Ameriška Domovina AM€MCAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGG ONLY NO. 125 National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, JUNE 27, 1960 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. UX - VOL. LIX. srs1 RAVNANJE Z U-2 IETALI ^ .. V OČEH SENATA 'NENI0DR0' stopstvo alžirskih uporni- --------- kov v Pariz na predhodne Zunanjepolitični odbor Senata je objavil poročilo o razgovore s predstavniki preiskavi ravnanja z znanimi U-2 izvidniškimi francoske v ade. letali in njihovimi poleti nad Sovjetsko zvezo, PARIZ, Fr. — Po več kot pet prav posebno s poletom 1. maja, ko je bilo eno in pol letih so prišli vodniki al-j teh letal sestreljeno. — Večina odbora je ozna- žirskega upora in Francije v ne-, čila ravnanje vlade s tem letalom za ‘nemodro/ posredne razgovore. Kot odgo—| med tem ko sta senatorja Lausche in Wiley za- vor „a poziv De Gaujla 14. ju- vrnila podpU poroHla večine in izdala lastno iz- mja je alžirska vlada poslala javo ‘ svojo delegacijo, sestavljeno iz treh oseb, z letalom v Pariz na WASHINGTIN, D. C. — Izvidniška letala že blizu razgovore, ki naj pripravijo pot dva meseca ne letajo več nad Sovjetsko zvezo, vendar so še k prihodu celotne delegacije. j vedno važen del javne debate v tej deželi in drugod po sve-Alžirsko zastopstvo sestavlja- tu. Objava poročila o preiskavi celotnega delovanja teh le-jo Ahmed Boumendjel, 52 let tal od strani senatovega zunanjepolitičnega odbora bo to de-stari odvetnik, Mohamed Ben bato le še povečala, ne da bi pri tem pomagala do enotnega Yahia, 2S let starj odvetnik, in presojanja. Večina odbora, 14 senatorjev, 10 demokratov njun tajnik 25 let stari Ben A- in ? republikanci, je podpisala poročilo, ki trdi, da je bilo mar Hakiki. Z pri Parizu so jih Francozi pre peljali s helikopterjem v Melun, 1 kakih 30 milj jugovzhodno od Wj||jam PrCSSCr doMI Pariza, kjer sta Jih pričakala j glavni tajnik vlade za alžirske QJgpf nteSBCCV 2300^ zadeve Roger Moris in gen. Hu- j r bert Mače de Gastines, namest Novi grobovi Joseph Gardis Sr. V petek je umrl v Mt. Sinai bolnišnici 71 let starj, v Litvi rojeni Joseph Gradis Sr. z 12420 Maple Ave., kamor je bil prepeljan pred enim tednom. Zaposlen je bil zadnjih 24 let kot strojnik pri National Acme Co. Zapustil je ženo Catherino, sina Josepha in hčer Jean Ford. Pogreb bo danes pop. ob enih iz Grdinovega pogreb, zavoda ha E. 62 St. na Lake View pokopališče. •7 * * .w ° “ j. Cleveland, O. — Predsednik sovjetske vlade Nikita LdllOQ ISCG I10VC poll Hruščev je ipretekli torek na kongresu romunske Komuni-Konferenca za razorožitev v v Bukarešti poudarjal da bo vstrajal na mir- ženevi je zastala. Zahodne S ^ social.st.enim ,n kapitalističnim svetom, sile se nnsvetmein Ha hi al 23 končanle hladne vojie in zmanjšanje mednarodne našle kak^ nntTn^nn na- n3Petosti- V soboto je v novem govoru bil še nepopustlji-daiievanie Novi nrerllon ve^‘- Zatrjeval je, da splošna smer sovjetske politike ni t S P 100 spremenljiva. V Peipingu so v zadnjih tednih že nekajk. MOSKVA IN PEIPING SE PREPIRATA 0 PRAVILNI UNIJI - KOMUNIZMA! Kitajski in sovjetski komunistični vodniki se prepirajo o možnosti mirnega sožitja s kapitalističnim svetom. Kitajci trdijo, da so Sovjeti iz strahu pred atomsko vojno pripravljeni sprejeti vse zahteve kapitalistov. — Poudarjanje sloge v komunističnem bloku. Iz Clevelanda in okolice se niso gotovi. W A S H I NGTON, D.C. — V zadnjih tednih že nekajkrati povedali, da se drže starega komunističnega nauka, da je es, s ;„sS: st r s sve,om neiz‘ Vodja transportnega delavstva v Ohio dobil os'em mesecev zapora, ker ni predložil kongresnemu odboru zahtevanih dokumentov. CLEVELAND, O. — William Presser, predsednik sveta Unije voznikov št. 41 in načelnik ohij-ske (konferenci zveze teh unij nik poveljnika pariškega vojaškega okrožja. Trdijo, da bodo razgovori trajali do jutri. Ce pojde vse po sreči, bo prišla v Pariz kmalu alžirska delegacija pod vodstvom predsednika vlade Fer-had Abbasa. Francoska vlada se je pripravljena pogajati samo o voja- ^ dobil osem mesecev zapora, ških vprašanjih končanja bojev, •.ker n’ izpolnil zahteve senato-Alžirci pa hočejo imeti tudi veSa odbora, naj mu izroči zapi-jamstva, da bo od De Ganila ob-!ske uniP Nj*g°v odvetnik Ed-Ijublieno ljudsko glasovanje, ki w*n Knachel je izjavil, da bo vložil priziv in gnal vso stvar, če treba, do Zveznega vrhovnega sodišča. Presser je na svobodi na temelju $3,000 varščine. Sodbo je izrekel sodnik Paul Jones od Zvezne g;a okrožnega sodišča na temelju več dni trajajoče razprave, na kateri je nastopil kot priča tudi načelnik Senatnega odbora sen. McClellan. Presser je bil obdolžen, da je odstranil kuverto z imeni oseb, ki so dobile od unije za božič 1955 darove. -------O-------- naj odloči o (bodočnosti Alžirije, res svobodno v vseh ozirih. Atentat na predsednika Venezuele se ponesrečil CARACAS, Venez. — Skriti atentatorji so sprožili dinamit-ni naboj, skrit v avtomobilu ob cesti, po kateri se je pripeljal predsednik republike Romulo Betancourt s svojim spremstvom na poti na proslavo dneva armade. Predsednik sam je bil le lažje ranjen, njegovi trije pomočniki pa so bili na mestu mitvi. Vlada, ki se je bala, da je a-tentat znak za splošni upor proti njej, je takoj zaprla vse meje in ustavila letalski promet. Notranji minister Dubuc je izja- Tovarisi se dobro poznajo med seboj WASHINGTON, D. C. — Posebni kongresni pododbor je zaslišal bivšega poljskega polkov- vil, da je atentat delo pristašev, nika Monata, ki je bil v poljski bivšega diktatorja Marcosa Pereza Jimenza ob podpori predsednika Trujilla iz Dominikanske republike. Venezuela je bila nekaj dni preje obveščena o nevarnosti napada na predsednika republi- j datke ke od Združenih držav. Napad je bil izveden dva dni preje, kot so ga pričakovali. — Okoli dva milijona ameriških mladincev in mladink je v takozvanih 4-H klubih, v katerih si pomagajo pridobiti sredstva za nadaljevanje izobrazbe in za druge želje. špijonažni službi in je lani dezertiral. Polkovnik Monat je o-pisal ne samo svoje delo, ampak tudi organizacijo poljske špijonažne službe, ki ima menda za glavni namen, da zbira po-0 ameriški narodni obrambi. Pri tem je dal značilno izjavo, da poljska špijonažna organizacija ne išče nobenih pomagačev v vrstah ameriških komunistov, ker domneva, da “jih več kot 50% dela za FBI..” iu uu najvaziicjsm iucK.au . hče ne ta4; d komunisti -----;----~~ V."." ‘”7----80 moskovsko linijo Poročilo ostro obsoja stališče! J ’ 3 0 se ko™umsU o mirnem sožitju označili za “revizionizem”, torej neke vr- administracije, ki je zavrnilaraZ0r0Z,tvue?1 Ste krivoverstvo, razkritje razloga, zaradi katere-! ei;enC1 V Žen^Vi zmeraj bolj Kitajsko stališče v sporu je o- ga trdi', da je bil polet letala U-2 Zag 1 V SV°-le ftallSCe’ kar P°' risal v «radnem glasi1^ KP nad 7.RS«? n.