zaradi poštenosti, resnosti in plemenitosti nacionalnih ču-stev». IFimi I/EČJA KRIŽU TRŽAŠKIH LflDJEDKLIVUC FEBRUARJA BO BREZ DELA NOVIH TISOČ DELAVCEV Doslej brezuspešne vse intervencije tovarniškega odbora za zagotovitev dela Ladjedelnica Sv. Marka je v vedno večji krizi. Kljub zadnjemu nastopu tovarniškega odbora, ki se je obrnil na vse oblasti, ni bil doslej sprejet še noben ukrep, da bi se zagotovilo ladjedelnici vsaj nekaj novega dela. Sedaj je ravnateljstvo uvrstilo 170 delavcev v skupino, ki je v pri; čakovanju na delo :n ki ni prav nič udeležena v produkciji v ladjedelnici, Te delavce držijo v baraki, češ da tako ne ovirajo ostalih delavcev, ki so zaposleni. To stanje pa ne pomeni le neproduktivnost, marveč tudi znatno znižanje prejemkov, ker ti de lavci ne doDivajo nič akordnih dodatkov, plača pa je zelo nizka. Zato so med delavci tudi že razpravljali, da bi odstopili v prid tem delavcem 3 odstotke akordnega dodatka tisti delavci, ki presežejo 70 odst. tega dodatka, in sicer zato, da bi ie neaktivnim delavcem nekolik? izboljšala božična nagrada. Položaj v ladjedelnici pa se bo že meseca februarja še bolj poslabšal. Takrat bosta končani veliki petrolejski ladji, medtem ko še ne bosta splovljeni dve pettisočtonski ladji, ki bosta služili za zvezo z Afriko. Tako bo februarja kakih novih tisoč delavcev brez posla, ker ne bo več nobene ladje, ki bi jo bilo treba opremiti. Prav zato so delavci v svoji spomenici oblastem zahtevali, da se ladjedelnici dodeli popravilo kake večje ladje, tako da ne nastane prevelik presledek med dograditvijo ladij, ki so v delu in tistih, ki bi jh morebiti plovne družbe naročile. Kot vse kaže. ne bo za sedaj tudi nobenih popravil, čeprav so jih jim že v Rimu obljubljali. K vsem navedenim lastnostim g Nonina ob javljamo kot komentar gornjo fotografijo, ki prikazuje o-menjenega gospoda v trenutku. ko na Trgu Goldoni izkazuje «resnost in plemenitost svojih nacionalnih čustevs. Tragična smrt Barkovliana v planinah ((Ljubljanski dnevnik« od 7. dec. javlja naslednje: «V petek popoldne so našli v skalnati preseki nad vasjo Srednji vrh na Gozdom Martuljkom moško truplo, ki je bilo že razpadlo. Komisija je ugotovila, da gre za Joža Ščuko iz Barkovelj pri Trstu. Pokojni ie bil avgusta meseca na počitnicah v domu na Srednjem vrhu, odkoder je po končanem dopustu odšel v Gozd Martuljk. Verjeto je na ozki stezi omahnil v prepad«. Pokojnik je bil še v lanski sezoni uslužben pri SNG v Trstu, bil je zaveden Slovenec in splošno poznan v Bar-kovljah. Gladovno stavka priprtih v zvezi s fašističnimi izqredi Izpuščanje oseb, ki so bile priprte v zvez; s preiskavo, ki je sledila novembrskim fa. šističnim izgredom, se nadaljuje. V nedeljo so bili izpuščeni znana Piero Almerigo-gna in Oreste Mioni ter Fa-bio Lonciari, Egidio Fabbret-to in Argeo Stoch, včeraj pa še Francesco Ferrante. V zaporu je tako od druge skupine aretiranih (od prve skupine so že vsi na svobodi) še 9 oseb, ki so včeraj začele z gladovno stavko v znak pro-testo proti svojemu priporu. ga izdaja tržaški center za gospodarski razvoj, je bila v zadnjih dneh objavljena zanimiva vest povzeta iz lista »Hamburger Anzeiger«, katero prinašamo dobesedno: «V ameriškem senatu so predložili zakonski načrt imenovan »The Trieste Ship Act of 1952», ki predvideva prodajo s strani ameriške vlade 10 enot tipa «Liberty» tržaškim brodarjem. Takoj ko bosta obe zbornici zakon odobrili in ko ga bo podpisal predsednik, bo lahko katerakoli pomorska neodvisna družba, ki ima sedež v Trstu, kupila eno ali več enot tega tipa po ceni in pod pogoji, katere predvideva zakon iz 1946. leta za prodajo trgovskih enot«. Zgornja vest potrjuje že prejšnje govorice o nameravani prodaji ladij tipa «Li-berty» tržaškim brodarjem. Vest je za Trst toliko bolj zanimiva, ker Trst v resnici potrebuje svoje ladjevje. Dovolj je, če omenimo, da je za december predvidenih komaj 38 odhodov iz pristanišča, ko imajo konkurenčna severna in tudi beneško pristanišče po nekaj sto odhodov na mesec. Poleg tega gre velika večina odhodov na račun tujih zastav, zlasti ameriške in italijanske. Vest pa je zanimiva tudi zaradi značilne zgodovine okrog ladij omenjenega tipa Trst bi namreč lahko kupil večje število ladij, ko se je pričela svetovna pomorska konjuktura v začetku 1946. leta. Takrat so se vse tovrstne kupčije končale tako, da so ladje odplule v Italijo in u-stvarile italijanskim pomorskim baronom milijardne dobičke. Sedaj je konjuktura že minila in bi nakup ladij omenjenega tipa bil mnogo manj donosen, ker so ladje zastarele in zelo neekonomične, vendar pa bo po vsej verjetnosti še vedno ugoden Poleg nakupa ameriških ladij bi bilo treba v Trstu zgraditi moderno ladjevje, ki bi bilo sposobno konkurirati na važnejših rednih progah .Tudi pri tem vprašanju ne moremo mimo izkušenj zadnjih let. S pomočjo več kot 20 milijard pomoči ERP so v Trstu TRAGIČNO ODKRITJE V STANOVANJU V UL. FARNETO Smrt dveh zakoncev zaradi zastrupitve s plinom Po vseh znakih sodeč je tragični dogodek pripisati nesreči nega in ekonomičnega ladjev. ja, ki pa v celoti vozi iz italijanskih konkurenčnih pristanišč. Sele sedaj, 8 let po vojni, so v tržaških ladjedelnicah pričeli graditi 2 modernejši ladji, ki bosta vozili iz Trsta. Vprašanje trgovske mornarice je toliko važnejše, ker je brezposelnost med mornarji izredno visoka in ker se je znižalo število mornarjev vpisanih v Trstu na neznatno število, ki je za 5 do 6-krat manjše kot po prvi svetovni vojni. Nove ladje, pa čeprav zastarelega tipa «Liberty», zlasti pa gradnja modernega ladjevja, lahko v znatni meri olajšajo krizo. Nove ladje in nove pomorske proge pa bi obenem pomenile važen prispevek k okrepitvi prometa in vse gospodarske dejavnosti. Kljub mnogim intervencijam občina še vedno nima kmetijske nadaljevalne šole Do božiča bodo dobili javni telefon v Saležu, Gabrovcu in na postaji Prosek Kot smo že objavili v včerajšnji številki našega dnevnika, je bila v nedeljo dopoldne prva redna seja občinskega sveta zgoniške občine v jesenskem zasedanju. V prvi točki je župan tov. Vladimir Obad podal izčrpno poročilo o delovanju občinske uprave v času od 2. avgusta do 6. decembra t. 1. ter poudaril, da je občinski odbor posvetil vsem vprašanjem, ki težijo občino in prebivalstvo, vse svoje delo in trud ter jih skušal rešiti v splošno zadovoljstvo. Pri tem