številka 33 četrtek, 29. avgusta 1996 130 tolarjev flomnje - Polar čletno sodelovanje Med torkovim obiskom delegacije poljskih gospo-tvenikov v Velenju sta glavni direktor tovarne Polar iz Wroclova Zbignievv Szczypinski in predsednik poslovodnega odbora Gorenje Jože Stanič podpisala sporazum o večletnem tehnično komercialnem sodelovanju med proizvajal- cema gospodinjskih aparatov Polar in Gorenje, Več na str 3. foto L.O. Gasilsko društvo Ljubno Veliko slavje ob visokem Konec minulega tedna so hvaležni občini Ljubno za sode- so ljubenski gasilci slovesno obeležili 118 - letnico svojega društva, slavje pa dopolnili z novo veliko pridobitvijo - z najsodobnejšo gasilsko cisterno. Veliko naporov je bilo potrebnih za ta zalogaj, znova pa so uspeli z lastno prizadevnostjo, izjemnim razumevanjem krajanov in ostalih dejavnikov, posebej pa so lovanje in pomoč. Na svečani seji upravnega odbora društva so se najprej pomudili ob bogati sto desetletni društveni-zgodovini in na koncu podelili številna priznanja. Med gosti je bil tudi predsednik slovenskih gasilcev liM PE CELJE, Lava 7, tel.: 451-334 Ob koncu tedna nestalno vreme s popoldankimi plohami in nevihtami. ISSN 0350-5561 DZJŽJ3.J 73J jjj jjj^ijjiij^dj jjj^jjjjjjjjij i^jiil^/jiiiljij DEMO CENTER Velenje, Stari trg 36 Tel.: 852-890 Graška gora je povezana z dolino s sodobno asfaltirano cesto. Te obsežne in zahtevne naložbe so se krajani,ob pomoči občine in gospodarstva, lotili pred tremi leti in cesto tudi gradili v treh etapah. Zadnjo nedeljo so predali namenu še zadnji, 750 metrov dolg odsek od Grmade do Graške gore. Ta je naredil krajanom tudi največ sivih las, saj pogosto cesta v zimskem času, zaradi velikih jam, ki so tu nastale, ni bila prevozna. Veselje bilo zato še toliko večje. Več o tem na zadnji strani. foto S. Z. Gorenje Trgovina Sedaj še z Amazonen Werke Direktor podjetja Gorenje Trgovina iz Velenja Alojz Kovše in direktor nemške firme Amazonen Werke Heiner Bellstedt sta v torek na Pomurskem sejmu podpisala pogodbo o sodelovanju. S tem podpisom je Gorenje Trgovina obogatilo ponudbo kmetijskih strojev in priključkov na slovenskem trgu. Omenjeno nemško podjetje je vodilni evropski proizvajalec priključnih strojev (firma ima več kot 100-letno tradicijo pri proizvodnji sejalnic, škropilnic in trosilnikov gnoja), s podpisom pogodbe pa bo Gorenje Trgovina zaokrožilo svojo kmetijsko ponudbo v Sloveniji in v bivših jugoslovanskih republikah "od setve do žetve". Slovenski proizvajalci poznajo velenjsko podjetje od leta 1992 kot generalnega zastopnika za češke traktorje Zetor, letos je postalo še generalni zastopnik največjega evropskega proizvajalca kmetijskih strojev nemškega Claasa. Gorenje Trgovina skrbi za prodajo, distribucijo, servis ter promocijo strojev. Za žitni kombajn Mega 218 in balirko Rolant 46 roto (oba sta iz programa Claasa) je na sejmu v Gornji Radgoni prejelo zlato medaljo. (tp) Okvara v TEŠ je odpravljena Ernest Eory, ki je ob iskrenih čestitkah spregovoril o današnjem gasilskem trenutku in bodočih nalogah, podelil pa je tudi republiška priznanja. Gasilsko plamenico 2. stopnje sta prejela Stanko in Franc Zagožen, gasilsko odlikovanje 2. stopnje pa Toni Ugovšek in Bernarda Slatinšek. Predsednik gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Roman Krajner je društvu izročil kipec sv. Florjana, ki naj v bodoče peovezuje vse gasilce v dolini, značko za 60 let delovanja v gasilstvu je prejel Ivan Klemenčič, za 50 let pa Franjo Budna, Franjo Plesnik in Jože Nareks starejši. Za tem so gasilci številnih društev v povorki krenili na prostor ob Savinji, kjer so krstili novo vozilo, izvedli dve prikazni gasilski vaji in se nato skupaj s krajani poveselili in sprostili. jp V šoštanjski Termoelektrarni so morali pred tednom dni ustaviti blok 4, ker je razneslo napetostni merilni transformator. Zaradi tega so pošiljali v omrežje štiri milijone kilovat-nih ur manj kot običajno. Boris Dejanovič, odgovoren za tehnične zadeve, je povedal, da je zaradi zemeljskega stika prišlo do uničenja merilnega napetostnega transformatorja, ki ščiti generator in druge naprave pred poškodbami zara- di zemeljskega stika. Originalni transformator so pri dobavitelju naročili, vendar ga bodo dobili šele čez mesec dni. Za zdaj pa so strokovnjaki šoštanjske termoelektrarne našli začasno rešitev in sicer so ga nadomestili z več manjšimi. Na ta način so usposobili blok 4 za normalno obratovanje že v nedeljo popoldne, ko so ga ob 16.31 že priključili na slovenski elektroenergetski sistem. Na ta način so zagotovili Sloveniji pre- potrebno energijo in preprečili že napovedane redukcije. Vzporedno s tem pospešeno opravljajo obsežna remontna dela na petem bloku. Po besedah Borisa Dejanoviča, potekajo ta po zastavljenem planu in upajo, da bo ta blok usposobljen za nadaljnjo nekaj letno obratovanje do 20. septembra. (mz) Prvi šolski dnevi naj bodo varni Le še en konec tedna in pričelo se bo zares. V ponedeljek zjutraj bomo lahko opazovali prizor, ki je značilen za prvi šolski dan; po poteh in cestah, ki vodijo proti osnovnim šolam, se bo oglašal vesel in prešeren otroški smeh, morda še malo zaspan, nevajen zgodnjih juter. In raz-posajenci bodo morali prečkati prenekatero prometno cesto, ki se je lahko upravičeno bojijo. Kultura voznikov je namreč na naših cestah slaba, vsi nekam hitimo, pri tem pa marsikdo pozabi tudi na prometne predpise in varnost pešcev. Da je to res, vam bo potrdila kar statistika. Vsako leto za razred mrtvih malčkov je prehud krvni davek, ki ga lahko zmanjšamo le s skupnimi močmi. In tako poskrbimo, da otroški smeh in sreča staršev nikoli ne zamre. Tako kot vsako leto bo v prvih šolskih dneh dobro poskrbljeno za varnost šolarjev na cesti. Zato bodo v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki poskrbeli člani Sveta za preventivo v cestnem prometu, Policijska postaja Velenje in ZŠAM Velenje. Akcija ima vsako leto velik uspeh, žal pa ne moremo pričakovati, da bi prav vse prehode za pešce, ki vodijo do šol, nadzirali skozi vse leto. V prvih dneh bodo tu pionirji prometniki, pa policisti in še mnogi. Kaj pa potem? Potem bodo otroci na cesti spet sami, sicer že bolj izkušeni, a prepuščeni vam, voznikom. V milost in nemilost. Zato bodite obzirni in pazite na naša največja bogastva - otroke! bš 9770350556014 2 X AS OS DOGODKI 29. avgusta 1996 Otvoritev čistilne naprave Logarska dolina - Jutri (v petek) bodo v krajinskem parku Logarska dolina predali svojemu namenu novozgrajeno čistilno napravo za odpadne vode Plest. Krajšo priložnostno slovesnost bodo začeli ob 11. uri pred objektom te čistilne naprave. Na njej bodo predstavili še sistem čiščenja odpadnih vod Logarske doline in čistilne naprave Plest. Svečanosti naj bi se med drugim udeležil republiški minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar. ■ (tp) Število brezposelnih pada Žalec - Na uradu zavoda za delo v Žalcu je ta čas prijavljenih 2173 nezaposlenih občanov. To je za 132 manj kot lani decembra. Med iskalci dela je 414 tistih, ki iščejo prvo zaposlitev, med vsemi pa je 1050 žensk. Kot kaže, se tudi v prihodnje število nezaposlenih ne bo povečevalo. -er Šmartno ob Paki ••••••••••••••• Večer pri starem gradu Po letu dni se bo v okolici starega gradu nad podjetjem Era Vino v Šmartnem ob Paki nekaj dogajalo. Odhod poletja in prihod jeseni so v tej občini zaznamovali v prejšnjih letih s prireditvijo Jesen na gradu. Letos pa so se člani tukajšnjega kulturnega društva odločili za Večer pri starem gradu. Tega bodo pripravili jutri (v petek) ob 19. uri. Vse niti imata v rokah Strašna Jožeta, v goste pa bosta povabila: ansambel Vagabundi, pevko Ireno Vrčkovnik z ansamblom Vesna, Meto Malus, ki bo nastopila skupaj s Silvom Terškom in Dominikom Krtom, predstavil se bo še domači moški pevski zbor in plesalci ter plesalke folklorne skupine Oljka. Vsi nastopajoči so tako in drugače povezani z občino Šmartno ob Paki. Prireditev sodi v okvir praznovanja 90-letnice kulture v občini paškega kota. ■ (tp) VVZ Šoštanj Zmogljivosti polne, potrebe pa ... Spominska gasilska vaja Staro Velenje - Tudi letos bosta Gasilski muzej Miha Valencija in KS Staro Velenje pripravila spominsko gasilsko vajo. Potekala bo na Starem trgu v nedeljo, 8. septembra, kar je nekoliko kasneje kot prejšnja leta. To bo že 5. spominska gasilska vaja, na kateri bodo prikazali tudi gašenje s starimi brizgalnami. Hkrati bo obeležila res visok jubilej - 70- letnico, odkar seje taka vaja na tem prostoru zgodila prvič. Lani seje vaje udeležilo 42 desetin, letos pa računajo, da jih bo vsaj toliko, verjetno pa več. ■ bš Pekarna še osamljena Staro Velenje - Kar nekaj časa je že, odkar so se v celjskem podjetju Klasje odločili, da slaščičarsko dejavnost iz stare pekarne v Starem Velenju preselijo v prostore bivše Fidelinke, ki je prav tako last Klasja. Od takrat je stara pekarna precej "osamljena", predvsem pa prostori v njej neizkoriščeni. Od dveh najemnikov je sedaj v njej ostal le še eden, na upravi podjetja v Celju pa so nam povedali, da se bodo o dokončni usodi stare pekarne odločili, ko bo v podjetju končan proces privatizacije. Ena od možnosti je, da stavbo prodajo, druga pa, da poiščejo več najemnikov. ■ bš Savinjski vinogradniki Šmartno ob Paki - V Savinjski dolini že dalj časa uspešno deluje Društvo savinjskih vinogradnikov. Aktivnosti društva njegovi člani usmerjajo predvsem v dejavnosti, ki pripomorejo k boljši obdelavi vinske trte in s tem h kakovostnejšemu pridelku. V ta namen organizirajo strokovna predavanja o sajenju vinske trte (izbor sort, priprava terena, sajenje,...), o tehnologiji pridelave, škropljenju, kletarjenju, o kulturi pitja vina,... Skratka o vsem, kar mora dober vinogradnik in proizvajalec vina vedeti. S strokovnimi nasveti jim pri tem pomagajo zaposleni na Kmetijskem inštitutu v Žalcu in Mariboru. Društvo poskrbi tudi za nakup potrebnega repromateriala in tehničnih sredstev. Tudi lastniki vinogradov na obromkih Malega vrha v občini Šmartnega ob Paki si prizadevajo za kar najkakovostnejši pridelek, zato so se nekateri med njimi že vključili v delo prej omenjenega društva. Oblikovali so iniciativni odbor, ta pa bo pripravil sestanek vseh zainteresiranih vinogradnikov in pridelovalcev vina v njihovi bližnji ter daljnji okolici v nedeljo, 1. septembra, ob 8.30 uri v prostorih šmarškega kulturnega doma. ■ (tp) Med tistimi, ki se prav tako pripravljajo na novo šolsko leto, so tudi zaposleni vzgo-jno-varstvenega zavoda Šoštanj. Kot nam je povedala v. d. ravnateljica Vesna Žerjav, so vpisali v njihove enote 395 novincev, od tega v Šoštanju 286, v vrtcu Maja v Šmartnem ob Paki pa 109, kar se že dolgo ni zgodilo. Zmogljivosti imajo tako povsem zasedene, razen v vrtcu v Topolšici bi se našlo še kakšno prosto mesto. Za zdaj pa težko vedo, koliko otrok se bo vključilo na terenu v cicibanove urice in malo šolo. Letos jo bodo organizirali le v Ravnah. Sicer pa so počitnice izkoristili za nujna vzdrževalna dela v enotah, "pripravljamo se na zamenjavo drobne kopalniške opreme v vseh naših enotah, kar zahteva sanitarni inšpektor. Do konca leta pa moramo na zahtevo prej omenjenega zamenjati navadne brisače s papirnatimi. Smo eden redkih VVZ v Sloveniji, ki vzdržujemo čistočo na takšen način. Nujno bi morali opremiti še 3 igralnice v šoštanjskih vrtcih z novim pohištvom, saj tega ne moremo več obnoviti. V Šmartnem ob Paki pa "kliče" po obnovi ograja okoli vrtca. Tamkajšnja občina nam je za te namene dala 2 milijona tolarjev, kar bo dovolj le za polovico potrebnih del. Zato bomo preostalo polovico ograje in igrala popravili prihodnje leto." Sogovornica je še povedala, da je njihova velika želja prijazen vrtec za vse otroke. Svoj moto poskušajo uresničevati tako, da ponudijo otrokom čim več aktivnosti iz zastavljenih programov, s katerimi bodo zapolnili svoje potrebe glede na lastne zmožnosti. "Veliko pozornosti namenjamo oblikovanju otrokove samopodobe. Prijazen vrtec pomeni, da so igrala vsem na dosego, da igralne kotičke spreminjajo, kot se jim zahoče. Ker je razpoloženje v vrtcu odvisno tudi od zadovoljnega kadra, upam, da nam bo uspelo deseči še to." Sodelovanje s starši je bilo že v minulem šolskem letu spodbudno, v novem ga nameravajo poglobiti, saj si želijo, da bi se ti še bolje vključevali v njihovo delo. Med vsebinskimi novostmi bližjega novega šolskega leta v vrtcih VVZ Šoštanj velja omeniti uvajanje elementov športne značke (plavalni tečaji, upajo, da bodo tudi tokrat lahko organizirali