™,, o«. P0038110 umiranje. “Peipinški ljudski dnevnik” gen. Tovariši jo rabijo samo še za Li-čin-Min, ki se je bojeval kot propagando, sporazumevanje “prostovoljec” v Koreji. Izjavil jim je deveta briga. je da je edini način varovanja Naši zapadni zavezniki misli- miru z ameriškimi imperialisti jo vkljub temu, da je treba vo- načelo “zob za zob, oko za oko.” diti na konferenci prožno poli- Rdeča kitajska poročevalska , , . .... . itiko in — posnemati komuniste, služba in Peipinški radio sta se ej, repu 1 anec iz isconsina, prer so komunisti zadnji čas napadu pridružila in označila ms a o o ri a poroči a večine, stavijj nekaj novih predlogov in moskovsko linijo za “moderni iz a a pa sta Poae no s ^Pno 12 jih razbobnali kot velike “kon- revizionizem,” katerega sicer o-javo, 1 je porociu pri jucena. cesije.. svobodnemu svetu, mi- bičajno očitajo Titu. Sovjetsko : a izjav^ po citata 01 e, . .1 §0 sjjj0 naši zavezniki, da moramo zvezo dolžita, ne da bi jo ime- l nad ZSSR potreben prav v času okoli 1. maja. Dober del senatorjev je mnenja, da vlada razloga ne razkrije, “ker ga nima.” Sen. Frank Lausche, demokrat iz Ohio, in Alexander Wd- Rop na Superior Ave. bil naglo razvozlan 1 CLEVELAND, O. — V petek : ob enajstih dopoldne so trije roparji odnesli iz Superior Savings and Loan Ass’n na 6712 Superior Ave. okoli $7,900. Policija jih je na begu prestregla in dva prijela, med tem ko se je enemu posrečilo uiti, pa je padel v roke pravici v New Yorku naslednji dan. Pri prvih dveh prijetih, od ugodne za vlado. tuje republi napravj^ tUch mi podobne kon- novala, da iz strahu pred atom-1 katerih eden je bil ustreljen na kanci, odobravajo tudi poročilo ... . . .. . . . .. A T v, ♦ ' cesiJe> JePe na besedah, v bistvu sko vojno prosi imperialiste za Bausoneta in pa malo vredne da bi lahko mir za vsako ceno ,, od tolkli po komunistični propa- jedr0 nesporazuma je v £andk novi trditvi, da je vojna ! Naša administracija je radi komunizmom in kapitalizmom tega pozvala iz Ženeve na po- neizbežna. Kitajci se tega na-bo brez svet Predsednika naše delega- uka drže dobesedno, med tem ‘ cije, ki je tudi za koncesije. V ko je Hruščev javno trdil, da se naši iprestolici v Parizu in Žene- je od onih dni, ko je Lenin po-vi si sedaj belijo glave, ali je stavil to trditev v svetu, ve- obeh senatorjev, Wileya. Demokratski predsednik bora sen. Fulbright je napovedal, da bo v Senatu jutri o tem poročilu izdal še dosti ostrejšo izjavo. Poročilo samo dvoma postalo predmet debate med volivno kampanjo. Republikanska vlada se bo le težko ot- begu v nogo, so našli $6,400 u | ropanega denarja. Ostali del Leni- P^ena .ie odnesel pobegli. Ko so med ga Priieli’ denarja Pr> njem niso več našli. Vsi trije lopovi so bili že ponovno kaznovani. George Miles, 41 let, je pobegnil iz državne jetnišnice v Ohio. Ernest Bell, 37 let, in Leroy McCul- resla vsaj'dela neposredne od- sploh vredn0> da Prelivamo kon- liko spremenilo in da je s tem lough- 28 let, sta iz New Yorka. cesije “iz praznega v votlo.” tLldi trditev sama izgubila svojo Zadnjega so prijeli agenti FBI Ako bi jih stavili, bi jih morali veljavo. Kitajci so to enostavno v soboto popoldne v Harlemu, vezati na nove pogoje, ki jih označili za “moderen revizioni- črnskem predelu New Yorka. govornosti za poslabšanje mednarodnega političnega stanja. Dosti zanimanja za ameriške vize na - Kubi! HAVANA, Kuba. — Na našem konzulatu v Havani se je dosedaj letno oglasilo okoli 2,-000 Kubancev, ki so želeli imeti ameriški vizo. Največ, je bilo med njimi poslovnih ljudi. Letos je število prošenj za vize narastlo že do sedaj na 10,-000. Vize bi radi imeli Kubanci vseh stanov. Največ je med njimi takih, ki imajo ali so imeli kaj premoženja. Večina prosilcev ne namerava takoj odpotovati v Ameriko. Hočejo imeti vize “za vsak slučaj.” to se pravi, da se bojijo, da bo Castro u-stvaril na Kubi tak položaj, da ne bodo mogli tam vzdržati. Ta pojav je običajen za vsako diktaturo; je barometer, ki pove, kdo in česa se boji v diktatorskem režimu. Pove pa več, kot vsa besedna poročila. komunisti ne bodo sprejeli. Vse skupaj bi bilo torej prazno delo. Hude demonstracije na Japonskem proti pogodbi TOKIO, Jap. — V Osaki, drugem največjem mestu v deželi, je prišlo do hudih demonstracij proti ameriško-japonski vojaški zvezi. V borbah med demonstranti in policijo je bilo skupno okoli 250 oseb ranjenih, osem baje težje. Za deseto obletnico začetka korejske vojne so japonski levičarji prirediti demonstracije tu- zem. Pri tem precej ostrem in očitnem ideološkem sporu je zanimivo od obeh strani poudarjanje, da je socialistični (komunistični) tabor notranje trden in da ni nevarnosti za kak razkol. — Univerza Yale ima najstarejši gozdarski oddelek v Združenih državah. Letalska nesreča v Bra žili ji — 51 mrtvih RIO DE JANEIRO, Braz. • Dvomotorno potniško letalo Convair z 51 osebami na krovu se je na poti iz glavnega mesta Brazilia v Rio de Janeiro pokvarilo in padlo v morje v Gua-nahara zalivu. Vseh 51 oseb je bilo mrtvih. O EISENHOWERJEVEM OBISKU OKINAWE WASHINGTON, D. C. — A- čale: Nobenega U-2 letala nad meriško časopisje je primeroma Okinawo! Kdor živi z mečem, HAVANA, Na romanje— Pod okriljem KSKJ so odpotovali pretekli petek v Paris, Lurd, Barcelono. Rim, Benetke v Ljubljano: Monsgr. LOUIS B. BAZNIK, Miss Mary Polutnik iz Loraina ter Miss Elaine Polutnik iz Elyria, Ohio. Mrs. Neža Petek, Mr. Frank Charvat ter Mrs. Alva F. Charvat iz Clevelanda, Mrs. Agnes Leskovec ter sin Mr. Robert Leskovec iz Willowick, O., Mr. Louis Kraus ter Mrs. Frances Krause iz Perry, O., Mrs. Fannie Orasin iz Hoovers-ville, Pa., Mr. Roman Cop ter Mrs. Mary Wiscek iz Kansas City, Kans., Mrs. Sabina Kamni-car iz Chicage, 111., Mr. Raymond Zorc iz North Chicage, 111. V Slovenijo— Na obisk v Slovenijo so odpotovali pretekli petek: Mr. Martin Bolko, Mr. Frank Modic, Mr. Martin Krivec, Mrs. Jennie Modic, Mr. Života Mirkovič, Mrs. Jelka Mirkovič, Cleveland, O., Mrs. Theresa Cekada iz Barberton, Mr. Jacob Kostelec iz Denver, Colo., Mr. Louis Cerk ter Mrs. Frances J. Cerk, iz Gurnoe, UL, Mrs. Joseph Wensel iz Waukegan, 111.. Mrs. Mary Zucar iz Clairton, Pa., Mrs. Mary Rase Capan iz Pittsburgh, Pa., Mr. Frank Gorenc if Syeamore, 111. Vsem želimo srečno pot in vesel povratek! Romanje in potovanje je pripravila pot. pisarna Bled Travel iz Clevelanda, O. Iz bolnišnice— G. Frank Zorman s 716 E. 157 St. se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje vsem za obiske, darila in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli! Zadušnica— Jutri ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Adamitch ob 15. obletnici smrti. Pozdravi iz Slovenije— Mrs. Mary Zaverl pošilja vsem članicam St. Clair Grove št. 98 W. C. pozdrave iz Jugoslavije preko Mrs. Ane Tomšič. -------------o----- Zadnje vesti COLUMBUS, O. — Dve enomo-torni letali sta trčili v zraku. Štiri osebe v enem letalu so bile mrtve, ko je to padlo na tla, med tem ko sta oba moža v drugem letalu, ki je zasilno pristalo, ostala živa. Kuba. — Preteklo najmanj pisalo o obisku, ki ga je di pred ameriškim poslaništvom napravil predsednik Eisenhow- v Tokiu. Kakih 5,000 levičarskih študentov in delavcev je kričalo “Yankee go home!” in zahtevalo umik vseh ameriških (čet iz Azije. Prvi sadovi DeGaullove nove politike v Alžiriji Vremensk prerok pravi: Sončno, toplo. Najvišja peratura 85, najnižja 60. tem- Urad in tiskarna en leden zaprta! Naročnikom in ostalim čitateljem Ameriške Domovine naznanjamo, da ne bomo izdali Usta v 1. tednu julija. Urad in tiskarna bosta torej zaprta vključno od sobote 2. julija do ponedeljka 11. julija. — To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci tolikanj potrebne počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim rtemogoče. Dopisnikom in vsem ostalim priporočamo, da vzamejo to vest blagohotno na znanje ter se temu odgovarjajoče ravnajo. er Okinawi. Poročila so samo omenjala, da so domačini s simpatijami pozdravljali predsednikov obisk, da pa je bilo med njimi kakih 5,000 demonstrantov, ki so bili proti obisku, toda niso izražali prave volje večine domačega prebivalstva. Kaj je Francoska delalo tistih 5,000 demonstrantov, popisuje znani tednik bo ž mečem poginil.” “Kd je bil predsednik v notranjosti vladnega poslopja v Nahi, se je dobro organizirana tolpa demonstrantov pomešala v množice, ki so pozdravljale predsednika, in tam ustvarile Med vzkliki “Pojdi de- klin, mov, mov” je PARIZ, Francija.