fttftife St Yi-vS \ t. .. L) • n AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 119 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 20, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. V soboto bo konvencija demokratov i ---- Miller je pismenim potom obvestil vse nominirane okrajne uradnike, da jih bo podpiral jeseni, ne glede na to, če je bil v primarnih volitvah proti njim. Okrajni načelnik demokratov, Ray T. Miller, je naznanil, da bo v soboto popoldne sklical konvencijo demokratskih precinkt-nih načelnikov v avditoriju Engineers poslopja. Zakoni države Ohio zahtevajo, da se vrši konvencija tekom 15 dni po primarnih volitvah. Dalje je Miller poslal pisma vsem nominiranim kandidatom za okrajne urade, ter jih zagotovil, da jih bo demokratska stranka podpirala. Tako pismo je poslal Miller okrajnima komisarjema Curry in Reynoldsu, katera Miller ni podpiral v primarnih volitvah. Enako pismo je poslal tudi kongresniku Sweeneyu, proti kateremu je Mr. Miller deloval v primarnih volitvah. Gongwerjevi pristaši so se obrnili na kongresnika Swee-neya, naj kandidira za okrajnega načelnika demokratov proti Miller ju. Sweney se še ni odločil. Načelnik Miller je povedal, da je njegova stran izvolila 75 odstotkov precinktnih načelnikov, ali skupaj 750. "Storilo se bo vse, kar je mogoče, da se doseže sporazum v demokratki stranki," se je izjavil Mr. Miller. Volivni odbor nadaljuje s štetjem glasovnic. Poroča se, da imajo v dostih slučajih nasprotni kandidatje za precinktne načelnike enako število glasov. Te se bo poklicalo z brzojavom v volivni urad, da vržejo novec in prepustijo izvolitev sreči. Pol milijona mož bi bilo potreba, če bi imeli 50,000 letal v armadi Washington, D. C.—Ce si bodo zgradile Zedinjene države silno zračno flotilo 50,000 letal, kot priporoča predsednik F. D. Roo#sevelt, bi bilo potreba za to najmanj pol milijona izurjenih avijatičarjev, častnikov in mehanikov. Izračunali so, da bi ,..morala imeti ta zračna sila 44,-6»5 častnikov in 287,000 mož in to tedaj, če bi se 40 odstotkov teh letal delo v rezervo. Če bi no toliko več moštva. Vse to je pa preračunano za mirne čase. V vojnem času bi se moralo to moštvo podvojiti. Koliko bi ta letala stala? Vsako bojno letalo stane okrog $40,000. TorejČJbi stalo 50,000 letal dva bilijona dolarjev. Ker jih je pa .treba nadomestiti vsa-. Mussolini je odgovoril Rooseveltu, toda vsebina ni nikomur znana Rim 19. maja. — Benito Mussolini je odgovoril predsedniku Rooseveltu na njegov najnovejši poziv, da se prepreči vojno v južni Evropi. Vsebina odgovora ni znana, toda zagotavlja se, da Mussolini ni obljubil ničesar, v istem času pa tudi ni dal odgovora, ki bi bil razburljive vsebine. Iz dobro poučenih krogov se poroča,' da je bil Mussolini j ev odgovor zelo prijazen. Predsednikov apel je izročil Mussoliniju ameriški poslanik Phillips 15. maja. Tudi vsebino Roosevelto-ve poslanice držijo strogo tajno, tako ameriške kot italijanske oblasti. Samo t'oliko se zatrjuje, da je Roosevelt jasno povedal Mussoliniju, da je resna želja Zed. držav, da se v južne kraje Evrope ne zanese vojne. Diplomatski krogi zatrjujejo, da bi zadal Hitler zaveznikom smrten udarec, če bi šla zdaj Italija v vojno na strani Nemčije. V tem pa italijansko časopisje vedno bolj kriči, da je zdaj napočila ura za Italijo, da pride do svojih zahtev. Virginio Gayda, fašistični urednik in splošno priznan kot glasnik Mussolinija, je napisal članek, v katerem trdi, da je obrežje v Jadranskem morju, od Jugoslavije do Grčije "naravno pristanišče, od katerega zavisi varnost Italije." Značilno je, da je italijansko časopisje popolnoma zamolčalo ko leto najmanj 20 odstotkov, bi veljalo vzdrževanje te zračne {dejstvo, da Angleži niso preiska flotile vsako leto $400,000,000. se pa postavilo vseh 50,000 letal Popolno izšolan je vsakega avi-v aktivno službo, bi bilo potreb- jatičara pa stane $9,000. --o- Kongresnik Dies priporoča, da morajo Zed. države paziti na Mehiko Washington, D. C.—Kongres- pod komando Stalina in Hitler nik Dies, ki načeljuje kongresnemu preiskovalnemu odseku glede tajnih aktivnosti raznih tujezemskih elementov v tej deželi, je rekel, da moramo prav tako skrbno paziti ml Mehiko, kot pazimo na položaj v Evropi. Dies trdi, da ima dovolj dokazov na rokah, da bodo kmalu po predsedniških volitvah v Mehiki, ki se vrše meseca julija, pbskušali naciji in komunisti vprizoriti v Mehiki revolucijo. Namen revolucije bi bil, da se tam postavi vlado, ki bi bila AMERIŠKE AMBULANCE BOMBARDIRANE Paris.—Iz fronte se poroča, da sta bili dve nadaljni ameriški ambulanci uničeni v Saar sektorju. Vsega skupaj so bile zdaj uničene tri ameriške ambulance, ki prostovoljno služijo pri francoski armadi. Včeraj se je odpeljalo na fronto 21 ambulanc, katere vozijo Arae-rikanci. -t—o-J ' Vrnitev iz domovine Iz Artviž pri Materiji na Notranjskem se je v petek povrnil Jakob Opara na parniku Roma. Nastanil sfe je pri družini Stanič na 10413 Reno Ave. Doma Je bil devet mesecev in ve povedati mnogo zanimivega. Potoval je s posredovanjem firme Hollander. Prestal operacijo John Stih (Stranad) je srečko prestal operacijo v Charity bolnišnici. Prijatelji ga lahko obiščejo od 2. do 4 popoldne in J- do 8. zvečer ob torkih, petkih *n nedeljah. li laškega parnika Rex, ko je pri-plul do Gibraltarja iz New Yor-ka. Na dolgo in široko pa so opisovali, kako so Angleži zadržali parnik Roma 30 ur, ko je plul proti New Yorku. -o--— Maytag tovarna se je poravnala z delavci Washington, D. C.—Tovarna Maytag pralnih strojev v Newton, Ia., se je na prizadevanje Narodnega delavskega odbora sporazumela z delavci. Vodstvo tovarne bo vzelo na delo 36 delavcev, ki so bili odpuščeni radi unijske aktivnosti in plačala bo $5,000 13 delavcem za ves čas, kar so bili odslovljeni od dela. Tovarna bo priznala CIO unijo ter obljubila, da ne bo branila delavcem pristopati v unijo. -o- Vihar po Ohio Policaj na zaslišanju včeraj popoldne je divjal po Policaj Frank Marec se bo državi Ohio hud vihar, ki je po-moral zagovarjati pred varnost- dira.1 drevje, pobijal šipe in tr-nim direktorjem radi obnašanja, lgai brzojavne žice. V Clevelan-ki ni častno za moža postave. Po-jdu je bilo ranjenih sedem oseb. licija preiskuje poskušan samo-jxrije.avtomobilisti so bili ra-mor njegove četrte žene, ki si je njeni, ko je padlo nanje drevo prerezala žile in spila strup. Ja-jna cesti št. 20 dve milji vzhodno nuarja 1938 se je njegova tretja od Willoughby. Ranjeni so Carl žena ustrelila z njegovim službe- ja. Naloga te vlade bi bila, da odvrne Zedinjene države od zanimanja za evropski konflikt. Revolucija bi bila podobna oni v Španiji in mnogo udeležencev bi bilo istih, trdi Dies. Zdaj se nahaj a v Mehiki že 10,-000 španskih lojalistov in nemški naciji stalno dohajajo tje. Dies je dalje napovedal, da bodo Zedinjene države videle prvo delo tajnih agentov tedaj, ko se bodo začele stavke in pasivne rezistence, kadar se bo začelo pošiljati letala zaveznikom. Wallace prosi, da bi cena žitu ne padla Washington, D. C. —Polje-deljski tajnik Henry Wallace I je poslal brzojave na vse žitne! borze in prosil, naj Use prepreči nadaljno padanje cen pšenici,! koruzi in rži. Radi vpada Nem-1 cev v Holandsko in Belgijo in! ker je položaj v Evropi kriti-J čen, so začele padati cene na de-' narnem trgu, a prizadete so bi- j le tudi cene žitu. Wallace je' prosil borzne išpekulante, naj ne gredo pod sedanjo ceno, na katero je padlo žito. Poljedelj- Nacijska zastava vihra v Antwerpnu Letalec Lindbergh pravi, da so Zed. države varne pred napadom Washington, D. C. — V soboto večer je govoril po radiu pol-kovni^Lindbergh, znani ameriški letalec, ki je prvi preletel Atlantski ocean. V svojem govoru je indirektno napadel vlado predsednika Roosevelta češ, da ski tajnik sicer nima pravice, , , v , postaviti minimalne cene, toda | P1^ deželo pred nevarnostjo na lahko pa to svetuje. Nekaj po-; dobnega je storil v paniki leta | 1933 gali. in špekulanti so ga ubo- Del Lige narodov se bo morda selil v Ameriko Wasihngton, D. C. — Glavni stan Lige narodov se pripravlja, da zapusti švicarsko mesto Gene- pada in zahteva ogromno oborožitev za obrambo. Lindbergh dolži gotove kroge v Ameriki, da bi radi videli, da se zaplete Amerika v vojno, čemer pomaga še tujezemska propaganda. "Mi imamo še vedno dva velika oceana med seboj in vojskujočimi narodi v Evropi in j Aziji," je govoril Lindbergh. ! "Nesmiselno je danes govoriti, vo in se preseli na Francosko v'da nas bi napadla zračna sovra-mesto Vichy. Boje se namreč Ižna flotila>" je