smučanje), izvajanje prometne preventive, vključitev v bralno značko za male šolarje, v bližnji prihod- nosti pa bi radi pridobili naziv zdravi vrtec. "Radi bi namreč postali člani svetovne organizacije SINDI. To pa pomeni, da se moramo mi in starši otrok prosvetliti, da mora biti naša prehrana čim bolj zdrava, uvesti moramo vrsto športnih aktivnosti, veliko moramo bivati na prostem, biti v sožitju z naravo. Vse to zahteva kar precej denarja, ki ga ni nikoli dovolj. Kar bojim se, da novi način plačevanja vrtca za nas ne bo najugodnejši. Zimovanje smo predvideli v našem delovnem programu, a če ne bomo našli pokroviteljev, ki bi nam pri izvedbi pomagali, se mu bomo morali odpovedati. Skratka, kar nekaj dobrih idej imamo za prijazen vrtec za vse otroke in resnično si želim, da bi lahko več pozornosti namenili kakovostnemu delu, pestri vsebini, mnogo manj pa iskanju vsakega tolarja," je sklenila pogovor v. d. ravnateljica VVZ Šoštanj Vesna Žerjav. V okviru bogatih interesnih dejavnosti so v vrtcu izdelali i : . prejšnji mesec. Organiz ttoiji so od H723 prispelih s. delkov iz 67 držav izdatno nagradili tudi prispevek šošlanjskega VVZ, in sicer so njihove izdelke ocenili s 5 priznanji in < medaljo. Nekateri novi jastniki podjetij so^že prejeli dividende Mejni zneski in pravila obdavčitve S privatizacijo podjetij smo tudi Slovenci postali delničarji in kar nekaj jih je že, ki so že prejeli dividende, še več pa jih bo v prihodnjih mesecih in letih, ko bodo procesi privatizacije povsod končani. Pri tem bo zagotovo veliko državljanov, ki ne bodo prejeli več kot 120 000 posebnih prejemkov na leto. Da ne bi prišlo do množičnega odpiranja žiroračunov, prek katerih je po zakonu edino mogoče nakazovati posebne prejemke državljanom, je vlada letos predpisala, da najnižjih prejemkov iz naslova dividend ni treba nakazovati izključno na žiroračune. Zaradi poenostavitve izplačil lahko izplačevalci dividende do 20 000 tolarjev nakažejo tudi na druge račune prejemnikov. In kako bodo dividende obdavčene? Po zakonu o dohodnini so uvrščene med davke od dohodkov iz premoženja, kamor zakon uvršča še obresti od posojil fizičnim in pravnim osebam, dohodke, dosežene z oddajanjem zemljišč, stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž, opreme in drugega premoženja v najem. Za dividende velja, da jih podjetja delijo potem, ko so že plačala državi davek na dobiček, zato so priznani normirani stroški v višini 40 odstotkov. Podjetja lahko upravičencu izplačajo bruto dividendo brez odtegnjene akontacije dohodnine, kar velja le za manjše zneske, ko akontacija dohodnine ne bi znašala več kot 2557 tolarjev oziroma bruto znesek dividende ne bi presegal 10.229 tolarjev. Nad tem zneskom pa morajo izplačevalci obračunati in plačati akontacijo v višini 25 odstotkov. Bruto dividendo bo moral davčni zavezanec prijaviti v dohodninski napovedi, kot že rečeno pa se mu upoštevajo 40-odstotni normirani stroški ii plačana akontacija. Samo do konca tega leta pa še velja moratorij na davek od dobička iz kapitala, ki izhaja iz vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu. Točna pravila obdavčitve tega vira dohodka pa bodo tudi kmalu znana. ■ bš Klopi že čakajo šolarje in izvoljence "Pa je konec počitnic!" vzdihujejo te dni nekateri šolarji. Se bolj vzdihujejo njihovi starši. Za prve pomeni začetek novega šolskega leta to, da se morajo posloviti od brezskrbnih dni, za starše pa, da se morajo posloviti od precej denarja, da lahko kupijo najrazličnejše stvari, kijih potrebujejo njihovi nabiralci učenosti. Ta čas je tudi konec počitnic za občinske svetnike, v klopi se bodo počasi vrnili tudi državni poslanci. Ti so sicer morali letos zaradi referendumskih zapletov prekiniti preživljanje počitniških dni, ampak to je pač plačilo za njihovo pomembno delo. V nekaterih občinah v bližnji okolici so svetniki že tudi danes prvič v novi "sezoni"zasedli svetniške klopi. Predvsem tam, kjer morajo obravnavati še kakšno šolsko zadevo. Ali določiti, kdo bo prevažal otroke v šolo ali opraviti kakšno imenovanje vodilnega v šoli. Pa tudi drugod se bodo svetniki kmalu začeli ubadati z bolj ali manj pomembnimi krajevnimi zadevami. O tistih najpomembnejših, ki zadevajo dogajanja na državni ravni, tako in tako nimajo več kakšne pomembne besede. Seveda pa so imeli razni poslanci, ponekod tudi svetniki, predvsem pa župani v teh poletnih dneh veliko opravila. "Zraven so namreč morali biti"pri odpiranju raznih komunalnih del. Da so se pokazali in da so naglasili, da občine bdijo nad dogajanji po posameznih krajih. Ponekod je bil za pravo slavje dobrodošel že kar nekaj stometrski posodobljen odsek ceste. Saj za kakšna večja dela po posameznih krajih res ni denarja. Na takih otvoritvah ali pa kar na večjih ali manjših "veselicah " se zadnji čas radi pojavljajo tudi politiki raznih barv. Seveda, bližajo se volitve in dobro je malo iti med ljudi, da ti nanje ne bi pozabili. Ponekod se razne politične stranke tudi pohvalijo, da ta in ta pridobitev pomeni uresničitev njihovega programa, ki so ga zastavili ob prejšnjih volitvah. Morda prav zaradi tega s kakšno otvoritvijo še malo čakajo, da bo za to primernejši čas. Zdaj namreč pravega datuma za volitve še niso določili in če bi bila kaka taka predvolilna strankarska otvoritev prehitro, ne bi dosegla svojega pravega učinka. Vse stvari je pač treba pravilno časovno zaustaviti. Kljub vsemu upam, da so si poslanci in svetniki v tem polletju nabrali dovolj moči, da nas bodo lahko jeseni in naprej (vsaj do volitev) ustrezno vodili. Kakorkoli že nekateri omalovažujejo vlogo svetnikov in poslancev, je vendarle res, da na občinski ali državni ravni odločajo namesto nas. Navadni ljudje namreč skorajda nimamo več nikakršne besede, ker smo jo prenesli na naše izvoljence. Seveda se zdaj nekateri jezijo, ker da niso mislili, da jih bodo zastopali tako, kot jih, ampak oddan glas je izgubljen za do naslednjih volitev čas. Zato pa je sedanji predvolilni čas zelo pomemben tudi za volilce, ne le za tiste, ki bi želeli biti izvoljeni. 29. avgusta 1996 AKTUALNO MS (AS 3 _____ Zakaj je odstopil član upravnega^ odbora KP Velenje Matjaž Natek? "V takih muckah, v takem spilu ne želim sodelovati!" Zadnja seja Upravnega odbora Komunalnega podjetja Velenje (bila je konec prejšnjega meseca) najbrž ni minila za vse tako, kot so pričakovali. Pred njenim začetkom je namreč njegov član Matjaž Natek iz Šoštanja vročil pisno odstopno izjavo predsedniku odbora Francu Vedeniku. Seveda zadeva ne bi bila deležna tolikšne pozornosti, če ne bi bili razlogi za njegov odstop zanimivi za širšo javnost, še najbolj za uporabnike dobrin. In nenazadnje pač ni mogoče odmisliti odstopov članov tega odbora v prejšnji in tudi že sedanji sestavi. Matjaž Natek je svoje dejanje komentiral: "Ugotavljam, da v Komunalnem podjetju Velenje zadeve niso urejene tako, kot bi morale biti. Že prej se je moje nezadovoljstvo nabiralo, sodu pa sta izbila dno pregled gradiva in zapisnika za 8. (zadnjo) sejo upravnega odbora. Zapisani sklepi oziroma ugotovitve so mi vnovič potrdili, da kot član odbora ne morem biti uspešen s svojimi pripombami in ugotovitvami. Ker ne vidim možnosti za ureditev zadev, ker ne želim sodelovati v odboru kot "lutka" za potrjevanje raznih sklepov, ker... V takem špilu, v takih "mučkah" Matjaž Natek, ki zastopa interese KS v odboru, ne želi sodelovati, zato sem dokončno odstopil." Svoje razloge za odstop je v pismu predsedniku Upravnega odbora Francu Vedeniku in direktorju Komunalnega podjetja Jožetu Melanšku pojasnil v sedmih, v pismu vsem trem županom pa v petih točkah. V njih med drugim trdi, da ugotovitve komisije za prever-bo plač v Komunali terjajo odgovor javnosti, saj naj bi si v podjetju izplačali precej višje osebne dohodke, kot predvideva kolektivna pogodba. Domneva, da je bil upravni odbor zaveden pri potrjevanju zaključnega računa za leto 1995 (podatki naj ne bi - po trditvi vodja poslovne enote Vodovod - ustrezali resnici oziroma dejanskemu stanju), je zanj prehuda, da bi lahko šel mimo nje. Nedopustno je, po Natkovem mnenju, da odgovorne osebe in kadrovska služba podjetja ni v zakonskem roku odgovorila delavcem na pritožbe niti po 5 mesecih. Takšna služba je zanj neuspešna, neustrezna in dela protizakonito. V preostalih dveh navedbah pa je omenil še kritično analizo podjetja, ki je na kolegiju Komunalnega podjetja niso obravnavali, ter zanj nečiste posle pri nabavi izmenjevalcev in avtomobilov. "Že vseskozi me moti tudi glasovalni aparat. Moja prisotnost je ob takem nesmiselna in torej nepotrebna," je še povedal Matjaž Natek. Franc Vedenik, predsednik Upravnega odbora Komunalnega podjetja Velenje, o vsem tem pravi: "Ima prav, ko zahteva, da se stvari razčistijo, da se pokaže na nepravilnosti, da se ugotovi dejansko stanje ter odgovornost. Nisem pa prepričan, da je odstop prava rešitev. Ocenjujem, da je v Komunalnem podjetju preveč politike na preveč ravneh. Ali je kaj zelo hudo narobe v podjetju ali ne, bo znano prihodnji mesec. Predlagali smo namreč revizijo poslovanja za leto 1995 in za tekoče poslovanje, opravila ga bo zunanja firma, svoje delo pa naj bi končala septembra. Da stvari povsod ne "štimajo", ugotavljam tudi sam. Levji delež za takšno stanje pa pripisujem neracionalnemu poslovanju. Ob tem moram poudariti, da smo v Upravnem odboru med drugim že korenito analizirali predvsem stroške poslovanja in od odgovornih zahtevali ukrepe." Franc Vedenik je še povedal, da je direktorju in vsem trem vodstvenim delavcem enot Komunale potekel mandat, vendar se na Upravnem odboru niso odločili za razpis, ampak za podaljšanje vedejevstva za 3 mesece, direk-torju pa do konca tega leta. Pričakujejo namreč, da bodo v Matjaž Natek: "Domneva, da je bil zaključni račun za leto 1995 ponarejen, da je bil Upravni odbor zaveden, pa rezultati komisije za preverjanje OD-ja so razlogi za moj odstop v Upravnem odboru Komunalnega podjetja Velenje. Z njim želim povedati, da ne soglašam s takšno politiko podjetja in tudi ne z ukrepi in s tistim, kar je bilo izrečenega na prejšnjih sejah." tem času v podjetju izpeljali reorganizacijo glede na zakonodajo. Več kot jasno pa je, po besedah Franca Vedenika, da bo potrebno v Komunali sistem upravljanja postaviti na novo oziroma izbrati novo vodstveno ekipo podjetja. Ker bi radi zadevo osvetlili z vseh plati, smo želeli pridobiti tudi izjavo direktorja Jožeta Melanška. Ker je ta na dopustu, bomo to storili takoj, ko se vrne na svoje delovno mesto. ■ (tp) S seje Sveta občine Šoštanj Volitve bodo skupaj z državnozborovskimi Sredi prejšnjega tedna so se poletnih počitnicah sešli na sejo člani sveta občine Šoštanj. Na njej so brez pripomb sprejeli Sporazum o sklenitvi premoženj sko-pravnih razmerij na področju komunalne infrastrukture in Komunalnega podjetja Velenje, ki so ga imeli v drugem branju. Tudi pri sprejemu predloga Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka PUP za območje mesta Šoštanj (za področje v bližini gostišča Ograjenšek) nisi imeli zadržkov. Nekoliko več posmislekov pa so izrazili pri obravnavi dodatne točke dnevnega reda - pri predlogu odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prostorsko-ureditvenih pogojih za dele mesta Šoštanj s Pohrastnikom. Čeprav je predlagatelj ob tem poudarjal, da bodo po možnostih podpirali v občini razvoj drobnega gospodarstva, se svetniki niso dali kar tako. Pisnega mnenja komisije za okolje in prostor pri občini glede tega niso imeli, po informacijah nekaterih pa naj bi bilo njeno mnenje negativno. Razvila se je živahna razprava (primer so razširili še na zadevo Čopar v Belih Vodah), v kateri ni manjkalo ocene, da se politika seli tudi v delo te komisije (Kopušar). Slišati pa je bilo med drugim tudi pobudo o razmisleku glede nezaupnice predsedniku komisije (Vertačnik). Skorajda vsi razpravljalci so tudi poudarjali, da se za vsako vlogo za spremembo PUP-a ne bodo sestajali in da morajo navsezadnje biti zadeve urejene glede tega z obstoječimi akti oziroma dokumenti. Kljub vsemu so predlog odloka nato sprejeli. Odlok o priznanjih ima od minulega tedna dalje tudi občina Šoštanj, saj so svetniki glasovali za predlagano vrsto priznanj, ki jih podeljuje svet občine, in pogoje ter postopek za njihovo podeljevanje. Priznanja so tri, in sicer častni občan, priznanja občine in plaketa občine. Prvi dve sta denarni, tretja pisna. Tudi o zneskih so se že pogodili. Dobitnik naziva častni občan naj bi prejel 140 000 tolarjev, dobitnik priznanja