—Francoska delalo tistih 5,UUU demonstran- kordon; ^ bilo poklicati armada poroča iz Alžirije, da so tov, popisuje znani tednik na ^ marine tam dali lokalni voditelji upor- Newsweek v svoji zadnji števil-. nikov nalog svojim četam, naj ki takole: ! genska tajna policija je ustavijo vse teroristične akte' “Tam je predsednik naletel odpeljala predsednica iz poslo-proti domačim civilistom brez na najbolj sovražno občinstvo, P.ia sk°zi zadnJa Vvrata' in ko se ozira na narodnost. kar ga je osebno videl na svo- .ie vračal na letahsce je njegov Lokalni voditelji so baje na- jem potovanju. Armada je po- avtomobil vozil po strans u u-pravil ta sklep, da odvzamejo slala 12,000 vojakov, da varuje- bcah zaprašenih m ne a ova-francoskim prenapetežem vsak jo predsednika. Ko se je peljal nih.sest blokov o g avne u 1-povod, da bi podminirali bodoča 1 v središče mesta Naha (presto- ce, da ne bi prišel v stik z mno-pogajanja o premirju. Baje se lice Ryukyu otočja) v svojem z>cami pa uporniške čete držijo tega odprtem avtomobilu Cadillac, I Časnikarji so redkokdaj vide-povelja samo na deželi, v mestih so resni marini v bojni opremi, H Eisenhowerja tako mračnega in predmestjih gre državljanska z nasajenimi bajoneti potiskali in pobitega kot takrat, ko je za- vojna svojo pot. nazaj tolpe študentov, ki so kri-j puščal Okinawo.” noč je nastala v Havani na Cayo Cruz polotoku, ki sega od vzhoda v zaliv, huda eksplozija. Trdijo, da je eksplodiralo skladišče municije. Dve osebi naj bi bili mrtvi, okoli 200 pa ranjenih. Sodijo, da so eksplozijo povzročili nasprot- pojdi domov, pojdi do- n*k‘ Castrove vlade. klin prebil policijski WASHINGTON, D.C. Pre sednik Eisenhower se je sinoči vrnil s poti po Daljnem vzhodu in bo nocoj ob 7:30 poročal o svojih uspehih preko radia in televizije. ŽENEVA, Šv. — Sovietska delegacija je zapustila konferenco. ki razpravlja o razorožitvi češ, da predstavniki Zahoda sabotirajo. Ti so se včeraj sestali na razgovor pod predsedstvom ameriškega zastopnika F. M. Eatona, ki se je v soboto vrnil iz Washingtons, da se pomenijo o skupnem novem predlogu. rKHEHI§KA D0M0VIN5, JUNE 27, 1960 M /Imeri$k/i Domovina -/%-fvic WBe/% i%i— Mo/vir- 6117 St Clair Ave. — HEnderaon 1-0628 — Cleveland », Ohio__ National and International Circulation ___________________ Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debercc NAROČNINA i £a Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 8 mesece £a Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 8 meeece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES. United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4 00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 8 months Friday edition $8.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio. No. 125 Mon., June 27, 1960 Turška armada Kdor hoče misliti na bodočnost turške republike, lahko to vprašanje zenači z vprašanjem, kakšna je turška armada in kaj vse se lahko zgodi z njo. Da je usoda Turčije tako tesno povezana z bodočnostjo njene armade, dokazuje dosedanja politična zgodovina te dežele. Ko je Kemal Ataturk ustanovil 1. 1923 novo turško republiko, se je vsaj v začetku moral opreti na mlajše vojaške voditelje, dokler ni dobil primernega ugleda in vpliva na turški narod. Šele potem je razvil vse svoje sposobnosti v dobrobit svoje domovine. Hotel je uvesti v novo turško republiko neke vrste zapadno demokracijo v znamenju ipolitične svobode. Njegov ugled in vpliv sta bila pa tako velika, da je 'postal pravi diktator, dasiravno svoje diktature ni nikoli izrabljal v egoistične namene, ne svoje, ne njegove okolice. Le tako je moglo priti do tega, da sta nastali dve stranki, ki sta po njegovi smrti obvladali politično javnost, demokratska in republikanska. . , , , , Obe sta imeli dosti patrijotizma v svojih ciljih, toda obenem zelo malo skušnje, kako je treba vladati, da ne okrneš narodu njegovih političnih pravic. Tako je vsaka od obeh stala pred nevarnostjo, da zagazi v diktatorske vode, kajti vsaka je obetala ljudem več, kot je mogla izvršiti, in s tem spodkopala svoj političen položaj, kajti tudi turškemu narodu je manjkala in manjka še danes skušnja, ki bi mu povedala, kaj je v strankarskih iprogramih demagogija in kaj je stvarnost. Ko je po zadnjih volitvah prišla na krmilo demokratska stranka, je delala iste napake kot njena predhodnica in s tem odbijala narod in javnost od sebe. Strast po politični moči je zapeljala vodstvo stranke na pot diktature, ki se je končala tako kot vsaka diktatura: z revolucijo. Turška armada se je od 1. 1923 naprej držala ob strani. Ni se praviloma mešala v politiko, držala se je tradicije, da armada mora braniti domovino pred tujim sovražnikom in nič drugega. Stare tradicije so ostale v veljavi ne glede na vse politične spremembe, kar jih je Turčija doživela v tem stoletju. Narod je videl v armadi glavno oporo za svoj narodni in državni obstanek. Zato je armada uživala vedno posebno spoštovanje, kar v azijskih državah ni zmeraj navada. Da armada res ni imela veselja do mešanja v politiko, se je videlo ipo njenih dejanjih takoj prve dni sedanje revolucije. Delala je stvari, ki bi jih ne delal noben politik, ako bi samo tri dni vohal politiko. Komaj je vojaštvo prevzelo oblast, že je nova vojaška vlada oznanila, da hoče vladati samo “nekaj dni,” potem pa upravo izročiti civilistom. V vlado samo so šli samo trije vojaški poveljniki, ostalih 14 ministrov je vzeto iz vrst civilistov. Vsi procesi proti tistim, ki so kradli narodno premoženje, se bodo vršili pred civilnimi sodišči. Pravnik, strokovnjak v ustavnem pravu, je dobil nalogo, da izdela osnutek nove začasne ustave. Političnih preganjanj ne bo. Vse to je nova vlada trdila prvih par dni. Izjave same pričajo o velikem pomanjkanju v presoji ipolitičnega položaja, nekatere mejijo kar naravnost na naivnost. Takih izjav in takega postopka se ne bi posluževali vojaški poveljniki, ki imajo kaj politične žilice in političnih ambicij. Vse to je bilo potrjeno tudi po dejstvu, da so revolucijo “delali” samo mlajši polkovniki, majorji in kapetani, dočim so višji častniki samo vedeli za zaroto, ne je pa vodili za kulisami. Kaj takega ne delajo generali, ki bi si radi prigrabili politično oblast. Vojaški zarotniki niso dorasli svoji vlogi že prve dni. Dasiravno so obljubili, da ne bo nobenih 'preganjanj, so morali popustiti pritisku civilne javnosti in začeti z aretacijami. Menda sedi do danes že okoli 1,500 politikov in njihovih sodelavcev za mrežo in čaka na usodo. Kakšna bo, ne ve nihče. Vlada je v začetku objavila, da bodo pri novih volitvah lahko nastopale sedanje stranke, torej tudi demokratska, ki jo je revolucija strmoglavila z oblasti in začela preganjati. Trenutno obstoja torej samo republikansko stranka, demokratska se, je razletela. Kdo si jo bo upal obnavljati? Dokler pa ni dveh strank, kako si je mogoče zamisliti svobodne volitve? Vojaški krogi bi pa ravno radi imeli političen sistem dveh strank, kot je v navadi v anglosaksonskih državah. Nova vlada nima tudi nobenega načrta, kako naj se bori proti gospodarski krizi in inflaciji. Vrednost narodnega denarja pada, blaga že 'primanjkuje, cene rastejo. Kje je rešitev.? Ameriška pomoč ne bo zmogla vsega. Treba bo naložiti narodu in vsem njegovim slojem občutne žrtve, da pride gospodarstvo zopet v red. Kdo naj napravi tak program, kdo naj ga politično zagovarja? Sicer pa: ali je pametno razpisati nove volitve sredi globoke gospodarske krize? Sedanja vojaška vlada stoji torej pred težkimi nalogami. Bojimo se, da ne bo našla zanje prave rešitve. Vlada je danes odvisna od oficirskega zbora. V njem sta že davno obstojali dve struji: starejša, ki drži na tradici- J "fa »RAVITOHB s hriba Joliet, 111. — Na Binkoštno ne-1 deljo