Poštnina plačana v gotovini. Štev. 121. V LJUBLJANI, petek, 26. junija 1925. Posamezna številka Din 1 —. LETO n. Neodvisen političen list Ishaja vsak dan opoldne, iasvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po poeti: Din 20-—» inozemstvo Din 80-—. UREDNIŠTVO Dl UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. IB. TELEFON 8TBV. K3. Rokopisi se n« vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. r Račan pil poštnem ček. uradu štev. 1&.63& 3 Znanosti in parlament. Da v Jugoslaviji ti dve besedi nimata nobene zveze, je jasno; še bolj jasno pa je, da je nujno, da se ustvari med njima ozka vez. Zakaj ena prvih nalog parlamenta mora biti, da z dobro premišljenimi zakoni dvigne narodno gospodarstvo. Ne razna politična gesla in ne razne politične teorije, temveč gospodarsko delo mora biti glavna skrb parlamenta. Teorije in gesla spadajo le v volilno dobo, dočim mora praktično parlamentarno delo dokazati njih pravilnost. Končno ne »volijo ljudje poslancev zato, da zmaga ta ali ona ideja, temveč da se zboljša njih gospodarski in socialni položaj. Gospodarstvo more torej biti glavna skrb parlamenta. Zakoni pametnega in dobrega gospodarstva pa niso stvar, s katero bi se moglo mešetariti in ki bi se jih brez škode moglo prezirati. Zakone, po katerih se razvija gospodarstvo, določi znanost in zato mora znanost imeti tudi besedo, kadar se sklepajo novi zakoni, ki se tičejo gospodarstva. Pri nas je vpliv vede na gospodarstvo skoraj docela eliminiran. Strankarstvo je tako potisnjeno v ospredje, da znanstveniki nimajo nobenega upa, da bi bili izvoljeni. Močna pljuča, ugodne pozicije v strankarskem vodstvu, to je odločilno za izvolitev poslanca. Napačnost tega stanja spoznava vsa jugoslovenska javnost in zato se je že opetovano in od vseh strani poudarjala potreba gospodarskega sveta, ki bi imel vsaj posvetovalno pravico pri sklepanju novih zakonov in obvaroval parlament, da ne bi vnašal v zakonske načrte tudi strokovno analfabetske določbe. Toda tudi gospodarski svet je ostal neizpolnjena in skoraj da tudi neizpolnljiva želja. In vendar dokazujejo že izglasovani in še obravnavani zakonski načrti, da je uspešno delo skupščine brez sodelovanja mož znanosti nemogoče. Mi moramo dobivati slabe zakone, če pa ne bodo imeli pri njih izdelavi besede* oni možje, ki so vsled svojega znanja v to v prvi vrsti vpoklicani. Zakon o kmetijskih kreditih je bil n. pr. zakon, ki se strankarstva sploh ne tiče. Pri tem zakonu ne bi smeli imeti drugi besede, ko zadružni, finančni in kmetijski strokovnjaki. Dejansko pa so bili ravno ti 0d zakona izključeni in besedo so imeli le strankarji. Prosvetni zakon bi moral biti izdelan od pedagogov. Politiki ne bi smeli imeti nobene druge besede, ko da dajo smer zakonu hočemo imeti narodno šolo, to je vse, kar bi smeli odločiti politiki pri prosvetnem zakonu, v resnici pa so pedagogi bili .potisnjeni v stran in glavna beseda je pripadi3 politikom. Carinski zakon je kompromis med konzumeti in producenti, med finančnimi oziri države .in zaščitno-vzgojnimi oziri za industrijo. Carinski zakon zadene zato vse gospodarstvo in zato morejo izdelati za splošen gospodarski razvoj zdrave kompromisne linije samo prvi gospodarski strokovnjaki. Dejansko pa V ni bila pripuščena druga beseda, da zvone po toči. V Nemčiji, kjer je zakonodajna praksa 118 neprimerno višji stopnji ko pri nas, se Pojavlja sedaj veliko gibanje, da se P°večai vpliv na parlamentarno delo. Se je pripravljal nemški proračun, so sodelovali pri njegovi izdelavi prvi nemški znanstveniki, ki so določili, katera stvar je za Nemčijo največje važnosti in kaj je treba predvsem-ustvariti. In če so nemške finance danes urejene, je to zasluga nemških znanstvenikov, Vojaška revolucija na Grškem. REVOLUCIJA LIKVIDIRANA. — VZROK ZUNANJA POLITIKA. Atene, 26. junija. Skupina revolucionarnih oficirjev je zavzela vse javne zgradbe v Atenah. Revolucionarji so gospodarji situacije v celi Grčiji. Na čelu revolucionarjev stoji general Pangalos z grupo revolucionarnih oficirjev in z vojaškimi četami. Pokretu se je pridružil tudi admiral Hadžikiriakos, ki se je postavil na čelo pomorske sile. General Pangalos je izdal manifest, v katerem zahteva odstop Mihalokopuloso-vega kabineta. Pangalos je izjavil, da je revolucija morala nastopiti in da popolnoma odgovarja razpoloženju naroda. Narod, pravi Pangalos v svojem manifestu, zahteva boljše financiranje, vsestransko štedenje in konec sedanje politike. Beograd, 26. junija. Po radiogramih iz Atene je atenska garnizija pod vodstvom generala Pangaloša zavzela vse javne zgradbe, brzojav in luko. Okoli 10. dop. je Pangalos pozval Mihalokopulosa, naj poda ostavko, česar poslednji ni hotel storiti. Nato je mornarica pod vodstvom admirala Hadžinkiriakosa pričela iz Pireja obstreljevati ministrsko predsedni- štvo. Okoli poldne je Mihalokopulos podal ostavko. Popoldne je bila sestavljena nova vlada pod vodstvom liberalca Pa-panastazija. V Atenah je vladal sinoči popolen red in mir. Beograd, 26. junija. Imeni generala Pangaloša in admirala Hadžikiriakosa sta znani v grški zgodovini poslednjih let. Pokret pod njihovim vodstvom po-kazuje tendenco tega prevrata v Grčiji. V revoluciji, ki je zrušila kraljestvo', sta nastopila proti Mihalokopulosu radi njegove politike. Med zahtevami revolucionarjev se nahaja tudi ta, da se absolutno prekine politika, katero je dosedaj vodila vlada Vzrok revolucije je neza-I dovoljstvo oficirjev grške vojne lige s j postopanjem prejšnje vlade, predvsem | pa v neuspehu pogajanj med Jugoslavi-j jo in Grške glede zvezne pogodbe. To stvar so zelo izkoriščali grški vojni in opozicijonalni krogi. Pangalos očita vladi tudi slabost napram inozemskemu vplivu, naj popusti Jugoslaviji in njenim zahtevam, ki gredo na škodo grške su-verenitete. REVOLUCIONARJI ZA ZBLIŽANJE Z JUGOSLAVIJO. Solun, 26. junija. Včeraj je bil izvršen v Solunu prevrat. General Cerulis je vzel popolno oblast v svoje roke. Tretja grška armija je izjavila solidarnost z njegovo akcijo. General Cerulis je z re-volucijonamimi četami zasedel pošto in dve vojašnici ter ostala javna poslopja. Prav tako je bilo blokirano celo solunsko pristanišče. Vsem ladjam, grškim in inozemskim je bilo prepovedano zapustiti solunsko luko. General Cerulis je izdal proglas, v katerem zahteva, da vlada Mihalokopulosa takoj odstopi in naj izroči vso oblast generalu Pangalosu. V proglasu slede nadalje še hibe Mikalo- kopulosove vlade, ki se je bavila z najvitalnejšimi vprašanji Grške nepooblaščeno. Zlasti se vladi očita neprijazno ponašanje do Jugoslavije in se obsoja, da se ni ugodilo jugoslovenski zahtevi po koridorju od jugoslovenske meje do svobodne solunske cone. Na stran vstašev je prešla tudi cela garnizija v Janjini. Radi prekinjenih zvez med