občine pa 70 000 tolarjev. Za te namene imajo v letošnjem občinskem proračunu predvidenih 300 000 SIT. Podelili jih bodo že ob praznovanju letošnjega občinskega praznika. Komisija za priznanja, ki sojo imenovali na seji sami, bo sedaj zbirala predloge za priznanja na osnovi javnega razpisa. Ustavno sodišče Republike Slovenije je sprejelo pobudo KS Šoštanj za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 49. člena Statuta šoštanjske občine, ki določa, da krajevni svet imenuje zbor občanov KS, potrdi pa svet občine. Takšen odgovor omenjenega sodišča pomeni, da morajo v statutu določene člene popraviti. Svetniki so glasovali za uskladitev členov s tolmačenjem Ustavnega sodišča, bili pa so tudi za izvedbo volitev skupaj z državnozborovskimi. Ostale pobude za spremembo statuta, ki so jih podali svetniki ali drugi občani, bo obravnavala komisija za statut in poslovnik, ki bo nato te usklajene s pravno obrazložitvijo predložila svetu občine v obravnavo in sprejem. Poleg že omenjenega imenovanja 7-članske komisije za priznanja občine Šoštanj so svetniki na seji sprejeli tudi ostale predloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, in sicer glede razrešitve Petra Rezmana z dolžnosti člana in predsednika komisije za. statut in poslovnik občine ter Milene Četina z dolžnosti članice in predsednice komisije za izvensodno poravnavo sporov. Oba naj bi razrešili s 1. septembrom letos na njuno prošnjo. Novih imen za omenjeni komisiji niso povedali, kajti predloge naj bi pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. ■ Op) JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje PRIHRANITE SI ČAS IN DENAR! Prepustite skrb za plačevanje rednih obveznosti banki! Tekoči račun zagotavlja udobno in varno poslovanje brez gotovine, zato pogosti obiski v banki niso potrebni. Ena od mnogih možnosti, kijih tekoči račun nudi imetnikom, je pooblastilo banki, da avtomatično plačuje ponavljajoče se obveznosti s tekočega računa. Banka bo poravnala vaše obveznosti tako, da bo za ustrezen znesek na dogovorjen dan v mesecu obremenila vaš tekoči račun. Ponujamo vam možnosti poravnavanja: - RTV naročnine - naročnine za časopise - elektrike - stanarine - komunalnih storitev - raznih obročnih varčevanj - zavarovalnine - oskrbnine v vrtcih - preživnine - PTT storitev - obveznosti po plačilnih karticah Postopek je enostaven. V banko prinesete katerikoli dokument, v katerem so osnovni podatki o izvajalcu in uporabniku, kot npr. zadnja položnica, račun ali potrdilo o plačilu, itd. 0 vseh opravljenih plačilih na podlagi pooblastila boste prejeli obvestila z rednimi izpiski, vi pa se boste izognili gneči pred bančnimi okenci in proviziji za plačilo položnic. Povprašajte v vaši enoti! Poljski ^gospodarstveniki^ v Velenju Podpisan dogovor o sodelovanju Gorenje - Polar V okviru obiska predsednika Republike Poljske Aleksandra Kwašnievskega v Sloveniji seje v torek, 27. avgusta, popolne mudila v Velenju delegacija poljskih gospodarstvenikov. V delegaciji predstavnikov največjih poljskih podjetij je bil tudi glavni direktor tovarne Polar Zbigniew Szczj pinski. Gostje so si ob prihodu v Velenje najprej ogledali v Gorenju proizvodnjo kuhalnih in hladilno-zamrzovalnih aparatov, zatem pa so se v Modri dvorani sešli s predstavniki Gorenja. Pridružili so se jim tudi Marjan Kolenc iz Premogovnika Velenje, Jaro Vrtačnik iz Termoelektrarne Šoštanj in Božo Lednik iz Območne gospodarske zbornice Velenje. Po predstavitvi poslovnega sistema Gorenje je tekla beseda o slovensko-poljskem gospodarskem sodelovanju, posebej tudi o sodelovanju Gorenja s poljskimi podjetji, zlasti s Polarjem. Zatem pa sta glavni direktor tovarne Polar in predsednik poslovodnega odbora Gorenja Jože Stanič podpisala sporazum o večletnem tehnično-komercialnem sodelovanju na področju gospodinjskih aparatov med tovarno Polar in Gorenjem, d. o. o. S sporazumom je dogovorjena izmenjava tehničnih izkušenj in medsebojna pomoč pri razvoju konstrukcij, proizvodnih tehnologij in servisiranju gospodinjskih aparatov ter medsebojna izmenjava gospodinjskih aparatov, ki jih proizvajata Polar in Gorenje. Podrobno sodelovanje pa bo potekalo na podlagi letnih načrtov. V torek podpisani sporazum velja do 31. decembra 2000. Po podpisu sporazuma so se predstavniki Gorenja in drugih podjetij iz Šaleške doline zadržali na krajšem pogovoru s poljskimi gospodarstveniki, ki so zatem odpotovali na Bled. ■ (ek) Poslovne novice Združenje Manager prireja na temo REFORMA PLAČILNEGA SISTEMA enodnevni strokovni posvet, ki bo dne 13. septembra od 9. do 13.30 ure v Poslovnem centru Slovenijales Ljubljana. 16. septembra bo v Ljubljani v hotelu Austrotel potekalo SLOVENSKO-ŠVICARSKO POSLOVNO SREČANJE. Od Združenja za turizem in gostinstvo pri GZS smo prejeli PRAVILNIKE in PRIJAVNICE za razstave in strokovna tekmovanja gostinsko turističnih delavcev na 43. gostinsko turističnem zboru Slovenije, ki bo potekalo od 6. do 7. novembra 1996 na Bledu. Opozarjamo vas na razpis Sklada RS za razvoj malega gospodarstva ZA PRIDOBIVANJE POROŠTEV R SLOVENIJE ZA POSOJILNE OBVEZNOSTI DOMAČIH ENOT MALEGA GOSPODARSTVA DO BANK Z OBMOČJA R SLOVENIJE. VABILO SLOVENSKIM INOVATORJEM Vse slovenske inovatorje, ki želijo svoje novosti, ki so jih razvili do prototipa, predstaviti na MOS v Celju, obveščamo in vabimo, da se lahko prijavijo najkasneje do ponedeljka, 2. septembra, g. Janku Jermanu (GZS) na telefon 061/301-133 ali vodji SPIM, g. Gorazdu Jenku (MGD) na telefon 061/1780-32-30. Regionalna zbornica Lučenec iz Slovaške prireja sejem in borzo TATRA FOOD 96, ki bo potekal od 5. do 7. novembra v Lučencu, katerega se bodo udeležili predstavniki iz Ukrajine, Estonije, Latvije, Belorusije, Rusije, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Hrvaške, Albanije, Jugoslavije, Češke in Slovaške, in sicer s področja kmetijskih proizvodov, hrane, predelave hrane, prodaje, oprema za predelavo hrane, gastronomije... Podrobnejše informacije lahko dobite na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, telefon 063/856-920. ■ NAS ČAS 4 AKTUALNO 29. avgusta 1996 .... in pregledne predstavitve Velenja sploh ni na Internetu ::: VIRTUALNA PRAZNINA Na začetku šestdesetih let, na višku hladne vojne, je Pentagon stal pred pomembnim vprašanjem: kako naj bi vojska izdajala Iz vojaškega načrta, pa se je rodilo veliko računalniško omrežje (Internet), ki z vojsko danes nima nobene zveze. Praksa je pokazala, da je ena izmed najbolj uporabnih lastnosti Interneta zbiranja informacij o cilju svojega potovanja. Tega se je zavedala tudi Republika Slovenija, ki je je veliko manjših mest, ki se predstavljajo v okviru projekta Mat' Kurja. Samo za primer: na http://www.ijs.si/slo/coun-try/geo/towns/, strani, ki je JjNelscope - [ERICo Velenje Institut la ekološke raziskave) FilB E drl Visr* Qo BookmaikS Qpt>cn. QtrectOry V/irclO« -Ulxl | flack „j**y?l l..fef?,J ft"*,, j , ^ .) ......} LoCCfctjlV //**tftV4j3.fil/8flC0/®nC0 3 B &*8» 1 Slovensko 1 »rsrV ERICo Velenje Institut za ekološke razfatets e ERICo VAitije, /«»fitwt za ekološke ro^tskuve Koroška SS, S-S32Z' 1'eUnjt.p.p. 22 tel: +3<*S 6} 854 760 fax: +S8t6l H6 3S1 Direktor Dr Bom Slrctpnik Ji&l Netecaps in razpošiljala ukaze, če bi Ameriko napadli z atomskim orožjem. Telefonske centrale, radio, TV-postaje, komunikacijska središča - niso bili le rahlo ranljivi, ampak verjetno tudi prva tarča morebitnih napadov. Pentagon je rabil sistem obveščanja, ki bi deloval tudi takrat, ko bi bila večina do tedaj poznanih komunikacijskih povezav uničena. Tako se je porodila ideja o velikem računalniškem omrežju, ki ne bi bilo odvisno od ene centralne postaje. Načrt za takšen sistem komuniciranja je leta 1964 predlagal Paul Bran. 53Netscape - [SloWWWenia| £ile Ytew Qo gookrra/ks Options Q,rectory ijf,noow tjeip •_ j j Hcffe j Erjri | fidnM j | Open j (Vi | j ■ Ul"! BU A Giridf j ^ gdii ) Batoad | j Open | ftrt j fr*) f_j ■ -Mm -191 *1 >S/ ^ iocaSon Si/^eiVceiMpfedjravteni PREDSTAVITEV Premogovnik Velenje sc uvrsca med vetje premogovnike s podzemnim pridobivanjem premoga v Evropi Po tehnološki opren Jjeuosti pa kotna v sam evropski viti V strategiji razv oja energetske politike Slovenije zavzema z načrtovano dolgoročno letno proizv odnjo v visim 4 milijone ton premoga pomembno mesto v energetski oskrbi Slovenije Razvoj jam in pripravljenost odkopmh polj tolikšno proizvodnjo do leta 2020 tudi omogočata. Osnovne slrateske usmeritve podjetja so- * zagotavljati taksno proizvodnjo lignita, da bo temioelektrama Sostani lahko zanesljivo obratovala, skladno z nacionalno tlcklrocticigelsLo bilanco. * zaposlenim v pietnogoviiiktl omogočiti kar največjo stopnjo v amosti m humanosti pn izvajanju delovnega procesa. ^ 'M»v/B16neBomes.8i/H3esVCSttu/teS!pq W letošnjo pomlad postavila novo "domačo stran" republike Sloyenje, ki jo urejuje vladni Urad za informiranje. Mat' Kurja, kakor se projekt imenuje, predstavlja Slovenijo iz različnih strani - od lingvistične do čisto geografske. Predstavljene so klimatske razmere, geografski pasovi in najpomembnejša mesta. A Velenja ni med njimi. Še huje, dobre in pregledne promocije Velenja sploh ni na Internetu. Dostop do Interneta oz. oblikovanje svoje lastne strani ni niti najmanj težko. To dokazu- nekakšno kazalo mest v Sloveniji, se nehaja Ajdovščina, Mengeš, Lendava, Vipava, Dravograd, Slovenj Gradec, Kamnik in še mnoga druga mesta, ki naj bi bila manjša kot naše. Murska Sobota ima naprimer na svojih straneh opisano celotno zgodovino, delujoče institucije, pomembne može, vse važne informacije in to v treh jezikih. Na Mat' Kurji lahko obiskovalci vidijo tudi zemljevid Slovenije, kjer namesto Velenja Seva virtualna praznina. Odgovorne institucije se očitno moči novega medija ne zavedajo (promocijsko stran Slovenije je v pol leta obiskalo več kot miljon in pol obiskovalcev (!!), tako da ostaja usoda Velenja v rokah nekaterih ozaveščenih podjetji in entuzijastičnih posameznikov. Naprimer Velenjskega gradu, katerega zgodovino boste našli na http://ro.zrsss.si/cgi-bin/slo/nat-feb/cssvel/evel-grad.htm. Stran skriva tudi članek z naslovom Dobrodošli v Velenju, v katerem slučajni obiskovalci najdejo vsaj osnovne informacije o našem rudarskem mestu. Zakaj slučajni? Do edine predstavite QN*>lsnflpH - [CnnlRi srednjih sni Velenju] E'le Edii Yiew Qo Book/r.nrks Options Piredory W/irdow {Help j f »»»d | Home j £ ) ftrt j fod [ J locotoo. jfefc Ifta zrsss ži/cgr-tm/jto/noiW»«vei/cssfip2 tum^tanguage-sto j cnsis -JI.MS*WL sjsuE:i>p® ' mesta lahko pridete skozi strani, ki obravnavajo slovensko heraldiko (!) ali skozi opis Centra srednjih šol (http://ste-nar.arnes.si/guest/cerlv/in-dex.html), kjer pa je predstavitev Velenja le obrobna zadeva, Tako bo tujec, npr. Američan, ki se mu je v spomin vtisnila Nataša Pire, porabil ogromno časa in uničil vsaj dve tipkovnici, preden bo našel Velenje. Poleg CSŠ, mimogrede na njihovih straneh lahko o šoli najdeš čisto vse, kar te (pa tudi ne) zanima, ima zelo lepo stran RLV(http://stenar.arnes.si/guest co-en.html) Tu pa se virtualno Velenje počasi konča. Razen podjetij (LB Banka, Gorenje Elektronika ...), ki morajo uporabljati elektronski medij da preživijo, o Velenju pišejo na Internetu predvsem drugi In to čisto slučajno: rezultati športnih tekmovanj, statistične raziskave, življenjepisi Zoisovih štipendistov, potrebe po delav cih, seznam odvetnikov, štu denti... Vsi ti zapisi pa virtualnim popotnikom o Velenju ne povedo veliko. Kljub vsemu obupa vanju, kako Velenje ni prisotno SSNetscape ' (Oobrodo{li v Velenju) Edtt View Qo gookmtvks Options Quectoiy Wiridow |jelp [ Opt* | ftrt ] irA | i&ia -HI Dobrodo{li v Velenju Velenje je mesto in siedij e[ale{ke doline, orl leta 1994 pa tndt sede mestne ob me Na njegovem ozeaiju, ki meri 68,6 kvadratnih km. ivi po podatkih iz leta 1994 31 499 prebivalcev Velenje prištevamo med mlaj{a slovensko | mesta Velenje je poslalo mesto {ele leta 1959. prej je bilo trg Danes je moderno mesto, ki s e je hitro razvijalo v-asu intenzivnega razvoja v povojnem -asu. povezanega zlasti zražvojeiti premogovni (I va in energetike Je vzorcu primer socialisti -ne povojne izgradnje in razvoja z vsemi njegovimi - ni'...!.! ..n, i Dr. rt.in-., :-trn. .i nn >.