sva sedela z Juretom : je in se noče nikoli prehiteti, zato ni bila tudi viporabna za vojaško zaroto. Njej nasprotuje struja mlajših častnikov, ki je bila vsaj deloma vzgojena v Ameriki in Zahodni Nemčiji. To so mladi, strpkovno sposobni ljudje, ki pa niso tako počasni v odločitvah kot njihovi starejši tovariši. Imenujejo svoje starejše oficirje “paše.” To ime samo pove, da stari oficirji ne uživajo v vrstah mlajših posebnega ugleda. Doslej je šlo vse še kolikor toliko gladko; ni bilo večjih prerekanj med obema skupinama. Prve razpoke so se pa že pokazale. Bodo verjetno zmeraj večje, čim manj bo sedanja vjadna garnitura sposobna, da rešuje pereča dnevna vprašanje. Iz teh razpok lahko nastanejo nove krize, ki bodo potresale sedanjo Turčijo. BESEDA IZ NARODA znajo. Tako tudi za politična gibanja se ne zanimaš več, tudi to prepuščaš drugim, bodo že naredili brez mene, ali pa pikro pristaviš, kaj bi se s politikanti u-kvarjal, vsi so enaki, po enem kopitu umerjeni, le vsi zase gle dajo, za nas pa nič ne narede. Nikamor ne grem, nobenemu ne dam mojega glasu. Tako v sedanjih časih marsi-kak državljan ravna. Kako naj to imenujemo? Je to politična zaspanost, ignoranca, ali kaj? njegovo hišo in se pogovarjala o (Nekaj je to, kar ni dobro, pa sedanjih časih in dogodkih. Go- naj damo temu tako ali tako vorila sva o bližajočih se kon- ime. Posledice vsega tega so, da vencijah demokratske in repu- se ne udeležujemo ne društve-blikanske stranke. Jure je mne- nih, ne političnih sej in shodov, nja, da bo sicer na konvencijah kjer bi kot demokratični ljudje dosti hrupa in govoranc, toda lahko izrazili svoja mnenja in obe stranki imata pripravljene sodelovali za boljšo bodočnost takoimenovane “steam rollers” sebe in drugih. Jezimo pa se in in da po tem starem ameriškem zabavljamo, kako razni politi-političnem načinu bodo politični kanti šarijo in gospodarijo po režiserji spravili že zdaj določe- raznih uradih. In če res šarijo kandidate na nominacijske in slabo gospodarijo, kdo je pa liste. Jure utemeljuje to svoje tega največ kriv? Ali nismo mi mnenje na to, da živimo v do- državljani, ki to pustimo in se brih razmerah in da povprečni ne zanimamo, da bi izvolili do-Amerikanec je s sedanjimi raz- bre poštene uradnike v javne u merami kar nekam zadovoljen rade? Kdo je kriv torej? Dajmo in ne snuje sam nobenega last- si na to jasen odgovor! nega programa, kaj bi bilo po Več zanimanja je potreba od njegovih mislih bolje. Rad bo vseh nas, za vse javne zadeve, pokimal in volil po nasvetu, ki J pa bo več dobrega uspeha za mu bo dan. Jure mi je_£pydaril, vse. “le dobro pazi, če ne bo res ta- * DO H O DKI POVPREČNE ko.” DRUŽINE v Združenih drža- Jure je dalje pojasnjeval, za- vah se višajo. Tako objavlja trkaj se povprečni človek v seda- govinski department naše vlade njih časih tako malo zanima za v Washingtonu. Okrog ene če politiko, kadar mu gre dobro, trtine ameriških družin ima let-Njegove primere so dobre. De- ne dohodke zdaj med $4,000 do jal je: $6,000. Ena tretjina ameriških “Je toliko raznih zanimivosti, družin od skupnega števila ima da mnogi nimajo časa misliti na malo manj kakor $4,000 letnih kaj drugega. Zaslužek je prime- dohodkov. Leta 1929 so bili po roma dober, udobnosti toliko, da vprečni dohodki ameriških dru-jih použiti ne more povprečni žin $2,340. Leta 1950 so bili po-človek. Če je zadovoljen z do- vprečni dohodki okrog $4,170. hodki, je njegovim željam u-1 Plače in zaslužki znašajo okrog streženo. Zabav in zanimivosti h petine (SO'/c.) vseh narodnih je toliko, da se v njih koplje ob dohodkov. Srednja vrsta, to so vsakem koraku in se za kake razni profesionisti in mali obrt-nove politične načrte sploh ni- niki in trgovci imajo okrog ma časa zanimati in ga v to ka- $6,000 do $10,000 letnih dohodke občutljive sitnosti in težave kov. V višjo vrsto nad temi spa-ne silijo. Zato, ko pride volilni dajo večji trgovci in razni podan, kar enostavno sprejme klicni ljudje, ki prejemajo nad vsak nasvet, kako naj voli, ker $10,000 in naprej sam v njegovi zadovoljnosti nil kov. To cah na Dolenjskem. Leta 1925 se je vrnil v Ameriko. Leto pozneje se je že oženil z Miss Mary Hiti v Collinwoodu, kjer sta vse od tedaj naprej živela in se oba marljivo udejstvovala na ’sem zapuščal bolniško sobo. Vprašal sem sam sebe, kaj naj ta pogled pomeni. Naslednjo nedeljo, 1. maja, sem dobjl na svoje vprašanje odgovor, ko mi je njena sestra Frances Stegu spo- vseh raznih poljih našega življa K'10; da ^ BMe'preminula. 1 V dno svoje duše sem prepričan, da je pokojni Rose bilo dovoljeno napraviti še eno dobro v Slovenskem Clevelandu. KSKJ je dobila z njim navdušenega jednotarja in zavednega delo, predno je stopila skozi vra- Slovenca, za kar je čestitaU njej ^ ve{nostL ga je, akon- na dobri m modri izbir,. Nove-|ia,a ga skwlčal ga ^ kot tnjen sorodnik jaz. Mogočni Rimljani so rabili v njegovi novii^^. i<,q mr^vlk samo Naj mu blagajniku br. Johnu Pez-dirztu pa istotako čestitke in mnogo uspeha v njegovi novi odlični službi! (velja o pokojni Rose Hrouda jsto. Naj zadostuje za danes, pa še Y]ju. Ne more biti dosti hvaležen požrtvovalnemu odboru za višarsko akcijo: Rev. Juliju Slapšaku, prof. Janezu Severju, pisatelju Mauserju, Mr. Jožetu Grdina in svojemu bratrancu dr. Škuru. Blagoslov božji in pomoč Marijino prosi žabniški župnik na Mrs. Kristino Brodnik,” ki si vzame toliko dragocenega časa, da sprejema darove in vodi seznam o njih. Še posebej priporoča Marijini naklonjenosti vse velikodušne darovalce, ki niso pozabiti svoje dobre Matere na visokih Višar-jah. Prosi pa Marijo Višarsko, naj poišče in pregovori vsakega vernega Slovenca, da bo vsaj ne-*aj doprinesel ik popravi njene hiše za 600. jubilej, kar Marija kraljuje na Sveitih Višarjah in deli svoje dobrote našemu narodu. Potem poroča in naznanja žabniški gospod, da je prve dni junija prišel na Sv. Višarje Ijub-janski slikar-umetniik' g. Tone Kralj, da bo popravil stenske šiite v Marijinem svetišču. Stroške tega slikarskega dela bo g. župnik skušal poravnati s podporo ameriških dobrih slovenskih src. Naznanja tudi, da se bo vršila 13. julija velika slovesnost na Svetih Višarjah: Ta dan pride na Višarsko goro k Mariji videmski nadškof, to je naslednik oglejskih patriarhov, pod Videm spada višarska cerkev. Nadškof bo za 600-letni jubilej pripeljal s seboj svoje duhovnike iz vse škofije in svoje bogoslovce. Opravil bo za nje pontifikalno sv. ma. šo in vsi se bodo ob tej priliki posvetili brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Prvo nedeljo julija pridejo na Svete Višarje slovenska dekleta iz Trsta in Gorice nad 500 po številu. To bo prvo letošnje večje jubilejno romanje na Višarjah. Koroški Slovenci — priglašenih je nad 1000 — bodo prišli s posebnim vlakom 23. julija. Ti se ostanejo na Višarjah preko noči in se bodo vrnili 24. julija. Ker se jim bo pridružilo veliko domačinov iz Kanalske doline, mnogi pa pridejo tudi iz Slovenije, bo tista dva dni eno največjih jubilejnih romanj v tem letu. Vsem tem romanjem bo povedano, kako dobri in radodarni so Ameriški Slovenci. Vsem bo priporočeno, naj molijo pri Mariji za Slovence v Ameriki. Darove za Svete Višarje še vedno sprejema Familia 6117 Glass Ave. Cleveland 3, O., USA. Rev. Julij Slapšak j Vedel sem, kaj to pomeni in sem se kar nekoliko zmikal od- • i -it v nr: govoru. Končno sem se odločil; pravilna. Zanimivosti vec let uspešno tajnikoval pri &_______. ,_ največjem društvu na orinesla toliko, da so nas vsej te pri dr. sv. Jožefa št. 169 je nam o. Fortunat Zorman. Ob 10:30 se bomo pridružili ostalim romarjem in ž njimi odšli na samostansko pokopališče k spominski pobožnosti za pokojnim škofom dr. G. Rožmanom, ki