Solunom in Atenami ni mogoče doznati za dogodke, ki se razvijajo v Atenah. Posebno važnost se polaga v tej novi revoluciji na vedenje atenske garnizije. Oficijelna pogajanja med radikali in HSS — pričela. Beograd, 26. junija. Včeraj se je vršil važen sestanek med Aco Stanojevičem, Pavlom Radičem in dr. Nikičem zaradi sodelovanja radikalov in radičev-cev. Sklenili so, da se z današnjim dnem začnejo službena pogajanja med radikali in radičevci. S strani radikalov bodo vodili pogajanja: Marko Trifkovič, Marko Gjuričič in Ljuba živkovic. S strani ra-dičevcev so delegirani: Pavle Radič, dr. Nikič in dr. Šuperina. Včerajšnji sestanek smatrajo kot nekak predhodni sestanek. Radikalni delegati so včeraj posetili rPa-šiča, ki jim je dal vse potrebne instruk-cije. Ze samo dejstvo, da se radičevci nahajajo v stvarnem stiku z radikali, je izzvalo pri samostojnih demokratih veliko nezadovoljstvo. Oni zahtevajo hitro razčiščenje situacije. Vsi pogledi so obrnjeni na radičevce in radikali želijo, [ da pride vprašanje sporazuma že ven-’ I darle enkrat z dnevnega reda. »PRAVI DEMOKRATSKI BEOGRAD NE BO POKLEKNIL PRED PAŠIČEM«. Beograd, 26. junija. Včeraj se je vršilo sijajno uspelo zborovanje demokratske stranke v hotelu Imperial. Predsedoval je Vulovič. Prvi je govoril Davidovič, ki je med drugim izvajal: Ideja sporazuma je delo demokratske stranke. Sporazum zahtevajo sedaj tudi oni, ki so ga še pred kratkim proglašali za izdajo. Druga pa je stvar s Pašičem in Pribi-čevičem, ki nista za sporazum in ki mislita samo na to, kako bi se čim dalje vzdržala na površju. Ne verujemo v nji- J hovo iskrenost in lojalnost, ker je Pašič ' - i zakaj -samo znanstveniki morejo dolo- j čiti, kje štedenje ne ovira gospodarske- I ga razvoja naroda. Znanost mora dobiti odločilen vpliv j na gospodarsko delo, če hočemo, da do- 1 bimo dobre zakone..Danes pima znanost prav nobenega vpliva in zato'dobivamo vedno slabše in slabše zakone, zato vedno slabša uprava. že večkrat rekel, da je sklepal protokole in jih podpisal, ker je vedel, da se ne bodo izpolnili. Pribičevič je izjavil, da beseda, dana v politiki, ne velja. Opozicijonalni blok je čvrst in edinstven. On vodi stalno svojo politiko. Mi imamo svoj program. Vsi člani'bloka uživajo vzajemno zaupanje. Ako se bo pripetilo, da bo katera stranka opozicionalnega bloka izstopila iz bloka, da zahteva sporazum s kako drugo stranko izven bloka, opozi-cionalni blok ne bo mnogo izgubil. Nato je g. Vulovič pozdravil Hrvate. Dalje so na zborovanju razpravljali o čisto strankarskih vprašanjih. Davidovič je priporočal demokratom sledeče: Kdor ne more vztrajati v opoziciji, naj gre v radikale in naj poljubi kuto Nikoli Paši-ču. Pravi demokratski Beograd ne bo nikdar pokleknil pred Pašičem. Govorilo je se nekoliko, govornikov in. nato so se zborovalci razšli v najlepšem razpoloženju. " - ■ ' Poročilo verifikacijskega odbora. Beograd, 26. junija. Včeraj popoldne ob 18. se je sestal k seji verifikacijski odbor, da definitivno redigira poročilo o verifikaciji anketiranih mandatov, katero bo predložil narodni skupščini. Na seji je bilo prečitano poročilo večine, katerega opozicija ni hotela podpisati, ker so iz njega izpuščena imena posl. Trnjara in Blaža Šalamona. Dr. Kumanudi je nato prečital poročilo manjšine. Dr. Budisav-ljevič je v imenu samostojnih demokratov izjavil, da ne more sprejeti poročila večine in to radi onega dela ne, ki govori o vedenju in o politiki HSS po izjavi Pavla Radiča. Poročilo samo motivira, da se poslanci HRSS, ko so vstopili v se-ljačko internacionalo, niso zavedli, da s tem vstopajo v komunistično internacionalo. Dr. Budisavljevič zahteva, da se na tej podlagi sestavi poročilo verifikacijskega odbora. Iz teh dveh razlogov se je morala seja prekiniti, da bi se vladna večina sporazumela. Dr, Budisavljevič je izjavil, da bo podpisal poročilo, ako se ta njegova pripomba vstavi v zapisnik, Dr. Kumanudi je v imenu opozicije podal povsem drugo mnenje. S predlogom verifikacijskega odbora soglašamo v toliko bolj, ker se z njim potrjuje naše stališče iznešeno v podvojenem mišljenju o priliki obče verifikacije poslanskih mandatov. To naše stališče je bilo soglasno sprejeto v poročilu anketnega odbora. Protestiramo proti temu, da so bili anketirani narodni poslanci brez zakonite podlage in brez upravičenega razloga cele tri mesece ovirani pri uporabi svojih poslanskih pravic in niso mogli izvrševati svojih poslanskih dolžnosti. Pritožujemo se, ker večina narodne skupščine ni pristala na to, da počaka rezultatov, do katerih je prišel anketni odbor, ampak je naslanjajoč se na napačne informacije takoj brez dovoljnega in temeljitega proučavanja uničila mandate HSS. To poročilo opozicije je podpisalo vseh deset članov opoz. bloka v verifikacijskem odboru. Pridružila sta se jim še Joca Jovanovič Pižon in dr. Budisavljevič, ker nista mogla soglašati s poročilom večine. Nato je bila seja zaključena. KOMUNIKE OPOZICIJE. Beograd, 26. junija. Vladni listi so pričeli pisariti, da opozicija obstruira in preprečuje delo parlamenta. Zaradi teh vesti je imel ožji odbor bloka narodnega sporazuma sejo, katere so se udeležili Ljuba Davidovič, dr. Korošec, Pavle Radič, dr. Lorkovič in dr. Spaho. S seje je bil izdan sledeč komunike: »Vladni krogi skušajo naslikati nastop opozicije v narodni skupščini kot obstrukcijo in oviranje skupščinskega dela. »Samouprava« pa je v zvezi s tem celo našla, da je vzrok tej takozvani obstrukciji želja, da se onemogoči sporazum med radikali in HSS. Izvrševalni odbor bloka narodnega sporazuma je z ozirom na to na svoji današnji seji sklenil, da odločno demantira vse insinuacije o obstrukciji opozicije. Nastop opozicije v parlamentu je strogo legalen. Opozicija se je samo po-' služila pravic, katere ji daje poslovnik, da odgovori na brezobzirnost vladne Ve-‘ čine, ki ne spoštuje niti najbolj osnovnih parlamentarnih, niti z zakonom zajamčenih pravic opozicije. „Jutro“ pred stolom sedmorice. Pred Stolom sedmorice je bila dne 24. t. m. javna razprava o tožbi g. dr. Ravniharja •proti odgovornemu uredniku .Jutra-? zaradi žaljenja časti... oziroma o ničnostni pritožbi, ki jo je odgovorni urednik vložil proti sodbi deželnega sodišča v Ljubljani. Dr. Ravnihar je namreč inkriminiral tri članke, ki ž njimi »Jutro«, kakor je to že njegova navada, napada čast zasebnega ob-tožitelja. V prvem članku očita »Jutro« dr. Ravniharju, da je na delu, da klerikalcem reši gospodstvo na magistratu, kakor je tudi on tisti, ki jih je spravil tjakaj; da se je zavzemal za velikega župana Sporna, ki bi ga na vsak način rad ohranil SLS ter komunistom, kar vse nam z vso jasnostjo osvetljuje cel značaj tega moža. Drugi članek je naslovljen »Nepoštena politika«. V tem članku se očita dr. Ravniharju, da zlorablja« ime