rekel Lindbergh, nemškega vpada v Švico. Delod-j" V v°Jni nevarnosti pa smo ne bora se bo pa najbrže preselil v:radi teffa> da bi se evropski na-Zed. države. To bi zelo prijalo!rodi Poskušali vmešavati v naše sedanji ameriški vladni admini- razmere> ampak ker se poskuša-straciji, da bi se namreč preselil ->° Amerikanci vmešavati v ev-sem oni odsek Lige narodov, ki,roPske razmere. Nihče nas ne s.e ne peča s politiko, ampak z namerava napasti in nihče ni v ekonomsko studijo narodov, Z;st"n« tega izvršiti." zatiranjem izdelovanja in pro- . --- daje opija, z beiim suženjstvom Rešitelj Verduna je bil itd. Nič bi ne bilo čudno, če bi se preselil iz Švice v Zed. države tudi Mednarodni delavski urad, katerega glavni tajnik je Ameri-kanec John Winant. Ta organi- vzet v vladni kabinet Paris. — Francoski premier Reynaud je v soboto sporočil narodu, da je reorganiziral svoj kabinet. V kabinet je poklical zacija dela na tem, da se po 'maršala Petaina, rešitelja Ver-vsem svetu dosežejo delavski,duna v zadnji svetovni vojni, standardi. jPetain bo podpredsednik vlade Ker sta iz Lige narodov izsto- in obenem vojni minister,- kateri pili Nemčija in Italija in se jo. urad bo prevzel od Daladierja, smatra kot protifašistično in ki je postal minister zunanjih protinacijsko, bi izvrševalni od- zadev. bor ne počakal rad nemškega ali Reorganizacija vlade, je na-italijanskega prihoda v Švico. zhanil premier po radiju, je bi-Mehika plačuje Ameri- la Potrebna iz vzroka, da se kancem za zapleneno olje|Ustvari kar »J®08**« vod" Washington, D. C.—Mehiški poslanik Najero je izročil Sinclair oljni družbi ček za $1,000,-000, kar je prvo plačilo za zaplenjene oljne vrelce v Mehiki. Mehika se je pogodila z družbo za $8,500,000 kar bo plačala do leta 1942. Poslanik je rekel, da s tem čekom Mehika dokazuje, da namerava držati svojo bese-1 stvo pri vladi v tem kritičnem času. Tfoda boj se bo vodil, je zatrdil premier, naprej do končne zmage. -o- Švicarska vlada je zaprla stotine tujcev Berne, Švica. — V smislu no- Nemška oklopna kolona prodira globlje v Francijo. - Očividno je cilj Nemcev Pariz. - Angleški avijatičarji so bombardirali Bremen in Hamburg. - Nemški bombniki so metali bombe v predmestju Pariza. GENERAL WEYGANDIE ZDAJ VRHOVNI POVELJNIK Paris, 20. maja.; — Francoska vlada je izvolila za vrhovnega poveljnika svojih čet generala Weyganda, ki je bil v zadnji svetovni vojni desna roka generalu Fochu. Weygand bo zamenjal generala Gamelina. Weygand je bil rojen v Belgiji in je z 20 letom postal francoski državljan. Francija stavi zdaj na Weyganda vse upanje, da ustavi Nemce, ki zdaj naskakujejo St. Quen-tin, ki je središče francoske predilne industrije in oddaljeno 80 milj od Pariza. (Iz Berlina se poroča, da je St. Quentin že v nemških rokah). Berlin, 19. maja. — železna le- ~~ gija Adolfa Hitlerja je razobesila zastavo na mestni hiši v Antwerpnu ter se zakrenila z enim delom proti jugu, proti središču Francije in en del proti Rokavskemu prelivu, da pride do morja in od tam začne napadati Angljio. Antwerpen je padel v roke nemškim oklopnim ' edinicam v devetih dneh. To je v $7 dneh prej kot v zadnji svetovni vojni. Nemške čete so stopile v mesto 9. oktobra 1914 potem, ko so ga obstreljevale enajst dni. V Belgijo samo-.so vkorakale nemške čete 4. avgusta 191.4. Nemško fwa&iranje čez reko Meuse je očividno namenjeno Parizt^ prestolici Francije. V Berlinu se trdi, da so nekatere nemške čete že 60 milj od Pariza, toda ne pove se, v katerem kraju. Nemške oblasti spravljajo položaju na Nizozemskem v red. Kmalu bodo lahko od tukaj vzeli 800,000 vojakov ip jih poslali proti Franciji. Govori "se, da ko bodd Nemci zasedli vsa belgijska in francoska pristanišča v Roka vskem prelivu, da bodo dali zaveznikom priliko skleniti premirje, to je, da se bo Anglija udala. če se ne bo hotela, bo začel Hitler z bombniki napadati angleško obrežje. Paris, 19. iriaja. — Nemške mehanizirane čete so se obrnile zapadno po Franciji proti dolini Oise, koder pelje pot do Pariza, ve postave, ki prepoveduje tuj-!Nemci napredujejo kljub vsemu tanki. Med temi so nekateri prave trdnjave, po 80 ton težki. Proti tem morejo nastopiti samo francoski 75 palčni topovi. * London, 19. maja. — Angleški avijatičarji so sinoči zopet z velikim uspehom bombardirali ceste in železniške zveze zapadno od belgijskega mesta Namur. Angleški kralj je sporočil svoji letalski flotili, da zavisi uspeh te vojne samo od njih. Angleški letalci so letali tudi nad Bremen in Hamburg, kjer so bombardirali in uničili nemške oljne tanke. Angleški letalci ho vprizorili napad vse od mesta Bergen, Norveška, pa do Francije. -o- Potres v Kaliforniji El Centro, Cal. — V soboto je napravil potres v Imperial dolini ogromno škodo. Ubitih je bilo osem oseb in uničen vodovod. V mestu Brawley je bilo porušenih polovico hiš in škodo cenijo na $2,500,000. Boje se, da bo nastala epidemija radi pomanjkanja vode, zato so oblasti ukazale, da se ljudem deli voda samo v gotovi količini vsak dan. -o—*-- Cleveland bo dobil morda nove tovarne za letala do in da si ne bo prilastila ame-|fe"! imeti,pri s na kaneš zvečer od 7 do 10 zanimiv ter. je posadka 25 mož. Možje program pod avspico WPA iz- gQ zelo potrtif ker jih skrbi) ka_ obraževalnega projekta. Ob sed- ko je z njihovimi družinami do- V soboto je zborovalo več kot 800 clevelandskih učiteljev in Sorodni- učiteljic, ki so bili vsi soglasno ki in prijatelji so prijazno vab-'mnenja, da so proti temu, da ljeni. bi se jim znižala plača, ker vo- , livci niso odobrili šolskih bon-J dov. Pač pa so zato, da se obra^ tuje šole kot sedaj, dokler bo Trgovska zbornica je poslala v Washington svojega zastopnika, da izposluje pri vladi, da se postavi v CleVelandu zrako-plovni laboratorij, ki bo veljal $10,000,000. Dalje se bo prosilo vlado, da postavi v Clevelandu dve novi tovarni za izdelavo letal, kadar bo v teku narodni obrambni program. Vladi se bo predložilo tudi načrt, da se po-j veča clevelandske tovarne, ki semena: prvič, da odrežejo glavno J daj izdelujejo razne dele za le-francosko armado od zavezniške tala. v Belgiji in drugič, da dosežejo Nov grob dolino Oise in od tam začno V soboto popoldne ob 3 je odporu zavezniških čet. S tem je končana devetdnevna bitka v Belgiji in severni Franciji, kakršne še ne pomni zgodovina. Nemci imajo očividno dva na- mih se prične mala zakuska. Na ma. Ali so njih žene in otroci programu je petje, predavanje,'v ujetništvu, ali so lačni, ali so umetni plesi itd. Predstavljeni ge mrtvi, nihče ne ve. Njih dom bodo učenci od državljanske šole je v Rotterdamu, katerega ima-in ameriške jezikovne šole, ki je j0v posesti zdaj Nemci. Začeli pod nadzorstvom projekta WPA. so izkladati svoj tovor, toda Vsak je prijazno vabljen, da se kam bodo šli potem, še ne vedo. udeleži. | "Toda nikdar ne bomo pokor- ni nemškim ukazom," se je izja- kaj denarja in ko ga bo zmanj-vil kapitan Vanderyke. "Mi kalo, naj se šole zapre. Če bo smo še vedno podložniki kralji- hotel šolski odbor izhajati z de-ce Vilhelmine in nizozemska narjem, lci ga ima na razpolago vlada še vedno obstoji, čeprav za prihodnji šolski termin, bo je naša domovina v rokah naci- moral zapreti šole za dva mese-jev." ca. Ko so odrinili z doma, je bila. . Smrtna kosa njih domovina še svobodna de-j Včeraj popoldne ob 6:45 je žela. Ko so dospeli v Ameriko, (umrl Joseph'Ferkul, stanujoč so zvedeli pretresljivo novico, na 1156 E. 74th St. Pogreb ima Poslali so domov brzojave, da v oskrbi pogrebni zavod A. Grbi zvedeli, kako in kaj. Toda dina in Sinovi. Podrobnosti po-odgovora niso dobili. ročamo pozneje. prodirati proti Parizu. V teh bojih zadnjih devet dni je padlo strahovito ogromno število vojakov. Toda nihče ne ve natančnega števila, ker ga nobena stranka ne da v javnost. Vsekakor so pa nemške izgube večje, ker pri njih se ne štedi z življenji vojakov, samo da gredo naprej. Včeraj je 16 nemških bombnikov priletelo v bližino Pariza Bombardirali so nekaj objektov v predmestjih, a pri tem izgubili štiri svoja letala. Vlada je ukazala, da začno vse tovarne, ki izdelujejo vojne potrebščine, delati 24 ur na dan. Tovarne za letala delajo v dveh šihtih, vsak po 12 ur. Nemci prodirajo v notranjost Francije s kakimi 3,000 bojnimi umrla v Mestni bolnišnici Mrs. Antonija Ducič, zelo poznana v hrvatskih krogih. Bila je poznana tudi pod imenom Dietz in je stanovala na 4709 Superior Ave. Rojena je bila v selu Visosac., občina Sošica in je prišla v Ameriko leta 1907. Ob času smrti je bila stara 47 let. Zapušča mater Jelo Deanovič, moža Josipa ter otiroke: Joseph Jr., Walter, Eli, Helen, Daniel in Antoinette. Njena hči Mary je umrla lanskega avgusta, kar je zelo vplivalo na živce matere. Bila je Članica društva Žumberačka sloga, št. 21 HBZ in Oltarnega društva fare sv. Nikolaja. Pogreb se bo vršil v sredo dopoldne ob pol devetih iz hiše žalosti, 4709 Superior Ave. pod vodstvom A. Gr-dina in Sinovi. r r AMERIŠKA DOMOVINA r r AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. .__Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. US. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year. $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. __Single copies, 3c. Entered as second clast matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 119 Mon., May 20,1940 Mat H Tekavec: Komentar k Molkovemu "Naslova ni treba" Nova zgodovina se ustvarja Za uvod.—Zadnji mesec sem, če se čitatelji še spominjajo, v več številkah Ameriške Domovine polemiziral z spisom "Slina karitativnem polju huma-sem zmotno naziranje, ki ga je urednik "P" po nekem Fetter-lyju serviral članom SNPJ. Človek bi pričakoval, da bo Ves svet ima uprte oči v gigantsko borbo na francoski fronti, kjer skušajo francoske, angleške in belgijske sile ustaviti nemški hudournik, ki grozi poplaviti ves svet, začasno vso Evropo. Od izida tega klanja, v katerem se grize do 3,000,000 vojakov je odvisno, v katero smer bo šla poslej Evropa. Od izida tega r vanja je odvisno, če bo izginila iz Evrope vsa demokracija in bo mesto nje nastopila diktatura in totalitarnost. Svet še ni doživel kaj tako strašnega! Izum človeških možgan v najmodernejšem orožju zdaj preskuša, če je napravil dovolj učinkovito orožje za pokonča-vanje človeškega rodu. človek tekmuje sam s seboj, da se pokonča vse, kar si je ustvaril tekom let moderne dobe. Človek, mesto da bi obrnil svoj razum v to, da bi si ustvaril lepše življenje, ga obrača sebi v pogubljenje. In čemu? Čigav pa je svet, kot last vsega človeštva na zemlji? Čemu je potreba vojske in morije zato, kar je naše? Kdo more razumeti to, kdo more izračunati, zakaj vse to? Saj smo vendar na svetu samo za kratko dobo, samo za par let, zakaj bi ta leta ne preživeli lepo v miru in si skušali napraviti to kratko dobo kolikor mogoče udobno. Pa gremo in potrošimo milijone, da si zgradimo krasne palače, lepe ceste, cvetoče vrtove, potem pa namerimo na vse to topove in v hipu porušimo vse. Kot otroci, ki si zgradijo gradove iz peska. Pravimo, da smo moderni in civilizirani. Gradimo si šole in v njih učimo svoj zarod o znanosti in prosvitljenosti, da potem pošljemo to mladino, ko dorase v krepka telesa, na bojno poljano, kjer jo trgamo z bombami nadrobne kose, kot bi ta mladina ne bila višek stvarstva, kot bi to mladino ne zarodili zato, da bi ji izročili zemljo za življenje. Pravimo, da ves svet zre na to gigantsko borbo v Evropi. To se pravi, da tisti, ki niso še posegli v to morijo, gledajo od strani. Pa bi ne smeli stati ob strani in gledati, kako gine na bojnih poljanah cvet človeškega rodu za prazen nič. Ves svet, vsi, ki čutijo še s trohico pravičnosti, bi morali sedaj stopiti naprej in ustaviti to grozno klanje. Pogasiti bi bilo treba evropski požar, predno se vname po vsem svetu in ki mu ne bo nikdar konca. „ Mir zahtevamo! bi se moral oglasiti zdaj ves svet in mir bi nastal v hipu, ker ugnati bi bilo treba le steklega psa, ki je ušel z verige in zdaj hlasta okrog sebe kot podivjan šakal. Privezati bi ga bilo treba zopet na verigo, a mu obenem izruvati zobe, da bi ne mogel grizti nikdar več. Križarske vojske nam je treba, svete vojske, ki bi šla v Evropo in razmetala blazne morilce vsaksebi, da bi jih za vdeno minilo poželjenje po bojni igri. Modernega meniha Kapistrana bi bilo Jrfeba, da bi nas dvignil nad samopašnike. Pa ga ni! Vsak ždi v kotu in gleda"skozi okno, kako gori sosedova hiša ter v strahu upa, da se požar njegove strehe ne bo dotaknil. Mesto da bi skočil ven in začel gasiti pri sosedu. Pa naj le ždi, požar bo zajel tudi njegovt> streho in ono njegovega soseda in vso svetovno vas, da bo po vsej zemlji en sam plamen, ki bo uničil vse. In ko bo vse uničeno, bomo začeli zopet graditi in zidati, za koliko časa? To se bo ponavljalo toliko časa, dokler se bo čutil en narod močnejšim nad drugim, dokler ne bo nastopila res prava civilizacija, ki bo izdelovala nože samo za rezanje kruha in topove samo za odganjanje toče. Res se nekateri trudijo, da bi spravili zdivjani svet k * pameti. Pa kaj zaleže j o prošnje in besede pri človeku, ki si domišlja, da je bog! Pri takem človeku so besede bob v steno. Takega človeka je treba ozdraveti z njegovim lastnim zdravilom. Zgražamo se in gnjavimo nad sirovo silo, ki brutalno mori po Evropi narode, ki si niso želeli nič drugega kot mirno živeti in obdelovati svoj kos zemlje. Dlje pa ne gremo. Lepo pohlevno čakamo, da pride vrsta tudi na nas, da bomo ponižno sprejeli na svoje ra,me jarem, ki ga nam bo obesil satan v človeški podobi. Hitlerjev namen je napraviti iz vse Evrope en sam ve-Iki imperij. To bi bilo zelo lepo za nemški narod, a kaj bo postalo z ostalimi evropskimi narodi? Kaj bo napravil oziroma kaj bi napravil Hitler ž njimi, če se mu načrt posreči ? t Voditelje teh narodov bo pobil, a narode same napravil za dobesedne sužnje, če jih ne bo naložil na ladje in naselil po afriških in drugih pustinjah, a njih zemljo dal "izvoljenemu" nemškemu narodu. ! Molek stvarno ovrgel moj ob-rambeni zagovor in doprinesel dokaze, da ni bistvo katoliške cerkve tisto, kar jaz zagovarjam, pač pa to, kar on povzema po Fetterlyju. Ko se je spod-taknil ob pomanjkanje katoliške ljubezni do bližnjega, sem ga pozval, da naj mi doprinese dokaze — statistiko — koliko je na karaktativnem polju humanizma doprinesla materij alisti-čna ljubezen do bližnjega. — Popolen molk! Niti enega odstavka se ni upal dotakniti. Pač pa se je popolnoma spozabil, da je urednik časopisa in nam se je zopet predstavil kot vaški črednik. Citatelj, ki bo prečital odstavke, s katerimi se bom sedaj bavil, bo spoznal, da to ni samo teorija, ampak dejstvo. Pod napisom "Naslova ni treba" "Prosveti" z dnem 8. maja, 1940, je urednik na tak fin način razgalil svojo "inteligenco." (Na vsak odstavek, pravzaprav na vsak stavek mu bom dal popolno zadoščenje, tako da mu ne ostanem ničesar dolžan.) Citatelj naj pazno sledi njegovemu napadu in mojemu komentarju. Molek: "Nekdo me je opozoril na čvekanje in obrekovalno pisanje ljubeznivega brata Ma tha Tekavca, ki'diha v Cifeve landu in je menda še član SNPJ. Mož mi je znan le toliko, da ima čudno manijo, ki ga žene kot burja vrtavko v don kihotsko borbo od strani znanega klepetavega Trunka; njegova manija je menda v tem, da ga lomi strah, da vse Trun-kove tirade ne bodo nič zalegle in sveto cerkev odnese voda, če ne bo on drvel za Trunkom in mahal na vse strani z njim vred. Skratka, naš ubogi Tekavec se boji, da bi Trunk ne mogel kaj doseči brez njega—on sam mora biti povsod zraven in tedaj šele Trunk junaško pobija svobodomislece z njegovo pomočjo." ' Odgovore Kako si se seznanil da ti je prišel pred oči moj zagovor katoliške cerkve, ki si jo ti po Fetterlyju predstavil v luči, ki ne odgovarja dejstvu, je tvoja zadeva. Da je v tvojih očeh moj zagovor "čvekanje," to je pri tebi vse, kar te pritisne ob plot, da ti zmanjka tal pod nogami in si ne veš pomagati iz zanjke, v katero si se vjel. Torej smatraš moj zagovor za "obrekovanje?" Kaj smatraš pa ti, kadar blatiš prepričanje katoličanov, ali je morda tisto krepostno dejanje? Ako boš ti nehal pisati o katoliški cerkvi, ki si o njej tako slabo poučen in povzemaš svojo znanost o njej le iz ust njenih sovražnikov, bom pa tudi jaz prenehal "obrekovati." Dokler boš pa ti priobčal take budalo-sti, bom pa tudi jaz stal na straži, da bom v službi resnice pokazal na tvoje zmote. Da, še sem član SNPJ in s tem vzdržujem z upravnim asesmentom tvojo eksistenco! Ob vstopu v jednoto sem dobil jamstvo svobode svojega verskega prepričanja in s to garancijo odbijam napade, ki jih menda ti v imenu bratske podporne organiza Pa recimo, da bi Hitler z granatami in bombami ustvaril tak evropski imperij in recimo, dajpi pustil podjarmljenim narodom golo življenje, ali bo v taki državi zadovolj-nost in mir? Nikdar! Dan za dnem bi ti narodi skušali osvoboditi se težkega jarma in si priboriti svobodo nazaj. Vrnili bi se i cije izvajaš na prepričanje čla-srednjeveški časi, ko bi nemški valpet zopet vihtel bič naj nov, ki niso tvoje vere. ubogo rajo in ji z strojenjem kože preganjal misli na vsta- Da, sem še član NPJ je tudi