pa je naletel na velike, često nepremostljive težave, kajti dohodki zgoniške občine le v neznatni meri kri. jejo-vedno bolj naraščajoče izdatke. Zupan je nato omenil položaj otroške kolonije v okviru IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Svojevrstno maščevanje opeharjenega človeka Polastil se je dolžnikovega kamiona in se z njim vozil dokler ni porabil ves bencin, potem je šel k sorodnikom v cono 6 Sinoči ob 22.12 so v Ulico Farneto št. 9, II. poklicali policijo in ambulanto Rdečega križa, Tu so v stanovanju našli mrtva Ivana Doljaka, starega 75 let in njegovo'ženo Ivano Doljak, roj. Uršič staro 72 let. Našel ju je na tleh njun podnajemnik Guerrino Forza, ki je bil ves dan odsoten in se je malo prej vrnil domov. Našel je plinsko cev odprto in stanovanje je bilo nasičeno s plinom. Na kuhalniku pa je bil lonec z vodo in v njem testenine, ki so bile pripravljene za kuhanje. Zdravnik Rdečega križa je ugotovil, da sta zakonca umrla zaradi zadušitve s plinom. Na tleh sta ležala tesno drug ob drugem. V stanovanju niso našli nobenega pisanja od pokojnikov in tudi podnajemnik Forza je izjavil, da pokojnika nista nikoli govorila o kakih namenih samomora. Zato sodijo oblasti, da gre po-vsej verjetnosti za nesrečo. Preiskava ae nadaljuj«. Se ena smrt zaradi zastrupitve s plinom Včeraj okrog enajste ure je 18-l»tni Marino Fabiani iz Ulice Commerciale 147 šel obiskat svojo mater stanujočo na Lonjerski cesti štev. 28. Ko je odprl vrata stanovanja mu je močno udaril v nos plin. Mladenič je takoj zaprl plinsko pipo in odprl okna. Sluteč nesrečo je takoj pohitel v spalnico; na postelji je ležal 47-letni Marcel Lutman, ki je živel skupno z njegovo materjo. Ker je Marino opazil, da je bil mož že mrtev, je takoj poklical policijo in Rdeči križ. Doktor Alu je ugotovil, da je pokojni umrl zaradi zastrupitve s plinom že pred desetimi urami. Policija pa je izvedela, da je Marija Špacapan, ki je z njim živela, odšla od doma in se zatekla k neki svoji prijateljici v Ulici San Michele že v nedeljo po nekem sporu z možem. Gre verjetno za samomor, toda ni še gotovo, kakor tudi niso znani še vzroki »Pozdravljen Modest, kam pa greš?«, je 22-letni Nereo Capolla iz Strade del Friuli pobaral svojega 31-letnega znanca Modesta Miroslava Kopacina od Sv Brigide pri Miljah septembra 1951. leta med nekim srečanjem v Kopru. »Pozdravljen, v Trst grem. Kaj pa ti?« mu je Kopacin, ki je sedel za volanom svojega tovornika vrste »Betford« odgovoril. «Tudi jaz bi šel v Trst in če mi dovoliš prisedem k tebi«, mu je takoj segel v bese. do znanec ter obenem odprl vrata in prisedel ker mu je Kopacin med tem že namignil naj le vstopi. Vožnja se je med pogovorom kmalu končala in tako je Kopacin. katerega je Capolla spremljal, okoli 22. ure zapeljal svoje vozilo v garažo «Mondo« na Istrski ulici. Toda že naslednjega dne je Capolla zgodaj zjutraj vstal in se odpravil v garažo, kjer je lastnika naprosil, da bi mu izročil Kopacinov tovornik, ki bi ga po lastnikovi prošnji peljal pred stanovanje, odkoder bi moral Kopacin odpotovati na dolgo pot. Lastnika garaže sta vozilo po pregledu osebne izkaznice izročila Capolli in ta je izginil brez sledu. Sele 11. septembra sta dva agenta upravne policije opazila tovornik na sredi Ceste del Friuli in ker je oviral promet sta ga premaknila na stran. Toda vozilo je ostalo tam cel dan in celo noč in šele naslednjega dne so ga odpeljali na poveljstvo prometne policije, kjer so o zadevi obvestili tudi lastnika, Slednji pa je tatvino že prijavil in dodal, da mu je tovornik ukradel Capolla. Obtoženega je policija začela iskati, toda mladenič je izginil brez sledu. Vse je kazalo, da je odšel v cono B. 30. septembra pa so Capol-lo aretirali na bloku pri Škofijah. Med zasliševanjem je vse priznal, vendar se je izgovoril, da ni hotel vozilo u-krasti pač pa samo škoditi Kopacinu, ker mu je bil slednji dolžan plačilo treh delovnih dni in 50 litrov bencina v skupni vrednosti 7.000 lir. Ker mu Kopacin kljub njegovim prošnjam ni hotel izplačati mu je odpeljal tovornik, da bi mu porabil bencin in drugo. Iz garaže je najprej odpeljal na Prosek in po okoliški^ vaseh, Med povratkom pa mu je zmanjkalo bencina in se mu je tudi pokvarila baterija. Iz strahu je tedaj zapustil avto sredi ceste in odšel v cono B k sorodnikom. Capollo so izpustili na svobodo ter ga pod obtožbo tatvine prijavil; sodišču. Na razpravo pa mladenič ni prišel Predsednik ga je sicer že poznal kot delno slaboumnega in zaradi tega je razpravo kaj kmalu zaključil. Začudil pa se je Kopacinovim izjavam, ko je ta pojasnil, da je Capolla res delal pri njem in da mu je plačeval samo 200 lir na dan «Torej niti za dnevni obrok hrane?« je predsednik presenečen prekinil pričo. Kljub temu, da je tožilec predlagal leto dni zapora je sodišče Capollo oprostilo ker ga okrade, ni ni tožil sodišču. V tem primeru bi ga edino le tožba spravila v zapor, kajti Capolla avta ni ukradel z namenom, da ga proda, temveč le z namenom, da ga začasno u-porabi. Huda prometna nesreče na cesti Sv. Kri2 ProseK Včeraj nekoliko po 19. se je 27-letni Santo Kralj iz Gabrovca štev. 10 peljal na svoji lambreti skupno z ženo po cesti iz Sv. Križa proti Proseku. Nekaj metrov po križišču, kjer se odcepi cesta v Gabrovec, je Kralj, tako je povedal na policiji, zapazil na desni stran! ceste 'nekega človeka, ki je tam stal mirno. Ko pa mu je bil že blizu se je le-ta premaknil proti središču ceste. Ni bilo več pomoči; vozač je podrl neprevidnega pešca, ki so ga kmalu nato odpeljali v tržaško bolnico, ker se je pobil po levi roki, po glavi, si verjetno razbil lobanjo in ne govori, Gre za 62-letne-ga ruskega begunca Fedora Ponomarenka. ki je bival v begunskem taborišču na Proseku Padec 2 motorjem Sinoči nekoliko po 19. uri se je 37-letni Angelo Scodler od Sv, M M. sp. 1244 peljal na motorju «Iso» s svojo 31-letno ženo skozi predor proti Sv. Soboti. Zaradi spolzke ceste je Scodler zgubil nadzorstvo nad vozilom in zletel na tla. Njemu in motorju se ni zgodilo ničesar, žena pa se je pobila po glavi in si pretresla možgane. Verjetno bo ozdravela v dobrih treh tednih. občine, nato pa poročal o delu občinskega odbora na področju šolstva. Tako so dobavili šolama v Zgoniku in Gabrovcu novo opremo, šolama v Zgoniku in Saležu novo zbirko mladinskih knjig, ki bodo postale osnova za šolsko knjižnico, šoli v