Dopisi. Maribor. (Abiturijentska vese1 i c a.) Vabila na to veselico so naznaniala, da bo sodelovala vojaSka godba, toda slišali je nismo. Za sudmarkiao slavnost v Lipnici se je dovolila, za to veselico pa ne, čeprav je bila veselica prirejena v proslavo sedemdesetletnice cesarjeve in čisti dohodek namenjen za poplavljence na Spodnjem Štajarskem. Kljubu temu nismo bili žalostni in veselica se \e obnesla izborno. Zabavala nas je mariborska veteranska godba in petje abiturientov pod vodstvom prof. gsp. Berana. Slavnostni govor v proslavo cesarjevo ie imel prof. dr. A. Medved. Vrt Narodnega doma je bil natlačeno poln. Ne samo Mariborčaui smo prišli na veselico, ampak tudi dragi gostje iz vseh krajev prijaznega Spodnjega Stajarja. Tudi več vseučiliščnikov, slovenskih in hrvatskih, bilo je navzočih. Ta večer menda pač ni bilo videti med nami kislega obraza, ampak vsi obrazi so bili veseli, jasni, kakor nebo, ki se je razpenjalo nad nami. Hvaležni smo vsem prirediteljem za užitek, ki so nam ga nudili! Od nekod. (Sadjarska in vinarska šola v Mariboru.) Dragi bralec! Zopet mi je dana prilika, da ti opišein, kako se je vršil letni tečaj in v katerem jeziku se je podučevalo na tej Soli od 18—23. junija. Udeležilo se nas ie tega tečaja 18 in sicer samo slovenski fantje in možje, nemca pa nobenega. Veliko jih je izostalo, da niso prišli v ta tečaj, menda zato ne, ker se v sadjarski in cestarski stroki podučuje v blaženi nemščini. Pa tudi mnogo novim prosilcem se je odbila prošnja, da niso bili sprejeti na ta letni tečaj, kar jaz sam iz svojega prepričanja vem. Toda čeprav ni bilo tokrat nobenega Nemca, je bil poduk v cestarski in sadjarski stroki vendar v Svabščini in tako smo mi udeleženci . .. klensko malo razumeli, ker Se učitelj nekako po pruskem zateguie in naglaša. Zakaj se neki sprejemljeio na tako koristno šolo, kakor je v Mariboru, učitelii iz tujine, ki niti nemškega jezika ne znajo pravilno po av&^rijskem govoriti. Obrnimo se sedaj malce na letni tečaj in kaj se ie vse obravnavalo in podučevalo v njem. Udeležilo se ga je tudi 28 učiteljev iz raznih krajev. Poučevalo se je o vinarstvu vse, kako se ima s trsom poleti ravnati, kako vezati, škropiti proti peronospori in žvepljati; potem kako se na zeleno cepi in kako je s cepljenkami ravnati. Ta pouk je pač bil hvala Bogu, v našem slovenskem jeziku in nas je podučeval gospod učitelj Blažekovič, kteremu tudi na tem mestu izrekamo prisrčno zahvalo. Zraven se je pouCevalo sadjarstvo in cestarstvo in to }e bilo razvrščeno na več točk. V teh točkah se }e poučevalo, kako se delajo spalirji v vrtih za sadna drevesca in kako se mala drevesca obrezuiejo ter kako se mora ravnati ž njimi. Nadalje, kako se drevje obvaruje sitnih mrčesov, namreč na ta način, da meseca junija ali julija privežemo okrog debla lesne slame ali sena in potem zlezejo mrčesi v to zavetje, tu prezimijo celo zimo, a spomladi se to pobere z debla in zažge, na tak način pokončamo mnogo ličink. Nadalje, kako se ima škropiti proti drevesni peronospori in kako se cepi na oči za kožo in kedaj. Najpripravnejši je za tako cepljenje mesec julij in avgust, ko je drevje drugič muževno. Poučevalo se je v tej stroki §e marsikaj, pa kaj je hasnilo, ker mi smo malo razumeli ali pa skoraj popolnoma nič ta nemSki pouk, ki ga nas je poučeval ta nemški učitelj. S pomočjo nekaterih učencev smo izvedeli, kaj nam je govoril. Tako torej razvidite dragi bralci, kako nas mučijo z blaženo nemSčino na tej mariborski šoli. Res koristne so take šole za nas, pa le tedaj, ako se nas v našem jeziku poučuje, drugače nikakor ne. To je resnica, katero spričuje vsaki udeleženec tega letnega tečaja. Seveda, kdor je prav dobro pazil, se je že nekaj naučil in priučil, a Iahko bi se Se bili naučili mnogo več, ko bi se ves poduk vršil v našem slovenskem jeziku. Spričevala smo dobili seveda