Narodno-napredne stranke, da je leta 1922 spravil Ljubljano v klerikalne roke, da je volilni kompromis za ljubljansko občino za-prečil edino le on, da so »pilpogačarji« nalagali narodne socialiste, da oni (JDS) zahtevajo listo pod imenom JDS itd. V tretjem članku se »Jutro« zaletava ob postanek »Narodnega Dnevnika«, ki ga označuje kot nepotreben list in pravi končno, da bo tudi novi »Narodni Dnevnik« zatočišče za neutolažljive ambicije dr. Ravniharja, kateremu menda žilica nikakor ne pusti, da bi ne delal novih zdraib in zgag. Pozvan na zagovor je odgovorni urednik prišel z znanim izgovorom, češ da člankov pred natiskom ni bil {ital. Kakega dokaza resnice ni niti poskusil nastopiti, dasi mu je v to bila dana prilika. Glavne razprave pred deželnim sodiščem se odgovorni urednik ni udeležil, vsled česar je bila na predlog zasebnega obtožitelja izrečena kontumačna sodba ter je bil odgovorni urednik krivim spoznan zaradi pre-' stopka zanemarjanja dolžne paznosti ter obsojen na 2000 Din denarne kazni, v povračilo vseh stroškov, kakor tudi na objavo sodbe. Proti tej sodbi je urednik vložil ugovor zaradi kontumačne sodbe kakor tudi ničnostno pritožbo, opirajoč se na več ničnostnih razlogov, v katerih med drugim tudi obljublja da hoče nastopiti dokaz resnice za svoje ob- dolžitve in svoje očitke. Ugovor proti kontu-mačni sodbi je utemeljeval s tem, češ da ni prejel vabila k glavni razpravi ter da je dotično dostavnico nekdo drugi podpisal z njegovim imenom. Poizvedbe, ki jih je Stol sedmorice v tem pogledu pustil izvesti, so izkazale, da je zagovor urednikov neresničen, da je marveč v resnici sam prejel vabilo za glavno razpravo in tudi sam lastnoročno podpisal dostavnico, da je torej samovoljno izostal od ' razprave. • Na javni razpravi 24. t. m. pred Stolom sedmorice v Zagrebu je urednikov zagovornik umaknil vse druge ničnostne razloge, izjavil, da opusti tudi vsak dokaz resnice ter vzdržal pritožbo samo v tej edini točki, češ da članki niso žaljivi. Eventualno je prosil za znižanje kazni, pri tem poudarjajoč, da obtežilna okolnost povratka, to je, da je bil urednik enkrat že kaznovan, na obtožbo dr. Ravniharjevo ne more priti v poštev, ker ona prva sodba še ni postala pravomoč-na pred izrekom te druge sodbe. Dr. Ravnihar je v svojem plaindoyarju zavračal nasprotnikovo pritožbo poudarjajoč, da bi prav rad videl, ako bi nasprotnik za svoje trditve nastopil dokaz resnice, ker bi mu bila dana prilika, da ta dokaz prav tako sijajno ovrže, kakor se je to zgodilo v eni izmed prejšnjih pravd. Stol sedmorice se je v polnem obsegu pridružil izvajanjem zasebnega obtožitelja ter >Jutrovo« ničnostno pratožbo kot neutemeljeno zavrnil. Dr. Ravnihar je opustil vsako repliko na vzklic zaradi previsoko odmerjene kazni, češ da mu ni na visoki ali nizki kazni, marveč samo na tem, da stigmatizira pisavo »Jutrovo«. Z lahkoto bi bil zavrnil izvajanje zagovornikovo glede vzklica zaradi previsoke kazni, kajti resnica je, da je ona prva sodba, s katero je bil urednik obsojen na Ravniharjevo tožbo, postala pravomočna ' davno pred izrekom poslednje tožbe. Stol j sedmorice je na to znižal od prvega sodišča j prisojeno kazen. j | Spravljamo to zadevo v širšo javnost ne j samo zategadelj, da ljudje spoznavajo meto-’ de »Jutrovih« politikov, ampak ker skuša ’ | »Jutro« v svojem poročilu o razpravi stvar , nekoliko drugače naslikati, kakor pa se je ! v resnici završila. ' Kriza francoske vlade- Za razumevanje sedanje krize francoske vlade, je zelo poučna zgodovina Macdonaldo-,’e vlade. Prva delavska vlada Velike Britanije je morala končati s polomom v zunanji politiki, ker bila je pred alternativo: ali je dosledna svojim socialističnim idealom in prizna vsem kolonialnim narodom tudi praktično enakopravnost, ali pa žrtvuje svoje socialistične ideale na korist Anglije. Macdonaldova vlada se je odločila za zvestobo socialističnim idealom in ker je bila preslabotna, da bi jih uveljavila, je morala odstopiti. Nekako isto vprašanje igra odločilno vlogo pri sedanji krizi francoske vlade. Gre za rešitev vprašanja: Ali more velesila, ki črpa svojo svetovno pozicijo iz kolonij, ki ne more pogrešati dela svojih črnih državljanov, ali more taka velesila takoj danes priznati črnemu kolonialnemu prebivalstvu vse pravice, kakor so zapisane v socialističnem evangeliju, ali pa sme biti liberalna le v toliko, v kolikor ne zadene življenjskih in- , leresov vladajočega naroda. V maroškem vprašanju je to vprašanje razgrnjeno. Komunisti, kot skrajni marksisti, izpovedujejo popolno enakost vseh ljudi brez ozira na njih barvo. In ta svoj nazor hočejo tudi praktično uveljaviti, kar .služi zlasti dobro sovjetski propagandi v Aziji. Pod vplivom te agitacije komunistov so seveda tudi socialisti glavni nasprotniki komunistov. Ni treba, da bi šli socialisti tako daleč ko komunisti, ki se ne ustrašijo niti pred narodnim izdajstvom, toda ofenzivne 'vojne proti Abdelkrimu ne morejo zagovarjati ali pa bi morali priznati, da je življenje , močnejše, ko njih socialistični nauki. j Kakor je jasno, da je francoska vojna v Maroku ofenzivna — in njene vzroke smo že obširno pojasnili — tako pa je jasno, da mora Francija na vsak način dokončati maroško vojno zmagovito, ali pa je zaigran ves njen vpliv v Maroku in s tem tudi v Afriki. Dasi po prepričanju pacifist, mora tudi Painleve priznati resničnost tega dejstva in braniti mora kot predsednik francoske vlade francoski prestiž, pa magari, da bi šla njegova vlada v franže. Socialisti s svoje strani pa tudi ne morejo popustiti, dasi bi radi in dasi uvidevajo pravilnost Painlevejevega stališča. Logika idejnih principov je odločilna za socialiste, logika življenja pa za Painleveja. Iz tega pa se poraja kriza francoske vlade, ki jo Cail-laux-ov finančni reformni načrt samo še po-ostruje. Tudi * tej reformi si nasprotujeta logika ideje z logiko življenja. Kako bo končala kriza? Izgleda, da bodo socialisti dosledni in odklonili daljnjo podporo vlade levice, pa Čeprav se zavedajo, da bo vsled tega Painleve prisiljen, da se nasloni bolj na desnico. Pridemo tako do pikantnega dejstva, da bo politika socialistov okrepila desnico, ker preveč brani levičarska načela. To dejstvo je tudi vzrok, da ni prave enotnosti med socialisti in da se pričakuje, da bo 30 socialističnih poslancev tudi nadalje ostalo zvestih vladi Painleveja. Ker na drugi strani desničarji kot glavni propagatorji ofenzivne politike v Maroku ne morejo delati Painlevejevi vladi prevelikih težkoč, je pričakovati, da se bo Painleve-jeva vlada obdržala, na vsak način pa tako dolge, dokler ne bo v maroških dogodkih odločilnega preokreta. Trgovina z orožjem. Na zasedanju Zveze narodov v Ženevi je bila te dni sklenjena mednarodna konvencija > nadzorstvu nad trgovino z orožjem. Rešitev tega