Zgoniku pa so za višje razrede nabavili šivalni stroj, v načrtu pa je še nabava pletilnega stroja. Nadalje so poskrbeli za razno orodje in mizarsko mizo ter popravilo šolskih poslopij. Zaradi vsega tega sta šolska nadzornika za slovenske šole na Tržaškem ozemlju pohvalil^ delovanje občinskega odbora, ki posveča vso svojo skrb in pažpjo .slovenski šoli. Seveda je še mnogo vprašanj, ki jih bo v tej zvezi treba rešiti. Tako je na primer vprašanje slovenske nadaljevalne kmetijske šole, ki je kljub vsem intervencijam doslej še niso odprli; dalje popravilo strehe šolskega poslopja v Saležu, kar bodo vnesli v trinajsti gospodarski načrt, saj je za popravilo strehe potrebno okoli 6 milijonov lir. Tudi šolsko poslopje v Zgoniku ne odgovarja več svojim zahtevam ter bo treba misliti na zgraditev novega poslopja. Enorazredni-ca v Gabrovcu je sedaj stisnjena v obednici otroškega vrtca, ki so jo v ta namen pregradili. Seveda je ta rešitev le začasna in bo treba gledati na to, da, dobi tudi Gabrovec primerno učilnico. Ker občinska uprava še nima nepremičninskega inventarja bo treba poskrbeti, da se ta čimprej napravi, kar bo pripomoglo k zboljšanju poslovanja občine. V ta namen so v proračun za leto 1954 vnesli vsoto 400.000 lir, ki je ■potrebna za ureditev inventarja. S Telve je bila pred nedavnim podpisana pogodba za postavitev treh javnih telefonskih govorilnic v Saležu, Gabrovcu in na postaji Prosek. Za ta dela, ki so že v teku, je bil v proračunu za 1953. leto odobren izreden kredit v višini 10 milijonov lir. Upati je, da bodo do božiča ti telefoni priključeni na mestno omrežje. Seveda bi bilo potrebno postaviti javne govorilnice tudi v Briščikih in Malem Rep-nu in so zaradi tega vnesli v proračun za leto 1954 tudi za to potrebno vsoto. Pred kratkim je tudi Bajta dobila električno razsvetljavo. Brez nje so Kresija, Brišče in postaja Prosek. V gospodarskem načrtu štev. 13 so v ta namen postavili 4 milijone lir ter se bo občinski odbor boril, da bo ta postavka odobrena. Stanovanjsko vprašanje bo z dograditvijo ljudske hiše v Bajti precej omiljeno, ne bo pa še rešeno, kajti še so družine brez primernega stanovanja. Ze v zadnjem gospodarskem načrtu je občina zahtevala kredite za zgraditev še ene šeststanovanjske hiše v Gabrovcu, čemur pa tedaj niso ugodili. Zagotovili pa so, da bodo v proračunu za prvo polletje 1954 to odobrili. Občina posveča vso pozornost revnim in onemoglim. Zvišala jim je mesečno podporo, poleg tega pa bo za božič razdelila okoli 80 paketov posameznim družinam, poleg tega pa še okrog 200 paketov otrokom v starosti od 3. do 12. leta. Glede cestnega omrežja je zgoniška občina v slabem položaju. Tako po površini kot po številu prebivalstva ima ta občina relativno največ cest. Toda te ceste so zanemarjene, kar škoduje bodisi občini bodisi zasebnikom. Zato bo treba delati na tem, da se vse ceste čim temeljiteje popravijo in asfaltirajo. V predlogu za 13. gospodarski načrt, o čemer pa govori posebno poročilo, je občinska uprava pred-, lagala za ta dela visoke kredite. Tudi glede zaposlitve brezposelnih je občinska uprava storila vse potrebno. Pazila je na to, da so pri delih, ki jih izvajajo v občini, v prvi vrsti zaposleni domačini ter da bo tudi SELAD zaposlil čim več domačinov. Trenutno stanje ni prav slabo. Pri občinskem SELAD je sedaj zaposlenih 21 oseb, vendar se bo to število zvišalo- na 30. Poleg tega je občinska uprava dosegla, da je tržaški SELAD zaposlil v kamnolomu v Petroviči 13 domačinov, pri.USVS. pa 17 občanov. Kljub temu pa bo občina še nadalje skrbela, da bo izkoristila vse možnosti -žlasti v zimski sezoni, ko je potreba največja, za čtmvečjo zaposlitev domačih ljudi. Poročilu tov. Obada je sledila diskusija, v kateri so razni svetovalci dajali svoje pripombe in predloge. Nato so prešli na drugo točko dnevnega reda. in sicer odstopitev zemljišča ustanovi za gradnjo ljudskih hiš, ki bo zgradila novo šeststanovanjsko hišo v Gabrovcu. Svetovalci so potrdili otlptop okoli 1000 kv. m zemljišča poleg že obstoječe ljudske hiše. Nova hiša bo veljala 12 milijonov lir. Posebni poročili o javpih de. uh in o otroških vrtcih v Gabrovcu in Zgoniku sta podala občinska odbornika Milič in Vodopivec. Ker bomo o tem obširneje poročali, v eni izmed prihodnjih številk našega dnevnika, naj le še omenimo, da je občinski svet potrdil nakup dveh zemljišč, kar je bilo potrebno le zaradi formalnosti, potem pa so sejo prekinili. »Ubogi" ezule... Včeraj dopoldne je 59-letni istrski begunec Giuseppe Clon, ki je nastanjen s svojo družino skupno z drugimi istrskimi ezuli v nekem skladišču v ribiškem naselju v Stivanu .prijavil policiji, da so mu neznanci odnesli iz ne. kega predala omare 335.000 lir. Kot je znano, bivajo tam samo istrski ezuli in drugi nimajo vstopa Motor so mu ukradli Giacomo Ghersini, stanujoč na Vrdeli 259, je pustil brez skrbi svoj motor «Iso» TS 11433 na Trgu Liberta, pa so mu ga neznanci odpeljali. na galerijah tretja predstava . chove opere ((Macbeth« z JLuh nastopajočimi kot pri .pr‘ predstavah. Dirigira Molmari r delli. rj,,r. V soboto prva predstBva u er, danove opere «Andrea one v izvedbi Maria Fillppescnla' , li Martorela, Carla TafM«£ Brune Ronchini, Uga . Moli-Aurore Catellani. Dirigira ,a nari Pradelli. Koreografija a« Mermolja, režija Luzzatto. Ljudska 'prosveti* Občni zbor SHPZ v Trstu SHPZ v Trstu javlja včlanjenim prosvetnim “ štvom in včlanjenim usta« vam. da bo VII. redni odi-zbor dne 20 decembra 8 30 v Simon Gregorčičevi rani v Ul. Roma 15/H-GLASBENA MATICA V TRSTU r Danes 9. t. m. bo ob 20_ Ul. Ruggero Manna 29 reda borova seja. ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV Danes 9. t. m. ob 18-D“ji»Sl5, vodilnega odbora v Ul. H'°n SOLA GLASBENE MATICE, vabi starše, da vpišejo * vSjil otroke v šolski mladinski P? ot) zbor, ki ima vaje vsak čet(V -ani 19. uri v Gregorčičevi av Ulica Roma 15, II. V tem s( imajo otroci priložnost, naučijo lepe slovenske narodne pesmi. Zbor vodi v , ^ ni pevovodja prof. Karel čič. _ Razna obvestile FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR« j[. Danes 9. t. m. od 19- f!?an)K. ure bo običajna zamenjavaz^^ WKXM3&.„ Rossetti. 