-> \ t, i it, 11 tnt.mir, 1-, I !rr 1 >•> ,, 1,, , 11,',, l,ur. ... /cerlv/index.html). Na njej so osnovne informacije o delovanju in celo rudarska himna ter tridimenzionalni zemljevid enega od jaškov. Tudi Eriko, inštitutom za ekološke raziskave, ima postavljeno svojo stran.. Na njej predstavi svoje delo in rezultate sanacije velenjskega jezera.. (http://www.ijs.si/erico/eri- v slovenskem medijskem prostoru, mesto samo ne zna kupiti serverja ali vsaj poslati elk-tronsko promocijo Uradu za informiranje. Kakšno mesto prihodnosti neki, če si še lastne elektronske strani ne zna postaviti! Jure Trampui Letos manj težav s šolskimi knjigami Gneča je, učbeniki so - šola bo! Kar nekako navadili smo se že, da v dneh pred začetkom novega šolskega leta v knjigarnah in papirnicah naletimo na veliko gnečo. Gnečo lahko najdemo tudi letos v Velenju in Šoštanju v knjigarnah, ki poleg ostale potrebne šolske opreme ponujajo tudi učbenike in delovne zvezke, pa tudi na oddelkih v večjih blagovnicah, kjer ponujajo le zvezke in vse ostalo, kar sodi v šolsko torbo. Poseg v žep ni več tako boleč Navada (nakup v zadnjem trenutku) je pač železna srajca, a je letos, kot kaže, prijetna v toliko, da se staršem ni treba jeziti, kerželjenih učbenikov ni ali pa so že razprodani. Tako je namreč bilo še lansko leto. Nekateri učbeniki so bili razprodani, ponatisov ni bilo, potem pa se znajdi, kot veš in znaš. Ob vsem tem je razveseljivo še to, da se tudi cene umirjajo. S tem seveda niso zadovoljne založbe, smo pa starši toliko bolj. Cene so namreč pod nadzorom države in se od lani skoraj ne razlikujejo. Da družinski proračun ni več tako na udaru kot pretekla leta, je država poskrbela s tako imenovanimi učbeniškimi skladi. Tako bodo z letošnjim letom slovenski osnovnošolci v vseh razredih osnovne šole imeli možnost izposoje učbenikov iz teh skladov, za kar se je menda letos v Sloveniji odločilo nekaj več kot polovica staršev, odziv pa je bil zelo dober tudi na šolah v Dolini. Ce bodo knjige nove, bodo za obrab-nino odšteli tretjino cene, če bodo rabljene, pa manj. Tako znaša obrabnina za 1. razred 784 SIT, za peti 5.014 SIT, za osmi pa 8.100 SIT... S tem denaijem bodo potem šole obnavljale sklade, starši pa bodo krepko prihranili. Res pa je, da morajo starši delovne zvezke kupiti sami in če sta v družini dva ali več šolarjev, je to že lep strošek. Knjigarnam in papirnicam se ta novost seveda pozna pri izkopičku, vendar so nam povsod povedali, da kar odobravajo sklade in da še vedno ni malo staršev, ki se kljub temu odločajo za nakup vseh učbenikov. Sploh za višje razrede osnovnih šol, kar je po svoje razumljivo, saj učence v osmem razredu čaka mala matura. No, staršem je zagotovo v pomoč tudi prednaročniška akcija, ki jim omogoča, da ne tako mali strošek poravnajo na več obrokov, poleg tega pa knjigarne dobijo orientacijo, koliko naj naročijo. Modri Janez, ki je bil mnogim všeč, pa je tako že pozabljena preteklost. In kako letos poteka prodaja v velenjskih in šoštanjski knjigarni? V Mladinski knjigi je gneča od jutra do večera, razen učbenikov, ki bodo izšli šele v začetku septembra (ni jih veliko), pa lahko staršem ponudijo prav vse. Kar precej, vsaj toliko kot lansko leto, se jih je odločilo za prednaročila, če pa se niso, imajo dovolj Knjige, zvezki, učebniki... in vsakodnevni prizor v knjigarnah. učbenikov na zalogi. Malo drugačna je pesem pri srednješolskih knjigah. Imajo popiolne sezname za vsa štiri leta gimnazije, za vse ostale programe pa ne. Zato bodo srednješolci veijetno bolj množično prihajali v prvih septembrskih dneh, takrat pa je tudi vprašanje, če jim bodo lahko ponudili vse željeno, saj so naklade tu omejene. Starši srednješolcev zato niso najbolj zadovoljni. V Kulturnici so letos prav tako zadovoljni s potekom prodaje in predvsem s tem, da lahko ugodijo večini želja svojih kupcev. Vsi, ki so pri njih vplačali pre naročila, že od 15. avgusta lahko dobijo naročeno Marjan Kukovec pa nam je povedal, da so starši srednješolcev precej razočarani nad šolami, sa ne vedo, katere učbenike bodo njihovi otroci potrebovali novem šolskem letu. Čeprav so izjeme (menda redke) tudi tukaj Zato v mesecu septembri' pričakujejo, da jim bo marsikateri učbenik pošel. Tudi v Papirnici Pero v Šoštanja je v teh dneh zelo živahno. Ana Rotovnik se je kar malo jezila na starše, da vse nakupe odlagajo m zadnje počitniške dni, potem pase naredi nepotrebna gneča. Seveto ni bila zares jezna, saj prodaja pn njih letos prav tako poteka tekoče ravno zaradi pravočasno izdan in dostavljenih učbenikov in c lovnih zvezkov. Tudi pri njih so veliko prodalil prednaročniški akciji, zagotavljajo pa, da bodo poskrbeli za vse zamudnike, če bodo le založbe želene knjige še imele na zalogi. Bojana Špegd 29. avgusta 1996 TO iN ONO NAS ČAS 5 Počjtnice^se nezajdržnoJzteka|o Enim dovolj/drugi bi še Je že tako, da se velikokrat, ko se moramo ponovno spoprijeti z delom, pa naj bo to po dopustu ali (v našem primeru) po počitnicah, začudimo, kako hitro je minil čas brezskrbnosti in lenarjenja. Čeprav s tem ni rečeno, da so počitnikarji dolga ali kratka dva meseca le prelenarili. Zagotovo so vmes poprijeti tudi za kakšno delo, bolj pridni niso pozabili na Šolske obveznosti, zato so si čas krajšali tudi s ponavljanjem učne snovi. Pred dnevi, ko so bile papirnice in knjigarne že nabito polne šolarjev in njihovih staršev, ko se je utrip na ulicah Velenja spet povečal in postal bolj živahen, ko je, skratka, vse kazalo, da se bliža prvi šolski dan, sem se sprehodila po mestu, ustavila nekaj šolarjev in bila precej radovedna. Oni pa zgovorni. Matic Vrečar: "To je bilo moje zadnje poletje povsem brez skrbi, saj grem .■. septembra v prvi razred. Tako bom prav vedel, kaj so pravzaprav počitnice, šele prihodnje leto. Poletje je bilo lepo in pestro, saj sem bil na morju, ko pa sem bil doma, sem se s prijatelji veliko igral pred blokom, pa tudi s športom smo se ukvarjali. Sole pa me je kar malo strah. Vem, da bo več dela in manj časa za igro. Velenje se mi je poleti zdelo precej mrtvo, lahko bi se več dogajalo." Anja Otorepec: "Čez nekaj dni me čaka začetek šestega šolskega leta, ki se ga po svoje že veselim, saj pogrešam sošolke in sošolce. Za počitnicami pa mi bo tudi žal, saj se mi zdi, da so iz leta v leto lepše in bolj zanimive. Večja sem, bolj svobodna. Čas, ki sem ga preživela v mestu, sem dodobra izkoristila za potepanje s prijateljicami, vožnjo s kolesom in rolerji. Spoznala sem kar nekaj novih prijateljev, mesto je bilo kljub poletju m zanimivo. To, da poletje ni bilo prevroče, pa mi je prav prijalo." Katja Skrinar: "Lahko rečem le, da sem preživela še ene "uredu" počitnice. Dvakrat sem bila na morju; enkrat z babico in enkrat z mamico, sicer pa mi tudi v Velenju ni bilo dolg čas. Veliko sem se sprehajala s s svojim kužkom Črtom, obiskovala prijateljice ali pa se igrala pred blokom. Sedaj grem v četrti razred in začetek šolskega leta že nestrpno pričakujem. Predvsem zaradi sošolk in sošolcev. A vreme? To mi pa ni bilo preveč všeč. Preveč je deževalo." Zorica Bečarevič: "Pravkar grem v knjigarno po šolske potrebščine, ki mi še manjkajo. Ni jih več veliko, saj sem se že pričela pripravljati na šolo, ker jo zelo pogre- j) šam. Celo poletje sem preživela v Velenju. Na Kardeljevem trgu, kjer živim, sem se imela lepo. S prijateljicami smo veliko časa preživele na travniku, če je deževalo pa pred in v bloku. Ja, več sonca bi moralo biti v letošnjem poletju, pa bi bile počitnice še lepše." Branko Zličar: "Skoraj cele počitnice sem preživel v —-— ; t.^ Dubrovniku, kjer imam sorod- itj nike. Užival sem : na plaži in se skoraj cele dneve kopal. Preostale dneve počitnic bom verjetno preživel v Starem Velenju, pred blokom, saj imam tu kar nekaj prijateljev. Sedaj grem v drugi razred. Ne bojim se, kako bo v šoli, saj se je prav veselim. Za letos je bilo počitnic čisto dovolj." ■ bš Center^za socialno^ delo Velenje So diani, v katere moramo seči! Pred približno dvema letoma so na Centru za socialno delo v Velenju pristopili k uresničevanju programa psihosocialne pomoči družini. Gre za preventiven program, namenjen tistim družinam, ki so se znašle v socialnih stiskah, kar se posledično že odraža v težavah z otroki. Cilj strokovne skupine, ki ta program vodi (sociolog, psiholog, socialni delavec) je pomoč družinskim članom za izboljšanje medsebojnih odnosov ter s tem pri ustvarjanju boljših pogojev za otrokov psihosocialni razvoj. Prijazen način obravnavanja družinskih in posameznikovih stisk izvajajo prostovoljke preko javnih del. 14 družin je v tem trenutku takih, ki izkazujejo potrebo po tovrstni pomoči. Kot je povedala socialna delavka Andreja Golčman, izvajajo psihoso-cialno pomoč družinam in otrokom med šolskim letom. Za slednje organizirajo enkrat na teden aktivnosti v učilnici, enkrat na teden pa prostovoljki obiščeta družine. Rezultati so nadvse spodbudni (tudi po zaslugi dobrih izvajalk programa) in mnogokje so sedaj že otroci terapevti svojim staršem. Letos prvič so prejšnji teden za te otroke pripravili tako imenovani veseli teden. 20 otrok seje od ponedeljka do četrtka z veseljem udeleževalo aktivnosti, ki so jih zanje pripravili inštruktorici Marjetka Jedlovčnik in Sonja Šižgor. Delali so vse tisto, kar radi počnejo po svojih sposobnostih in zmožnostih. Tako so vneto risali, si ogledali znamenitosti na Velenjskem gradu, odšli so na izlet, si pripravili piknik na kmečkem turizmu ... Skratka, uživali so, so povedali, ker mentorici nista bili sitni, ker jim je všeč takšen način druženja, ker so spoznali nekaj novega. "Vesela sem, ko vidim na ustih otrok in njihovih staršev nasmeh. Vesela, ker so se odnosi v družinah, ki jim pomagamo, precej spremenili. Družinski člani se med sabo pogovarjajo, ustvarjalnost otrok je postala precejšnja. Prijetno je delati z njimi in kar bojim se dneva, ko to ne bo več mogoče. Velika večina teh otrok je bila prej v svojem okolju degradiranih. Le malo spodbude je bilo potrebne, da so pridobili samozavest in spoznali lastno vrednost. Rezultati izvajanja psihosocialnega programa družinam in otrokom so vidni nenazadnje tudi v tem, da so vsi vključeni otroci uspešno sklenili minulo šolsko leto. Res moram pohvaliti strokovne delavke Centra, da so se odločile za takšen program, in da naše delo zvesto spremljajo," je povedala Sonja Šižgorič. Pohvalila je tudi širok krog prijateljev, ki so se odzvali in po svojih močeh prav tako pomagali otrokom: Lidijo in Janija Napotnika, Vojka Severja, Jožeta Hudalesa, Matjaža Baškoviča, Majdo Jančič, Matejo Knez. Metode, ki jih inštruktorici uporabljata pri svojem delu, temeljijo na basnih, mitih, legendah, na umetnostni terapiji, na naravnih metodah učenja, ki so ljudem najbližje in ki jim pomagajo k hitrejšemu in lažjemu učenju. Zato si Marjetka in Sonja (slednja namerava svoje terapevtsko delo z otroki sedaj obogatiti z novimi spoznanji, pridobljenimi na izobraževanju v Angliji) želita, da bi se jima v prihodnje pridružilo še več otrok iz družin, ki so se znašle v psihosocialnih stiskah, da bo dlani, v kateri bi radi segli, čim več. ■ (tp) ■K Otroci skupaj z inštruktoricama na gradu, kjer jim je vodja Jože Hudales povedal vse o zbirkah in drugih znamenitostih za grajskim obzidjem. Mnenja in odmevi Prometna ureditev na Primorski cesti v Šoštanju Sem dnevno vezan na prometni odsek iz Florjana proti Velenju in Trg Bratov Mravljakov. Tam so sedaj postavili "grbine", ki res zaustavljajo voznike, vendar je kljub temu promet skozi to križišče nemogoč. Skozi njega teče ves promet za Velenje, Celje, Slovenj Gradec iz zaledja Šoštanja - iz Florjana, Belih Vod, Skornega in celo Ljubije - Lepa Njive, odkar ima asfaltno povezavo z Mozirjem. Mislim, da je zadnji čas, da občina Šoštanj to križišče uredi. Križišče je potrebno razširiti, urediti pločnike za pešce, postaviti ustrezne semaforje, kakor to urejajo na sodoben način v drugih mestih. Res je, da v Šoštanju še ni nobenega semaforja in nismo na njih navajeni. Prepričan pa sem, da bi lahko uspešno rešili ta cestni križ v Šoštanju samo z razširitvijo ceste in semaforji. Vem, da nima novoustanovljena občina Šoštanj dovolj sredstev za takšen poseg. Bi pa lahko delo, če bi bilo pravilno zastavljeno, izpeljali s pomočjo občanov. Kakorkoli že, promet v Šoštanju je postal nemogoč, zato bo nujno poiskati sredstva za ureditev nastale situacije. ■ Ivan Urbane Abraham Ko človek dočaka 50 let, rečemo, da slavi Abrahama. Takrat se poda po Šaleški dolini in skuša najti najbolj primeren lokal za slavje. In tako seje zgodilo tudi meni. Mislim, da je bilo to 12. ali 13. julija, ko sem se odpravil rezervirat prostor v lokalu ob Velenjskem jezeru, ker se mi je zdel ta še najbolj primeren za takšno priložnost. Prijazni gospe, ki