problema znači sicer samo etapo na potu rešitve splošnega vprašanja varnosti, priča pa o ugledu in življenski sposobnosti te mednarodne institucije, ki je velikanskega pomena predvsem za male države. Konferenca je morala premostiti številne in resne ovire, izenačiti raznovrstna politična in gospodarska nasprotstva in je bila že spočetka) zavrnjena na pot kompromisov. Nadzorstvo nad trgovanjem z orožjem se pač •dotika važnih in življenskih interesov predvsem onih držav, ki so navezane na uvoz tujega orožja. Središče konvencije tvori namreč načelo javnosti. Po določilih konvencije se sme dobavljati »vojni materijak samo posameznim vladam, dobava zasebnikom je omejena le na nekatere izjeme. Že opredelitev pojma »vojni materijal« je naletela na razne težkoče, dokler niso zastopniki držav postavili pet kategorij orožja, med katerimi sta najvažnejši prva in druga, ki smatrata za vojni materijal vse orožje, municijo in vojni materijal, namenjen izključno vojnim tsvrham, nadalje pa tudi materijal, ki je uporabljiv za druge namene. Za dobavo tega materijala je potrebno dovoljenje izvozne in uvozne države. V sporazumu z uvozno državo je sicer možno, da se materijal dobavi tudi kakemu dobavitelju vojnega materijala ali Tkakemu strelskemu društvu. Na ta način se skuša preprečiti, da bi prišle do orožja razr ne nezakonite organizacije, ki bi s svojim nastopom utegnile kršiti mir med dvema so- sednjima državama, kar je važno tudi za našo državo, ki se mora venomer braniti pred vpadi raznih oboroženih tolp. Države pogodbenice se nadalje obvezujejo k periodičnim objavam svoje zunanje trgovine z vojnim orožjem., Tu- in inozemska javnost bo na ta način lahko kontrolirala ukrepe posameznih vlad. Po tem načelu javnosti so seveda zelo pri-zad' *e države, ki same ne proizvajajo orožja, Kajti s tem je njihovo stanje oboroženo-sti pred svetom razgaljeno, dočim so one navezane zgolj na ugibanja. Razumljivo je, da se je proti temu določilu pojavil odpor od strani držav, ki so po njem prizadete. Cisto umestno je torej naša delegacija predlagala, naj stopi ta koncencija v veljavo šele tedaj in pod istimi pogoji, kakor konvencija, ki naj se sklene glede nadzorstva zasebne producije orožja. To je pa tudi v resnici edini način, ki lahko izenači obe skupini držav, ki jih je ustvarila ta konvencija. Rpati je, da se taka koncencija v doglednem času tudi res sklene, to tembolj, ker so na to pristale tudi Združene države, katerih zastopnik je to izrecno naglasil. Z ozirom na dejstvo, da ni bila Rusija na konferenci zastopana, je bilo sklenjeno, da so obrobne države od dolžnosti objavljanja statistike oproščene dotlej, da pristopi h konvenciji tudi Rusija. Ustvarjene so bile tudi nekatere posebne cone, v ^ katerih je nadzorstvo nad trgovanjem z orožjem posebno poostreno. Koncencija stopi v veljavo z njeno ratifikacijo. Med vojno odpade dolžnost publicitete. Politične vesti. = Novinarji za svobodo tiska. Centralni J odbor JNU je na svoji včerajšnji seji skle- ; nil sledeče: »JNU vodi borbo za svobodo ) tiska kot največjo ustavno svobodo in kot po- ; goj svoje profesije je izvedlo že od prvih začetkov akcijo proti novemu tiskovnemu zakonu. Centralna uprava je pozvala k sodelovanju vse strokovne in profesijonalne organizacije, ki so zainteresirane na tiskovnem zakonu. Ona je pozvala k akciji druga javna društva in organizacije v državi. Centralna uprava je izdala apel na vlado in parlament ter opozorila zakonodavni odbor in vse odgovorne faktorje na neustaven in reakcionarno zamišljen načrt. Centralna uprava je pozvala ves tisk, da vstane za obrambo svoje svobode. Ker pa je mimo vsega tega načrt pred zakonodavnim odborom in parlamentom in ker je obramba tiskovne svobode stvar celokupne javnosti, apelira JNU za svobodo tiska na vso javnost, na zakonodavni odbor, parlament in vlado, da ohranijo narodu veliko ustavno pridobitev. Brez tiskovne svobode se ne more predstavljati svobodnega, ustavnega, demokratskega življenja v naši državi. Poleg tega se bo JNU obrnilo event. na mednarodno federacijo tiska, ki naj podpre to borbo JNU proti taki zakonski osnovi. Razen tega bo JNU zahtevalo, da bodo člani Centralne uprave sprejeti v avdijenco pri kralju.« = Zaradi propagande za priključitev Avstrije k Nemčiji je vložil posl. Smodej interpelacijo na zunanjega ministra. Po našem mnenju bi spadala taka interpelacija najprej v parlamentarni odbor za zunanje zadeve. Ker pa mi tega odbora nimamo in ga vsled domene nekaterih beograjskih rodbin v zunanjem ministrstvu v bližnji bodočnosti še ne bomo dobili, ne preostane ničesar drugega, ko da se stvar razpravlja v narodni skupščini sami. Ker je o tej stvari takoj pričel blebetati tudi »Slovenski Narod«, bi želeli. da se vsa vprašanja razpravljajo z največjo previdnostjo in da se ne bi blebetale v j svet stvari, ki se zaenkrat tičejo samo nas. Najprej je potreba, da pride med nami samimi do soglasja glede priključitve Avstrije k Nemčiji in šele potem, ko bo naša oficiel- > na politika temu prilagodena, je javna debata umestna. Ker se naše zunanje ministrstvo seveda niti najmanje ne zmeni, da bi poučilo politično javnost o svojih nazorih, je i interpelacija pol. Smodeja potrebna. Javno j debato samo pa smatramo v tem vprašanju za predčasno, ker je premalo pripravljena, j = Bolgarska zahvala. Gosp. Cankov se na naravnost izreden način zahvaljuje gosp. : Ninčiču za moralno podporo, ki jo daje di- ! plomatičnim potem 'naša vlada bolgarski. , Tako poroča brzojav, da je bila v Sofiji are- 1 tirana cela vrsta jugoslovenskih državljanov 1 in da so bila vsa prizadevanja našega sofijskega poslaništva, da bi izvedela za njih krivdo in usodo, zaman. Bolgarska vlada ne i da nobenega odgovora. Ta molk vlade Can- ! kova iolittftSijo. B -iom, dn so l>ili nfi§i drfov- j ljani brez vsake krivde, samo na pritisk ma- < kedonstvujuščih aretirani in v zaporu ubiti. > In zato molči krvava vlada Cankova! Isto- ; časno pa pošilja vlada Cankova v Beograd ; atentatorje, v Južno Srbijo pa razbojniške , tolpe! V zahvalo za našo diplomaticno pomoč. — Menda je bila »zahvala« g. Canko- I va le prehuda lekcija in zunanji minister je j odredil, da se ne vidirajo več bolgarski potni listi. Represalija naše vlade je naravnost j smešna! Atentatorji in razbojniške tolpe pri- ! hajajo itak brez vizuma, trgovski stiki pa so ; z Bolgarsko tako neznatni, da bo vlada Can- ' kova to »represalijo« otročje lahko^ prebolela. Kadar se naši državljani v deželi vis- , lic in krvi po nedolžnem zapirajo in po poročilih v zaporih brez sodbe ubijajo, tedaj je treba seči že po drugačnih korakih, kakor pa je ukinitev vidiranja bolgarskih potnih listov. Tedaj je treba nastopiti tako, da bodo v 24 urah vsi aretiranci izpuščeni in takoj vsi kaznovani, ki so se količkaj proti njim pregrešili. Ugled države mora iti k vragu, kadar ne zna zaščititi svojih državljanov v tujini! .. t> -v« • — Državotvorci gazijo ustavo. Pribicevi-čeva »Reč« je objavila faksimile pisma, ki ga je pisal radičev,ski poslanec Jagatič nekemu dijaku. Pismo je bilo na pošti ukradeno in je s tem podan dokaz, da so na pošti ljudje, ki ne spoštujejo zakona. Zakaj čl. 17 ustave pravi: Nedotakljiva je tajnost pisem, telegrafičnih in telefonskih vesti, ra- j zen v slučaju kazenske preiskave, mobilizacije ali vojne. Vsi, ki se pregreše proti nedotakljivosti, tajnosti pisem ... bodo kazn<> vani.