16.30: «2ivio revij«9’ W. NI Imel sreče.. Na lahek način si je hotel 49-letni Giacomo Ferro, brez stalnega bivališča, preskrbeti sira, likerjev, klobas, .salame in volneno odejo: toda ni mu šlo po sreči. V ponedeljek zvečer se je skril v neki gostilni v Ul dei Fornelli, Ko so odšli gostje in gospodinja, si je mož mislil, da je prišla njegova srečna ura, ko pa je lezel s plenom skozi okno, ga je zapazil 51-letnj nočni čuvaj Giacomo Tulliani, ki ga je zadržal in takoj obvestil policijo. Aretirali so ga in prijavili sodišču Chiari, C. Dapporto. 7M1de», Excelsior. 15.30: »Jetnik 2,e S. Granger, D. Kerr. n0r-Nazionale. 16.00: »Lukrecua riz, gia», M. Carol, P. Armenu M. Serato. voki«1* Filodrammatico, 16.00: jrje- svete reke«, J. Payne, n- ming. „ „,r.. L Arcobaleno. 15.30: ((Gusar"’ Hayward, P. Medina. . Astra Rojan. 16.00: «Nek0« ljubi«, B. Hutton, R.. NeeF 2o-Auditorium. 16.00: «Prišla J ra«, C. Gable. G. TierneJ- .j,, Grattacielo. 16.00: «Mi kan‘“ S. Pampanini. pod Alabards. 16.00: ((Vrnitev vj, Camilla«, Fernandel, C. Ariston. 16.00: »Vrnitev PD J. Stevvart, J. AUyson. , S. Aurora. 16.00: »Pesmi, PeS’ 1 Pampanini, A. Sordi. »ve-Armonia. 15.00: «Fili-plns KLi. rilci« T„ Power, M. PrSo«ri9' Garibaldi. 15.00: ((Ognjeni s» t#1i, G. Tierney, P. Foster, J. „ijtev«» Ideale. 16.00: «Zadnja osvdj J. Wayne, G. Russell. »sod8® Imrero. 16.00: »Počitnice Hulota«, J. Tati. raiH8' Italia. 16.00: »Vrnitev Don o* la«, Fernandel. »Hsta?* Viale. 16.00: ((Najmanjša Pre sve;a». ,,-ia glH' Kino ob morju. 16.00: <n Ferzettl. . jivU*" Novo cine. 16.00: ((Prodana nia«, A. Clouzot. Odeon. 16.00: Radio. 16 00: »Srebrno Y. De Carlo, E. 0'Bried^ Tu '“»Haitski uP^je«, nji monopol v Italiji. To H ni' uspelo; pri tem je celo Rubila tudi svoje sopotnike n sicer Saragatovce, liberal-, er republikance in ostala sama Povsem ranljivo je, da se zato obrana desno, saj je to edina litru P.0*1 na osnovi razvoja “"h sil, ki jih predstavlja, •“nosno tistih gospodarskih -“Sov, ki jo držijo na obla-l. Pri tem pa se samo ob £ * P°stavlja vprašanje ka-u ‘o, da taka velika stran-* zgublja na svojih pristanki Prav v času, ko je na lasti Nekoč je krščanska tmokracija štela že okoli 12 .'hionov volivcev, danes jih !: le komaj 8. Pri tem ho Pripomniti mora-tudi sledeče, * Je prav v času ko je Ita-j-IflnntVVVVVVTVTVVVVffTTVVVTVTVTVVIj t Knjige rad vsevprek ~ t Prebiram. Najrajši pa ^ t tntam take, ki obliku- 3 | /e/o duha in dajejo du- t sevnosti krepilno hrano 3 ha KoeltcfoucatiUl 3 ^uuhuuuuuiiuuimuu3 J* dobivala od Anglije in sh!jSem od ZDA toliko go-POuarske pomoči v obliki Jyazličnejših ustanov in jj P°r, krščanska demokraci-zgubljala na svoji politič-Vr“dnosti Od; ?ia “govor na vsa ta vpraša- ti",. nam dajejo podatki o ‘Jenjski ravni italijanske-J* ‘Judstva, o katerih smo 0(j Pisali pred meseci; drugi ših°VOr Pa imamo v podat-0 brezposelnosti v Italiji. Ustavili se bomo pri sled-j. Tik pred volitvami so l^hjanske oblasti izdale ne- ,? Poročilo, po katerem naj t bUo v Italiji uradno ugo-“•'jenih 1,286.000 brezposel-, . To so uradni podatki irv!a ze^° napopolni. Predno Pogovorimo o tem tako pe-LCem italijanskem vprašanju, f 1110 navedli kratek potek „a.2(Vo)a in delovanja tiste ih jtične komisije, ki je pri. do teh podatkov, j italijanska ustava predvi-j Va in ureja delovanje zavo-za parlamentarne preiska- »lih Hov, Ir, J 0 najrazličnejših proble- v svojem 82 členu. 28. embra iet.a 1950 poslanec ju^PJolloni predlagal v rim-parlamentu, nai bi se oied članov parlamenta o- jjaiVala posebna komisija, ki / bi ugotovila dejansko sta-iriL brezposelnosti v Italiji. scanska demokracija, ki se e zavedala, da razmere niso J,, rožnate je skušala ta Fsdlog odbiti. Ker Pa je bi-. po ustavi to nemogoče, ¥ zadevo zavlačevala. Sele 4. ,acembra 1951, to je po do-letu, je dala predlog glasovanje. Predlog je bil imrejet in I50- maia 1952 so “enovali 21 komisarjev v kopijo za proučitev vprašaja brezposelnosti v Italiji, h;! junija istega leta pa je 2akon objavljen v urad-. ut listu. Kot vidimo je od bredi, ?>tv( °ga do dejanske uzako-istega poteklo polnih sen mesecev. To je zelo javka dokaz, da je italijanska lojffajoča stranka skušala od-lauu čim boli razkritje tega a 0 poraznega spričevala rejeni politiki. Drugih doka-važ ° zavlačevanju in omalo-t6k Va°ju predloga je na pre-“usamejne izjave demo-ske 'U poslancev v rim-*o 111 .Parlamentu, v katerih lbie]Zahtevali naj bi anketa, *Hača- “povsem znanstveni Ugo(.aj® ali pa «značaj čiste vta-f^tvej), «ki naj se ne Vlatj* ?e v upravo raznih sča aih ustanov in naj dopu- 4e .heovirano delovanje vla-“okn .ministrstva za delo«, danj zuJeJ°, da je bilo ta- ljenje. Italijanski kominfor-misti so prvi, ki pridobivajo na ta račun. Hkrati pa je to tudi najprimernejše ozračje za razvijanje desničarskega pokreta MSI in monarhistov, ki pa pri zadnjih volitvah niso doživeli kakega posebnega uspeha Sicer pa bi bil ta preokret v desno itak nepotreben, saj se končno krščanska demokracija sama obrača v desno in zadnji dogodki v Rimu dokazujejo, da je njena bodoča politika vprav v tem, da se opre na monarhiste in morebiti celo fašiste, če bo za pereča socialna vprašanja kazaia toliko razumevanja kot ga je kazala do danes Wt (ImošTi PRI MOŠKIH ŠPORTNIH ~~) 7 Prizor iz drame Maksima Gorkega »Vase Zeleznoven, ki Jo Je SNG uprizorilo preteklo nedeljo in ponedeljek v Avditoriju. Na sliki; Ema Starčeva v vlogi Vase Borisovne, Štefka Drolčeva in Zlata Rodoškova pa v vlogah Ljudmile, odnosno Natalije. majhno v primerjavi z mnogo višjim; številkami drugih brezposelnih. V statističnih podatkih namreč beremo, da je v Italiji še 1,544.800 delavcev, ki ^spadajo v tako imenovano «delovno silo«, ki pa delajo le od ene do petnajst ur na teden. Ker pa je petnajst ur na teden le ena tretjina normalnega tedenskega delavnika jih ne moremo smatrati niti za polovično zaposlene, in gre torej dejansko za 2.800.000 brezposelnih ljudi. Toda zavod za statistična ugotavljanja dokazuje. da moremo k tem 2 mi lijonom 800-000 prišteti še 2 milijona 500.000 takih brezposelnih, ki so v večji ali manjši meri nezaposleni, ki pa ne spadajo niti v prvo, niti v drugo skupino. Zato se celotno število vseh delno in popolnoma brezposelnih ljudi v Italiji suče okoli 4.500-000 oseb. Število 4,500.000 se zdi morda nekoliko veliko, toda to le na prvi pogled. Kajti tiste «mondine» (in teh je na desettisoče), ki delajo na riževih poljih le par mesecev v letu ali tiste obiralke tobaka v Puljah, ki tudi delajo za 430 iir na dan le poldrugi mesec, prav gotovo niso zaposlene, odnosno