je bila takrat v službi, sem razložil, da bi rad rezerviral prostor v restavraciji Jezero za 16 ljudi. Povedala mi je, da ni to noben problem, prinesla knjigo, ki jo imajo za vpis rezervacij, in vpisala datum 10. avgust. Toda, glej ga, šmenta, čez en teden sem zasledil na videostraneh KRS-ja, da Gost Velenje na jezeru prireja ravno ta dan prireditev Noč ob jezeru. Zato sem naslednji dan povprašal, kaj je z mojo rezervacijo, saj sem že dal izdelati vabila, za katera sem plačal okrog 16.000 tolarjev. Gospod, ki je bil tisti dan v službi, mi je dejal, da bo restavracija ta dan zaprta. Obljubil je, da se bo posvetoval s šefom in me dokončno obvestil. Rezultat pogovorov je bil, da bom le lahko praznoval v restavraciji Jezero. Toda sledilo je glavno presenečenje - 8. avgusta, ko so mi sporočili, da zaradi višje sile odpovedujejo rezervacijo. Kar nekaj časa je minilo, preden sem prišel k sebi in začel razmišljati, kaj sedaj. Po telefonu sem poklical gospoda Lenarta na dom in ga seznanil z nastalim problemom, on pa mi je dejal, da o tem nič ne ve, da se bo pozanimal in da ga naj pokličem čez pol ure. To sem tudi storil, ker sem bil prepričan, da bova nesporazum razrešila, vendar iz te moke ni bilo kruha. Da bi skušali zakriti svojo malomarnost, so mi kot nadomestilo ponudili kos terase, ki je zagrajena z nekaj deskami. Saj nisem petelin, da bi me dali v gajbo! Odpoved rezervacije je prišla ravno na dan, ko izide tudi Naš čas in ko sem ga začel prebirati, sem v njem opazil razgovor Mire Zakošek z gospodom Lenartom. Popolnoma se strinjam z njim, ko v članku poudarja, da sedanji čas gostinstvu ni naklonjen in da je konkurenca čedalje hujša. Nadalje gospod Lenart navaja, da s prijaznim sprejemom in postrežbo zagotovijo vsakemu obiskovalcu dobro počutje. Postavlja se vprašanje, kaj je v mojem primeru pomenil prijazen sprejem, dobro počutje in konkurenca. V petek, 9. avgusta, sem moral najti drug lokal in ker je bilo prepozno, da bi poslal nova vabila, sem moral sesti v avto in se odpeljati do vsakega povabljenega. Ti so me najprej čudno gledali, ko pa sem jim razložil zoprno zadevo, sem od njih slišal samo zgražanje nad neodgovornostjo Gosta Velenje. Če bi izpelnili svojo obveznost, bi tega pisanja ne bilo. V bodoče pa bom dobro premislil, v kateri lokal se bom podal, da ne bom ponovno izigran in da se ne bom počutil prevaranega in ogoljufanega, saj me je ta grenka izkušnja stala okrog 20.000 tolarjev, ki mi jih Gost Velenje Restavracija jezero gotovo ne bo povrnil. Geslo turizem smo ljudje kot kaže do podjetja Gost Velenje še ni prišlo. Obenem bi se rad zahvalil Gostišču Hren v Vinski Gori za prijazen sprejem in dobro postrežbo za vso mojo družbo. Kam se bom podal drugič, ne bo več vprašanje. Lep dan vam želi Abraham ■Edvard Koncilja Članici in članom sveta občine Šoštanj Spoštovani! Kljub zahtevi g. Gomboca, naj Vam ne govorim več o flagrantnem kršenju zakona, ki ga že od junija izvajate na mojem hrbtu, Vam moram reči, da je skrajno nekorektno, da organi občine Šoštanj, potem ko so mi uvedli "policijski" nadzor podjetja UNICUS d.o.o., Zadobrova 23, p. Škofja vas pri Celju, brez moje vednosti obravnavajo prošnjo za razrešitev z mesta predsednika komisije za statut. Zaradi zdravstvenih razlogov se želim umakniti iz te gnile lokalne politike, ki jo zdaj že vsem na očeh in z Vašim blagoslovom vodijo Cvrlinovi socialdemokrati! Tako se je novopečeni predsednici mandatne komisije Komprejevi zdelo potrebno na "njeni" komisiji obravnavati delo statutarne komisije, kar je skregano z vsako logiko, da o pristojnostih ne govorim! Če bi predsednici Komprejevi lahko oprostili, da pač še ni utegnila prebrati 36. člena našega statuta in da se ji zaradi neznanja ne sanja o pristojnostih in odgovornostih, je vendarle nevzdržno, da za izpeljavo obrazložitve o mojem domnevnem nedelu, navaja čiste laži! Komprejeva je namreč podpisala tekst, v katerem piše, da je imela statutarna komisija zadnji sestanek oktobra 1995. To pa je neresnica, saj me je župan letos spomladi večkrat prosil, da naj uredimo mandate v svetu občine do sprejetja proračuna! Zato smo načrtovali prekinitev 13. seje sveta, da bi v času prekinitve zasedala potrebna delovna telesa in bi v nadaljevanju 13. seje mandate potrdili. Zato sem po prekinitvi 13. seje sveta, ki seje začela 12.3.1996, dne 15.3.1996 sklical 7. sejo statutarne komisije za dne 18.3., kar je razvidno iz dokumentacije na upravi. Na sejo komisije sta bila vabljena tudi župan in takrat še podpredsednik g. Skornšek. rIk dva se seje nista udeležila, komisija pa je po sklicu zasedala v polni zasedbi in med drugim sprejela tudi mnenje, ki se glasi: Naslednja z liste SDSS, ga. Milojka Komprej: Glede na tretji odstavek 23. člena ni zadržkov za dodelitev mandata. Dne 22.3.1996 sem v nadaljevanju 13. seje pri nadaljevanju 2. in v 3. točki dnevnega reda navedel mnenja in sklepe 7. seje statutarne komisije, kar je mogoče razbrati tudi iz zapisnika 13. seje sveta občine. Če Vam ni jasno čemu tako grobe laži, dovolite, da vam pojasnim: "Janševi" socialdemokrati, ki se tako zagrizeno borijo za poštene volitve na državni ravni, želijo za člana sveta spraviti g. mag. Ivana Kolarja, ki je globoko vdan Menihu! Na žalost pa g. Kolar, ki je kandidiral na listi Zelenih Šoštanja, v občinski svet ni bil izvoljen, po našem statutu pa mu ne pripada nadomestni mandat! To je ugotovila statutarna komisija pod mojim vodstvom, to je potrdila volilna komisija pod vostvom dipl. pravnice ge. Anice Zaje, to je potrdil svet občine pod vodstvom Antona Skornška in to je nenazadnje potrdil tudi župan z odredbo BM - 02010/10 z dne 29.3.1996 (Uradni list občine Šoštanj št.: 3/96). S Spoštovanjem! ■ Peter Rezman, Šoštanj Ali naj podpišem peticijo DeSUS -Demokratične stranke upokojencev Slovenije državnemu zboru RS? Ko sem kot član Društva upokojencev dobil nalogo, da za DeSUS zbiram od upokojencev "peticije v zvezi z dodatkom za rekreacijo upokojencev in regresom za letni dopust zaposlenih", sem se spomnil zadnjega občnega zbora DU, na katerem sta predstavnika DeSUS-a enostransko, neargumentirano, celo sovražno obtoževala Janeza Janšo in njegovo stranko SDS, češ da deluje proti interesom upokojencev. Argumentirano sem jima prikazal med drugim tudi to, kako so v decembru 1995 poslanci ZL (Združene liste) in DeSUS-a preko poslanca Sisingerja iz ZL glasovali proti predlogu SDS, da se naj izboljša socialni položaj upokojencev z najnižjimi pokojninami. Prav tako so glasovali proti predlogu SDS, da se odpravijo privilegirane pokojnine nad 200.000 tolarjev, ki jih prejemajo "zaslužni revolucionarji" (ki se danes revolucije ne spominjajo več), jugooficirji, udbovci, poslanci, kriminalisti, kot je Klavora, ki je svojo umazano vlogo v Depali vasi odlično odigral za organizacijo in se pri 38-ih upokojil. Sprašujem se, ali naj za to stranko DeSUS, ki se v navezi Sisinger-Združena lista v peticiji niti danes ne zavzema za odpravo pokojnin priviligirancev, saj je število le-teh samo v letu 1995 naraslo s 65 316 na 77 420, pobiram peticije v času predvolilnega boja, v času, ko praviloma nekdaj vodilni komunisti postajajo kapitalisti, saj je znano, da je največje koristi iz privatizacije in gospodarske tranzicije potegnila nomenklatura starega socialističnega sistema. Peticija DeSUS-a tudi ne omenja odprave odločbe Rine Klinar o višini pogrebnine (Ur. list - 14. 12. 1995), ki znaša za revolucionarje 357.045 tolarjev, za navadne smrtnike pa 71.930 (5:1). Peticija DeSUS-a se sicer simpatično zavzema za regres za letni dopust in za dodatek za rekreacijo upokojencem, vendar ne poznam politične stranke, ki bi temu javno naspotovala. V obrazložitvi peticije DeSUS navaja, da je izdatke za višji dodatek mogoče p>okriti s smotrnim zbiranjem in gospodaijenjem s pokojninskim skladom, ne pove pa, da izjemne pokojnine niso bili vplačani zneski v pokojninski sklad do upokojitve tistega, ki takšno pokojnino prejema. Peticija se ne zavzema za odpravo 18. člena zakona o pokojninah poslancev. Peticija ne navaja, čigavo je premoženje pokojninskega zavoda pred vojno (cela vrsta palač v Ljubljani z nebotičnikom vred). Peticija ne omenja, da je s povezovanjem Maksa Tajnikarja TAM Maribor po posebnem zakonu v enem letu dobil 53 milijard SIT. Ako bi ta denar razdelili med 3 800 Tomovih delavcev in jih poslali domov na čakanje, s povprečno mesečno kosmato plačo 150.000 tolarjev, bi zadostovalo za 7 let čakanja. Tako pa je TAM porabil ta denar za nepoštene provizije, za bančna posojila z visokimi obrestnimi merami, za zagon proizvodnje pa ni ostalo nič. In žal je podobnih TAM-ov v Sloveniji več. Ob tej peticiji se sprašujem, kdo deluje proti interesom upokojencev in za katero navezo naj upokojenci podpišemo peticijo. Za klub seniork in seniorjev MO SDS Velenje ■ Martin Pu statični k 6 NAS VAS KULTURA 29. avgusta 1996 - 10. mednarodna jpoletna gjasbena^violinska^ šota v Velenju Mali umetniki in veriik mojster V veliki dvorani velenjske glasbene šole je bil v ponedeljek koncert. Pripravili so ga nekateri udeleženci letošnje jubilejne, 10. mednarodne poletne violinske šole - ene najzahtevnejših poletnih šol v Evropi. Vsa ta leta jo vodi svetovno znani violinist in iskan tovrstni pedagog prof. Igor Ozim. Pri izvajanju začrtanega programa pa mu pomaga prof. Christiane Hutcap. Da so mladi, nadarjeni violinisti in velik mojster poskrbeli za prijeten večer udeležencem koncerta, je najbrž jasno. Kaj pa so povedali o tem mojstrskem kurzu nekateri mladi umetniki? Vilma Zlaznik:" Prihajam z Vrnike, v Velenju sem na tem dopol-nem izobraževanju že petič. O njem vse naj naj - organizacija, delovni pogoji in zahtevnost profesorjev so vrhunski. Pouk je res intenziven, zahteven in za vse nas dobrodošel, saj si na tej izobrazbeni stopnji kar težko privoščimo daljše počitnice brez violine v rokah. Prijetno je druženje s sebi enakimi, primerjaš se lahko in vidiš, kje si, kam sodiš. Od okoliščin je odvisno, ali bom tudi prihodnje leto med udeleženci poletne violinske šole v Velenju ali se bom mojstrskega kurza prof. Igorja Ozima udeležila še kje drugje." Laura Kaukonen: "Prvič sem v Sloveniji, prvič v tej šoli in nadvse zadovoljna sem z vsem, kar sem doživela, videla, spoznala. Veliko se učimo, NAGRADNA KRIŽANKA TRGOVINE SVIT (ZA RDEČO DVORANOVVELENJU) Tel.: 063/852-377 Ce prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo križanke trgovine SVIT. Geslo opremljeno z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 9. septembra 1996 na naslov: NAŠ ČAS d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom" NAGRADNA KRIŽANKA TRGOVINE SVIT" Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: prevleke za avto 2. nagrada: nakup vtrgovini SVIT v vrednosti 4.000 SIT 3. nagrada: avtokozmetika v vrednosti 3.000 SIT veliko smo pridobili. Pogoji za vadbo so enkratni, organizacija na višku, Slovenija pa čudovita dežela. Všeč mi je, da lahko dopolnjujem svoje znanje s pomočjo vrhunsko priznanega umetnika in njegove asistentke, da lahko poslušam pri igranju druge. Čeprav ne poznamo počivanja, saj ves čas garamo, se bom prihodnje leto z veseljem odzvala ponujeni priložnosti. Svojim prijateljem na Finskem, od koder prihajam, seveda o vsem tem ne bom molčala." Marko Josifoski: "Že lani me je pot iz Beograda pripeljala med poletnimi počitnicami v Velenje na poletno vio-linsko šolo prof. Igorja Ozima. Tukaj se prijetno počutim, ker je vse na visoki ravni. Veliki umetnik zahteva od nas veliko in prav je tako, saj smo navsezadnje zato tu, da se čimveč naučimo. Menim, da sodi ta kurz med vodilne tovrstne v Evropi. Zahvalil bi se rad vsem, ki nam to omogočajo, še posebej pa profesorju Ozimu in njegovi asis-tenski za trud." Prof. Igor Ozim: "Nismo po naključju v Velenju, pa tudi ne s posebnim namenom. Tu smo našli idealne pogoje za izvedbo zahtevne poletne violinske šole, ljudi, ki nam pri tem pomagajo in z največjim veseljem smo ostali tukaj. Najbrž je tudi za domačine boj zanimivo, če vedo, s kom imajo opravka, kaj se dogaja na mednarodnem trgu. Zame je seveda takšen mojstrski kurz za nadarjene violiniste dodatna obremenitev, ampak kar gre. S pomočjo asistenke poskušava mladim na njihovi ustvarjalni poti pomagati. Povsod se najdejo talenti in zanje naj bo to kot neka nagrada in spodbuda. Lepo je, da so zadovoljni. Kako bo prihodnje leto? Termin bo predstavljal največjo težavo. Časa mi včasih namreč zmanjka za vse tisto, kar bi rad naredil. Takega poletnega kurza nimam le v