nemška, slovensko menda še pisati ne znajo; to je žalostno. Naša dolžnost je, da zahtevamo slovenske učitelje za sadjarsko in vinarsko Solo v Mariboru in drugod. Poslanci na noge! Z Mnrskega polja. (Zveza slov. gasilnih društev.) Bilo je dne prvega malega srpana, v nedeljo zarano, takrat kadar so se murskopoljski prebivalci od doma odpravljali ksvojim župnijskim cerkvam k sv. maSi. Takrat so sesliSali rogovi trobentarjev gasilnih društev po Murskem polju, ki so vabili gasilce na nekaj izvanrednega. Po kratkem odmoru so vozovi drdrali po okrajni cesti kraj železnične postaje Križevci proti Sv. Juriju na Ščavnici oziroma sv. Duhu, podružni cerkvi sv. Jurija. Kakor se je dalo opaziti, se je ljudstvo radovedno oziralo po vozovih, Se bolj pa po čeladah, in ugibalo je, kaj neki bode, da se toliko gasilcev pelja. Domove smo zapustili zarano ob 5. uri in se vozili po dobro obdelani okrajni cesti tako, da smo bili že ob polu deveti uri vsi zbrani pod hribom sv. Duha. Potoma smo videli marsikaj zanimivega, osobito takega, kar našim kmetskim očem ugaja. Snažne hiSe dičijo vrstoma obcestje kakor nadomestilo drevoreda. Vmes se vrstijo tudi polja in gozdi in žobureči pritoki Ščavnice. Na vsem so se poznale pridne roke in razum. Polja kažejo marljivost, gozdovi štedljivost in kmetska stanovanja so tako okusno zidana, da so nekatera enaka vilam. Pod hribom sv. Duha smo se z jurjevskimi gasilci združili in tako korakali na hrib k cerkvi sv. Duha. Med potjo nam je delala godba iurijevskega gasilnega društva koračnice. Vseh gasilcev nas je bilo skupaj 157. Poveljstvo je imel gosp. Gagran, načelnik jurijevskega gasilnega društva. Po pravilih »zaveze gasilnih druStev za ljutomerski okraj* je tako, da v katerem si bodi kraju zaveza nastopa, jo vodi domač načelnik. Sv. Duh je, kakor je bilo že omenjeno, podružna cerkev Sv. Jurija na Ščavnici. Pozidana \e na prijaznem griCu, od koder je lep, romantičen razgled na vse strani čez mursko polje in še prek na Ogersko k našim zatiranim bratom Prekmurc&m. Od todi se oko napiie slikovitosti, katero ie ljubi Stvarnik položil v naše kraje. Tu sem, na ta hrib nas je mlado jurijevsko gasilno društvo pozvalo, da se udeležimo korporativno svečanosti sv. rešnjega Telesa, ali po domačem rečeno «Telovega», in da s tem domačinom pokažemo, da tam v zakotju ogersko-medžimurske meje na Murskem polji res živijo trdna gasilna druStva s slovenskim poveljnim jezikom, in da več premorejo, kakor g. Bračko s svojimi gardami. Zaveza gasilnih društev je hodila v procesiji z razvito zastavo pod poveljstvom domačega načelnika. Vreme je bilo prav ugodno, tenki oblaki so branili preveliko vročino. Ker gasilci pri sv. maši nismo dobili prostora v cerkvi, smo se svete maše udeležili zunaj, pa pri procesiii nam je bila sreča mila, da smo bili prednji. Po sv. opravilih smo korakali v gostilno gosp. Šijanca, kjer smo se okrepčali in potem se odpeljali na svoje domove s prepričanjem, da pri Svetem Juriju in v okolici narodni napredek raste, cvete, zori. Cven. (Pouk.) Marljivi gosp. Ivan Bele, potovalni učitelj za vinarstvo in sadjarstvo, je dne 15. julija poučeval zadružnike kmetijske zadruge na Cvenu o sadjarstvu in vinarstvu. Znanja vešči gospod je zbranim prav lepo, v poljudni besedi razlagal o koristi sadonosnega drevja, poučeval o pridelovanju sadjevca in vzgoji drevja pa tudi o škodljivcih drevja in sadja, kako se je treba sadjarju njih varovati in nje zatirati. Nadalje je govoril o stanju vinogradov, kako se morajo obdelovati, bodisi še na starih nasadih ali že na amerikanski podlagi, in potem še posebej o vinu, kako se ima pospravljati in hraniti. Poslušalci so marljivo sledili njegovemu poučevanju, ki je bilo strokovno. Takega poučevanja je treba Ijudstvu. Brez šole ni znanja. Pa žalibože, da se ljudstvo tako malo zanima za tako poučevanie. G. Beletu pa bodi prisrčna zahvala.