jenje. Človek* ni zadovoljen samo s tem, da je sit, ampak I to, da v 18 letih mojegaplače-hoče, da je tudi svoboden gospodar na svoji zemlji. ;vanja asesmenta sem preveč vplačal v organizacijo, da bi sedaj kar tako pustil notri kot "šenkengo," če se mi pa povrne moj denar, pa sem pripravljen izstopiti iz jednote in se tudi ne bom več bavil s tvojimi buda-lostmi. Dokler pa moram s svojim denarjem vzdrževati borbo proti svoji lastni veri, dotlej sem pa po svoji vesti dolžan braniti svoje prepričanje. Diham pa tudi še, saj kadar bodo nehali delovati pljučni organi, tedaj bom mrtev in moji dediči bodo dobili smrtnino od organizacije. Najino znanje ali polemizira-nje bo nekako tri leta nazaj. Takrat se je šlo radi pojmovanja načelnosti SNPJ. Logično sem ti dal tri točke v rešitev radi umevanja, kaj je s stvarjo? Pa si izbegnil: "... da nisi neumen, da bi odgovarjal." — Se li spominjaš? Če ima kdo kaj posnemanja znanega viteza don Kišota, potem si s tem svojim člankom najboljši dokaz ti sam, da mahaš in se zaletavaš vse drugam, samo v tisto .smer ne, kjer bi |tvojie argumentiranje kaj pomenilo. V tem lahko tekmuješ za prvenstvo. In krivičen bo tisti sodnik, če ti odreče prvo nagrado. Da se pa zavzemam za Rev. Trunka, se pač iz istega razloga (kot se tvoji kaproli in fratarji bojujejo s teboj vred, za isto stvar in isto prepričanje), ker sem ud iste cerkve kot j,e on sam. Moji obrambni spisi pač Rev. Trunku nimajo kaj pripomoči. On s svojo filozofijo, ki ima za podlago akademsko izobrazbo, ne potrebuje pomoči lajika. Sam dovolj jasno, kristalno čisto—komur je za resnico—razjasni zmote, ki jih nekateri absolventi "univerze" na pašnikih, objavljajo v takozva-nih "naprednih" časnikih. Pri tebi pač je Rev. Trunk "klepetulja." Poznam pa moža, ki je s svojim talentom vse kaj več dosegel kot gotovi vaški čredniki (ima doktorat in je znana osebnost v slovenski javnosti), pa je napravil sodbo o Rev. Trunkovih spisih rekoč: ". . . da redko kdaj izsledi kje bolj jasne misli kot jih najde ravno pri njem." Naj samo kdo pogleda v "Novem svetu" njegovo globoko umnost v spisih pod naslovom "Tihe ure," pa bo videl, da je to, kar maže Molek o Rev. Trunku, sramota, ki je madež v slovenskem žurna-lizmu. Da se zavzemam zanj, je tudi to, da naj mu služi v zadoščenje za tvoje neslano zafrkavanje in mislim, da imam tudi pravico do tega. Prosijo me pa tudi člani SNPJ, da naj kaj odgovorim na tvoje napade, ki jih izvajaš na prepričanje članov, ki so katoličani in se jezijo, ker mažeš in blatiš in to na njih denarni račun! Molek: "Ko sem pogledal v Ameriško Domovino, da vidim, kaj je spet naš Math načenčal, sem se moral od srca nasmejati. — Še več, revež se mi je zasmilil. Postal je žrtev lastne zaslepljenosti. Ne samo to, da se Math Tekavec boji za Trunka, da ne bo kos groznim brezvercem, pač pa je tudi Trunka podvojil. Natančno posnema Trunka od 'a' do 'z' od njegovega božjepastirskega jezika do njegove svedraste logike, posnema slovniške kozle, besedno zavijanje, zlobno kazuistiko in nalezel se je tudi Trunkove ne-odpustljive pozabljivosti." Odgovor: Ves tvoj članek dokazuje, da ti je prišlo vse kaj drugega kot "smeh od srca." Vidi se, da te je popadla pobesnela togota in se nisi mogel obvladati, 'da bi mirno in trezno razmišljal. Morda ti je indijska povest "Osel v tigrovi koži" pokazala, kako žalostno vlo- j go igraš. Za tvoje pomilovanje in sočuvstva napram moji ma- lenkosti, pa ti v tem primeru ne morem dati izrazov hvaležnosti. Ako smatraš prepričanje za zaslepljenost—svobodno ti. Toda povem ti, da že z svojim 16 letom, ko sem bil nekak tajnik socialistične stranke (da sem opravljal korespondenco za so-druga in pisaril na centralo v Ljubljano), sen! si moral priboriti prepričanje in prosim Boga, naj mi ga ohrani, čeprav ti smatraš to za "zaslepljenost." Tudi mene je skušal napuh—prevzetnost, kar vodi tvoja dela. Ko sem zdvomil nad vsem in me je objela moč nevere, sem se počutil tako nesrečnega, da vem kaj je živeti in trpeti brez namena na zemlji in zato se mi smili vsak, kateremu je ugasnila luč vere. Kaj morem pa jaz pripomo-. či Rev. Trunku in povejno Molek, kako sem ga mogel podvojiti? Ali se te prijemlje mogoče "španska," da kjer je eno vidiš dvoje. Res, poleg ostalih pisateljev (ki pa niso kaki vaški čredniki po svoji izobrazbi), vpliva morda na mojo dušev-nost tudi Rev. Trunkova miselnost. Je imel name pač več privlačnosti kot nekdanji avtor "pasje logike," katero podaja na istem mestu kot sedaj "Naslova ni treba" (je pač v istem smislu podana). Zato Molkovo "leposlovje," ki je "visoko" kot Himalaja v Indiji me naprav-lja popolnoma hladnega in posnemam Rev. Trunka. Prav radoveden sem, Molek, koga pa neki ti posnemaš in kje si se "nalezel" take "modrosti," ki jo sedaj spuščaš v "Prosveti?!" Molek: "Ker se mi Tekavec smili, mu bom pomagal iz iluzij, če me hoče posl,ušati. Morda ga to ozdravi, da ne bo več tako slepo verjel Trunku in posnemal vsakega njegovega kihanja kakor 'makako' (znana afnica) posnema človeka, kajti ni šala, če reven lajik posnema 'duhovnega firferja* iff se čelo baha s temi kozli." Odgovor: Ponovno se ti smilim, Molek. Prihrani svoje solze zase. Ne plakaj nad menoj, zjokaj se nad seboj in nad svojo polomijo. Saj menda veš, da kdor veter seje, žanje vihar. Mislim, da si se do sedaj že prepričal, kakše budalosti kvasiš, če ne, boš prišel do spoznanja, ko bom spis dokončal. Radi logične doslednosti verujem Rev. Trunku, ker ti me ne moreš prepričati, da si na pravem, saj kjer je eno pa,vidiš dvoje, a za me pa včeraj, danes in jutri ostane dve in dve štiri. Vedno enako, ker resnica je neizpre-menljiva. Kolikor se pa tiče "makako" (znana afnica), prepustim to posnemanje tebi, ker se pač včasih rad pobahaš, da 'je človek z afnami v *sorodu. Zato naj sorodniki ostanejo skupaj. Jaz se smatram za človeka. Če kdo prevrača kozle, potem jih Molek ti sam. (Dalje prihodnjič) -o- Alice Meglich: \ Mleko se razlikuje Prvi članek o mleku, ki je bil priobčen v tem priljubljenem listu se je tikal preiskav za jeti-ko med živino oziroma med kravami potom vladnega oddelka. Takrat sem cenjenim bralcem in bralkam pojasnila koliko se je že v tem oziru potrošilo od vlade in vse to v' glavnem za dobrobit ljudskega zdravja. Upam, da niste dobile vtisa, da je zadnja leta med živino kaka epidemija, ali da je kaj nepričakovanega nezdravega med živino, ker to ni tako, ampak to je posledica širšega preiskovanja od strani vlade, da se ohrani naše zdravje. In to je povzročilo, da ima vsaka država še posebne zdravstvene postave, katerim se morajo pokoriti vsi farmarji, ki se bavijo s živinorejo in posebno pa mlekarne, kjer prejemajo mleko od farmarjev predno istega oddajo razvaževalcem. Toda opozoriti vas moram na dejstvo, da se mleko razlikuje od mleka. S tem ne mislim, da ni vse mleko pastiri-zirano, ali pod nadzorstvom, ker tej določbi se ne more nihče izogniti. Toda resnica, katera se ne more zatajiti je, da ima mleko, katero nosi naslov "Approved proved Dairies" mleko je izmed boljših za vaš dom. Nadaljevanje sledi v kratkem. -o- Hvala volivcem Podpisani se tem potom zahvaljujem vsem Slovencem, Srbom in Hrvatom za vso naklonjenost in podporo, ki ste mi jo dali kot kandidatu za senatorja države Ohio ob priliki primarnih volitev. Kakor v preteklosti, tako bom tudi v bodoče vedno zastopal interese našega naroda. Želim se tudi zahvaliti našemu časopisju, ki mi je dalo veliko podporo v času moje kam- William M. Boyd, ♦ senator države Ohio. -o- panje. Ponovno hvala vsem vo-Dairies" veliko bolj bogato vse- livcem in prijateljem, vam uda-bino kot pa kar navadno mleko, ni, Mogoče vam je prišlo v misel vprašanje: Kako pa se ve katero mleko je te bogate vsebine? Odgovor k temu je popolnoma enostaven: Te vsebine je le mleko, ki nosi pečat na pokrovčku steklenice na katerem je razločno zapisano "Approved Dairies.'