je na sporedu romarskih sveča- Ko bi imela nabirka preiti v T- poln razmah, je bolezen položila (nosti tistega dne. kar obsedle. Ni nam, treba več Collinwoodu, Ohio. Joclno-no, Rose na pa3teljo. Jzvedel sem Ob 12:30, po glavni romarski prodajati dolgega časa, kakor poslovanje mu je ® ro znan°’ od sorodnikov, d.a se vkljub tež- maši, bo skupno kosilo v obednL- pred desetletji, ko ni bilo ne ra- saj je bil doslej vec e ni na j30jeznj zanima) kako nabir- ci romarskega doma. dijev, ne televižnov, malo avto- zornik K9KJ, kateia je z aj o ^ napreduje. Navzočnost slovenskih katoli- mobilov in malo drugega. Pa bila v njem izkušenega ura i-, Ko sem jo obiskal v bolnici ških izobražencev 3. julija v Le-tudi zaslužka in denarja ni bilo ka. Za jednoto je on vedno na (fjuron Rd_)) je bilo prvo vpra- montu bi podpisani rad porabil toliko. Zdaj, prideš domov, ko- vdušeno deloval in žrtvova |anje) koliko sem že nabral. Po- za to, da skliče popoldne ob času, maj použiješ malo kakega za- svoj čas in drugo, zato je c jasnlj sem jj. “Nikjer še nisem ki bi ga pri kosilu določili, prija-ložka, že “šraufaš” in privijaš prav, da so ga izvolili na letnem bil zavrnjen, nekateri so darovali teljski sestanek v bralnici Ro-kaj v avto, potem hajd na malo zborovanju v urad glavnega vev, hot sem pričakoval.” Bila marskega doma, ki naj bi slu-vbžnjo, če te veseli, če ne se pa blagajnika. • ^je vzradoščena ter vzdihnila: žil pobljižnjemu medsebojnemu vsedeš po mizi v topel kot na Mr. John Pezdirtz je ameri- “Qh, to bo g. župnik Preac vesel!” spoznavanju udeležencev in po-mehki naslonjač in slediš in o- ški Slovenec, v Ameriki rojen. y nedeljo, 20. aprila, sem jo govoru o nalogah slovenske inte-oazuješ “televižen”, na katerem Toda njegovi starši so ga vzeli ponovno obiskal. Govorila eva ligence z akademsko izobrazbo v je vedno dosti zanimivih slik in seboj v stari kraj, ko je bil ko- ie 0 nabirki. Povedal sem ji, Združenih državah, kaj drugega. Še časopisa nimaš maj dve leti star. Vrnili so se z koliko je že nabranega. V veli-1 Alfred Fischinger. časa prebrati, že tu si kratek s njim v njihov rojstni kraj o- ko začudenje je dvakrat zapored časom. Za društvene seje se ne krog leta 1908 in tako je naš ponovila vsoto, katero sem izre-1 — Polovico vseh avtomobilov zanimaš več, kaj to, bodo že'John prebil 17 let v starem kra- kel. Zelo neprijetno me je dir- v Združenih državah je v de- drugi naredili kakor vedo in ju v Dolnjih Sušicah pri Topli- nil njen mili, proseči pogled, kol vetih od 50 državah. Dišeče perilo Neka ameriška pralnica je presenetila svoje stranke: “Takrat, ko nam izročate svoje perilo v pranje, lahko hkrati naročite tudi vonj s katerim ga bomo nadi-šavili. V posebnem seznamu so našteti med drugim tudi naslednji vonji: po breskvah, vijolicah, jabolkih, španiskem bezgu. . . Ženski bar V Parizu so nedavno odprli bar, v katerega smejo le ženske. V žensko obleko preoblečen novinar se je vtihotapil v bar in potem napisal reportažo, ki jo je začel takole: “V tem baru je vse tako kot v vsakem drugem, le s to razliko, da se ženske spogledujejo — z natakarji.” KMERISKX DOMOVINA, FRANCE BEVK: STRAŽNI OGNJI rur Rojstvo prvega otroka je posvetilo ko solnce v jutranjo zarjo njune sreče. Liza je bila najsrečnejša. Andrejcu se je zdelo, da ima zdajci ona rajši otroka kot njega, bilo mu je skoraj težko. Pomislil je do dna, bilo ga je sram pred seboj. Saj je jasno, da bo imela mati rada oba, a rajši otroka, ki je od njene krvi in si še spomagati ne more. Kadar je Andrejc pomislil, da se je Barbke bal, se je nasmehnil pri sebi. Le srečati se je ni upal, dasi je bila ta že poročena. Nekoč jo je videl pred cerkvijo v Logu. Zasmejala se je, Andrejca je spreletelo po životu. Povedal je ženi, ki mu je bila naznanila prihod drugega deteta. Njen materinski obraz se je zamislil. “Verjemi, ta ženska ti lahko kaj hudega stori.” Liza je rodila drugega otroka. Oba sta bila dečka. Prvemu je bilo ime Tonček, a drugemu Lrejče. Sovraštvo, ki je vladalo med Andrejcem in grajskimi, je o-stalo, še poglobilo se je. Oskrbnik Pagano de Piperna je od dne do dne bolj izlival svoj žolč nad potomci starega Matije. Jurij se je med vsemi biriči nagonsko ogibal hiše v gaju, ostali su-ličarji in galjoti so pogosto trkali na vrata, klicali na krivično tlako, se grdo vedli in še gr-še govorili. “Spozabil se bom,” je nekoč Andrejc ves trepetal; belo gledal in iskal, kaj bi prijel v roko. Sestri sta ga zgrabili, Liza mu je padla okrog vratu: “Oh, nika-ri! Otroka imaš.” Andrejc se je pomiril, mati je v onemoglem srdu klela biriče, ki so se umek-nili pred starko. Dejali pa so: “Jutri na tlako! Grad nima drva.” Andrejc je odvrnil: “Otava je zrela za košnjo, vreme se bo spremenilo; za drva je še čas, negodniki.” “Negodnike boš plačal,” ’je dejal eden izmed biričev. “Tebi ne!” je vpil Andrejc za hjim; žena mu je tiščala usta. Tiste noči je imela Liza težke sanje. Z Andrejcem je hodila skozi tujo, pusto pokrajino, °n je bežal pred njo, da ga je težko dohajala. Prišla * sta do ral priti.” “Vselej sem prišel, kadar ste zahtevali po pravici. Tlako sem za letos že opravil, sedem dni več, nego je določeno.” “Ti sam veš,” je odgovoril e-den izmed njih, Marko, ki je bil brkat človek in je biriče vodil, “da je zapisana in do dneva določena le tlaka, ki se grajskega polja in vinogradov tiče. Pisano je še: kadar grad potrebuje.” “To pravico ste si vzeli sami,” je kipel Andrejc. Kri svobodnjaka je plala v njem, stežka je prenašal krivico. Liza se je zbala zanj, vila je roke in vpila: “Andrejc, pomiri se! Pojdi na tlako!” “Ne grem,” je odvil ženine roke s svojega vratu. “Pojdeš,” je dejal brkati birič. “Prej pa ti moramo našteti dvajset palic.” Andrejc je onemel. Slišal je o tepežu podložnikov, tudi je že slišal vpitje nesrečnikov, ki je odmevalo iz Vipave. Da bo on to doživel, se mu še sanjalo ni. Del je roke križem in dvignil glavo. “Dvajset palic?” “Dvajset palic po golem telesu. Tak je ukaz.” “Kdo je to ukazal?” “Pagano de Piperna. Dobro ga poznaš.” “Poznam,” so Andrejčeve ustnice bledele. “Le doteknite se me!” Njegove besede, zadržanje in pogled so bili taki, da se nobeden izmed biričev ni genii. Spogledali so se. “Vrzi obleko s sebe, sicer te slečemo mi! Dvajset palic, naglo; nato pojdeš z nami!” Biriči so besedičili, približal se nihče ni. “Doteknite se me!” je siknil Andrejc skozi zobe in se stežka zadrževal, da ni planil nanje. “Liza, pojdi proč!” je zaklical ženi, ki se mu je jokaje bližala in ga prosila. Eden izmed biričev je pristopil, dva sta pripravljala palice in ogledovala dolgo kamenito klop pred hišo. Andrejc ni trenil z očesom. Ko mu je Marko odpasal pas in ga je drugi hotel zgrabiti za roke, se je izvršilo nekaj strašnega v njem. Njega, sina svobodnjaka, ki se mu JULY H I » I F S I 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 % 25 26 27 28 29 30 KOLEDAR društvenih prireditev JULIJ 3. — Letni Ohio KSKJ dan: začetek z mašo ob 10:30 pri Mariji Vnebo vzeti v Collinwoodu, popoldne piknik na farmi Društva sv. Jožefa. 10.—Zveza slov, protikom. borcev priredi piknik na Kalio-povi farmi. 13.-14.-15.-16.-17. —.Letni cerkveni karnival pri Sv. Vidu. 24.—Slovenska šola v Collinwoodu priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd. AVGUST 7.—-Dramatsko društvo LILIJA priredi “Slovenski dan”. 28.—Dramatsko društvo LILIJA in pevski zbor KOROTAN priredita skupni piknik. OKTOBER 2.—Banket državne konvencije SŽZ v Ohio ob petih pop. v SDD na Waterloo Rd. 16.—Edward Kenik poda samostojen koncert v SND na E. 80 St. pod pokroviteljstvom Društva Mir št. 10 SDZ. Začetek ob štirih popoldne. Po koncertu igra L. Hrovatov orkester. 22. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi družabni večer v šolski dvorani. Začetek ob sedmih. 23. — Pevsko društvo SLAVČEK poda ob 3:30 pop. v novi dvorani pri Sv. Vidu svoj jesenski koncert. NOVEMBER 6. — Glasbena Matica poda ob 20-letnici obstoja Verdijevo opero Traviata, ob 3:30 pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 27. — Moški pevski zbor Slovan poda Jesenski koncert v AJC na Recher Ave. Pričetek ob 4. uri popoldne. Pločniki za peke v višini prvega nadstropja Pešci naj bi se preselili v prvo nadstropje, seveda pa bi morali z njimi navzgor tudi pločniki, prodajalne z okusno ali neokusno urejenimi izložbenimi okni, vhodi v poslopja, filmske in gledališke dvorane, banke, skratka vse, kar je zdaj v isti višini kot ulica. To za sedaj še ni načrt za ne- ne zaviješ posredno delo, temveč zamisel, ulico. v kako mirnejšo vendar taka, da se z njo resno ukvarja britanski minister za promet in razmišlja o njej kot o edino praktično izvedljivi rešitvi in izhodu iz neprehodne džungle prometnih problemov. Prepričan je, da bo le “vzpon pešcev v prvo nadstropje” pri' Slpričo tega ni nič čudnega, če mnogi Londončani puščajo svoja vozila doma, na delo pa se raje vozijo s podzemeljsko, ker so izračunali, da je tako varneje, ceneje in hitreje. Vrnimo se k prometnemu ministru in njegovi zamisli. Ver- prometnih mestnih ulicah, ne zaležejo več. Minister je razmišljal, potoval je tudi po Ameriki in proučeval tukajšnje izkušnje, potem pa se mu je utr nila misel: na poslopjih ob glavnih ulicah bi v višini prvega nadstropja prizidali pločnike v obliki teras in jih povezali z mostiči čez cesto. Pisane svetlobne reklame bi se seveda morale preseliti v drugo, tretje ali četrto nadstropje. Torej splošno podiranje, prezidava, dograditve... “Motorna vozila je treba lO' čiti od peščev,” pravi minister za promet. “Poskrbeti moramo, da se bo promet razvijal v nadstropjih; avtomobili naj bodo spodaj, pešci zgoraj.” To je po njegovem mnenju edina možnost, da bi se izognili vsakdanjim prometnim nesrečam, ki zahtevajo vsako leto na , tisoče človeških življenj. “Če drvi tona jekla s hitrostjo 50 km na uro vzporedno s pešci, ki zmorejo le pet kilometrov, mora priti do nesreče, pešec pa ob takem trčenju ne bo nikoli zmagal,” pravi minister. Ločitev peščev in motornih vozil je torej nujna. “Prav gotovo je bolje, če spravimo pešce v prvo nadstropje, kot če bi zidali v zraku avtomobilske ceste.” O tem dokazu nihče ne dvomi, poročevalec “Daily Expres-sa” pa je zapisal naslednje vprašanje: “Vzemimo, da bomo uresničili ta načrt. Kako borpo potem stopali v avtobuse, kako bomo klicali taksi?” Komentator nekega drugega lista ne zanika izvedljivosti ministrove zamisli, dodaja pa: “Minister mi-isli verjetno na prihodnje sto-|letje, življenja nad 2500 pešcev, ki vsako leto umro na mestnih .ulicah, pa je treba reševati Izdaj.” E. M. Prepada. Preden ga je mogla je nekoč birič odkrival na cesti, °na zgrabiti, je Andrejc poskoki, a ni dosegel nasprotnega brega. Padel je v globino, iz katere je zijala tema. Liza je vzkliknila in se prebudila. Zjutraj mu je dejala: “Ali ne P°jdeš v roboto?” “Kosit grem,” je dejal in klepal koso, da je odmevalo med Previsi. Bilo je jasno jesensko tetro. Solnce se je razlivalo ko ^ato po orumenelem listju. Od Sturij je bila slišna pastirska Pesem. “Tako težko srce imam,” je Vdihnila žena. Te besede so tudi Andrejcu pomogel Londonu in drugim1 jetno ni noben drug minister v britanskim velemestom, "da se vladi izpostavljen tako hudi kri-bodo “rešila prometnega zla in'tiki in pritisku. Očitki se vrsti- smrti na cestah”. Štrena se je zares hudo zmešala. London je postal s prometnega stališča nemogoč. Nad mi- jo na vseh straneh, v parlamentu in izven njega. Vsi se pritožujejo: avtomobilisti zaradi nepazljivosti pešcev, pešci zaradi lij on avtomobilov dobesedno J brezobzirnosti a v t omobilistov, mrgoli po sorazmerno ozkih, za-^ vsi skupaj pa se jezijo na mini-vitih ulicah. Ko se zjutraj ljudje stra in zahtevajo od njega, naj odpravljajo na delo in ko se po-j jih končno reši prometnih težav poldne vračajo, niso prometni in strahu, ki jih dan za dnem zastoji na londonskih glavnih preganja na ulici. ulicah in križiščih nič nenavad- Nekaj je torej treba storiti, in so hoteli sleči pred ženo, pred otrokoma, pred očmi matere in sestra, in ga tepsti. Slišal je krik žene in jok otroka. Nič več ni vedel, kaj se godi v njem in okrog njega. Občutil je, da se ga roke dotikajo na nesramen način . . . Udaril je z rokami, da sta biriča padla po tleh. Nato je videl, kako so ostali biriči divje navalili nanj. Okrenil se je, uzrl tnalo in sekirino toporišče. . . . Hip, nagel to blisk, že je držal sekiro v rokah in jo je zavihtel .. . Krvava sekira mu je padla iz rok. Vodja biričev je ležal s 'tetežile dušo. Molčal je. Burno ^ preklano glavo pred njim. Biri-te.stvo je prihajalo v udarce ^či so se bili razbegnili v bojaz-kladiva, ki je čimdalje ostreje ni, da vseh ne pobije. Zdajci, telklo na zveneče jeklo. Preden je zazvonilo v Logu ko je Andrejc zaslišal obupen jok svoje žene, strahotni- krik p°ldne, je zagledal z vrta pred materin, preplašene klice ses- tra, se je zavedel . . . “Andrejc, kaj si storil!” Prepad je zijal, pred njim. Vedel je, da ne bo odpuščenja biŠo biriče. Bilo jih je šest, vsi s° imeli sulice. Jurija ni bilo teed njim.. Slšal je, kako vpra-tejejo po njem. Žena je odgb-Varjala in pokazala z roko na ne zanj ne za njegovo družino. Vrt- Vsi hkrati so se ozrli med Vse grozne posledice hkrati je teevje. Ali naj beži? Kam naj videl pred seboj. Ko divje pošasti so plesale pred njegovimi očmi . . . Zatemnile so vse. V tem mraku strahotnih predstav bi se bil zgrudil. Prijel se je za glavo in sedel na tnalo. Zdajci bi se bil vdal, se dal pobiti, pretepsti, vleči na tlako, vreči v ječo. (Dalje prihodnjič) ------o------ Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings bende! e2i, ko jim ubežati ni mogoče! Obesil je koso na drevo, obri-Sal roke v hlače in šel z nagli-tei koraki proti hiši prav v hi-te*. ko so bili biriči namenjen b0 njega. Ko so videli, da priha-te, so se ustavili. Stal je pred njimi ko sodnik 116 kot obtoženec. Vse je kipelo v njem. 'Kaj mi hočete?” “Sam veš. Na tlako bi bil mo- nega. Biti moraš Anglež in mir- sicer temeljito. Odloki, kakršen no, brez razburjanja napredo- je bil tisti, ki je prepovedal pu-vati korak za korakom, dokler ^čanje avtomobilov v najbolj Tudi Riusi imajo težave z zdravstvenim skrbstvom! MOSKVA ZSSR. — Nima samo Amerika težav z organizacijo bolniškega zavarovanja, tudi Rusija ima podobne težave, ako smemo verjeti Literaturni Ga-zeti iz Moskve. List obravnava v daljšem članlku pomanjkanje zdravnikov. Rusija jlh ima menda 380,000, toda to je vse prema-1°. Na vsakega zdravnika odpade povrečno 5-10 bolnikov na uro! Poleg tega izgubljajo zdravniki čas s pisanjem poročil in stati- IZ SKRIVNOSTNE DEŽELE NERALA — Nepal na vznožju Himalaje je bil do nedavnega ena od modernega sveta najbolj ločenih dežela, ki se je držala starih izročil in starega življenja neoziraje se na moderno tehniko in ves napredek znanosti. Komunistična Kitajska skuša iz Tibeta širiti svoj vpliv v Nepal, Indija z juga pa se trudi deželo obdržati v svojem vplivnem območju. Na sliki vidimo velikanski leseni bojni voz v prestolnici Nepala Katmandu. Starec spoštljivo pripogiba pred njim svojo glavo. stik. List predlaga, naj se zdravniki osvobodijo pisarniškega dela in naj dobijo boljše plače. Sedanje plače so zelo nizke. Zdravnik začetnik je slabše plačan kot kvalificiran delavec. Zato vsak zdravnik želi nadaljevati študije, da postane specijalist. Tako ima dežela veliko več specialistov kot zdravnikov s siplošno