« Da se je »Reč« pregrešila, o tem ni dvoma. Zato pa je tem večji dvom, če bo kaznovana. . „ — Ruski emigranti se znova gibljejo wa čelo vseh ruskih emigrantov je stopil veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Izdal je proglas, v katerem pravi, da se bo z vsemi silami boril proti sovjetski vladi. Pripravljen da je žrtvovati v ta namen tudi svoje življenje. V zvezi z nastopom velikega kneza sta se dva ruska emigrantska lista združila in pripravlja se popolna reorganizacija ruskih emigrantov. Ni težko uganiti, kdo je za novim gibanjem ruskih emigrantov. Kitajski dogodki, komunistična ataka v Afriki in Indiji, vse to je napotilo gotove zavezniške države, da porabljajo vnovič ruske emigrante za boj proti sovjetom. Zdi se nam, da so računi na emigrante napačni, ker so ti že davno izgubili vsak kontakt z Rusijo. . . ... — Garancijski pakt v angleški *b“'nlfl-angleški dolnji zbornici se je vršila bolj akademična razprava o garancijskem paktu. Zunanji minister Chamberlain je v svojem govoru naglašal, da politika izolacije nikakor ne more služiti svrhi miru. ce bi se hotela vlada postaviti na stališče »splendid iso-lation« in si ohraniti popolnoma svobodne roke, bi morala zapustiti* Zvezo narodov. Angleška zunanja politika pa ni politika vlade, marveč izraz volje naroda in ta hoče mir. Trditve, da se je dala Anglija zavesti po Briandu, so povsem neosnovane. Namen sedanje vlade je zasigurati mir. Macdonald je skušal to doseči s protokolom, a tega protokola, ki je bolj pripraven za kontinentalne razmere, ne bi mogel odobriti svetovni imperij. Temu nasproti je Macdonald trdil, da je pakt enostranski, dočim je bil protokol izraz svetovne volje. Tudi Lloyd Georg je izrazil o protokolu svoje pomisleke. Govorili so še razni govorniki za in proti. Debata je bila zaključena z obljubo vlade, da bo stalno obveščala zbornico in javnost o nadaljnih korakih. = Tri italijanske križarke v Leningrada. Te dni so priplule v Leningrad tri italijanske bojne ladje, ki so doslej obiskale že 17 luk. Prihod ladij nima nobenega globljega pomena. — Ruska trgovinska misija v Milanu. Te dni je dospela v Milan posebna ruska trgovinska misija, da si ogleda tamošnje industrijske naprave. Misiji se je pridružil tudi rimski poslanik sovjetske Rusije. — Nemiri v Mandžuriji. »Daily Telegraphc poroča, da so se v zadnjem času začeli po Mandžuriji, dosedaj najbolj urejeni kitajski provinci, širiti nemiri. Ti nemiri zavzemajo vedno večji razmah in govori se, da namerava vsled njih odpoklicati general Čang-solin svoje čele iz Pekinga, da vzpostavi red v Mandžuriji. Ce bi se to zgodilo, potem bi bil general Teng, prijatelj boljševikov, gospodar Pekinga in nacionalistična stranka bi prevzela vodstvo dogodkov. Vse to pa bi bilo za sovjete silno ugodno in zato je verjetno, da so nemiri v Mandžuriji njihovo delo. General Čangsolin je tako kaj kmalu spoznal, da se s sovjeti ni šaliti in njegove intrige pri vzhodno-kitajski železnici ga znajo še drago veljati. = Kitajski dogodki. Rastoči vpliv sovjetov na kitajske dogodke povzroča zaveznikom ne malo skrbi. Angleži so zlasti vznemirjeni in groze sovjetom, da bodo organizirali proti njim koalicijo vseh civiliziranih sil, če ne prestanejo sovjetske intrige v Ki ta ju — Energično so začeli nastopati tudi Japonci in zahtevajo velika zadoščenja za napade in uboje Japoncev. Japonska je po časopisnih vesteh popolnoma pripravljena, da se aktivno vmeša v kitajske dogodke. — Na otoku Šaminu, v bližini Kantona, je prišlo do boja med Evropci in kitajskimi demonstranti. Več Evropejcev je bilo ubitih. Prvi streli so padli najbrže s kitajske strani. Prosveta. SPORED III INTERNE VAJE GOJENCEV KONSERVATORIJA »GLASBENE MATICE« v Ljubljani, ki se vrši danes v petek, 26. junija olj pol 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani: Verdi: Arija Rebata iz opere »Ples v maskah«. Poje Jug Milan. — Mendelsohn: Resne varijacije za klavir. Igra Valjalo Marta. — Dvorak: Arija Rusalke iz opere »Ru-salka«. Poje Ovsenik Franja. — Dvorak-Ondriček: Spomin, b) Ries: Perpetuum mo-bile. Igra na gosli Rupelj Karel, a) Lajovic: Spleen, b) Tkalec. Poje Verbič Milena. — Debussy: a) Pogreznjena katedrala, b) Vrtovi v dežju. Igra na klavir Čop Milica. — Chopin: Poloneza-fantazija., Igra na klavir Zamik Zora. — Verdi: Arija Leonore iz opere »Moč usode«. Poje Sax Slavica. — So-lopevce spremljata na klavirju: Vogelnik Marica in Zarnik Zora. Začetek točno ob pol osmi uri zvečer. Vstop dovoljen le proti sporedu, ki se dobiva v pisarni Glasbene Matice od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure ter od 7. ure dalje v veži Filharmonije. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Stanko Premrl: Štirje ženski dvospevi s spremljevanjem klavirja na besedilo Karla Široka. 1. Pojdimo spat. 2. Starček roma na goro. 3. Jezus je majhen. 4. Tri kaplje krvi. Ob dvajsetletnici društvenega obstoja založilo in izdalo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Vsako pomnoževanje prepovedano. Izdajo in litografirane glasove (sopran in alt) razpošilja založnik. — Štiri ljubka, narodno nabožna besedila tržaškega pesnika Široka z melodijozno, v narodnem tonu zloženo Premrlovo glasbo. Primerne so za izvajanje na koncertih, dobrodošle bodo pa zlasti šolskim zborom, ker so laljke. Izdajo, ki je krasno Jitografirana m ima mično zunanjo opremo, toplo priporočamo v nakup pevskim zborom in šolskim vodstvom. Zbori: Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko P r e 1 o v e c, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Zvezka št. 7 in 8 sta zaradi počitnic že sedaj izšla. Julijska številka prinaša dva lahka Adamičeva moška zbora »Božična« in »Jezus je majhen« ter Premrlovo »Večerno« za mešani zbor, v avgustovi pa je natisnjen Adamičev daljši, zelo zanimiv, dasi za izvajanje težak moški zbor »Krški zvonovi?. >Zbori« se naročajo po dopisnici na naslov pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. ŠPORT, Dne 28- jun‘ia ^5 ob 15. uri se vrši °*T0' ritev igrišča S. K. »Panonija« v »Aleks*n,1ro" vem gaju«. Ob 15. uri se vrši nogometna tekmaf S. K. »Ilirija« nV. : S. K- >PanT’!