* če prihaja v vaš dom mleko, ki ima pečat od "Approved Dairies," potem ste šele sigurni, da vsebuje vse bogate sestavine, ki so vitalnega pomena za zdravje. Kaj pomeni pečat "Approved Dairies?" Pečat "Approved Dairies pomeni, da je mleko pripravljeno po vseh predpisih zdravstvenega oddelka v ugotovitev za višjo veljavo kot navadno mleko. Z dru go besedo rečeno, to pomeni, da se je s tem mlekom postopalo natančno po predpisih od časa, ko se je istega pomolzlo do časa, ko je bilo postavljeno pred vrata odjemalca. Ker je vse mleko ene barve, zato se lahko da pečat samo na en način, to je, da je dotično mleko boljš vrste in^to je s tem da je na pokrovčku napisano "Approved Dairies." Da dobi proizvajalec (producer) dovoljenje prodajati mleko, mora dokazati, da mleko vsebuje 60 točk na določbo za mlekarne od vladnega oddelka za poljedeljstvo, dočim vsebuje mleko od "Approved Dairies" 75 točk. To pomeni, da je proizvajalec pod bolj strogim nadzorstvom in da je živina preiskana po priporočenem živino-zdravniku vsako leto predno se lahko prodaja mleko te vrste. Naslov "Approved Dairies" ne sme rabiti noben prodajalec, ne na pokrovčkih, ne na tovornih avtomobilih (trucks), ne na drugih listkih ako ne dobiva mleka od tozadevno potrjenih tvrdk. K^r sem v mlekarski trgovini že 20 let, si usojam, da je moja dolžnost podati širši javnosti vse važne podatke tikajoče se najvažnejše hrane za naše družine in to je mleko. Ako boste pazno sledili tem podatkom od časa do časa, boste dobili boljši vpogled v ta predmet, kateri bi mo!ral zanimati zlasti naše gospodinje. Kar pišem, to %ni reklama za naše podjetje, ki vam daje točno in prijazno postrežbo vsak čas, pač pa se to tiče vseh mlekarjev, kjer dobivajo te vrste mleko s katerim vam dan za dnem nudijo boljšo kvaliteto in to po isti ceni kot plačate za drugih vrst mleko, ki nima iste bogate in zdravju koristne vsebine. Torej naj ponovim, da "Ap- IZ DOMOVINE —Namesto venca na grob umrlemu g. Antonu Polancu, večletnemu županu občine Radeče, je daroval g. Josip Ravnikar 100 din za reveže občine Radeče. —Smrtna kosa. V Žolgerje-vi ulici 20 v Mariboru je umrla 31 letna žena trgovskega pomočnika Alojzija Vinder in v isti ulici št. 9 pa je ugrabila smrt 59 letno zasebnico Ivano Gregorčič. — Vrtanje za petrolejem v Medmurju. V bližini Murskega Središča bo Medmurska petrolej ska družba začela y kratkem iskati nafto. Družba, pri kateri je udeležen švicarski kapital, je za izvršitev vrtalnih del sklenila dogovor z neko nemško tvrdko, ki je že pred leti na tem področju vrtala. Medmurska petrolejska družba ima za vrtalna dela na razpolago 25 milijonov dinarjev. —Velika tatvina. V odsotnosti grašeaka Lipitla v Turnišču pri Ptuju je tat vlomil v njegove sobane in odnesel razno zlatnino in dragoceno orožje. Ob povratku je graščak tatvino o-pazil in jo prijavil orožnikom na Bregu, katerim se je posrečilo izslediti tatu v osebi nekega 20 letnega potepina. —Žile si je prerezal, v prsi se je, zabodel in skočil v Dravo, a je še živ. Čisto svojevrsten poizkus samomora si je privoščil 26 letni Robert Milosavljevič iz Studencev pri Mariboru. Te dni se je nenadno pojavil v bližini mariborskega otoka. Z otoka so videli, kako se je najprej do golega slekel. Potem si je prerezal žile na obeh rokah, zamahnil z nožem nekajkrat proti srcu, nato pa se pognal v mrzlo Dravo. Očitno je hotel na vsak način umreti. Toda tega namena ni dosegel. Opazovalci z otoka so takoj poiskali čoln, zajadrali proti Milosavijeviču, ki še je že potapljal, in ga potegnili v čoln. Zakaj se je prav za prav naveličal življenja, ni hotel povedati. Zadevo jim je pojasnilo šele neko pismo, ki so ga našli v njegovem žepu. V pismu so nažnačeni krivci, ki so mu zagrenili veselje do življenja. Milosavljeviča so vsega premraženega prepeljali v mariborsko bolnico, od koder se bo čez nekaj dni vrnil domov zdrav. POSEBNO narejene po vaši meri HLAČE $5-55 vredne $8 do $10 Čista volna, ročno izdelane 6217 ST C L AIR AVE 6 9 m # m PERSONAL O A IN S Na razpolago za financiranje nakupa avtomobila gospodarskih predmetov Za: družinske in hišne potrebščine popravo posestva plačilo zavarovalninske premije poravnavo računov -To je nekaj tipičnih namenov Pridite in povejte nam o vaših potrebah. Ni treba, da bi bili vlagatelj. THE NORTH AMERICAN BANK CO. 6131 St. Clair Ave. 15601 Waterloo Rd. tterlH|i|^Mtiiii[iiiiiiiiMti>i»i>»H»»i»itftt!it>iii»!i»»iii>i»»t»!»i!f»!»innn!i»tmwn WINNET0U r» nemikem liriraUni K. M»y» Nevaren je ta svet! Gorski stakemanov, spravil na varno v grebeni so dolgi in potegnjeni, can j oni globoki in nedostopni, doline in soteske ozke. Če srečaš sovražnika, se mu nimaš kam izogniti, spoprijeti se moraš z njim, ali pa pustiti konja in se peš umakniti v gore. In brez konja si tudi izgubljen. In po teh divjih krajih smo tistikrat potovali. Na valovitih prerijah Colo-rada, južno od Platte Riverja, sem se seznanil z lovcem Sans earom, čudakom svoje vrste, ki so mu Navaji ušesa porezali. Zato se ga je tudi prijelo ime Sans ear, mož brez ušes. Ime mu je bilo prav za prav Sam Hawerfield, Sam so mu pravili njegovi prijatelji. Kmalu sva si bila tudi midva dobra prijatelja in pripovedoval mi je žalostno zgodbo svojega življenja. Farmer je bil svoj^as, pa prerijski roparji so mu umorili ženo in otroka in maščevanje ga je gnalo na zapad za morilci. Osem jih je že našel in ustrelil in si., zarezal spomin na njihovo smrt v kopito svoje puške, dveh mu je še manjkalo, oče in sin sta bila, Fred in Patrik Morgan. Tista dva je še iskal. Potoval je v Mehiko in ker sem bil tudi sam namenjen črez Texas v Kalofirnijo, sem se mu pridružil. Dolge tedne- sva brodila po savanah in prerijah za-pada, marsikaj sva doživela, najhuje pa se je nama godilo v puščavi Liano estacado, kjer bi bila skoraj obležala od žeje in onemoglosti. V Liano estacadu sem našel tistikrat tudi svojega dobrega znanca Bernarda M a r s h a 1 a, dragulj ar j evega sina iz Louis-villa, in njegfcvega služabnika, firnca Boba. Neznani zločinci so mu umorili očeta in izropali trgovino, potoval je k svojemu bratu v San Francisco, trije trgovci so potovali z njim in pa družba lovcev kožuharjev. Tudi Bernard bi bil skoraj umrl v puščavi. Vsi smo bili, tako sem zasodil, žrtve stakemanov — drogarjev —, puščavskih roparjev, ki so dobili to ime, ker so v neki dolini Sierra Blance 'Zapustili smo puščavo Liano estacado, prišli do Rio Pecosa in ga prebredli ter potovali ob njegovem desnem bregu navzdol, štirje smp bili, Bernard, Sam Hawerfield, jaz in črnec Bob. Ujetnika smo imeli s seboj. Hob-lyna, enega iz družbe stakemanov. Prijeli smo ga v njihovem skrivališču, pa ga pustili živeti, ker je obljubil, da nam bo pokazal dolino, kjer sta mislila Fred in Patrik Morgan dvigniti zaklad. Hoblyn je jezdil z Bobom na sredi, z Bernardom sva jezdila za njima, Sam pa je načeloval naši mali četi. Pokazalo se je med potom, da je mladi Marshal prav dober jezdec in da mnogo vzdrži. Predpoldne je bilo in solnce je pravkar pogledalo črez visoke vrhove levega brega. Toplo solnce nam je prav dobro delo. Sredi avgusta smo sicer bili, pa noči so bile hladne in jutra tako sveža in vlažna, da smo se do poznega predpoldneva zavijali v odeje. Le žal, da je kmalu popoldne solnce že spet izginilo za visokimi zapadnimi vrhovi. Hoblynu smo črez dan odvzeli vezi, zvečer pa smo ga vzezali. Jamčil nam je z življenjem, da nas bo pripeljal na pravi kraj. "Ali imamo še daleč do Head in Skettel Picka?" me je vprašal mladi Marshal. "Jutri morebiti prispemo. Ne vemo . pa še, če prej ne pojdemo v dolino, kjer ima kapitan skrit svoj zaklad. Po Hoblynovem popisu bi morali kmalu kreniti na desno, če mislimo prčj obiskati dolino zaklada."" "Ali bi ne bilo bolje, da gremo prej na Head in Skettel Pick in primemo Morgana, ki tam čaka na sina?" / "Kakor kaže sled, je Patrik namenjen v dolino zaklada. In ker je sin, tam bomo našli tudi očeta. Pa če bi tudi jezdil 'k Head in Skettel Picku, bi ne smeli kar naravnost za njim, ker bi nas Fred Morgan opazil. A"ko čaka na sina v hribovju, je go- KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV MAJ 25.—Slovenski narodni dom v Maple Heights priredi koncert in ples. 26.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi card party in ples v šolski dvorani. 26.—Jugosl. narodni dom v West Parku praznuje 20 letnico s popoldanskim programom, zvečer ples. JUNIJ 2.—Proslava 125. obletnice slovenskega pesnika Valentin Vodnika in volitve ljubljanskega župana za leto 1941. 2.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ ima piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave. 2.—Društvo sv. Vida št. 25 piknik na Pintarjevi farmi. 9.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ prii-ede piknik na Močilnikarjevi farmi. 9.—Društvo Doslužencev priredi piknik na Stuškovih farmah. 15.—Očetovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 16.—Očetovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 16.—Pevsko društvo Jadran priredi piknik na Pintarjevi farmi. 23.—Piknik Slovenske šole SND na Močilnikarjevi farmi. 23.—Dom zapadnih Slovencev proslavlja prvo obletnico s piknikom na 6818 Denison Ave. 23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na Pintarjevi farmi; bogat program in nagrade za stare in mlade. 