pralkso. Ta sistem posebno zanemarja zdravljenje vpokojen- cev. Delavske unije hočejo imeli svoje lekarne Delavske unije v New Yorku so odločene ustanoviti mrežo lekarn, ki naj bi ne delale za dobiček. NEW YORK, N. Y. — Zastopniki devetih velikih delavskih unij v New Yorku so sklenili, da ustanovijo posebno dobrodelno podjetje, ki bi organiziralo celo vrsto novih lekarn, ki naj vse poslujejo brez dobička. Ideja je že stara, pojavila se je zmeraj, kadarkoli je bila v javnosti V blag spomin OB ČETRTI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Matjašič ki je umrl 27. junija 1956 Grob je že prerastel s cvetjem, sveti mir pa krog in krog, Ti pa spavaš pod zavetjem, nad Teboj pa ljubi Bog! Nič več ni nekdanje sreče, ko si skrbel za nas ljubeče, iz srčnih naših bolečin nam vzdihne živ spomin. Žalujoči: JENNIE, soproga VICTOR in JOSEPH, sinova OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 27. junija 1960. debata, zakaj so v Ameriki zdravila tako draga. Na sestanku so ugotovili, da bi take lekarne lahko prodajale zdravila za 30-35% cenejše od ostalih lekarn. V zvezi s tem načrtom mislijo tudi na posebno vrsto zavarovanja: zavarovanci bi proti malemu mesečnemu prispevku dobivali zastonj zdravila, ki jih predpišejo zdravniki. Da sedanji načrt ne plava v oblakih, priča zaskrbljenost v vrstah newyorskih lekarn, ki so seveda vse proti načrtu delavskih unij. Zveza lekarn misli prihodnjo nedeljo zapreti v znak protesta za en dan vse lekarne, razvem 1,000, ki bi prodajale zdravila le v nujnih slučajih. Ženske dobijo delo T v v Isce se gospodinjo in da bi tudi skrbela za otroke, v Euclidu. Sobo. Kličite KE 1-5195 med 9. in 6. uro pop. Po 6. uri pa KE 1-4891. (128) MALI OGLASI Odda se Enodružinnska hiša, 7 sob, se odda blizu sv. Vida. Trisobno, nanovo urejeno stanovanje s kopalnico se odda. Kličite EN 1.-8679. —(126) Hiša naprodaj 6-sobna enodružinska hiša v izvrstnem stanju, kopalnica in kuhinja poploščena, 3 spalnice. Zmerna cena. Na 13511 Argus Ave. UL 1-3259. (129) Sobe se odda 5 sob se odda zgoraj. Oglasite se v Som’s Restaurant, 6036 St. Clair Ave. (X) Sobe se odda Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479. (X) Naprodaj Klimatska naprava (Air Conditioner), 3 in pol tone, znamke Frigidaire, za trgovske prostore, v dobrem stanju. Kličite IV 6-2125. —(125) ■v-f-vs '.; r- v v 7'v Stanovanje se odda Šest-sobno stanovanje, plinski furnez, klet za prati, se odda v Collinwoodu, poleg cerkve Marije Vnebovzete. $65. Poizve se na 730 E. 155 St. LI 1-783& (126) V najem Odda se 5 velikih sob in kopalnica, plinski furnez, podstrešje in garaža. $65. Na 1404 E. 45 St. EN 1-4349. • (128) V najem Tri na novo dekorirane sobe se oddajo blizu Sv. Vida dvema odraslima. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj. (X) Zastonj stanovanje v 4-sobni hiši z gorkoto, elektriko in telefonom in mala plača v zameno za čiščenje malega urada in za čuvaja. — Kličite MU 1-4787 ali po 4:30 uri MU-1-3877. (m.w.f.) V blag spomin OB PETNAJSTI OBLETNICI PRERANE SMRTI NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA Joseph Adamitch Svoje mile oči je zatisnil za vedno dne 20. junija 1945 Grob je že prerastel s cvetjem, sveti mir pa krog in krog. Ti pa spavaš pod zavetjem, nad Teboj pa ljubi Bog! Nič več ni nekdanje sreče, ko si skrbel za nas ljubeče, iz srčnih naših bolečin nam Vzdihne živ spomin. Žalujoči: MARY, soproga Cleveland, Ohio, 27. junija 1960. Sobe se odda 4V2 sob, zadaj na drugem nadstropju, nasproti cerkve sv. Vida, se odda upokojencem ali z enim otrokom. Kličite predpoldne ali po 6. uri CH 8-1481. (127) Naprodaj Lastnik prodaja zidano (tapestry brick) hišo, 5 sob, garaža iz cementnega bloka, 50x200 lot. Kličite AN 1-0251. 25850 Lake Shore Blvd. CE HOČETE . . . prodati ali kupiti poaastro ali trgovino, obrnita M do naa JOS. GLOBOKA!! »96 E. 74tb «t. HE 1-6607 Prijatel s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin« First Aid Supplies Vogal SL Clair A v« in E. 66 SL ) r AMERIŠKA DOMOVINA, HANDEL - MAZZETTIi Junakinja iz Štajra O ljudje božji!” je tarnajoč po-vzdognil svoj stari glas, “rotim vas, ne zavrzite ga, od zibelke sem ga poznam, bil je vsikdar dober fant, nekaj groznega se •je moralo zgoditi, da se je tako izpozabil.” Tedaj se je Henrik s silo izvil njegovemu objemu in je mrzlič-no-hitro hodeč po sapo govoril, ljudje se prestrašeno poslušali, katoličani so se prekriževali, ko je rekel: “Hočeš vedeti, kaj me je do tega privedlo? Čuj, iz jeze in sovraštva sem jo umoril, sedaj pa veš, odslej me pa pusti pri miru in me ne izprašuj več; kaj ti je marj moja mati?” Ustne so Be mu začele krčevito tresti, “dobro je, da ni doživela dneva, ko sem z lastno roko zabodel žensko.” “Iz sovraštva — iz sovraštva” — je ves iz sebe jecljal Bertold, ki je nesel na rami lilijevo belo krsto, na kateri je bil naslikann črn križ; vsem, ki so ga videli, je bilo takoj jasno, komu je namenjena krsta. Vseh oči so jezno in bodeče streljale nanj. Z vso silo se je držal po konci in je vkup tiščal ustni, ni hotel na zunaj pokazati, kakšna strašna bol divja v njegovi duši. Da, notri v prsih ga je grizla strašna bol, da ni niti vedel, kje stopa, niti, kdo ga vodi. V to krsto — bodo položili — malo Štefko — in potem — jo bodo spustili v jamo — in, oj, kolikokrat je ponoči v sanjah zanjo kupoval posteljo — rožni, sandalov les, bisernica, vse, vse mu je bilo premalo, da bi smelo objemati njeno čudovito, sladkonežno telo, toda postala je vlačuga, pa jo je zabodel, in šest desk je sedaj njena postelja. Tu notri se bo smehljal njen “to je grozno! Ti je-li žal, otrok krvavi obrazek, kakor bi v smr-moj, — se li kesaš? Tako revico ti . . . — tako ljubo, pobožno deklico!” — — — — — — — — Seveda, pobožno deklico. V — — — — — — — — stolpu z menihom! Henrik se je. Vrste strelcev, z ujetnikom v srdito ugriznil v blede ustnice, sredi, so se jele stiskati. Prišli “Peljite me naprej!” je zapove-1 so v notranje mesto, kjer še nih-dal strelcem. Ne, ne, ne! Nobe- £e ni vedel, kdo je morilec, ne besede, nobene besfede. Nihče štajerski sodnik je sedel v veli- mu ne ugrabi iz srca. Naokoli je zašumelo in zabr- kem zboru in tudi ni vedel. Ko sta v prvi ozki ulici to ču-nelo: “Čisto izpriden je! Ves je ja cjva juteranska moža, kramar zakrknjen! Ubogi stari gospod! no£ari sta prestrašena stekla Bertold se je naslonil na ogra-! v hiši; čujte, luteranski jo mosta, s srepimi očmi je bulil st0tnik, naš stotnik je umoril za morilcem : . . Kakor bi se gtefano t , . Bog se usmili lute-mu zmešalo, je naglas govoril inskih meščanov. Sedaj pride sam pri sebi: ‘ Iz sovraštva! > • • za Zelerja dan plačila . Pa tako ubogo, slabotno stvarco! Nebeški Bog, je-li to Hen rik! Je-li to mogoče? Bog se Oni, ki so bili v hišah, za nič na svetu niso hoteli verjeti, tekli so k vratom in so stali tu, ... . , ■. Kli so K vratom m so sum tu, ga usmili! Tu je hudič, sam u- kakor bi bila vanje udarila stre-dič te je obsedel in ti je navdal ^ z rumenimi obrazi in mrtvi. to misel, da si postal morilec in m. ko so vide]. strelce ko_ si tako danes sebe, svojega oce- v gredi med nji_ ta in ves Štajer pahnil v prepad. m. pg stopaU bledega moža) ki O Bog, naj ne doživim ure, ^ ipanterja na jopiču in je bi te moral gledati - trpeti ka- ^ ^ ob boku Kakor zen, ki si jo po pravici zasluzil. z Meduzine glave se je z bledega Star sem, o Bog, pusti me prej ^ hromeva groza po umreti. vsem mestu. Vrata in okna so Ko so se strelci z ujetnikom ^ ko je stopal ^ pririnili skozi množice do sta- ^tnemu trgu. Skrivaj in jerskih vrat, je ravno izpod tem- h ^eno ^ ^ nega oboka stopil v sveži ju- ^ mu šepetali; tranji zrak mizarski pomočnik, ^ ^ ^ ge sodnik ne bo sodil po pravici, ker je njegov otrok; če jim ne bo dal njegove krvi, si bodo vzeli našo.” Preplašeno so prisluškovali proti Štajerdorfu, odkoder je prihajalo sedaj stokanje in zdi-hovanje, sedaj divje mrmranje, CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY DEAL WITH OWNER ILLNESS FORCES SALE Worth over $35,OCO but owner will sacrifice. — Can be operated as year around fishing resort. Bait and tackle shop. — Have space for boats, motors or sports. Also motor repair room, 2 large minnow ponds on 4 acre lot and 5 room modern well-kept home. Real good location, growing business. Offers excellent profits. 