jih ne moremo prištevati k popolno zaposleni delovni sili. V zaposleno delovno silo bomo sicer prištevali tiste sezonske delavce, ki delajo pri gradnjah ali pa poljedelske delav. ce, ki delajo vsaj osem me- Se,etu’- t°da statistični Pomanjkanje stanovanj go- r razdejanih, da jih je bilo I so predvidevali; mnogo ljudi, tovo m nič novega za An-I smatrati za trajno neuporab- ki pred vojno na to niso niti giijo, kjer je bilo opaziti tal Ijive. Izračunali so, da potre-1 mislili, hoče imeti danes last- Na nedavnem posvetu o moški modi, ki se ga je udeležilo tako imenovanih “deset velikih« londonskih krojačev, so prikazali kot eno zadnjih novosti gube pri moških športnih suknjičih. Neka druga novost so bili šport, ni suknjiči vrste Norfolk Med tkaninami je bilo ponovno opaziti belo flanelo na Črte in tudi volnene tkanine namenjene za boljše obleke so imele široke proge. Med moškimi večernimi oblekami je bil suknjič iz črnega svilenega otomana, kar je v primeri z običajnimi volnenimi tkaninami, ki so jih uporab- STANOVANJSKA KRIZA V A Od 13 milijonov hiš v Angliji je vsaka tretja utrpela škodo zaradi sovražnih akcij, 220.000 jih je bilo popolnoma " porušenih, 250.000 pa je bilo tako močno poškodovanih, da so bile proglašene za trajno neuporabljive Ijali doslej, prava novost. Namesto stranskih razporkov ali razporka v sredini, ima moderni športni suknjič dvojne gube. Krojači trdijo, da so elegantnejše, da dajo potrebno širino in da omogočajo udobno gibanje. Med drugim so prikazali neki športni suknjič iz tvee-da, ki je imel ob straneh dvojne gube in so ga dopolnjevale ozke hlače. Prav tako je bil narejen neki drugi svetli volneni suknjič, katerega zanimiva značilnost je bila razvrstitev gumbov v dve vrsti, v vsaki po tri. Stranske gube je imel tudi suknjič z dvema vrstama gumbov. Narejen je bil iz flanele tobačnorjave barve z belimi progami. Proge že nekaj let niso bile več moderne, modni strokovnjaki pa menijo, da so bile že dovolj dolgo v pozabljenju in da se zdaj lahko spet uveljavijo. Ta suknjič je imel v vsaki vrsti po štiri gumbe, od katerih se zapenja samo eden. Bil ugotovili, da je bilo v tej skupini pol zaposlene delovne sile izgubljenih 641 milijonov delovnih dni med sezonskimi delavci, kar predstavlja nekaj manj kot 40 odstotkov letne zaposlitve. Mondine in pa obiralke tobaka pa niso bile vštete niti sem, ampak celo v nižjo skupino. Ko torej vidimo, da je brezposelnih in — da se tako izrazimo — najmanj zaposlenih delovnih ljudi v Italiji kar štiri milijone in pol to se pravi deset odstotkov vsega prebivalstva, potem ni nič čudnega, če krščanska demokracija zgublja na svoji moči in če zato dobivajo na svojem vplivu tiste sile, ki pojav v eni ali drugi obliki stalno od srede XVIII stoletja dalje. Nov pa je obseg, ki ga je zavzel ta pojav po letu 1945. V petih letih pred letom 1939 so v Angliji zgradili na leto povprečno 360.000 novih hiš. medtem ko so jih ves čas vojne gradili le 200 tisoč, od katerih je pa tudi večina . ob izbruhu vojne že bila v gradnji. Po koncu vojne je angleška vlada proučila stavbarski položaj, uspeh ankete je bil pa vse prej kot zadovoljiv: od 13 milijonov hiš je povprečno vsaka tretja utrpela škodo zaradi sovražnih akcij, 220.000 hiš je bilo popolnoma porušenih, na. vsaj obljubljajo boljše živ- daljnjih 250.000 pa tako zelo buje Anglija takoj več kot milijon novih stanovanj, 50 tisoč hiš je bilo potrebnih, da dobi streho vsaka potrebna družina, ostale pa za do-gotovitev predvojnega programa melioracije preobljudenih mestnih središč. Tak je bil položaj leta-1945. Vendar vemo danes, da je bil ta opis nekaj preveč rožnat. kajti pomanjkanje stanovanj se je pokazalo za mnogo hujše kot so takrat mislili ;vladni računi so se izkazali za preveč optimistične tudi na podlagi ugotovljenih podatkov, na drugi strani je pa porastla življenjska raven povzročila večje povpraševanje po stanovanjih kot Nova železniška postaja v Sarajevu, ki so jo otvorili na dan republike 29. novembra 1.1. no hišo. Načrti stanovanjskih stavb so zato zavzeli mnogo večji obseg kot so mislili v prvem trenutku. Od maja 1945 do junija 195*3 so zgradili v Angliji 1,401.575 novih hiš, samo razpoložljivost materiala in delovne sile; v januarju 1952 so dobile krajevne oblasti pravico za izdajanje stavbnih dovoljenj zasebnikom v razmerju 50 odstotkov državnih gradenj; v decembru istega leta je dobil avtomatično dovoljenje vsak- trenutno pa je v gradnji na- do, ki je hotel zgraditi hišo tkanino z diagonalnim vzorcem. Za smokinge so prilagodili »šalaste ovratnike«. Namesto običajnih zavihkov iz sukane svile, so modni strokovnjaki prikazali na temnomodrem smokingu zavihke ovratnika in rokavov iz svilenega moare-ja, ki so ga uporabili tudi za telovnik. Prav tako so bili iz svilenega moareja tudi ovratnik in rokavni zavihki smokinga iz črnega svilenega otomana, ki so ga izdelali v Veliki Britaniji. Uporaba te tkanine za moške večerne obleke je novost, ki je britanske modne kroge precej presenetila. Med modeli moških poletnih večernih oblek je bil smoking iz belega srednjetež-kega serža, ki je imel dve vrsti gumbov. Tudi ta je imel šalast ovratnik, ni pa imel svilenih zavihkov, da ga je laže kemično čistiti, Spredaj sta bili dve vrsti gumbov, dva v vsaki, od katerih pa se je zapenjal samo eden. daljnjih 314.167 hiš, kljub temu so pa v raznih delih dežele seznami prenotacij še zelo dolgi, čeprav so letos zgradili 300.000 novih hiš, število, ki ga nikoli niso imeli za možno. Razvoj, ki je dovedel do tega uspeha, je dolg in zamotan; v splošnem lahko rečemo, da je Anglija prišla od velikega pomanjkanja delovne gile in materiala, s čimer je bila povezana stroga kontrola, do vedno večje razpoložljivosti delovne sile in materiala, s čimer je bila v zvezi vedno večje popuščanje kontrole. Tudi še danes ne more v Angliji nihče graditi hiše kjer bi se mu hotelo; britanski otoki so preoblju-denl in ves razpoložljivi prostor je strogo razdeljen med kmetijstvo, industrijo, zasebno stavbarstvo, komunikacije-ter razne zabavne in počitniške namene; zato mora vsakdo, ki hoče zgraditi hišo, najprej dobiti dovoljenje od kra. jevnih oblasti. K tej omejitvi je laburistična vlada v letih, ko se je pomanjkanje najbolj čutilo, že dodala sistem kon-tingentiranja. Laburisti so mislili, da so največ prošenj vlagali tisti, ki so želeli