>< nar. Ob pol 17. uri S. K. »Ilirija* Jul*- • S. K. »Panonija« I. Po tekmi se vrši prosta zabava v naravi. Od 18. ure naprej se vrši koncert in razne zabavne točke. V slučaju slabega vremena se preloži otvoritev na 12-junija 1925. beležke. »Slovenec« dokazuje, kako neresničen je izrek dr. Žerjava, da »prinese zakon o dir rektnih davkih Sloveniji velike olajšave.« Nikakor se ne moremo strinjati s »Sloven' eem«, temveč mislimo, da je dr. žerja* nehote povedal {isto resnico. . , Novi zakon o direktnih davkih bo slovenske davkoplačevalce v resnici znatno I olajšal. Štev. 121. NARODNI DNEVNIK, 20. junija 1925. Stran 3. Dnevne vesti. STOJI, STOJI LJUBLJANCA ... , Kakor da bi bila slovenska presiolica < zadnja gorska vas, tako nezaslišano mrtvilo vlada v njej za' vsa javna vprašanja. > Ko je bil predložen skrajno reakcionarni ; načrt tiskovnega zakona in ko ni bilo v Za- , crebu skoraj društva, ki ne bi protestiralo | proti ukinitvi svobode tiska, je Ljubljana molčala. Samo grafično delavstvo je izpre-govorilo, toda javnost je prezrla ta shod in prezrli so ga celo novinarji! Pa niti tedaj, ko je Ljubljana direktno prizadeta, se Ljubljana ne zgane. Mesece in ■mesece je že Ljubljani odvzeta njena avtonomija. pa čeprav ima strank, da je ena drugi v napotje, vendar še ni niti ena stranka priredila protestnega shoda. Naša presto-,fca spi, nevzdramno spi. * In spi celo tedaj, kadar gre za materielno blagostanje njenih občanov. Predložene so nove dvanajstine, ki pomenijo za vse prebivalstvo silno obremenitev. Ko pa so priredili hišni posestniki proti tej obremenitvi protestni shod, je bila Unionska dvorana .prazna. Kakor da bi hoteli Ljubljančani reci, da je še premalo davkov. Predložene so nove carine in za kilogram sladkorja v kockah bo treba plačati najmanj 4.80 dinarja carine, za kilogram nežgane kave 9.60, za kilogram žgane pa celo 21.60 dinarja. Najrevnejše prebivalstvo, kateremu .ie dostikrat edina večerja kava, bo od te pretirano visoke carine silno prizadeto, toda Ljubljana molči, kakor da bi imela toliko denarja, da more plačevati budimpeštanskim Zidom pri vsakem kilogramu 5 dinarjev nagrade, vrhu onih 5 dinarjev, ki jih plačuje s' ,rj[ V j. V Zagrebu se vodi sedaj energična borba proti draginji. Vse prebivalstvo sodeluje \ tej borbi in prvi uspehi so že doseženi. Naša prestolica pa se ne gane in zadovoljna je, -du raste dinar že več ko leto dni, da pada cena živini že tudi več ko leto dni, pa da Ostanejo cene skoraj vedno iste. Pravilo je, da je mesto, čimbolj je na za-'padu, tem bolj tudi napredno. Naša presto-Uica pa je to pravilo sebi v nečast ovrgla in Zagreb je v vsakem oziru pred Ljublja-rno, ki je zadovoljna, da je dolga vas. — -»Demokrati«. »Slovenec« je objavil 'okrožnico tajništva samostojne »demokratske« stranke, v kateri se pozivajo zaupniki, da povedo politično mišljenje staršev, Jri ; hočejo poslati svoje otroke na učiteljišče, ker se bodo sprejele samo učenke pravo-vernih mladinskih kimavcev in slug. Na to • g|>javo ni sicer tuko gostobesedno mLadin-sko časopisje reagiralo niti z besedo. Ne re- ■ čemo drugega, ko takim »demokratom«; fej! Našli so se v zlobi. S slastjo ponatiskuje »Jutro« »Slovenčevo izmišljotino, da je prosil posl. Pucelj za sprejem v Radičevo stran-Vo, pa 'm so bili v tem pogledu sestavljeni nekateri sklepi. Centralna uprava je nabrala potrebna materialna in denarna sredstva v skupnem znesku 416.429 Din. Razpravljali so tudi o kartah za brezplačno vožnjo po železnici v Češkoslovaški, Švedski, Norveški In Madžarski, medtem ko dobijo novinarji Avstriji 50%, v Italiji pa 75% popusta. Nemčija, Francija m Švica ne nudijo novinarjem nobenih olajšav. Za ostale države JNU še ni prejelo podatkov, v Beogradu bo \Tšil 5. ali 7. julija velik protestni mi-,ng za svobodo tiska. — Upadi bolgarskih atentatorjev na naše emlje. Ker je imela bolgarska^ organizacija 3 svojo akcijo s komitskimi četami malo uspeha, je v zadnjem času izpremenila svojo taktiko. Začela je individualno borbo, oziroma borbo proti posameznim našim državni-Icom in nacionalnim delavcem. V ta namen pošilja na naše ozemlje skupine treh, štirih ?T< petih revolucionarjev. Kakor se poroča lz Stipa, sta upadli te dni dve taki skupini 7 šaleški srez. Njihova naloga je bila, da Par atentatov na občinske funkcionarje in člar^. U(jruženj proti bolgarskim banditom Ena laka skupina je napadla hišo žu- Im°na Kurtanoviča v Rustinovem. Ko-«mtasi so vrgli v njegovo hišo 10 bomb. Ubili so pri tem njegovega otroka, ženo pa ležko ranili Simon sam je ostal nepoškodo-«,*n' J J® na komitaše s strojno pu-fiko. Ko so sosedje streljanje čuli, so mu prišli na pomoč, nakar so komitaši pobegnili. Druga trojica je napadla hišo uglednega Seljaka Dridareviča v vasi Ratevo. Ker je bil Dridarevie pravočasno obveščen, da ga ie pbsodil bolgarski komite na smrt, je zbežal, “* *ato so vrgli komitaši par bomb v prazno hišo. Prepodili so jih orožniki. — Pravilnik k stanovanjskemu zakonu. Minister za socialno politiko je izdelal in podpisal pravilnik k stanovanjskemu zakonu. V tem pravilniku so med drugim tudi precizirane nekatere nejasne odredbe stanovanjskega zakona. — štipendisti — slušatelji vseh fakultet se opozarjajo, da se vrši izplačevanje štipendij za poletni semester tekočega študijskega leta v petek dne 26. t. m. med 12. in 13. uro na univerzi v kvesturi (soba št. 30). — Normaliziranje ozkotirnih železniških preg v Srbiji. Na podlagi odredbe prometnega ministrstva se prične v najkrajšem času z rekonstrukcijo vseh važnih ozkotirnih prog v Južni Srbiji, ki se preurede v normalno-tirne. V kratkem se prično tudi reparacijska dela na progi preko Ivan planine. — Poučno potovanje našega železniškega naraščajja v Francijo. Na povabilo uprave francoskih državnih železnic je odpotovalo v sredo 40 absolventov državne železniško prometne šole v Beogradu s svojimi učitelji preko Italije na Francosko, da se seznanijo z uredbo francoskih železnic. V Franciji ostanejo mesec dni, nakar se vrnejo preko Nemčije, Češkoslovaške in Avstrije v Beograd. — Izpremembe v državni službi. Andrej Kovačevič, doslej šef sekcije pri poštni direkciji v Sarajevu je premeščen kot inšpektor k poštni direkciji v Ljubljani. Ivan Peruzzi, pisarniški asistent pri delegaciji ministrstva finae v Ljubljani, je trajno vpo-kojen. — Napoleondori po 20 Din se prekujejo v zlate dinarje. Finančna uprava uvede v kratkem napoleondore po 20 Din. — Kongres dimnikarjev v Beogradu. Na Vidov dan se vrši v Beogradu v hotelu »Hercegovina« kongres dimnikarjev iz vse države. Na kongresu bodo razpravljali o pravilniku dimnikarske službe, ki naj velja za vso državo. — Samomor bivšega ministra Sirotenka. Kakor se poroča iz Moskve, se je ustrelil v ponedeljek iz neznanih vzrokov v Poltavi Grigorij Sirotenko, bivši vojni minister v kabinetu Holubičov. L. 1922 ga je