Velenju, ampak še po drugih mestih Evrope." ■ (tp) 29. velikega srpana Zgodilo se je... Leta 1937 Tudi naša prva današnja novica, kije bila objavljena v Jutru, je posvečena delovanju Sokola, tokrat Sokola iz Šmart-nega ob Paki: "Sokolsko društvo priredi danes tombolo ob 3. popoldne pri svoji telovadnici. Glavni dobitki so: eno moško kolo, vreča moke, bala platna in blago za eno moško obleko ter še nad 400 drugih dragocenih dobitkov. Po tomboli bo prosta zabava. Dne 19. septembra nameravamo prirediti javni nastop ter prosimo bratske edinice, da nam pri tem pomagajo. ODBOR" Zanimivi dobitki, ni kaj! Leta 1961 Iz Večera povzemamo članek z naslovom "V Velenju pogrešajo dvorano za družbene prireditve": "Že dolgo pogrešajo v Velenju dvorano, kjer bi lahko bile družbene prireditve. Doslej takega prostora v Veleju še niso imeli. Zato Velenjčani pozdravljajo zamisel o gradnji steklene dvorane, ki bi jo naj zgradili v neposredni bližini kulturnega doma. Treba je misliti na to, da ima že sedaj Velenje nad 6000 prebivalcev, zato bi bila taka dvorana več kot potrebna." Velenje ima danes že 30.000 prebivalcev, "steklene dvorane za družbene prireditve" pa še vedno nima. Leta 1962 Članek z naslovom "Velik zaključni miting v Velenju" smo prav tako izbrskali iz mariborskega Večera: "V nedeljo 2. septembra, bo na velenjskem stadionu zaključni miting na katerem bodo sodelovali poleg zvezne atletske reprezentance, ki sedaj trenira v Velenju, še najboljši atletski klubi iz Slovenije. Miting ki bo trajal cel dan, bo nudil prebivalcem Šaleške doline res izreden športen užitek. Prepričani smo, da bomo tokrat za zaključek videli nekaj lepih vrhunskih dosežkov, saj bodo nastopili najboljši mea najboljšimi." Atletika je še vedno eden izmed najpopularnejših športov v Šaleški dolini in v zadnjem času smo bili zopet priča nekaterim vrhunskim atletskim prireditvam v Velenju. Leta 1970 Naj tudi zaključimo našo današnjo rubriko s člankom iz Večera ki ima naslov "Ljubljanska Elektrotehna v Velenju": "1. septembra bodo v središču Velenja nasproti Delavskega kluba odprli novo dvonadstropno trgovsko hišo, ki jo je postavilo podjetje Vegrai iz Velenja. V njej bo poslovalnica trgovskega podjetja Elektrotehna iz Ljubljane. Prodajali bodo električni material. V velenjski občin take specializirane trgovine doslej še niso imeli." ■ Damijan Kljajič mustcal sodobnega amer. skladatelja jerryja b0cka star0dav-nost, sta-rinsk0st PALE0UT-SK0 NAJDIŠČE PRI DOS-SELD0RFU neprofesionalen ljubitelj afriška državav gvinejsk. zalivu emil nolde oglas, anonsa nekdanji davkar, pobiralec daca kraj na pašmanu majhen pastir otok pred venezuelo 10 finski arhitekt (alvar) obnova izrabljenih naprav au strojev sod. slov. pisatelj z0rman smisel, ost šale beneški tip čolna robert izg0ršek K niz0zem. mesto, sedež vlade olimpu-ske igre am. uprava za vesolje 6 andrej st0jan 15 vrsta žita, krma za konje am.skladatelj copland vitez 0kr0-gle mize prebivalke moravske s0vjet. letalski konstruktor (0legk.) 100 ¥ k0zna razpoka zlitje tip nekd. srednje šole obrazna krinka pevka mušič določen dan v rim. koledarju vnos, delež družabnika stik glave strupom vrsta tkanine mauk 0btesan0 deblo, tram 19 smiuan rozman NFLUBtCA skala v vodi silvo teršek sl dramatik (ivan) st. franc. filmska igralka (anouk) oper.pevec (ERVIN) gorovje v bolgariji gregor avsenik pritok rena v švici niko r0bavs 41 režiserka zetterling pesnik hansson sahist iz nove gorice; (au0šai preprosto ljudstvo skupina virusov remi n0c dvojica kamb0s. general nol zareza pri dnu v dogah soda svinjska noga 17 miran aušič omejen, neumen moški ant. luka v be0ciji 18 andrej ulaga drugo ime za močerada tnala, nat0n 12 slov. pristaniško mesto podložni-šk0,tlačansko delo avtor križanke r. noč skandin. moš. ime gl. mesto kantona aargau v švici veuko finsko jezero 1 z 5 ;5 i 6 7 8 9 10 11 12 i 13 i t n i i 1G 17 18 19 20 29. avgusta 1996 107,8 MHz KAK ČAS 7 * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * Matjaž "Nos" je vsemu kos. Tudi novemu nosu bo! Takole izgleda naravnost in iz profila. Mati^ž ima nov Naš radijski moderator Matjaž Šalej je znan kot vedno vesel in nasmejan fant. V zadnjih dveh tednih pa se je bil prisiljen zelo malo smejati, zakar je kriv njegov (še vedno boleč) nos. Zdravniki v celjski bolnišnici so mu ga namreč popolnoma spremenili, naravnali in, vsaj nam se zdi, kar malo zmanjšali. Matjaž je namreč doživel neprijetno in kar malo neverjetno nesrečo. Ko je pomagal svojim kolegom, ki so prvi dan raziskovalnega tabora na Slemenu zdrseli s ceste, mu je odkrušen kamen priletel naravnost v nos. Njegov profil je sedaj povsem spremenjen, smo ugotavljali v uredništvu, ko nas je ta teden obiskal in povedal, da bo naslednji teden spet v studiu. Njegov smeh pa prav neprepoznaven. S stisnjenimi ustnicami spušča skozi zobe nič kaj gromki he, he, he. Ampak, dobre volje je še vedni in kar kmalu bo spet naš vesel, gromko nasmejan Matjaž. Če se na nov nos ne bo mogel navaditi, pa tako lahko poišče kakšen beauty center, kjer si bo novega izbral kar v katalogu. foto: vos KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO... GASILSKO DRUŠTVO PESJE Podgorska 3,3320 VELENJE RAZPISUJE na podlagi sklepa U0 z dne 19.8.1996 JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO HIŠNIKA V GASILSKEM DOMU PESJE. 1. Predmet razpisa Predmet razpisa je izbira ponudnika za opravljanje del HIŠNIKA v GASILSKEM DOMU PESJE. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - kandidat mora biti član matičnega gasilskega društva, - na razpis se lahko prijavijo državljani R Slovenije, - prijavitelj mora biti v skupnem gospodinjstvu s partnerjem, - imeti mora najmanj čin "izprašani gasilec", - opravljen šoferski izpit za B in C kategorijo. Prednost imajo prijavitelji, katerih partnerje član 6D Pesje. Izbrani kandidat bo izvrševal dela In naloge po pogojih, določenih v Sporazumu, ki ga bo sklenil z GD Pesje. Z. Rok Rok za oddajo z vsemi zahtevanimi podatki o prijavitelju in partnerju je 14 dni po objavi. 3. Dodatna pojasnila Pojasnila v zvezi z razpisom lahko dobite na tel.: 063/855-155, po 18. uri. 4. Dostava ponudb Ponudniki morajo prijavo na razpis dostaviti v zaprtih kuvertah na naslov. GASILSKO DRUŠTVO PESJE, Podgorska 3,3320 Velenje z oznako "Ne odpiraj" - ponudba za izbiro hišnika v Gasilskem domu Pesje. 5. Odpiranje ponudb 0 kraju In času odpiranja ponudb bodo ponudniki pismeno obveščeni. 6. Odločitev o izboru 0 izboru bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh od odpiranja ponudb. Gasilsko društvo Pesje, upravni odbor LAIBACH JIMI HENDRIX R. E. M. Ameriška zasedba REM je z založbo Warner Brothers podpisala pogodbo z rekordno vsoto 80 milijonov dolarjev. To je doslej najvišji znesek, ki bi ga v pogodbi z založnikom dosegla katerakoli glasbena skupina ali posameznik. Po poročilih ameriškega časnika Los Angeles Times so se REM za VVarner Brothers obvezali posneti pet naslednjih albumov. Od proda- je vseh petih bi skupini pripadlo 24% izkupička, ostalo pa bi dobila založba. Skupina REM deluje že od leta 1980 in je doslej v svoji karieri prodala več kot 30 milijonov albumov. Z zadnjo sklenitvijo pogodbe jkrat doslej. Ameriški predsednik je namreč velik ljubitelj in poznavalec glasbe, sam pa igra tudi saksofon. Od njegovih "nastopov" pa je najbolj znani tisti pred leti, ko se je na eni od prireditev predvolilne kampanije na odru pridružil skupini U2. je skupina presegla vrednost pogodbe Janet Jackson (70 milijonov dolarjev), ki jo je ta sklenila januarja letos in je doslej veljala za rekordno. Tik pred izidom je nova izdaja skupine Laibach, in sicer multi-medijski projekt Occupied Europe NATO Tour 1994-95. Vboxsetu, ki bo izšel v omejeni nakladi 10.000 izvodov, boste lahko našli CD ploščo s posnetki s koncerta skupine Laibach v diskoteki Dakota v Ljubljani lansko leto, video kaseto s posnetki nastopov iz Dakote in Kot je že leta v navadi, številne avk-cijske hiše med artikle, ki jih prodajajo na velikih dražbah, zelo rade uvrstijo tudi predmete, ki so nekoč pripadali slavnim osebnostim iz sveta popularne glasbe. Tako so pred kratkim na neki dražbi prodali kolekcijo osebnih spominkov Jimija Hendrixa, ki so ostali v lasti njegove nekdanje spremljevalke Kathy Etchingam. Za šestnajst predmetov so iztržili več kot 54.000 dolarjev. Kar polovico vseh predmetov je pokupila veriga znanih lokalov Hard Ročk Caffe, med spominki pa sta bila tudi lakasta črna škatla (prodana za 7500 dolarjev) v kateri je pokojni mojster kitare hranil drogo in nemški železni križec (6900 dolarjev), ki je Hendrixu nekoč ves čas visel okrog vratu. LOS LOBOS Mehiška skupina Los Lobos, ki je zaslovela leta 1987 predvsem zaradi izvedbe znane uspešnice Ritchija Valensa La Bamba in istoimenskega filma, v katerem so člani skupine nastopili, spada med najpriljubljenejše skupine ameriškega predsednika Billa Clintona. To je tudi razlog, da so v letošnjem poletju Los Lobos že dvakrat nastopili na prireditvi, ki je potekala pod pokroviteljstvom prvega moža ZDA. Člani skupine upajo, da se jim bo Clinton na enem takh nastopov tudi sam pridruužil, kot je to storil že neka- s koncertov v Varšavi in Moskvi ter dokumentarnim materialom z dveh zgodovinskih koncertov v Sarajevu. V box setu pa boste našli tudi barvno knjižico s številnimi informacijami o skupini. Z ek-skluzivno izdajo Occuupied Europe NATO tour 1994 - 95 je skupina Laibach zaključila projekt NATO, trenutno pa končuje tudi snemanje novega materiala. MiČ Ljudske pesmi in razstava Šentilj - Jutri ob 20.00 uri se bo v Prosvetnem domu v Šentilju pri Velenju pričel koncert ljudskih pevcev. Sodelovali bodo pevci in pevke iz Lancove vasi, vaški pevci iz Andraža, ljudske pevke iz Kozjaka, veterani iz Stare vasi ter Lojzka in Malčka iz Šentilja. Po koncertu bodo v tamkajšnji osnovni šoli otvorili razstavo sakralnih predmetov in virov iz zgodovine Šentilja. bš TICO TORRES Bobnar slovite ročk skupine Bon Jovi, Tico Torres, je tako zaljubljen v eno najbolje plačanih manekenk današnjega časa, Evo Herzigovvo, da se namerava z njo poročiti kar dvakrat. Poročiti se nameravata konec leta, ko naj bi v ZDA pripravila veliko slavje, na katerega bosta povabila ogromno prijateljev, članov svojih družin in seveda člane skupine Bon Jovi. Po tej mega zabavi bosta mladoporočenca odletela še v domovino znane manekenke, Češko republiko, kjer bosta ves obred v sicer veliko skromnejšem obsegu ponovila še z Evinimi starši in člani njene družine. Glasbena šola "Fran Korun - Koieljski" Velenje Vpisovanje učencev za šolsko leto 1996/97 v jesenskem roku bo v času od 28. avgusta do 10. septembra 1996 - vsak dan (razen sobote) od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure, in sicer za vse instrumente (razen klavirja), malo šolo, pripravnico in izrazni ples. LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 25. avgusta: 1. P0DKRAJSKI: Venček narodnih 12 glasov 2. CVERLE: Veselo na rajanje 8 glasov 3. ROSA: Koroške dečve 5 glasov 4. AVSENIKI: Snoč pa dav 4 glasovi 5. BRAJKO: V naši kantini 1 glas Predlogi za nedeljo, 1. septembra: 1. B./0PL0TNICE Jaz sem fantič mlad 2. EKART: Naša Minka 3. IGOR & ZLATI ZVOKI Na Martinov dan 4. KLINC: Na sodišču 5.KRČEK: Lovec Janez Vili Grabner Sončno mesto, kolonije, zanimive delavnice Dela ne zmanjka ker otrok ne zmanjka Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je tudi v letošnjih poletnih počitnicah otrokom v Šaleški dolini ponudila kar nek^j možnosti, da vssy nekaj počitniških dni preživijo drugače. Sploh tistim, katerih starši ne zmorejo velikih finančnih bremen družinskih počitnic, pa tudi tistim, ki so radi z vrstniki tudi v času počitnic. Dela na OZPM prav nikoli ne zmanjka, nam je zatrdila sekretarka te organizacije Tinca Kovač. Razumljivo, saj tudi otrok ne zmanjka. Preden mi je izdala nekaj načrtov za čas do novega leta, pa sva preleteli njihovo delo v poletnih mesecih. "Upam, da bodo otroci rekli, da je OZPM Velenje pripravila kar nekaj stvari, da jim ni bilo dolg čas. V začetku počitnic smo sicer v deževnem vremenu izvedli t.i. Sončno mesto na Slemenu. Dnevnih taborjenj seje udeležilo kar 200 otrok, ki so se imeli lepo. V kolonijah na morju smo imeli 4 izmene naših otrok; tri na Debelem rtiču in eno v Savudriji. Skupaj je letovalo 247 otrok Organizirane so bile Vesele počitniške delavnice po DPM, v vseh treh občinah. V Šentilju so pripravili izlet, v Škalah in Lokovici pa kar celomesečne delavnice," je strnila. Seveda si na OZPM Velenje želijo še več