graditi stanovanjske najemniške hiše in zato je vlada pozvala krajevne oblasti, da na; same gradijo čim največ mogoče stanovanjskih hiš te vrste; zasebni pobudi so prepustili samo določen odstotek hiš, ki jih je gradila država, ki se je gibal v razmerju 1 proti 10 do kvečjemu 1 proti 4. S tem sistemom so v tem obdobju dosegli največje število zgrajenih hiš leta 1948 s številom 227.616. Ko so leta 1951 prišli na oblast konservativci, so stavbarske narčte postavili na če. lo vseh socialnih akcij; sklenili so zmanjšati kontrolo, nove stavbe naj bi omejevale na površini, ki bi ne bila večja kot 93 kvadratnih metrov. Ti in podobni ukrepi so imeli dobrodejne posledice, pri čemur je še pomagala večja razpoložljivost stavbnega gradiva in delovne sile: leta 1952 so zgradili okoli 240.000 novih hiš, od katerih so pa začeli graditi velik del še pod laburistično vlado. Letos pa so prvič dosegli letno povprečje 300.000 novih hiš. Razmerje hiš, ki so jih zgradili za prodajo, je večje kot pred vojno: v prvi polovici letošnjega leta je preseglo za 88 odst. razmerje iz enakega obdobja leta 1952; s tem se pa ni zmanjšalo število najemniških hiš, ki je v prvi polovici 1953 preseglo za 23 odst. število enakih hiš, zgrajenih v istem obdobju 1952 Konservativna vlada je obljubila več hiš, tako stanovanjskih za najemnike kot tudi hiš za prosto prodajo in vse do danes ne moremo reči, da ne bi držala svoje besede. Seveda se hiše, ki jih gradijo na zasebno pobudo, razlikujejo po različnih okusih; v splošnem se te hiše omejujejo v Angliji na zazidano površino 140 kvadratnih metrov in ima vsaka taka hiša po dve veliki dnevni sobi, štiri spalnice in potrebne stranske prostore V hišah, ki jih gradi država, so načrti bolj standardizirani, prevladujejo po severnoameriškem vzorcu velike dnevne sobe v pritličju. Skupno število hiš, ki so jih postavili v Angliji na državno pobudo, je mnogo večje kot so izprva predvidevali. Površina stanovanj s petimi prestori zavzema 74 do 84 kvadratnih metrov; garsonjere za eno samo osebo imajo 28 kvadratnih metrov površine, stanovanja za 7 oseb s petimi spalnicami 93 kvadratnih metrov V zadnjem času so pristojne oblasti začele priporočati gradnjo tako imenovanih ((ljudskih hiš«; to so hiše, za katere so izdelali načrte še pod laburistično vlado, zdaj jih pa izpopolnili, pri njih so skušali zmanjšati stavbne stroške z zmanjšanjem prostora, ki je določen za stopnišča in hodnike; tako ne bo mogoče samo znižati najemnine, a/npak v določenih primerih poskrbeti tudi za centralno ogrevanje, S 300.000 hišami na leto in z ((ljudskimi hišami« bo stavbarski problem vsaj delno rešen. Tega povprečja se namerava angleška vlada držati, kar zadošča za kritje povpraševanj: večje število gradenj novih hiš bi povzročilo lahko težave glede razpoložljivosti materiala, zlasti opeke. Treba je še vedno rešiti vprašanje melioracije mestnih središč. V Angliji so zaradi slabega vzdrževanja mnoge stare hiše postale take, da ni več mogoče v njih stanovati, v zelo mnogih hišah so pa potrebne velike izboljšave, če naj ustrezajo tudi naiskrtftrmčjšim zahtevam sodobnega življenja. je precej dolg in kot pri dru- j Ukrojen je bil tako, da je gih, je bilo tudi pri njemu | odprtina ovratnika segala opaziti, da postaja ovratniko- j precej nizko, va odprtina nižja Suknjič neke druge obleke je imel gube spredaj in zadaj. Lahko bi dejali, da je bil to modernizirani suknjič vrste Norfolk. Imel je Štiri gumbe in se je zapenjal visoko nad pasom. Pas iz enake tkanine je bil spredaj pretaknjen pod gubami. Naplečnik je segal od hibta do prs. V sredini zadaj je bila pod na-plečnikom globoka dvojna guba Rokave, ki so bili bolj široki, je ob zapestju zoževal ozek pasič. Prišiti žepi so bili široki in so imeli precej velik zavihek. Hlače vrste Knickerbocker niso bile niti preveč dolge niti preveč široke. Obleka je bila iz shetlandskega tvveeda tkanega na roko in bi bila zlasti primerna za lov ali ribolov. Neka obleka, pri kateri je imel suknjič tri gumbe, je bila narejena iz tkanine nove modre barve, ki jo imenujejo regency. Hlače so bile brez roba, K obleki je spadal volnen brezrokavnik golobje-sive barve. Elegantna obleka z dvema vrstama gumbov je ohranila svoj stil s šestimi gumbi na suknjiču, modi pa je ugodila v toliko, da so hlače nekoliko. ožje, Za tako obleko so zbrali modro-sivo volneno Fraki so obdržali svojo klasično linijo, vendar pa je bilo pri modelu, ki so ga razstavili, opaziti novost; namreč to, da je bil ovratnik iz žameta, gumbi in zahki pa iz svilenega otomana. Nova je bila tudi zamisel, da sta bila škrica obrobljena z vin-skordečo svilo Telovnik je bil iz belega pikeja. Zelo eleganten je bil plašč iz volnenega kašmira. ki so ga izdelali na Škotskem. Bil je rdečkasto-rjave barve in-je imel dve vrsti gumbov. Ker je zelo lahek in topel, je zlasti primeren za potovanja z letalom, Podoben plašč, ki je bil brez gumbov, se je zapenjal s pasom in je imel zada sredini veliko gubo in po eno manjšo gubo na bokih. PRISPEVEK TEHNIKOV MEDNARODNE ORGANIZACIJE ZA DELO ZA RAZVOJ SVETA Mednarodna organizacija za delo, ki je strokovna ustanova ZN, poroča, da prispeva nad sto njenih strokovnjakov svoje strokovno znanje pri razvoju zaostalih držav po vsem svetu. Odkar se je pred tremi -leti pričel načrt Združenih narodov za tehnično po. moč, je nad 3.000 strokovnjakov nudilo svoje strokovno pomoč 97 državam in ozemljem. «ANGLESKE SVINJE POJDITE DOMOV« (Pred časom smo ze poročali, kako se je «11 Cor-riere della Sera* pritoževal nad angleškim javnim mnenjem in da je v članku svojega londonskega dopisnika Domenica Bartolija omenil tudi, kaj piše popularni člankar velikega lista «Daily Mirror*, Cassan-dra. V roke nam je prišel «Daily Mirror* pod gornjim he )eG*u predsedniku vlade b isk-!5^0 in da bi ta pre- Ute, pasperiju zelo pri srcu. i-ii. ta komisija zavlekla tSJVg-- Ua a bila le neka rormal-ivio-f^ata«, ki naj bi ne tokaj Preveč prahu in ne r*tio S prstom na rakavo .t*a Ualijanskega gospodar- btigj Anketa sama pa ne bi ,. a biti sama sebi namen, NEMOGOČE JE PRIKRITI DEJSTVO, DA LJUDJE MNOŽ m iDF >0 L MILIJONA BEGUNCEV 1 l\ il HODNE NEMČIJE EnglisSi pigs go iftOMie fccžiuii ScDi ndiiicii, Pot Ui morala pokazati Paj Predlagati sredstva, ki 'kJ “ dalijanska vlada pod-titfpi za rešitev tega tako vprašanja Tudi 'ii rmist Di Vittorio je (i s ga