30.—Piknik--mlad. pev. zbo-'ra Slovenskega doma na Stu- škovi farmi. JULIJ 4.—Four Points Tavern ima piknik na Stuškovih farmah. 7.—Piknik društva Napredek št. 132 JSKJ na Stuškovi farmi. 14.—Piknik Slovenske zadružne zveze na Močilnikarjevi farmi. 14.—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi. 21.—Društvo sv. Družine, št. 207 KSKJ priredi izlet v Madison, O. 21.—Social Club ima piknik na Stuškovih farmah. 21.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-woodu priredi običajni piknik na Pintarjevi farmi. 28.—Piknik mlad. pev. zbora Kanarčki na prostorih Slovenskega doma na Denison Ave. AVGUST 4.—Piknik fare Marije Vnebovzete na Pintarjevi farmi. 4.—Pevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovih farmah. 4.—Skupni piknik vseh podružnic Slovenske moške zveze na Novakovih prostorih, Bar-berton, O. 11.—Dvor Marije Pomagaj, Reda Kat. Borštnarjev, št. 1640 priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob priliki 25-letnice obstanka. 18. — Federacija Slovenskih narodnih domov priredi pevski program z sodelovanjem vseh pevskih zborov. 25.—Zveza društev Najsv. Imena priredi slovenski Baragov dan v Brae Sum Garden, 25000 Euclid Ave. 25.—Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 8.—Podružnica št. 32 SŽZ obhaja 11. obletnico ustanovitve. 22. — Društvo "Tabor" št. 139 SNPJ proslava 30 letnice v SDD na Prince Ave. OKTOBER 6.—Mladinski zbor Slavčki imajo prireditev v SND na St. Clair Ave. 12.—Collinwoodske Slovenke št. 22' SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Društvo Martha Washington št. 38, SDZ, prireja ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igra Johnny Pecon in njegova godba. 19.—-Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 26.—Slov. zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26.—Modern Knights, št. 57 SDZ "Halloween Dance" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. NOVEMBER 3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave. 17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND. 30.—Društvo Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Godba Johnny Pecon. DECEMBER 7.—Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ priredi ples v SDD na Waterloo Rd. 22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE napačni smeri postavljali pu-,tovo že tam, saj je danes že šti-ščavske kažipote, droge, zvablja- rinajsti avgust. li popotnike globlje v puščavo m jih tam, onemogle in' izmučene, Sicer pa bomo Patrika kmalu došli, ker smo mu bili od hide pomorili in izropali. Sumil sem,1 spota — skrivališča — stakema-da so tudi Bernardovi spremlje-' nov sem vedno za petami. Sino-valci taki stakemani, razkrikaL či je taboril šest milj odtod in sem jih, razgnal zločinsko tolpo če je davi z nami vred šel na in požgal njihovo skrivalisče. ■ p0t( bo danes kvečjemu tri ure Dognal sem tudi, da je morilec pred nami." Bernardovega očeta isti Fred "Have care — pazite —!" se Morgan, ki je umoril tudi Samu je tedaj oglasil spredaj Sam ženo in otroka. Na svoje izne- (Hawerfield in obstal. nadenje smo tudi dognali, da je eden izmed stakemanov, ki so spremljali Bernarda po puščavi, Patrik, sin Morganov, tisti, ki ga je z očetom vred Sam iskal širom zapada. žal ga je prepozno spoznal, ušel nam je. Sled Patrika in Morgana, dvakratnega morilca, je peljala v Sierra Blanco. Dobili smo v roke Patrikovo pismo na očeta Freda in zvedeli, da se nameravata sestati ob Head in Skettel Picku v Sierra Blanci in da namerava Patrik dvigniti zaklad, ki ga je kapitano, vodja RAZPRODAJA NA DELOVNI OBLEKI HLAČE ..............$1-39 in več OVERALLS..........97? in več SRAJCE................59? in več ROKAVICE............8? in več NOGAVICE ..........9? in več Enake srajce in hlače, vseh barv........$2.39 in več In še mnogo drugih poceni stvari pri ST CLAIR-AVE Pogledali smo. "Tamle na robu gozda leži veja!" je kazal. "Zelena je še, torej še ni dolgo, kar je bila odlom-ljena. Nekdo je bil danes pred nami tukaj!" Pojfczdili smo bliže in razjaha-li. Previdni smo morali biti. življenje westmanovo visi v divjini včasi res samo na šibki vejici. Sam je pobral vejo, si jo ogledal in jo dal meni. "Poglej si na primer tole reč, Charley!" "Hm —! StaVil bi ne vem kaj, da je tale veja odlorrjijena šele pred kako uro —-." "Tudi jaz tako sodim." Ozrl se je naokoli. "In tamle —! Ali vidiš tiste stopinje —?" Sklonil sem se. "Dva moška—! Poglejmo!" Vzel sem iz torbe ob sedlu pal-čici, ki sem si ju natančno pomeril po sledovih Patrika in njegovega spremljevalca že koj prvi večer, ko smo našli njuno ta borišče. "Patrik in njegov tovariš —!' sem dognal. "Mera se natančno ujema! Kvečjemu ura je minila, kar sta tod hodila. Hitler je nagovoril 6,000 mladih armadnih častnikov v Berlinu ter jim je povedal, da je to vojna za življenje ali smrt nemškega naroda, kar se pa tiče invazije na Norveško pa je zgodovinskega pomena za Nemčijo. Egiptovski vladar, kralj Farouk je izročil novo zastavo vojaški šoli v'Kairo. Egipčani so si v zadnjem času precej izpopolnili svojo armado, kar.so pokazali zadnji manevri, da bo-tudi ta armada pripravljena za vsak slučaj. Spomini v cvetočem maju "Tja v cerkev domačo srce hrepeni, ko v maju k Mariji zvon vernike vabi . . V svoji spominski kroniki hranim spomin na naše dobre slovenske matere iz naše fare, katere je družila trdna vera in globoka ljubezen do Marije posebno v maju pred Marijinim oltarjem. Spominjam se marsikatere in vas ne morem pozabiti sedaj, ko svet praznuje Materinski dan še posebno mislim na vas vse. Dovolite mi, da napišem par vrstic. Imamo lepe kmetske domove, ki so s časnim bogastvom dobro preskrbljeni, a tudi tem je naložil dobri Bog križ, težki križ, da si zaslužijo nebesa. V moji mladosti je gospodaril tam na nemški meji na Ravnici bogat posestnik Jug. Ponosen je bil na svoje veliko in lepo obdelano posestvo in na polne hleve lepe živine. Zdaj na Materinski dan se spominjam na trpečo Ju-govo ženo, bogato gospodinjo, katero sem si dobro zapomnila. Pogosto sem jo videla ob nedeljah poklekniti pred Marijinim oltarjem, kjer je klečala zatopljena v pobozrjo molitev. S seboj je pripeljala tudi svoje hčere ter je ob njihovi strani pokleknila in solze so ji polzele po licu . . . Dobra Jugova gospodinja je skrivala pred svetom svoje križe in težave. Nikomur ni tožila, le v cerkvi pred Najsvetejšim je odkrivala svoje srčne boli in se pogosto zjokala. Tukaj v cerkvi je prosila pomoči, kajti brez božje pomoči in brez pomoči Marije bi težko nosila svoj križ in bi bila /omagala. Tako dobre in častilke Marijine so naše slovenske matere. Saj nosi naš narod ime: Marijin narod. Pet hčera je imela Jugova mati, zdrave in lepe so bile, da bi jim marsikatera naša mladenka zavidala njih lepoto in vendar je mati ob pogledu nanje točila solze — zakaj ? Vse Jugove hčerke So bile zdrave, lepe in razumne, a bile so — mutaste. Da, Bog jim je dal zdravo telo, a dar govora pa jim ni dal. Med ljudmi je bila govorica, da je mladi in ponosni Jug večkrat rekel, da hoče imeti lepe in zdrave otroke. Ta želja se mu je izpolnila, a žalibog njegove hčere niso imela daru'govora in tu se je pokazalo božje znamenje, da smo ljudje le mali črvički. Hčerke so lepo odrasle in zahajale v našo farno cerkev, kjer so se tudi spodobno obnašale in farani šo jih sočutno motrili in sočustvovali z ubogo materjo, ki je v svoji veliki materinski ljubezni skrbela za svoje nesrečne hčere in tudi molila za nje. Na Materinski dan sem se spomnila tudi na tebe, ki že dolga leta spavaš ob strani svojega soproga, tam na našem lepem pokopališču v nepozabnih Slovenskih Goricah. Raduj se ti zvesta častilka Marije v večnem maju na zvezdami. Počivajte mirno v gomili miru, aj bol in bridkost je nehala. . . Po bojih življenja ste prišli domov, tam duša na večno se bo radovala. . Mary Kurnik IZ NM0VINE odredila prevoz v občino Gornja Radgona je poslala voznika Franceta Veberiča iz Čreš-njevcev v Mursko Soboto z vozom po ubožico. Voznik pa je pri povratku zavozil pri Pe-tanjcih v Muro. Konja in voz so deroči valovi reke zanesli na drug breg, a ženica je padla v vodo in utonila. Konja z vozom so pri tako zvanem Horvatovem mlinu na Petanjcih izvlekli iz vode. V kolikor zadene krivda na nesreči voznika, bo dognala preiskava. —Na poti od vinograda je u-tonil v Krki. Posestnik Jožef Ženica iz Meniške vasi pri Toplicah je šel v svoj vinograd v Straži. Proti večeru pa se je vračal nekoliko vinjen proti domu. Na poti ga je spremil posestnik iz Dolenjega Polja Gor-še preko mosta