novih sodelavcev in novih idej, tudi zato, da bodo lahko otrokom ponudili še več. Za to jesen pripravljajo marsikaj. Kavarne so se že dobro prijele in bodo seveda ostale, saj otroci kar sprašujejo kdaj bodo ta mesečna srečanja. Delujejo tudi v Šmartnem ob Paki in Šoštanju, vsak mesec drugje in povsod so dobro sprejete. Tudi letos pripravljajo ekološke projekte. Projekt namenjen sed-mošolcem "'Varujmo in ohranimo Šaleško dolino" naj bi se začel v mesecu septembru. "Upam, da ga bomo izvedli, s<\j imamo še vedno finančne težave za pokritje teh stroškov, vendar sem optimist," je dodala Kovačeva in nadaljevala: "Poleg tega pripravljamo novo ekološko dejavnost z imenom "Ločeno zbiranje odpadkov za boljšo in lepšo Šaleško dolino", kamor bomo povabili šestošolce iz vseh treh občin. Bralna značka mora biti, saj letošnje in prihodnje leto obeležujemo 30. letnico bralne značke na našem območju. Morajo biti tako izleti kot srečanja otrok, ki si jih otroci najbolj želijo. Počasi se pripravljamo na Otroški parlament, ki mora biti organiziran do konca šolskega leta in komaj čakamo na vesele decemberske dni, ki jim jih bomo z veselem popestrili." Bojana Špegel 8 NAS ČAS NASI KRAJI IN UUDJE 29. avgusta 1996 Taborski kulturni dnevi v Žalcu Žvrstiio se bo kar 16 različnih prireditev Zavod za kulturo Žalec bo s sopokrovitelji mestno skupnostjo Žalec, Zavarovalnico Triglav Celje, Emteksom Žalec, Banko Velenje, ekpoz-ituro Žalec, Marginalijo in Limitom Štore pripravil od 1. do 30. septembra Taborske kulturne dni, v katerih se bo zvrstila cela vrsta kulturnih prireditev. Tako bo v nedeljo, 1. septembra, v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu ob 19. uri koncert ljubljanskih madrigalistov, 7. septembra ob 17. uri bo v dvorani Doma II. slovenskega tabora svečana prireditev v počastitev praznika občine Žalec in Mestne skupnosti Žalec, 8. septembra ob 19. uri bo dr. Paul Parin v Občinski matični knjižnici predstavil svojo knjigo Karakul, naslednje popoldne, 9. september, pa bo namenjeno filmskim predstavam. Tako si bodo lahko ob 16. uri ogledali film Levji kralj, ob 18. uri Jumanji in ob 20. uri Amandus. 10. septembra ob 19. uri bo v Občinski matični knjižnici razstava Reichertovih vedut podobe naših krajev in grajske stavbe v Spodnji Savinjski dolini, predaval bo dr. Ivan Stopar. Naslednji dan ob 20. uri bo v Dvorani II. slovenskega tabora koncert skupine Šukar, 12. 9. ob 19. uri bo v Občinski matični knjižnici srečanje z novinarjem, publicistom in pisateljem Radom Zakonjškom, 13. 9. pa bo ob 19. uri v Savinovem likovnem salonu razstava likovnih del akademskega slikarja Željka Opačka, popoldan 16. septembra bo namenjen naj-maljšim, z lutkovno igrico Sneguljčica se bo v Dvorani doma II. slovenskega taobra predstavilo lutkovno gledališče Maribor, naslednji dan ob 19. uri bo v Občinski matični knjižnici predstavitev romana Maja Mareta Cestnika, 18. 9. bo ob 19. uri klavirski recital Magdalene Navodnik v dvorani Doma II. slovenskega tabora, 19. 9. ob 17. uri bo v avli doma II. slovenskega tabora likovna delavnica Voščilnica, 20. 9. ob 16. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora zaključek mednarodnega knjižnega kviza Ž96 Otroci za boljši svet, 24.9. ob 18. uri bo v Občinski matični knjižnici predstavitev slikanice Mete Rainer Ptičji festival, 26.9. ob 19. uri bo v dvorani doma II. slovenskega tabora glasbeni večer Ota Roma in njegovih gostov ter 30. 9. ob 20. uri Branko Kobal o vtisih s popotovanja po Peruju ob dipaoz-itivih. Program prireditev je zastavljen zelo široko in pestro, tako da bo vsakdo lahko našel kaj zase. ■ -er V Pesju ostala neurejena le še ena cesta •••••»•••••••••••••••••••••••••••••a 300 metrov ni veliko - ali pa ogromno Podgorje je najvišje ležeče naselje v KS Pesje, kjer sije svoj dom v zadnjem času zgradilo tudi veliko mladih družin. Da bi se te še vračale, je pomembno, da imajo v kraju vse tisto, kar jim življenje naredi lepše in bolj prijetno. To pa so tudi urejene ceste. In v soboto dopoldne so se številni krajani zbrali pri Jeričevi domačiji, od koder teče povsem nova, z asfaltno prevleko prekrita 300 metrov dolga cesta do Ferlinovih. V KS Pesje sedaj ostaja le še en "problematičen" odsek, potem pa bodo s cestami povsem zadovoljni. Res je, da v Pesju že kar nekaj časa niso slavili kakšne pomembne delovne zmage, zato so bili krajani v soboto še toliko bolj zadovoljni. Cesto so zgradili s finančno pomočjo Mestne občine Velenje, TES in Premogovnika, kar velik finančni delež pa so prispevali krajani, tudi z delom. Skoraj 300 ur so delali. Predsednik KS Anton Košir nam je povedal: "Dela so trajala le 14 dni, priprave in pridobivanje sredstev pa leto dni. Investicija je stala 2 472 000 tolarjev. Sicer pa smo s cestami zadovoljni, saj smo v treh letih v kraju zgradili 4 ceste." Novi, še po svežem asfaltu dišeč odsek ceste, je otvoril župan Srečko Meh, ki je ob tej priložnosti zbranim spregovoril tudi nekaj besed o strategiji razvoja Mestne občine Velenje in izrazil zadovoljstvo nad še eno pridobitvijo, ki bo v veselje občanom. "Včasih je kak zaselek bolj daleč, kot je v resnici, in to ravno zaradi cest. Zato se bomo še naprej trudili, da bodo ljudje ostajali v Dolini, da jim bo življenje v naši občini prijetno. Čeprav sem mislil, da je to zadnji odsek v Pesju, ki je bil problematičen, nič hudega. Tiidi tistega, ki še ostaja, bomo s skupnimi močmi uredili," je povedal. Še vedno pa imajo v Pesju veliko dela z elektrifikacijo. Dokumentacijo imajo sedaj že urejeno, zato v KS računajo, da bodo 15. septembra pričeli z deli. ■ bš Veselje ob odprtju ceste je bilo iskreno; pospremila ga je glasba in cel kup dobrot, ki so jih pripravile gospodinje. Ko je bil trak prerezan, so si predstavniki občine in krajani ogledali celoten odsek. Postaven fant, z rdečimi ličnicami, klobukom na glavi, po možnosti še s kakšnimi papirji v rokah - to je Marko. Tako nam je predstavil predsednika Društva podeželske mladine - aktiva Šmihel pražnje oblečen mlad Šmihelčan, ko smo ga povprašali za Markom Gostečnikom. Pogled po osrednjem prizorišču nedavnega 20. ovčarskega praznika v vasici pod Mozirsko planino je bil dovolj za "odkritje" iskanega. Njegov pogled k enemu, nato drugemu štantu, pa izmenjava mnenj in dajanje napotkov zdaj temu, drugič drugim, ki so na prazniku imeli kakšno zadolžitev, so bili očitni razpoznavni znaki. "Toliko dela je s takšnim praznikom; to verjame le tisti, ki je vključen v dogajanje. Ne bom se zlagal, če povem, da so priprave nanj v aktivu stekle že kar januarja letos. Dosti vsega je zanj potrebnega, a imamo to srečo, da Šmihelčani (stari in mladi) držimo skupaj. Saj se sporečemo, vendar znamo obdržati trezno glavo," je začel pogovor prvi mož v aktivu. Dve leti mu predseduje, 45 članov šteje in kar zadovoljen je z njihovo "ubogljivostjo ter pridnostjo". Vedeti je namreč treba, da ovčarski praznik ni njihova edina dejavnost. Tu je še služba, delo doma, saj so nekateri s kmetij, kjer je pridnih rok vedno premalo. Tudi sam je eden takih. Starši mu sicer stojijo ob strani in pozdravljajo njegovo delo v aktivu, po drugi pa mu tu in tam prigovarjajo, češ, dela je doma tudi veliko, Marko Gostečnik: "Sam človek ne more ničesar ' nearediti. Za tabo morajo stati ljudje, ki so pripravljeni delati tudi za druge." čas nas preganja... "Po mestih veliko mladih ne ve, kam bi od dolgega časa, mi pa ne vemo, kje bi še našli kakšno uro več na voljo, da bi naredili vse, kar želimo. Že kar nekajkrat smo dokazali, da znamo marsikaj in ni nam vseeno, da meščani tega ne vidijo in ne znajo ceniti." Po nedavnem srečanju z Belgijci, po sodelovanju na nekaterih drugih srečanjih s svojimi vrstniki, sploh pa po napornih pripravah in izvedbi jubilejnega ovčarskega praznika, si je Marko vsaj malo že oddahnil. Predolgega odmora mladi mizar, ki si služi kruh v nazarskem Glinu, ne bo imel. Štirje meseci so do konca leta in prav veliko časa za izvedbo preostalih načrtovanih aktivnosti ni. Marko še kako dobro ve - kakor se bo sam "nosil" do tega, se bodo tudi drugi. Najbrž je tudi iz teh razlogov "izkoristil" pogovor za predstavitev dejavnosti aktiva kot za več informacij o sebi in svojem delu. Pa veliko uspeha! ■ (tp) Tudi tokrat jim dobrot ni bilo težko prodati Društvo kmečkih žena Zgornje Savinjske^ doline, aktiv Šmihel Zaslužka ni, ie pa kaj drugegj Kmečkega praznika brez dobrot, ki jih znajo pripraviti pridne roke I gospodinj, ne more biti. Sline se cedijo že ob pogledu na potice, domači I kruh, drobno pecivo in druge slastne dobrote. Ko pa človek to tudi I poskusi ... 30 članic Društva kmetic Zgornje Savinjske doline, aktiva Šmihel. | so na marsikateri prireditvi v bližnji in daljnji okolici že poskrl za takšne in drugačne sladokusce. Na nedavnem ovčarskem prazni so svoj razstavno-prodajni šank obogatile s tremi vrstami kruhi pečenega v domači krušni peči, s poticami, borovničevim, češnj vim in drugimi zavitki, prav tako z nič koliko vrstami drobnega peci-J va. Še posebej so priporočile vsem, ki so se "sukali" okrog njih, imenovane sestrice - male, z orehi polnjene štručke, ter smetanot kruh. Irena Rak nam je ob tej priložnosti povedala, da aktiv deluje že kakšnih 20 let. Marija Brezovšek je bila pobudnica tovrstnej združevanja kmetic. Najprej so se dobivale ob klepetu, nato pa vse| pogosteje tudi na najrazličnejših tečajih. V zadnjih letih pa posk jo tudi še za kakšna strokovna predavanja na kakovostni ravni "Zaslužka ni ob takih zadevah, temu se članice aktiva odpovem da lahko izdelke prodamo po zmerni ceni. Denar potem porabili za kakšen izlet, na katerem se imamo ponavadi vedno lepo." Topil je tudi nekaj. ■ ((p|| Rekli so Stanko Novak, predsednik sveta KS Polzela: "Ze več let si v naši krajevni skupnosti prizadevamo, da bi uredili črna odlagališča. Najbolj kritični sta nekdanja gramoznica na Bregu pri Polzeli in Malikova jama pod Vimperkom. Sedaj smo pred rešitvijo odlagališča na Bregu. S soglasjem ministrstva za okolje in prostor - upravo Republike Slovenije za varstvo narave - smo odpadke odstranili in jih odpeljali na deponijo. Sedaj pa bomo jamo zasipali z odvečnim nasipnim materialom pri gradnji avtoceste. Ker gre tudi za vodovarstvene razloge, smo se s podjetjem za urejanje voda, Nivo Celje, dogovorili za začasno transportno pot po visokovodnem nasipu ob Savinji, po katerem bodo vozili tovornjaki nasipni material, tako da bodo krajevno cestno uporabljali le prazni tovornjaki. Ko bo jama zasuta, bomo posejali travo in površino uredili za rekreacijske namene. S tem bo dokončno sanirano to odlagališče, kije močno bodlo v oči vse krajane, posebno pa še bližnje sosede, saj sta od tam prihajala smrad in golazen. Tudi Malikovo jamo že urejamo, radi pa bi tudi z zasutjem te jame pridobili viške nasipnega materiala za bodočo avtocesto." ■ -er Letuš Obnovili bodo cerkev Braslovška župnija ima poleg farne cerkve Marijinega vnebovzetja, kije popolnoma obnovljena in je domačemu župniku Jožetu Zidanšku ter faranom v ponos, še dve podružnični cerkvi. Tudi ti dve so začeli obnavljati. Na Dobrovljah je .cerkev sv. Janeza in Pavla. Tam so lani obnovili zvonik, ki je bil v najslabšem stanju, ta čas tečejo dela na cerkvi sv. Janeza Krstnika v Letušu. Ta cerkev izhaja, kot je razvidno iz starih dokumentov, iz prve polovice 16. stoletja. Takrat je imela obokan prezbiterij in ravno krito ladjo. V začetku 18. stoletja so cerkev barokizirali, v 19. stoletju pa ladjo podaljšali. Zvonik pa je bil, kot nam kaže delno ohranjena letnica ob uri (1777), zgrajen v 18. stoletju do sedanje višine. Tudi pri tej cerkvi so začeli z obnovo zunanjosti zvonika in jo bodo tudi zaključili letos, nato pa nadaljevali z obnovo fasade cerkve. Kot je povedal župnik Jože Zidanšek, so zaslužni za obnovo cerkve izključno farani, še posebej pa je omenil pri obnovi letuške cerkve ključarja Antona Kodreta in Petra Jagra. Marko Gostečnik Pri obnovi podružnične cerkve v Letušu. m -er 29- avgusta 1996 NAŠI KRAJI IN UUDJE NAS VAS 9 Peli so jih mati moia Pelo 25 družin V lepem kraju Andraž pod Goro Oljko so se letos že tri-najstič zbrale družine, ki jim je pri srcu domača pesem. Letos je prišlo 25 družin s skupaj 161 pevci iz vseh koncev Slovenije in zamejstva. Prišlo je tudi več kot dva tisoč poslušalcev, kljub grozečim oblakom. Med gostije bila tudi gospa Štefka Kučan. Trinajsto prireditev Družina poje je otvoril predsednik sveta KS Andraž Tone Mešič, ki je izrekel dobrodošlico nastopajočim in poslušalcem, saj so oboji s svojo