rnnenja, saj je v zve-ieče- etID zakonom izjavil sle-»i j,' ““reiskovalna komisija »ik, .smda biti samo zdrav-t»0sta . lma omejeno nalogo diagnozo, ampak rno- »v«,(.SkuPno z diagnozo tudi k °lezni.» ^tovati K„^oIezni in odkriti vzro- sredstva za ozdra- v0jpe “etn tem dolgem raz-y Pari„ Procesu od predloga bJisii er>tu do imenovanja do ; Je je prišla ponovno ''“bloit-"*23. Politika krščanske ,s'“tlcemaciie, ki je svojim po-‘nisiin’ '.menovanim v to Jgj / ’ izrecno zaukazala, dlboljelovanje te komisija stVo “abotirajo. Predsed-S amj?ije je bilo pover-2‘hl, fVlagatelju Tremello-*r i ta ie napravil vse, s diisiia mogoče, da je Ukih , .dejansko orišla do ha^dsiJe iučkov Delovanju o’kake - a;eer ni hotel dati ?at n* fne ostrine, ven-d°*i zLS0 blli Podatki do-V«te.rniU>" ‘z njih_.se *iuc togatvA len h3 to bil°. le 1.286.000 to- str,A . zel° mnogo. Pra- 1 in st°tno brezposelnih ij0c^tk;i J50 statifttičnih Po ki \no° -?0.11* Ntvu * Svil° je kljub siro- že dalj časa niti to teden. Ze sa- U«. t* iT. J'" IV1 i. j® veliko, Pa »e razmeroma Ce si hočemo ustvariti vsaj približno sliko kontrastov, ki vladajo v Zapadni Nemčiji, si moramo ogledati glavno ulico britanskega sektorja Berlina Kurfuersterdamm ob sobotah zvečer. Lesket svetlobnih reklam zamegljuje grde slike porušenih zgradb. Vozači avtomobilov težko pridejo do mesta kjer bi lahko parkirali svoje črne Mercedese, iz katerih elegantno izstopajo dame v najbolj dragocenih krznenih plaščih. V barih prav gotovo ne pridete do mesta, če ne date natakarju primerne, večje napitnine. Za temi stoli sedijo povečini nemški industrialci, veliki trgovci in višji častniki okupacijskih sil. Ozračje v teh razkošnih m udobnih kavarnah — slaščičarnah spominja na scene iz predvojnih nemških filmov. Tu celo natakarice dišijo po dragocenem, uvoženem par-femu. Tudi gledališke dvorane, kakor tudi kinematografi so prepolni. Toda tudi v te dvorane lahko pridete le, če poleg cene za vstopnico plačate določeno napitnino ali pa višjo ceno kakemu starejšemu upokojencu, ki se ukvarja s črno borzo z vstopnicami. Vse to kaže kot bi bilo življenje zares razkošno. Teda to se dogaja v Ulici Kurfuersterdamm, dočim se v drugih predelih mesta ob istem času pripravlja na tisoče ljudi na spanje na trdih, skromnih ležiščih. Svoja obnošena oblačila obesijo na žebelj ob postelji ter želijo lahko noč svojim sostanovalcem. Ob istem času pa je še na desetine podobnih revežev, ki še čakajo pred policijsko pisarno v Marienfeldu, in ko jih policijski uradnik pokliče in vpraša za poklic, bodo vsi brez razlike rekli: «begunec». Takih beguncev ne srečamo niti v Parizu, niti v Lon- . donu. Poklic begunca je po-! stal v današnjih dneh ber-' linski pojem. Skozi sprejemne postaje nekdanje nemške prestolnice jih je šlo že nad pol milijona. In vsak dan prihajajo novi in novi na stotine in tudi tisoče na dan. Od kod? Zakaj? Zakaj zapuščajo svoje domove svojo zemljo in gredo v negotovost? Iz vseh krajev Vzhodne Nemčije, z juga, vzhoda in severa prihajajo v Vzhodni Berlin in od tu ob prvi priložnosti se prebijejo v za-padne sektorje. Tu je zbirališče vseh onih ljudi, ki iz kakršnega koli razloga bežijo iz sovjetske cone. Bežijo, ker ne morejo vzdržati. Včasih jih zbeži več, včasih manj. V letošnjem februarju in marcu so napravili nekak rekord. Prišlo jih je namreč 90.000. Večji pobegi so se začeli v času svetovnega mladinskega kongresa, ko so mnogi mladinci in mladinke izkoristili razne izlete v zapadni sektor Berlina zato, da so dokončno prekinili z organizacijo svobodne nemške mladine in Vzhodno Nemčijo na sploh. Z zaključkom omenjenega kongresa se je število pobegov zmanjšalo vse do februarja letos. Vzhodnonemška vlada se je bila tedaj pognala proti vzhodnonemškim kmetom, za- radi tega, ker niso oddajali državi dovolj hrane in jih je začela zaradi tega kaznovati. Neposredni učinek vseh teh ukrepov je bilo, da se je 89.000 kmetov zateklo v zapadni Berlin. Med temi je bilo izredno malo ((kulakov«. Splošna negotovost in poudarjena dejavnost vzhodnonemške policije je privedla do tega, da je v marcu zbežalo 50.000 vzhodnonemških državljanov. V tem času se je mnogo govorilo o tem, da bodo Rusi popolnoma zaprli sektorske meje in zato so vsi oni, ki so morda nameravali pobegniti v aprilu, pobegnili že v marcu. V aprilu je dejansko zbežalo manj ljudi. Zato pa je bil ((bogatejši« maj. Povod za nov val je bila — čudno sicer zveni — prvomajska proslava, na katero je prišlo mnogo ljudi iz berlinske širše okolice. Sledil je nato junij s svojimi znanimi dogodki. Demonstranti so tako rekoč prevladovali že v Vzhodnem Berlinu ir. v raznih drugih mestih, dokler se niso na ulicah pojavili sovjetski tanki. Ker so se bali posledic, so mnogi Nemci iz Vzhodne Nemčije pobegnili na Zapad. Ti dogodki pa so Grothewohlovo vlado prisilili k novi politični smeri. Ljudstvu so uradno obljubili, da se bo stanje zboljšalo, napovedali so vojno ((birokratom« in dovolili kmetom, da delajo brez očitne državne kontrole. Te obljube so nekoliko pomirile ljudstvo in krivulja na grafikonih v središčnem zbirnem taborišču v zapadnem Berlinu je padla skoraj na ničlo. Toda to je trajalo le malo časa, kajti nove stotine beguncev so se pojavile pred pisarnami v Ulici Marienfeld. Vzrok za te nove pobege je bila vest, da se je vrnil iz Sovjetske zveze bivši general Von Paulus, z nalogo, da organizira vzhodnonemško vojsko. Begunci so bili v tem primeru povečini mladinci, ki so se hoteli izogniti mobilizaciji. V tem času, in sicer sredi novembra so bile ukinjene medeonske propustnice in vzhodnonemški državljani sedaj smejo iti na svojo Kreis-komandaturo ljudske policije, kjer oddajo svojo osebno izkaznico in zato dobijo posebno potrdilo, da smejo iti povsem legalno v zapadni Berlin in v Zapadno Nemčijo. Kot je bilo pričakovati se je priliv beguncev v Zapadni Berlin s tem ‘zmanjšal, vendar bi bilo danes še težko reči. kdo je že begunec, kdo pa šele namerava postati. Tisti vzhodnonemški državljan namreč, kateremu je dana možnost, da si ogleda Zapadni Berlin in da se spet vrne domov v vzhodne predele, prav gotovo ne bo tako na slepo izbral «svobode» in si s tem avtomatično zaprl pot nazaj. Vsak begunec, ki se prijavi na uradu v Marienfeldu dobi formular s trinajstimi rubrikami in se ne more umakniti iz Berlina, vse dokler ne dobi na vsako izmed teh trinajstih rubrik