30-day possession. Write, call or see — Bill’s Live Baits, 3552 S. Getty, Muskegon, Mich. Phone PE 9-7124. (126) kakor bi se bile besne zveri strgale z verig. Na mestnem trgu je stal mestni pisar, okoli njega so bobnarji vkup bobnali ljudi, iz stranske ulice je valovala množica ljudi, ki je nosila tablico z morilčevim imenom. Mestni pisar je z močnim glasom brat: “Dano meseca sušca 1615 po našem sodniku Joahimu Hendlu in je še danes v veljavi, Tako namreč veli odlok: Kdor se v važni in težki stvari pregreši zoper štajersko ali karolinško postavo, sme vsakdo nanj položiti roko in ga z orožjem ubiti, ako pa ga pripeljejo pred sodnika, mora umreti tekom treh ur, potem, ko je bila sodba izrečena, in se mu milost ne sme izkazati, niti nima pravice, prositi zanjo. To je nagli sod, ki je izza kužne nevarnosti sem še do dan^s v veljavi, ker še ni bil odpravljen in ostane še naprej v veljšvi, dokler bo tako všeč našemu sodniku Joahimu Hendel.” XIV. Štajerski sodnik je bil že v veliki posvetovalni dvorani, preden je jutranji svit iz nje pregnal temo. Z njim je bilo dvaintrideset svetovalcev. Sodnik je nosil špansko službeno obleko, pred njim na mizi je ležal meč z boginjami in plameni in krvavo kazensko pravo prav tako, kakor oni dan, ko je sodnik Hendel pustil zajeti procesijo in je Štefano, ki je sedaj ležala na mrtvaškem odru,.obsodil na sramotni oder. S srepim in mračnim licem je bral, kar je bil izpovedal Jud Abraham in drugi Švertneriči-ni sosedi in je bil drugi mestni pisar zapisal na zapisnik. Navsezgodaj so bili namreč povabljeni Švertneričini sosedje v mestno hišo, da izpovedo, kar vedo, toda nič drugega niso vedeli glede morilca, kakor to, da ni kradel in ropal. Štefanina mati ni prišla, rekli so, da jo je žalost vso zlomila in potrla. Sodnik je bral le malo važne stvari, svetovalci pa so pazno motrili njegovo obličje. Kako je bilo to obličje danes rumeno in razorano, zadnji dnevi so kar posrebrili njegovo smolnatočr-no brado in njegove kodraste lase. Pač je moral biti težak boj na Dunaju, toda nič drugega še ni povedal po svoji vrnitvi, nego le to, da je Adler pri cesarju pogorel. Na tiho, prav na tiho so ne-cateri gospodje govorili — o stotniku. Če nikdo ne ve, kje da je? Slutili so, da težke skr-Di tlačijo mogočnega gospoda, toda razen Madlzederja se jim še sanjalo ni, kakšen divji boj vihra v njegovem srcu. Od polnoči do ranega jutra je pričakoval silni mož, da bo njegov sin prijezdil v domači grad, s strahom in hrepenenjem prisluškuje na vsak korak, na vsako peketanje kopit . . . Toda zastonj: Henrika ni. Strelci so mu rekli, da je v Linču; Gifin mu je povedal, da je hotel na Turško, da so našli v arzenalu pismo, ki na to namiguje. Drugi so vedeli drugo, toda njih izpovedi so se križale. Hendel je bil v zadregi, kakor še nikdar, kar živi, in je zjutraj navsezgo-* daj poslal sla v Line s pismom na svojega sina, v katerem ga roti, naj se za božjo voljo vrne v Štajer in naj prevzame poveljstvo nad strelci, ker žuga upor ljudstva. Toda temna, strašna slutnja mu je rekla, da zastonj pošilja sla . . . sin da je v obupu ali izvršil samomor . . . ali pa je storil še kaj hujšega. Ko je zjutraj ob šestih šel v mestno hišo, je prejel novico, ki mu je skoraj strdila kri . . . da zunaj mesta leta okoli rdeč žrebec, ki je na las podoben Henrikovemu žrebcu. — (Dalje prihodnjič) CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE HELP WANTED—FEMALE Executive Secretary EXCELLENT OPPORTUNITY FOR YOUNG WOMAN WITH SECRETARIAL EXPERIENCE Permanent job with growing company. Excellent starting salary, group hospitalization. m General Binding (orp. 1101 Skokie Hwy. Northbrook C Rest wood 2-3701 TRADE IN New DeLuxe 5 apartment brick. Gas hot water heat. Built-in oven, range, air-conditioned. Refrigerator. Basement. Price $71,000. NA 5-7298, Builder. Will accept your home on trade. (127) V FARI SV. SIMONA Blizu 54. in Mozart. Moderen zidan bungalow. Garaža za 2 kare. Prodaja lastnik. Blizu vsega. Kličite RE 7-7372. (125) HELP WANTED MALE (127) Machine Operators Experienced turret lathe operators Setdp and operate Apply JANETTE ELECTRIC MFC. CO. 8350 No. Lehigh Morton Grove, 111. IRving 8-6224 (125) V PRISTANIŠČU — V newyorkskem pristanišču ob reki Hudson stoji veliki pre-komornik United States. Pred njim čaka avto, da ga nalože na ladjo, ki ga bo popeljala v Evropo, DODATNE POČITNICE Tri sto gimnazijcev v Saar-brueeknu je imelo prosti dan, ker v ponedeljek zjutraj niso mogli odpreti vrat v učilnice. Ključavnice je nekdo zalil z mavcem. i Oglašajte v “Amer. Domovini” PRI KRMLJENJU—Joyce Hammond v obleki, kot so jih nosili v predrevolucijski dobi v North Hudson, N. Y., krmi iz steklenice malega prašička. Od 27. junija do 2. julija I velika RAZPRODAJA | SPECIJALNE CENE Sugardale pol-brezkostne 14-16 ft. ŠUNKE 59c ft. Pavelka 2 funta zavitek HRENOVK 89c zavitek Sočna in mesnata REBERCA 49c ft. Debelo narezana SLANINA 2 ft. zav. 99c Lubenice (Watermellon), najnižja cena v mestu, 20 funtov velike .... 59c vsaka Sealtest skutni S I R 27c škallja Prvovrstna velika bela JAJCA At tHMK coNvmmnotAttom.. 813 East 18 5t h Street 25000 Euclid Avenue C235 St. Clair Avenue Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Konte 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 GRDINA POGREBNI ZAVOD 10.73 East 62 St. 17002 Lakesbore BIvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cent Birdseye narezane JAGODE 10 unč zavitek 4 za 1.00 45c ducat DVOJKI POPSICLES ........6 zavitkov za I9c SHUR FINE'RAZPRODAJA: SHUR FINE SOLATNI POLIV .......... 39C kvail SHUR FINE SVETLA TUNINA .........4 Z3 1.00 SHUR FINE kondenzirano MLEKO ..... 4 13 55C SHUR FINE FIŽOL S SLANINO ........ 5 Z3 49C SHUR FINE VŽIGALICE ...... 2 Škat. Z3 29C SHUR FINE SVEŽA MARGARINA .......2 ft. Z3 29C SHUR FINE SALTINE CRACKERS ... I ft. Škat. I9C SHUR FINE SENDVIČ PIŠKOTI ........1^2 ft. 29c Maxwell House kava....................69c ft. Gold Medal moka..................5 ft. za 47c Če želite prihraniti pri INSTANT KAVI poskusite našo lastno znamko Super-Valu 2 unč kozarec . . .33c prihranite ioc 6 UnC kOZareC . . .79c prihranite do 25c 10 UnC kOZareC . . 1.25 prihranite do 45c Primerjajte ceno in kvaliteto Poleg teh specialnih predmetov imamo še vse vrste mesa, klobase, želodce ter raznovrstno drugo grocerijo. PREDNO PRIDETE KUPOVATI, IZREŽITE SUPER VALU KUPONE, KI SO OGLAŠAM VSAKO SREDO V CLEVELAND PRESS in VSAKI ČETRTEK V PLAIN DEALER IN JIH PRINESITE S SEBOJ. NAPRAVILI boste DOBRO KUPČIJO! Imamo tudi PIJAČE VSEH VRST — posebno importirana SLOVENSKA VINA — LAHKO VZAMETE VEN! EDWAR0 PLAKISEK, lastnik STANDARD SUPERVALU FOOD MARKET 854 East 185 Street IV 1-5686 MODERNA ZAKLONIŠČA — Znana Goodrich Chemical Co. je izdelala velika okrogla zaklonišča, srednje je po visokosti enako devetnadstropni hiši, ki naj b i bila sposobna vzdržati tudi vetrove s silo in hitrostjo hurikanov in varovati človeka tudi pred mrazom 40 stopinj pod ničlo. Na sliki vidimo svojevrstna iz nylona ih venila izdelana zaklonišča na Andrews letalskem opori šču v Marylandu.