številčnostjo pokazali, daje stara, domača slovenska pesem še živa in da prenekatera prav zaradi te prireditve ne bo potonila v pozabo. Poudaril je, da je v tako majhnem kraju, kot je Andraž, na dan prireditve zbrano pravo narodno bogastvo, da je Med nastopom Završnikovih iz Dobrovelj. gotovo družina, ki jo povezuje petje, korenina našega naroda in tudi zato je družinsko petje in ohranjanje tega narodnega blaga še kako pomembno. Ljudska pesem je namreč del naše kulture, je nekaj živega, ker so njeni nosilci ljudje. Krog nastopajočih družin se iz leta v leto širi, prav tako pa je tudi iz leta v leto več poslušalcev. Letos je bila med nastopajočimi družinami najštevilčnejša Završnikova z Dobrovelj, kije štela deset članov. Nastopajoči so na prireditveni prostor prišli v povorki, prireditev pa se je začela z nastopom vaških godcev in Andraža in nastopom folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki. Potem ko so družine odpele, sta zbranim spregovorila gospa Štefka Kučan in žalski župan prof. Milan Dobnik, ki sta se prireditev pohvalila, organizatorjem in nastopajočim pa zaželela še dolgo ohranjanje domače ljudske pesmi. ■ -er Razstava del Gregorja Podkrižnika ••••••••••••••••••••• Kipi z naravno in čustveno vsebino V petek zvečer so v Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju otvorili razstavo kiparskih del Gregorja Podkrižnika iz Šentjuija. To je v letošnjem letu že druga kiparska razstava, saj je v Galeriji v začetku leta razstavljala tudi kiparka Ana Marija Šmajdek, kije Velenjčanom postavila tudi trajen spomenik v naravi. Žal pa so ga ravno v petek komunalci požagali in odpeljali, tako da je bil ves trud delavcev Galerije, da bi ga ohranili zanamcem, zaman. Za uvod v odprtje razstave je poskrbela dijakinja Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, pianistka Daniela Sevčnikar. Naravno vrnjeno naravi • zanimive skulpture so si udeleženci otvoritve z zanimanjem ogledali. Umetnika in njegovo tokratno razstavo v velenjski Galeriji je z uvodno besedo odprla vodja Galerije Milena Koren Božiček:"Gregor Podkrižnik sije kljub svoji mladosti umetniško pot trdno zastavil, saj se je takoj odločil za podiplomski študij restavratorska, kar je tudi pretežno njegovo delo. To je logična posledica, saj je odraščal v restavratorski družini. Pomembno je, da vseskozi vodi dvojno pot, in sicer historičnega in modernističnega kiparstva. Tokrat smo se odločili za modernistično postavitev, zanimivo pa je, da je material star. Razstavo smo poimenovali "Transformacija stvaritve narave v umetnino", saj je ustvarjalec stara debla, les, ki je že večkrat preperel, ponovno preoblikoval in mu vdahnil nove vsebine," je povedala. V ožji izbor sta skupaj z avtorjem izbrala 5 del, ki so večjega formata, pa vendar se v Galeriji lepo zlijejo v celoto, saj so izredno zanimiva. Gregor namreč ne oblikuje samo lesa, dodaja še druge naravne materiale, kombinira s trstiko, uporablja pa tudi staro kovino. Gregor Podkrižnik je bil že kot študent znan kot oseba, ki ve, kaj hoče, velenjsko Galerijo pa je poiskal sam, saj je želel razstavljati v njej. Razstavo bodo ljubitelji kulture zagotovo lepo sprejeli. Odprta bo do konca septembra, potem pa bo v Galeriji razstava grafik Leona Zakrajška. ■ Bojana Špegel Dogodivščine iz Vietnama Pitoni so iskani zaradi kože in mesa, saj sedememtrska mrci-na pomeni kar precej mesa in usnja. Kače so večinoma vzgojene umetno, od jajc do odraslega osebka. Dolgo sem se motal po farmi, delavec na njej pa mi je razkazoval te mogočne živali. Čas ga je že priganjal, zato sem mu zaželel še veliko sreče, ki jo ob takem delu res potrebuje. Zadnji monsunski nalivi so naju prali iz dneva v dan. Prava sreča je že bila, če sva kak dan ostala suha, še redkeje pa seje zgodilo, da ne bi bilo prav nobenih padavin. Poti proti Ha Tienu so postajale vse slabše. Grob asfalt je prehajal v rdečo zemljo, ki se je ob nalivih spremenila v vodeno brozgo, po kateri tudi avtobusi niso več vozili. Najina vožnja je bila vse bolj podobna rallyju. Medtem nama je še dvakrat počila zračnica in vse skupaj je spominj alo že na pravi Pariz - Dakar. Ob suhih dneh je cesta postala center dogajanja. Otroci so na njej igrali nogomet, starejši so sušili riž, na tleh ob cesti pa so ženske razgrinjale in sušile sveže oprano obleko. Konec koncev je cesta namenjena tudi avtobusom in tovornjakom in ob vsem dogajanju, ki je z njo povezano, res ni čudno, da so nesreče kar pogoste. Na poti v Ha Tien naju je noč ujela v metu Rach Gia, ki pa se je zjutraj prelevilo v pravo trgovsko središče in pristanišče. Mesto predstavlja postajo v trgovini s cenenim tehničnim blagom, ki večinoma prihaja iz Kambodže in Tajvana. Velike ladje se oskr-bijo s potrebščinami, preden se odpravijo na dajšo pot. Marsikatera pa postane plen nevarnih in dobro oboroženih tajskih piratov. Ha Tien |e manjše mesto, le šest kilometrov oddaljeno od Kambodže. Že ob prihodu naju je presenetilo plačevanje mostnine čez edini most, ki je vodil v mesto. Samo mesto leži tudi ob morju, zato se prebivalci preživljajo večinoma z ribolovom, predvsem z lignji in školjkami. Mesto, v primerjavi z ostalimi v državi, deluje zaostalo. Turist je v mestu redkost, pa tudi avtomobile je v mestu težko videti. Morda je to posledica bližine izolirane Kombodže. Cesto proti Kambodži na več zaporednih mestih prekinjajo zapore z varnostniki, ki pa svoje funkcije niti ne opravljajo. Domačini nemoteno prehajajo čez mejo, le naju niso spustili, čeprav niti nisva imela posebne želje. Mesto sva si zapomnila po drugih stvareh. Ob morju je imelo plažo z imenom Bai Mui Nai, poznano po vsem Vietnamu, saj o njej poje največja pop uspešnica, ki jo žvižga staro in mlado. Midva sva si jo zapomnila ne le zaradi lepote, ampak tudi po tukajšnji kulinarični specialiteti, majhnih rakcih. Domačini hodijo po obalni vodi in z mrežo, napeto med dve palici precejajo morje in lovijo te rakce. Ti so veliki komaj centimeter in so zelo okusni. Jedel sem jih surove, kot pomfrit (in tudi enako hrustljajo), domačini pa jih radi dodajajo raznim koktejlom. Privoščila sva si piše: Janez Pahulja (6) tudi kosilo, pri katerem pa se je spet pojavil star problem. Pogosto, ko sva naročala jedi, nisva vedela, kaj naročava, saj v njihovem jeziku nisva razumela besede, angleščine pa v Vietnamu tudi ne obvladajo povsod. Na tej znani plaži so problem rešili drugače. Pokažeš na sliko in še največja verjetnost je, da dobiš željeno stvar. Zgodilo pa seje tudi, da sva stopila v kuhinjo in si jedi izbrala kar iz lonca, saj se nam na meniju niti sanjalo ni, kaj predstavlja. Kako preprosto! Še zadnjič sva motor vkrcala na barko in se počasi odpeljala po kanalih reke To Chau, ki so bili dom neštetim revnim ljudem. Na vsakem koščku kopnega ob reki živijo ljudje v kolibah, pokritih s palmovimi listi, kijih lahko postavijo v enem samem dnevu. Družbo jim delajo zavaljeni prašiči, vodni bivoli in jate rac ter gosi. Po enajstih urah smo se izkrcali v mestu Chau Doc. Že šesti teden sva med ljudmi, ki živijo drugačno življenje kot mi in nobena stvar naju ne more več presenetiti. Smrad in podgane, ki so gledale iz kanalizacijskih jarkov ob cestah po mestu, naju niso pregnale nazaj. Vse pogosteje so mi misli preskakovale nazaj v Slovenijo. Čez dober teden bova spet doma, spet v drugačnem ritmu življenja, ne bova več pod toplino sončnih žarkov tropov. Vsa ta doživetja in srečanja z ljudmi bodo le še spomini. Se pa spomini radi obujajo. Lahko ob fotografijah ali v mislih, neredko pa se zgodi, da se po mnogih letih vrneš v ta del sveta, ki ti je v mnogih stvareh lažje razumljiv kot prvič. ■ Konec Preglednost Škoda, da tudi občinsko poslopje ni zasnovano tako, kot so projektanti zasnovali novo poslopje Afininga; da bi se dobro videlo, kaj delajo v notranjosti. Pozor Za učence so nevarni prvi šolski dnevi. Za starše je nevarnih že nekaj dni prej, ko se odpravljajo v knjigarne. Čiščenje V Logarski dolini bodo (končno) odprli čistilno napravo. Posebno napravo, ki vsaj malo "čisti" voznike, ki pripeljejo do doline, so uredili že prej. Iz centra Na ljubljanskem smetišču je zagorelo. Zasmrdelo je po vsej Sloveniji. Kapljica Zeleni Slovenije so se lotili še ene vodene akcije. V Hočah in Arji vasi so voznikom delili vodo. Zlato kapljo. Glede na izkušnje bi bili mnogi vozniki bolj veseli kakšne druge kapljice. Glavni Če je v termoelektrarni kakšna okvara in prihaja iz teh naprav manj elektrike, postane Šoštanj glavno mesto Slovenije. Velenjski kršilci javnega reda in miru so na samem slovenskem vrhu. Ne le po številnih kršitvah, tudi dobesedno. Nekateri kršijo JRM celo na Triglavu. Ob zaskrbljujočih podatkih, da je v naših družinah vse več nasilja z vikom in krikom, je prireditev v Andražu nad Polzelo gotovo svojevrstna posebnost. Tu so pripravili že trinajsto prireditev Družina poje. Po Nazarjah se bo dvigovalo manj prahu. Če je seveda res, da je (bil) glavni onesnaževalec Glin Pohištvo. Tudi struktura pomembnih ljudi se pri nas spreminja. Včeraj si, jutri pa že ne dobiš več vabila na turnir VIP. o jezi, pa >.h starcev . Humoreska Materialci M Ju!:- ■■,,...■■■■. ■ " se zviška vrgla na fotelj, da je kar zaškripala. Kaj da jo tako jezi, mi je trinajstletnica takole razložila: "Veš, starci mesploh ne jo!" je začela in pri tem sploh ni pomislila, da je eden od teh moj siti. " I V< so se sprmili name. Še radio! i kdaj poslušaš, s čim nasjila- jo? Konec junija začnejo vsi novinarji in napovedovalci oznanj "srečni, veseli čas počitnic", kije pred nami. To traja do konca ja. Od avgusta naprej pa taisti kot papagaji dntg za drugim jajo, kako je polovica počitnic že minila, da se bo kmalu začela (kot da šola ne bi stala že prej). Za kozlat! Niti dneva ti ne da hi čism pozabil na šolo. Hvala lepa za take počitnice! Doma pa ■ smo bili že pri tem, sta me pa zatolkla, ko sem rekla, da rabim nov Snoopy naslikan. Letos ne morem v šolo s tako otročarijo. Pa barvici in pen kaki in jlomastre bodo iw prijateljice imele nove. A jaz naj pa s ta starimi pridem ? Veš, da ne morem! Matka pa ata nočeta o tem nič slišati! Sploh me pa ne marata. Samo za službo se brigata pa za denar. Stalno samo denar pa denar. Ti povem, deda, prava matcrktlca!" Ko je zajela sapo, sem vskočit: "Kakšen nahrbtnik pa hi rada?" "Ja, črnega menda, taki so zdaj v modi!" Dal sem ji denar za nahrbtnik, pri tem pa modro molčal. Nič ji nisem rekel o tem, naj premisli, kaj bi oblekla, kaj i>ojedk, kako žurala, kje dobila denar še za druge, njej samoumevne \nart, če njena starša ne bi bila "tnaienulca ". Zakaj bi bila jezna potem sv na mene? "Deda, ti si cool! "se je zadda in oddrvela. Saj res, jaz s svojo pokojnino pač ne spadam med materialce. ■ Mati Lojze 10 NjIK vas ZA RAZVEDRILO 29. avgusta 1996 NAS ČAS obuka samostalni-ške au pridevniške besede za posebne skladenjskevloge bleščeč črn premog (za okraske) 0bri jud gorska nimfav gr.mit0l. manjše plovilo premazn0 sredstvo zver iz rodu mačk vzvišen cilj, vzor neobrzdana množica, drhal, svojat hunski poglavar azijsko gorovje orientalska pokrita tržnica; semenj dlakasta žival, divjad 1tf st1lv sodobni glasbi ruski sa-hist(jivo) el merska enota (w) vnetje mandljev in žrela 24 28 kraj pri krškem 26 znani gorenjski mesar krajša oblika imena ronald 22 ▼ sl pesnik moderne (drag0t1n) glasb. odr-skodelo bebci, bedaki -? - GOGOU »REVIZOR« alpinistični pripomoček 11 sodnik vhadu nordijska ljudska bajeslovna povest 23 zelatina izalg izmeček ognjenika 19 starorim. založnik kraj v gor, kotarju bojevnik, vojščak zdravnik na kliniki 24- odmev, odjek razgrajanje nemir tabor, naselje šotorov, kamp polotok nasev. jadranu nekd.ime ivangrada neodločen izid povrtnina za juho, vrsta luka pasja hišica kraj na notranjskem, na robu lo-gašk.poua moderen ples 10 pesniska 5tqp[CA igralka tkačeva polica za knjige (ljudsko) peter ust1n0v 15 sintetična tkanina majhna omara mesto v sev.zah. romuniji sovražni-ca železa svetlobni su spremuev. erosa 18 CENT 13 kraj ob so-či(cement) sl pesnik, planinec (valentin) palica okoli katere se ovija grah fino zmleto žito težko,bles-čeče blago menično poroštvo perzijska krauiica arhitekt mihevc mrzlo obdobje leta staro-judovski kralj 29 levi pritok donave na češkem 12 jadr. otok zmrznjena voda slikarka plestenjak lojze rozman am. komik istanin...) elda viler 25 27 naj30li zdrava tekočina aparat^ nadomešča ledvice kravica grafična storitev peter oblak 17 oblačilo zav posteljo 16 naočniki avtor križanke r. noč TT 3 k 5 6 7 B 9 10 11 11 15 |1