obsodilo neko sovjetsko sodišče v procesu zoper ukrajinske socialne revolucionarje na 5 letno ječo, toda bil je amnestiran in do zadnjega časa zaposlen v poltavski gubernijski pisarni. — Hiše — oporišča mostov. V Pragi nameravajo zvezati podaljšano Legerovo ulico s Pankracevim trgom. V to svrho je treba zgraditi most preko Nuselske doline. K temu projektu je bil stavljen pred kratkim originalen predlog: Mesto oporišč naj se zgrade hiše z malimi stanovanji. Najemnina bi amortizirala gradbene stroške. — Proces zaradi angeljev in opic. Poročali smo že o famoznem guvernerju države Tennesee, ki je enostavno prepovedal, da bi se trdilo, da izvira človek od opice in, ki hoče pripomoči angeljem do njihove tradici-onelne pravice. Mož je na strani angeljev, ter je tiral profesorja Johna T.' Sčdpesa, ki brani opice,. pred tribunal. Vsled tega je postal profesor Scopes že tako slaven, da je prišel glas o njem, opicah in Darvvinu do ušes nekega ravnatelja kinematografa. Ta mož bi rad postavil profesorja in njegovo opico na častno mesto poleg Mary Pickford, Charlie Chaplina, Jack Dempseya in drugih sodobnih prvovrstnih veličin. Stavil mu je generosno ponudbo ter mu obljubil za slučaj, da hoče predvajati svoje nazore praktično na platnu, honorar 100.000 dolarjev. Profesor Scopes ni pristal na to, noče kovati iz znanosti kapitala ter je rajši umetnik kakor trgovec. Med tem železnice ne zadostujejo za velikanski naval ljudi, ki bi radi vedeli če bodo zmagale opice ali angelji. Zanimivo je, da sta se ponudila Scopesu kot zagovornika glasoviti angleški učenjak Wels in svetovno znanj iznajditelj Edison. — V Buenos Aires tri osebe zmrznile. Med tem ko je pritisnila v Zedinjenih državah že pred 4 tedni, popolnoma v protislovju s koledarjem, poletna vročina, je nastopil te dni v Argentiniji prav neprijeten zimski mraz. Kakor poroča »Chicago Tribune« iz Buenos .Aires-a, je padel tam, potem ko je bila temperatura že 14 dni prav nizka, v soboto ponoči toplomer na 5° pod ničlo. Posebno bridko so občutili ta mraz v okraju revežev. Tam so našli v soboto ponoči trupla treh ljudi, ki so zmrznili. Železniški promet je bil deloma otežkočen, ker so zamrznili kotli strojev. Tudi v Santa Cruz in Chubutu je zahteval mraz človeške žrtve. — Kobilice na Madžarskem. V zadnjem času so se na Madžarskem kobilice tako silno razmnožile, da niso pokrile samo vseh poli, temveč celo strehe zidov in hiš. Napornemu delu kompetentnih organizacij se je posrečilo v kratkem času uničiti neizmerne množice teh živali, tako, da bo Madžarska do konca t. m. te kuge očiščena. Novo sredstvo zoper sifilis. Iz Pariza se poroča: Profesor Roux je sporočil akademiji znanosti, da se je posrečilo njegovemu kolegu Levaditiju po dolgotrajnih poskusih, ki sta jih delala skupaj, najti novo sredstvo zoper sifilis, ki vsebuje 15% arzenika in 41% visnuta. Levaditi je preiskusil to sredstvo na 30 pacijentih potom intramuskular-nih injekcij. Učinek je bil izredno dober in hiter. Sirohete izginejo po prvi injekciji, gnojne otekline izginejo v najkrajšem času. — Velesejmski odbor v Kblnu razisal literarno nagrado. Odbor Kolnskega velesejma je razpisal nagrado za najboljši spis o temi: »Das moderne Messewessen als Glied der Absatzorganisation und als Propaganda-mittel der deutschen Industrie«. Za najboljše spise so določene nagrade po 1000, 800 in 500 mark, — Svojo ženo živo zakopal. V senzacional-nem procesu zobozdravnika dr. Thomasa Younga v Los Angeles, ki je, kakor znano, zastrupil svojo soprogo med zobozdravniško operacijo z uspavalnim plinom, je nastal zanimiv preokret. Zdravniški izvid je ugotovil, da je bila žena samo omamljena, torej ne- dvomno še živa, ko jo je vrgel njen mož v vodnjak ter zazidal. Zato bo obtožen dr. Young, da je svojo ženo živo zakopal. To je zločin, ki dosedaj v ameriški kriminalistiki nima primere. Preiskava je dognala, da je velel dr. Young svojemu sinu ponoči pripraviti cement ter zazidati vodnjak. Sin je storil, kakor mu je bilo ukazano in ni imel niti pojma, da se nahaja na dnu vodnjaka njegova mati. — Rabijaten policijski stražnik. Lazar Ve-selinov iz Rumenke se je sporekel z vaškim policijskim stražnikom Vladom. Vlado je postal hud in je Lazarja Veselinova prav pošteno' pretepel. Veselinov je vložil tožbo, in rabijatni stražnik je bil obsojen na 500 Din globe. Premalo je bilo. — Tragedija plodonosne ljubezni. Mali hercegovski trg Savnica je doživel te dni senzacijo, ki je še danes tam glavni predmet diskusije. 251etna devojka Milka Lukič, ki je začela izgubljati nado, da se poroči, se je zagledala v nekoliko starejšega vdovca. Vdovec ji je obljubil, da jo poroči, in postala sta intimna. Preje melanholična Milka je postala vesela. Pa ne za dolgo časa. Cez par mesecev je opazila, da je v blagoslovljenem stanu. In to ni bila šala. Zakaj vdovec je sicer obetal, da jo poroči, toda dejal je, da mu zaenkrat tega ne dovoljujejo finančne razmere. Milka naravno ni mogla čakati. Da se izogne sramoti, si je pomagala drugače. Iskala in iskala je, in slednjič je dobila od stare ženske abortivno sredstvo. Pred par dnevi je prišlo do katastrofe. Milka je šla na skedenj na seno. Tam je splavila 8 mesecev stare — trojčke. Vsleg velikega skrvav-ljenja je zatisnila med najhujšimi mukami oči za vedno. Drugi dan so jo našli mrtvo, ležečo na mrtvih trojčkih. Pobožni ljudje so jo zagrebli s plodovi nepremišljene ljubezni daleč od pokopališča izven vasi. — Bogata goljufica. V zadevi gospe Marije Ronay je nastal te dni senzacionalen preobrat. Ugotovilo se je, da razpolaga gospa Ronay z več milijard vrednim depojem nakita in vrednostnih papirjev, s katerim so odškodninske zahteve več kakor krite. Sicer pa niso vložili vsi oškodovanci ovadb, ker se mnogi od njih ženirajo javnosti. — Duhovnik umorjen pred oltarjem. V neki cerkvi v Bariju je bil izvršen te dni nenavaden zločin. Kanonik, ki je bral mašo je bil zadavljen od nekega 751etnega Albanca. Vzrok je bilo dejstvo, da je odklonila Albancu njegova sorodnica, ki se nahaja v samostanu, podporo. Morilec je mislil, da je tega kriv kanonik, ki je bil upravnik samostana. — Redoljuben samomorilec. .Budimpeštan-ski bankir Emanuel Foldes je ostal svoji re-doljubnosti zvest do smrti. Te dni se je mož zastrupil v nekem hotelu. Našli so ga mrtvega. V pismu, ki ga je samomorilec zapustil, naznanja, da je zavžil 3 gr in pol ciankalija. Ako bi to rie zadostovalo, požre še 2 gr in pol veronala. Na nočni omarici so našli cel arseual različnih strupov, ki bi bil zadostoval, da bi se bil poslal cel polk na boljši svet. Kot vzrok samomora je navedel Foldes, da* se je nahajal že dalj . časa v denarnih tež-kočah. Dan pred samomorom mu je zaupal neki komitent 156 milijonov K. m., za katere naj bi bil kupil vrednostne papirje. Na cestni železnici mu je