čez Krko pri Dolenjem Polju do pota, ki krene proti Meniški vasi. Tam sta se poslovila. Ker Ženica ni prišel zvečer domov, so ga domači še ponoči šli iskat. Iskanje so nadaljevali zjutraj. Iskali so ga zlasti ob Krki, kjer drži pot od mosta proti Meniški vasi in ga naposled našli mrtvega v vodi. Mož je imel na nogah gumijaste čevlje in ker je bila zemlja zaradi dežja precej polzka, je verjetno, da mu je spodrsnilo in da je padel v vodo. Rajnki zapušča sedem otrok, izmed katerih so štirje nepreskrbljeni. Bil je dober in skrben gospodar, ki ni nikdar popival po gostilnah in je le malo več pil, kadar je bil v svojem vinogradu. —Oče se je rešil, sin in nečak sta utonila. Med mnogimi žalostnimi dogodki, ki se dogaga-jo ob sedanji katastrofalni po-vodnji vzdolž Dunava, poročajo o naslednji žaloigri: Kmet Aradjel Crknič, njegov sin Če-domir in nečak Radivoj so se vozili pri vasi Velikem Selu po naraslem Dunavu, prevažajoč di*va. S čolnom so zadeli ob vrbo. Stari Arandjel se je vlovil za drevo in se rešil smrti, sin in nečak pa sta utonila. Oče je prebil na vrbi vso noč in so ga našli sosedje šele naslednje jutro že vsega premrlega. Zaman pa iščejo trupli obeh utopljencev. MALI OGLASI Harmonike naprodaj Proda se harmonika, skoro nova, Skandely izdelka. Vprašajte na 7417 Lockyear Ave. -.-----—(120) Delo dobi izkušena permanent wave beauty operator. Ann Peters 6724 St. Clair Ave. IIEnderson 4181. (119) John Glach kovač Mi popravljamo in brusimo kose in stroje za rezanje trave, da bodo rezale ko nove. Jih premen jamo in prodajamo. Vse delo garantirano. 13408 St. Clair Ave. GLenville 3963 We pick and deliver (x) —Smrt bedne ženice v Muri. V banovinsko bolnico v Murski Soboti se je nedavno zatekla o-nemogla 66 letna viničarka Terezija Klobasova, ipris,tojna v občino Sv. Anton v Slovenskih goricah. Zadnja leta je bila skupno s svojim možem usluž-bena v viničariji inozemca Klei-noschegga v Policah pri Gornji Radgoni. Ker pa žena zaradi svoje izčrpanosti ni spadala v bolnišnico, je uprava bolnišnice 7303 Ivy Ave. prvi blok severozapadno od Union Ave. in E. 75th St. v slovenski fari sv. Lovrenca, se proda moderna hiša za 2 družini, 6 sob in kopališče spodaj, 5 sob in kopališče zgorej, gorkota na vroč zrak, 2 garaži. Posestvo v {finem stanju, se mora takoj | prodati. Takoj $1,500, ostalo na mesec manj kot rent. Lastnik je vedno,doma, ali pokličite po 7:30 zvečer Mr. Reiss, ME. 7199. (119) Prijatel's Pharmacy • SLOVENSKA LEKARNA Vogai St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. R0GEL DRY CLEANING 6526 ST. CLAIR AVE. Se priporočam, da daste vašo obleko čistiti in jo dobite nazaj kot novo. spomin del nemške kor se vidi na sliki, I Oliver Twist C. Dickens-O. Župančič Gospod Brownlow je stopil naprej ter dejal: "Vi imate papirje, ki vam jih je dal v hrambo neki mož, ki se imenuje Monks." "Gola laž vse skupaj," je odgovoril Žid. "Jaz nimam nič — prav nič." "Za božjo milost,'' je dejal gospod Brownlow svečano, "ne govorite tako sedaj ob robu groba, temveč povejte mi, kje so. Saj veste, da je Sikes mrtev, da je Monks priznal in da vi nimate nobenega upanja, da bi vam še kaj koristili. Kje so tisti papirji?" "Oliver!" je kriknil Žid ter mu migal k sebi. "Pridi sem, pridi sem, tebi povem na uho!" "Nič se ne bojim," je rekel Oliver potihem ter izpustil roko gospoda Brownlowa. "Papirji," je dejal Žid in potegnil dečka k sebi, "so v platneni vreči, v luknji malo nad kaminom v zgornji sobi, ki gleda na ulico. S teboj moram govorit!, dragi moj, s teboj moram govoriti." "Prav, prav," je odgovoril 0-liver. "Moliva. Dajte, moliva . . . samo eno molitev, poklekni te z menoj, in potem bova govorila do jutra." "Zunaj, zunaj," je odgovoril Žid, pehal dečka pred seboj pro ti vratom ter zmedena strmel1 preko njegove glave. "Reci, da sem šel spat — tebi bodo verjeli. Ti me lahko rešiš, ako me vžameš tako s seboj. Kar naprej, kar naprej!" "O Bog, odpusti temu ubogemu možu-1." je vzkliknil deček ves v solzah. "Tako je prav! Tako je prav!" je rekel Žid. "Tako si bova pomagala. Najprej ta vra ta. če se zgrozim, ko pojdeva mimo vešal, nič ne maraj, kar hiti dalje. Ala, ala, ala!" "Ali ga želite še kaj vprašati, sir?" je vprašal ječar. "Ničesar vet," je odgovoril gospod Brownlow. "A če bi ga mogli spraviti, da bi se zavedel svojega položaja. . . ." "To ni nikakor mogoče, sir," je odgovoril mož in odmajal z glavo. "Bolje bo, ako ga pustite." Vrata v celico so se odprla in stražnika sta se vrnila. "Naprej, naprej!" je klical Žid. "Potihem, samo ne tako počasi. Brž, brž!" Moža sta ga prijela, oprostila iz njegovih rok' ter ga pridržala. Za hip se je upiral z močjo, ki jo daie obup, potem pa je kričal in Vpil, da so prodirali nje-~ govi stoki celo debelo zidovje jetnišnice ter bili odhajajočim na uho, dokler niso dospeli na odprto dvorišče. Trajalo je nekaj časa, preden so prišli iz poslopja. Oliver je po tem pretresljivem prizoru skoraj omedlel; bil je tako slab, da več ko uro ni mogel narediti koraka. Svitalo se je, ko sta stopila ven. Velika množica se je bila že nabrala. Vsa okna so bila polna ljudi, ki so si preganjali čas s kaj o in kvartarni. Gruče na cesti so se prepirale in smejale. Vsepovsod je mrgolelo življenje, sredi vsega pa se je dvigala mračna grmada — črn o-der, prečno bruno, vrv in druga ostudna znamenja smrti. TRI IN PETDESETO POGLAVJE In zadnje. Osebam pričujoče povesti so usode do mala zaključile. Nekoliki preprostih besed še, pripovedovalec bo razodel vse, kar je ti-eba. Olivera ter ga opominjati tiste- čimbolj se je njegova narava,ba do tistih, ki so jih poznali v c!i, sta se Roza Flemingova m Harry Maylie poročila v vaški cerkvi, ki bo posihmal torišče mlademu duhovniku. Istega dne sta vzela tudi svoj novi, srečni dom v posest. Gospa Maylijeva se je preselila k sinu in snahi, da bi v miru preživela svoje dni in uživala največjo srečo, ki jo pozna častitljiva starost — gledati srečo tistih, katerim so bila posvečena naj iskrene j ša čuvstva ifi najžlahtnejše skrbi blagega življenja. Po natartčnem in skrbnem računanju se je izkazalo, če se raz-dele ostanki premoženja, s katerim sta Monks in njegova mati tako slabo gospodarila, na e-nake dele med Monksa in Olivera, da pride na vsakega malo več nego tri tisoč funtov. Po določitvi očetove oporoke bi bil imel Oliver sicer, pravico, zahtevati vse zase. Gospod Brown low pa ni želel, da bi se preprečila starejšemu sinu možnost, svoje dosedanje življenje popra viti in začeti s poštenim delom, zato je predlagal tako delitev; njegov mladi gojenec mu je rade volje pritegnil. Monks, ki je obdržal svoje novo ime, se je umaknil s svojim deležem "v oddaljeno pokrajino v Ameriki. Denar je kmalu zapravil, se vdal iznova svojim starim strastem, bil zaradi sleparije obsojen na večletno ječo. Stara bolezen se je pojavila, napadlo ga je tako silno, da je v ječi umrl. Prav tako daleč od domovine so pomrli tudi drugi člani Faginove tolpe. Gospod Brownlow-je Olivera posinovil. Naselil se je z njim in staro hišno kako miljo daleč od župnišča, kjer so prebivali nje govi prijatelji, in tako izpolni edino željo, ki jo je gojilo Olive rovo gorko in iskreno srce: zhva. je majhno družbo, ki se je pri bližala v svojih razmerah popolni sreči toliko, kolikor je pač na tem nestalnem svetu mogoče. Skoro po poroki mladega para se je vrnil vrli doktor v Chartsey. Daleč od svojih prijateljev bi se ga bila lotila nezadovoljnost, ko bi bil njegov temperament za taka čustva dovzeten. čisto skisal bi se bil, ko bi le vedel, kako naj to naredi. Dva ali tri mesece je takole namiga-val, da mu zrak tukaj več tako ne prija; potem pa je spoznal, da ta kraj ni več zanj to, kar mu je bil, zato je prepustil svoje mesto asistentu, si najel blizu vasi, kjer je župnikoval njegov prijatelj, samsko stanovanje, in takoj se je čutil bolj zdravega. Tam je vrtnaril, ribaril, tesaril in bavil z drugimi podobnimi opravili; vsake reči se je lotil s svojim značilnim zaletom. Posihmal je bil po vsej okolici obče spoštovan in v vseh ozirih ugleden mož. Preden se je preselil, se je o-klenil gospoda Grimwiga s prijateljstvom, ki mu ga je ta čudak iskreno vračal. Grimwig ga toyej vsako leto po večkrat obišče. In takrat tudi gospod Grim-wig z veliko gorečnostjo vrtna-ri, ribari in tesari; seveda dela vse čisto po svoje ter zatrjuje s svojjo priljubljeno kletvico, da je njegov način edino pravi. Ni je nedelje, da ne bi mlademu duhovniku s kritiko razmesaril pri-pozneje pa vselej izjavi Lpsbernu strogo zau-je po njegovem mnenju da se mu pa zdi primer-ako tega ne