posebnega žiga in podpisa od ustreznih trinajstih funkcionarjev. Ker bi bilo razlaganje vse te dolge vrste vprašanj predolgočasno, bomo vzeli za primer 22-let-nega Hansa Heuhausa, po poklicu ključavničarja, doma iz nekega malega mesta v bližini Magdeburga, ki je pred kratkim zapustil svoj dom in tudi svojo službo pri ljudski milici. Takoj se je prijavil v Marienfeldu. Sel je nato na zdravniški pregled. Po zdravniškem pregledu se je prijavil na policiji. Na policiji so ga pretresli do obisti, Ce bi bil Hans še Ceh ali Poljak, bi ga izpraševali Američani ali pa Angleži, tako pa so ga izpraševali Nemci. Po tem izpraševanju na policiji se začenja ponovno izpraševanje. Za primer bomo navedli nekaj vprašanj iz tega tretjega izpraševanja. Vprašanje; Zakaj ste pobegnili v zapadni Berlin? Drugo vprašanje: Alt ste bili član Združene socialistične stranke ali pa Svobodne nemške mladine ali pa celo Društva za sovjetsko-nem-ško prijateljstvo? Tretje vprašanje; AH vam je jasno, da mi v zapadnem Berlinu ne želimo vedeti nič o marksizmu, leninizmu in komunizmu m da morate vi čimprej pozabiti vse, kar ste se tam o tem naučiii. Razumljivo je, da se s tem ni končalo »zasliševanje« Hansa, kajti novi begunec je moral na ponovno zasliševanje, in sicer tako imenovano zasliševanje A in zasliševanje B, kjer so ga dobesedno izmučili s številnimi vprašanji politične prirode, ki pa so doživela enak učinek. Novi begunec Hans je moral nato iz taborišča v taborišče, kjer je poleg uradnih zasliševanj prebil še različna druga »neuradna« zasliševanja z enakim ciljem in namenom. Sele tedaj, ko so ga presejali in prerešetali so mu priznali njegov status begunca ln s tem tudi pravico na azil. Od tu je moral Hans ponovno na pot in sicer v neko taborišče v Zapadni Nemčiji, kjer bo moral čakati mesece in mesece, dokler mu ne določijo primernega de)a. Koliko mesecev bo ostal tu, ni znano. Tu smo navedli le primer Hansa, toda drugi begunci so še manj srečni kot on, kajti njemu je bilo doslej vsaj določeno taborišče, kjer bo čakal na primernejšo rešitev, medtem ko se drugim mnogim beguncem ne prizna položaj begunca, in so zato prisiljeni tavati od taborišča do taborišča in se prej ali slej vključiti v legijo brezposelnih ali pa v skrajnem primeru v legijo tujcev. In kdaj bo to prenehalo? Na to vprašanje prav gotovo ne more danes nihče odgovoriti, kajti vsakdo ve, da bi edino združitev obeh Nemčij preprečila ta stalni dotok beguncev z Vzhoda. Toda tvegano je govoriti danes o združitvi obeh Nemčij, in kontrast med razkošjem v začetku omenjene Ulice Kur-fuerstendamm in med siromaštvom taborišč beguncev z Vzhoda bo trajal verjetno še zelo dolgo, naslovom od 9. novembra, v katerem je objavljen o-menjem članek. Ker mislimo, da bo naše čitatelje zanimal, ga objavljamo v celoti, čeprav se z vsemi njegovimi trditvami ne moremo povsem strinjati). «V avgustu, ko sem se vrnil z obiska v Italiji, sem oklevajoč poročal v tem stolpcu, da nas veliko število Italijanov sovraži prav do drobovja z globokim in trmastim studom. To me je presenetilo. To me Je vznemirilo. To me je razočaralo. Vedno sem mislil, da je umevno in izven vsakega dvoma, da so Britanci ljudje brez vsake graje. Kako lahko kakršen koli tujec misli, da smo nekaj drugega kot plemeniti, modri, vljudni, simpatični, pridni, dalekovidni, darežljivi, inteligentni, čustveni in šiirokodusni, to je presegalo mojo možnost razumevanja. Toda ne. Oni mislijo, da smo svinje, Tudi morilci, tatovi, kri-voprisežniki, izsiljevalci, črnoborzijanci, bahači, izpri-prijenci in roparji. V Italiji prevladuje mnenje, da smo anglosaške svinje, ki jih je treba spraviti nazaj v njihov rodni svinjak. Ali, kakor so se bolj jedrnato izražali na transparentih, ki so jih nosili po rimskih ulicah: »Angleške svinje, pojdite domov!« Ob tem zadnjem italijanskem izbruhu se moramo zgroziti ob neokusnostih, ki so jih pokazali v Trstu in drugih mestih. Italijani stalno in vztrajno nadaljujejo s tem, da vsakogar razočarajo in ga puste na cedilu — tudi same sebe. Izdali so Nemce v prvi svetovni vojni in zamenjali tabor z drugim. Napadli so Francoze, ko so ti bili leta 1940 že poraženi. Napadli so Grke in potem poklicali DRA SAYS: ty fnrolzner ink that thf are anytfang other r, wise courteous and s bevond my grasp. —inrsn!v-Tms-ia»rrittnan-(S!n»ursr that makes us winc* slightlv at the baaj ;aste displajed m Tr<\>te aud otbei| The Italians consistfntlv and perslsrf entiv continue to let everybody down~J including themselves Thev betraved the Germans in the First World Wax and chtnged sides m the second. The« ittacked the French after thev were defoated n 1940. Thev attacked the Greeks and then had to call in thfl Germans to help them finlsh the lob. Now they threaten the Yugoslavs o'ir. nv th** arnied 'forees ot the eountriM alorje. would drlve the Itahann frniu Trieste to the to* ot It Al v non*8top. Belgrade ha8'the largest standing army !n .Europe west| of thf Iron Curtaln—500,000 welUtrme(M and ftercelr oniriotlc raen. • The lUHan* fhould .»Mck to> -rfot* rather than *rar. It is »afer; Cow*raly »trpet thugs armed wlth atonea, clnb* and bottles are a true manifesUtlon 01 »tingjUaliiur 594, Pr'. ep' bi 1 državm - i0. kl fai rk° ^nVantKristančič. - V,i® segel 35 ko ev. J^:1 neizdelano j„icj so in številni gleda'0' ^ pričakovali veh pričakovan so 01 v Naslednjega t:Bapid. seboj iSral' M * Z°lczn!!fa-, tekmi Pa n"0 finalni tekni 1 ASK. mo. Rezultatov Pa Odgovorui urednik STANISLAV KENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI »t. 6 III. nad. - Telefon itevllka 93-808 111 44-638. — P0SU11 predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska itevllka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15-18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak min vtjtne v Strini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 Itr — Za FLHJ za vsak mir. Širine 1 stolpca »a vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn Gorica Ul. S. Pellico 1-11 Trt 33-82 — Rokopisi se ne vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 Ur, Fed. ljud. repub Jugoslavija: I*vod 10, mcS lo2ba s’°v* Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega lnozem. tiska, Dr> riije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek, račun pri Narodni banki v Ljubljani 60S - t 892 — Izdaja Založništvo tržaškega 1