prizna. Gospo-Brownlowa najljubša zabava je, dražiti ga z njegovim nek- ga večera, ko sta imela uro na mizi in čakala, kdaj se vrne. Gospod Grimwig pa trdi, da je i-mel v poglavitni točki vendarle prav, češ saj Olivera res ni bilo nazaj, nakar se začne še sam smejati, tako da je njegova dobra volja še bolj zidana. Gospod Njoe Claypole je bil pomiloščen, ker je nastopil za pričo proti Židu. In ker je iz-previdel, da je njegova obrt vendarle nevarnejša, nego bi si' on želel, je bil nekaj časa v veliki zadregi, kako bi si brez posebnega truda kruh služil. Premis-il je vso stvar ter si, izvolil o-vaduški poklic, ki mu dosti do-Dro nese. Njegova metoda je taka, da gre vsako nedeljo spodo-ano oblečen s čarloto med službo božjo na sprehod. Dama pred vrati kakega človekoljubnega omedli, gospod kupi za tri penije žganja, da pomore gospe, naslednji dan pa vloži ovadbo ter spravi polovico globe v žep Včasi pride gospodu Claypolu slabo, uspeh pa je isti. Preden so minili trije mese- danjim prerokovanjem glede Gospod Bumble in njegova žena sta izgubila svoji službi, se pogrezala polagoma v stisko in siromaštvo, naposled sta prišla kot ubožca v isti zavod, v katerem sta nekoč gospodarila. Gospod Bumble se je baje izrazil, da ga je ta nezgoda in sramota tako potrla, da ne more biti niti za ločitev od žene hvaležen. Gospod Giles in Brittlef? >o-pravljata še vedno svojo staro službo, čeprav je prvi možak plešast, drugi pa ves siv. Spita v župnišču, strežeta pa tako e-nakomerno 01 i ver u, gospodu Brownlowu in gospodu Losber-nu, da vaščani še do današnjega dne niso izmodrovali, v katero hišo prav za prav. tičeta. Gospodiča Charlesa Batesa je Sikesov zločin tako pretresel, da je začel pretresati vprašanje, a-li ni navsezadnje pošteno življenje vendarle najboljše. Dognal je, da je tako, dal slovo svoji preteklosti ter sklenil, poprijeti se česa novega ter popraviti, kar je zakrivil. Trdo je bilo od konca, mnogo trpljenja je prebil. Ker pa je bil skromen in je imel dobre namene, se mu je nazadnje le obrnilo na dobro. Nekaj časa je služil na kmetiji, pozneje je bil voznik, dandanes pa ga ni bolj veselega živinorejca v vsem Northamptonshiru. Sdaj pa se trese roka, ki piše te vrstice, ko se bliža koncu svoje naloge in bi rada razpredala še malo dalje niti teh dogodb. Še malo bi se rad pomudil pri njih, ki sem se med njimi tako dolgo gibal, in užival njih srečo s tem, da bi jO skušal opisati. Rad bi pokazal Rozo Maylijevo v cvetu in milini mlade žene, ka ko lije na svojo tiho pot mirno in blago luč, ki ozarja vse, k. hodijo v njeni družbi, ter jim sije v srce. Naslikal bi jo rad kako žari od nje življenje in radost na krog, zbran okrog kamina, in na živahno poletno dru štvo; opoldan bi hodil rad za njo na razpaljena polja, na večernem sprehodu v mesečini bi poslušal nežne zvoke njenega ljubkega glasu; gledal bi jo v njeni dobroti irt milobi zunaj in jJri smehljajočem, neutrudnem pravljanju domačih poslov; risal bi, kako srečna sta v medsebojni ljubezni ona in njene rajne sestre otrok, in kako. si slikata po ure in ure prijatelje ki sta jih tako žalostno izgubila; rad bi si pričaral še enkrat pred oči ljubke obrazke, ki se ji motajo okrog kolen, in posluša' njih nedolžno čebljanje; prikli cal bi si v spomin njen zvonki smeh, prizval sočutno solzo, ki se ji je včasih zalesketala v mir nem, modrem očesu. To in ti soč njenih pogledov — smehljajev, pregibov njenih misli in besed — vse to naj bi vstalo zo pet pred mojo dušo. Kako je gospod Brownlow dan na dan polnil dušo svojega po-sinovljenca z novim znanjem kako ga je čedalje bolj ljubil razvijala in kazala v kali vse tisto, kar si je želel od njega, kako je zasledil vedno kako novo potezo, ki jo je imel njegov stari prijatelj, kar mu je budilo v srcu stare spomine, otožne in vendar sladke in mile — kako sta se siroti, v nesreči izkušeni, spominjali njegovih naukov, biti prizanesljiv proti drugim, z ljubeznijo med seboj in s hvaležnostjo prioti Gjnemu, M ju je branil in ohranil — vsega tega mi ni treba pripovedovati. Rekel sem že, da so bili resnično srečni; in brez vdane ljubezni, brez človekoljubja in hvaležnosti do Bitja, katerega zapoved je Milost, in katerega najvišja lastnost je-Ljubezen do vsega, kar diha, ni mogoče doseči resnične sreče. Poleg oltarja stare vaške cerkve stoji plošča iz belega marmorja, na kateri stoji še sedaj ena edina beseda — "Agneza." V tej rakvi ni krste; in naj bi poteklo še mnogo, mnogo let, preden pride na ploščo drugo ime! če se pa duhovi umrlih ke-daj vračajo na zemljo ter obiskujejo mesta, ki jih je posvetila ljubezen — ljubezen preko gro- življenju —jaz verujem, da plava Agnezina senca cesto okoli tega svečanega mesta. To ve- rujem, čeprav je v cerkvi, in čeprav je bila ona slabo bitje, ki je izgrešilo pot. (KONEC) Fay Gates, tovarniška delavka, katere truplo ja bilo najdeno 12 milj od prostora, kjer je bila 'umorjena Rachel Taylor, dijakinja na Penn State višji šoli. Policija domneva, da je isti morilec brutalno napadel obe žrtvi. Umori so bili izvršeni v bližini mesta Beliefon-te, Pa. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Zveze s starim krajem Še vedno je zveza s starim krajem odprta. Vsak teden dospe parnik z pošto iz (starega kraja in vsako soboto odpluje iz New Yorka parnik, ki odpelje pošto in zavitke v stari kraj. , Naš urad ima vedno stalne zveze s starim krajem. Ker imamo mi 20-letne izkušnje v vseh poslih, ki se tičejo starega kraja, je v vašo korist, da se obrnete na nas: KADAR želite poslati denar v stari kraj. Vsaka poši-ljatev denarja je garantirana; cene vedno najnižje; KADAR nameravate dobiti kako osebo v Ameriko; KADAR rabite krstne, rojstne ali druge listine iz starega kraja; KADAR želite pojasnila glede dedščin v domovini, in KADAR imate kakršenkoli opravek s starim krajem, se vedno obrnite na: 1 AUGUST HOLLANDER v Slov. Nar. Domu 6419 St. Clair Ave. KOLLANDER opravlja vse notarske posle za tukaj-šno in starokrajsko vporabo . . . izpolnjuje tudi prošnje za državljanski papir. v 1 > V pisarni Kollanderja se nahaja tudi pošta, U. S. POSTAL STATION NO. 31, ki je otvorjena vsak dan od 9. do 6. ure zvečer; v soboto pa od 9. -12. ure pi-edpoldan. KOLLANDAR ima tudi vedno v zalogi jugoslovanske ^ in italijanske znamke. ^ ^ *_;_u Hčerka slavnega "bass-ball" igralca, Babe Ruth, se je poročila in kakor vidimo na sliki ji je njen oče izročil precej dobro orožje, ki ga bo lahko rabila na mesto našega slavnega valjarja, ženin je Gichard Welles Flanders iz Melrose, Mass. John Marsich Francoski vojaki nekje na zapadni fronti so si vzeli za nemškega letala, katerega so zbili na tla in koso krogle prav dobro zadele svoj cilj. NILNE VLOGE ^mings SAFETY YOUR INVESTMENT INSURED 5000 TEKOČE OBRESTI PO 3% ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO. 6235 ST. CLAIR AVENUE NAZNANILO IN ZAHVALA S žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je dne 19. aprila, 1940 nanagloma preminul naš dragi in nikdar pozabljeni bratranec v starosti 50 let. Doma je bil iž trga Sodražica. K večnemu počitku smo ga položili dne 23. aprila, 1940 na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se prisrčno lepo zahvalimo Rev. Matija Jagru za opravljene molitve v Frank Zakrajšek pogrebni kapeli'. Iskreno se želimo zahvaliti vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v teh bridkih urah ter vsem, ki so prišli pokojnika pokropit in se udeležili pogreba. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so v zadnji pozdrav položili krasne vence ob krsti pokojnega in vsem onim, ki so darovali za svete maše in ravno tako tudi vsem, ki .so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu; Iskrena hvala članom in uradnikom društva Glas clevelandskih delavcev, št. 9 ŠDZ, društva Naprej, št. 5 SNPJ za ganljive poslovilne govore za lepo udeležbo pri pogrebu'" posebno pa nosilcem krste za spremstvo iz pogrebne kapele in do groba, kamor so ga položili k večnemu počitku. Nadalje se želimo prisrčno zahvaliti pogrebnemu zavodu Zakrajšek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in pomoč in za lepo urejeni pogreb. Preljubljeni bratranec, nanagloma si nas zapustil ter legel k večemu počitku. Naj Ti bo Bog sedaj usmiljen sodnik! in počivaj v miru ter lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: JENNIE PUCEL in FRANCES PETRICH, sestrične. JERRY MARSICH in JOSEPH ADAMICH, bratranca. V stari domovini pa še zapušča žalujoče starše MARKO in MARIJA MARSICH in sestro FRANClŠKO VIRANT in številno sorodnikov tukaj in v domovini. Cleveland, O., 20. maja, 1940.