bil denar ukraden. Ker radi slabih financielnih razmer denarja ne more vrniti, gre v prostovoljno smrt. Na mizi je pustil šest kuvert z denarjem. Vso svojo gotovino v znesku 219.000 K je zapustil revežem, 215.000 K za najemnino, 25.000 portirju in po 20.000 sobarici in hotelskemu slugi kot napitnino. Šesta kuverta je bila adresirana na ključavničarja, ki ga bo poklicala policija, da bo odprl zaklenjena vrata, vsebovala je 30.000 kron. — Poskusen samomor očeta atentatorja čabrinoviča. V Sarajevu se je ustrelil v torek zvečer Vaša čabrinovič, oče Nedeljka Čabrinoviča, ki je, kakor znano, vrgel bombo na avtomobil nadvojvode Frana Ferdinanda. Starček se je ranil smrtnonevarno, in ni upanja, da okreva. Kot vzrok samomora je navedel bedo. Mož je bil par decenijev avstrijski špion. — Kozel — vrtnar. Heribert Greblički, trgovski pomočnik, je sedel v jetnišnici sodnega stola v Zagrebu radi vloma in goljufije. Kakor je to radi pomanjkanja pisarniških moči običajno, so porabili fanta, ki zna pisati, kot pisarja v neki sodni pisarni. Greblički se ni izkazal hvaležnega. Kradel je koleke kakor sraka ter jih skrival v svojo slamni-co. Sedaj, ko je svojo kazen' odsedel, jih je prodajal. Pri tem pa so ga zasačili. Podvzeli so pri njem hišno preiskavo ter našli poleg številnih kolekov tudi domovnice, obtožnice, dovoljenja za razgovor z jetniki itd. Greblički je praktičen človek, in vedel je, da mu pride prej ali slej vse to prav. Za enkrat so ga zopet zaprli in pravijo, da pisar ne bo več. — Saharin brez lastnika. V Skoplju so našli financarji pod nekim sedežem potniškega vlaka, ko so pasažirji že vsi izstopili, lesen zaboj, v katerem je bila stara pelerina in 12 kg saharina brez vsakih podatkov glede lastnika. — Drago vino.' Ljubomir Veselinovič je pil v gostilni Draginje Veselinovič kozarec vina. Ker mu je bilo premalo močno, je poklical gostilničarko ter ji očital, da ga je »krstila«. Nastal je med njima prepir, ki je končal s tem, da je vrgel Ljubomir Draginjo na tla ter jo pošteno naklestil. Draginja je vložila ovadbo radi telesne poškodbe, vsled česar je bil Ljubomir obsojen na 8 dni zapora in 300 Din odškodnine. — Madžarska Sibirija-Zalaegerszeg. Kakor poročajo iz Budimpešte, je aretovala tamkajšnja policija tri delavce, ki so bili dalje časa internirani v Zalacgerszagu. Očita se jim, da so zbirali material o razmerah, ki so vladale v taboru internirancev v Za-lacgerszegu, ki je bil pred meseci ukinjen, ter da so hoteli izdati o dogodkih v tem taboru knjigo. Policija je utemeljila aretacijo s trditvijo, da je smatrati opis razmer v taboru internirancev, spričo dejstva, da bi ga bilo čitalo tudi inozemstvo kot zločin šču- vanja proti državi. Z ozirom na mentaliteto madžarskih sodnikov ni dvoma, da bodo aretovanci strogo kaznovani. — Zahvala. Ravnateljstvo deške in dekliške meščanske šole v Tržiču se vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je gostovanje z 'igro »Kraljičina z mrtvim srcem« v Kranja dne 20. junija 1925 tako lepo obneslo, kar najiskreneje zahvaljuje, imenoma g. dekanu Koblarju za prepustitev dvorane, požrtvovalnim kolašicam z go. Žnidaršičevo nat čelu, tvrdkam Gassner & Glanzmann, C. B-Mally, Debevc za prevoz iz Tržiča v Kranj in nazaj, vsem, ki so posodili obleke ali karkoli, pa jih ni mogoče imenoma navesti. Napravili ste deci krasen dan, to naj je naj-lepše plačilo, še enkrat: Vsem hvala lepat Letos odpade baš radi igre »Kraljičina z mrtvim srcem« običajna Vidovdanska akademija, pač pa napravi šola kot vsako leto svojo Vidovdansko razstavo risarskih in drugih izdelkov, ki se otvori v soboto ob 10-uri in ostane odprta tudi v nedeljo 28. junija 1925 do 7. ure zvečer. Cenjeno občinstvo vabim, da si razstavo ogledajo in precenijo napredek svojih otrok. Vstopnine ni_ Proslavijo pa otroci Vidovdan na slovesen način dne 27. junija 1925 ob 9. uri v šolski telovadnici. Tudi na to proslavo ima vsakdo prost vstop in bo dobrodošel. Po slavnosti se razdele izpričevala. — Ravnateljstvo. Ljubljana. 1 Prihod kraljeve dvojice v Slovenija. Včeraj opoldne ob 12.35 je prispel dvorni vlak na glavni kolodvor. Ljubljanska policija je to not — čujte in strmite — dovolila pristop flrdi občinstvu. Efekt je bil ta, da je prišlo do spontanih ovacij. Ves peron je bil poln občinstva. Narodne dame in mladina so obsipali kraljico in prestolonaslednika s cveticami. Kralj in kraljica sta se prijazno zahvaljevala za navdušene ovacije. Med pred-Stavitelji oblasti so se nahajali veliki župan, komandant dravske divizijske oblasti, zastopnik občinskega gerentstva, policijski ravnatelj in več drugih. Vlak je ostal na kolodvoru približno 10 minut. Pred odhodom je pozdravil prestolonaslednik občinstvo z vojaškim pozdravom. —1 Praznovanje Vidovega dne. Vidov dan se vsako leto praznuje kot spominski dan preminulih borcev za vero in domovino, s slovesno službo božjo. Ker pa je letos Vidov dan v nedeljo, in se po liturgičnih predpisih katoliške cerkve na nedeljo ne sme opraviti rekviem ob obletnici,' se bo vršil slovesni rekviem v tukajšnji stolnici mesto v nedeljo dne 28. junija že v soboto 27 junija ob 10. uri dopoldne. V pravoslavni kapeli in evangelijski cerkvi se bo vršila služba božja dne 28. julija, in sicer v pravoslavni kapeli ob 9. uri, v evangelijski cerkvi pa oh 10. uri. —1 Spomenik pesniku Antonu Aškerc«. Kipar Fran Bemeker je predložil odbora za Aškerčev spomenik osnutek. Spomenik je. zamišljen kot pendant Trubarjevemu spomeniku. Strokovna šola na Rakovniku razstavi M. in 29. t. m. risbe in izdelke učencev. Razstava bo odprta od 7,—12. in od 1.—8. ure. Prijatelji zavoda in vsi, ki se zanimajo za obrtno šolstvo, vljudno vabljeni. Vstop prost. Novi abiturijenti. — Na I.*drž. gimnaziji v Ljubljani se je vršil višji tečajni izpit za pripravnike VIII. a razreda od 19. do 28. junija pod predsedstvom ministrskega odposlanca dr. Avgusta Mušiča, univ. prof. v Zagrebu. K izpitu se je priglasilo vseh 25 rednih učencev (med njimi 4 učenke in 2 privatistinji) in sicer: Bergant Josip iz Stare Loke, Ciber Ciril iz Kan-dije, Erker Fran iz Črmošnjic,. Frelih Ivan, Grošelj Avgust, Ilešič Svetozar, Jaklič Dušan, Jeglič Stanko, Jenko Janez, Košir Jote, Lenček Ignacij — vsi iz Ljubljane, Mihelčič Maks iz Pragerskega, Perčič Anton z Velikega Lipoglava, Poljak Josip iz Trebnja, Ravnikar Stanko iz Ljubljane, Slenčnik Luka i* Mokrij (na Koroškem), Stepišnik Drago * Pristave, Sušnik Josip iz Ljubljane, Svetlič Marijan iz Tržiča, Umnik Ivo iz Ljubljane, Zaletel Simo iz Retenj, Grapar Stanko * Gline, Rode Ciril iz tLjubljane, Globočnik Stana in Klepec Blaženka iz Ljubljane, Km-har Boža iz Trebnja in Regally Vera iz Met-; like. Vsem pripravnikom (cam) je bila pri-J znana zrelost. I . Na višji strojni tehn. šoli Tehniške srednje | šole v Ljubljani. (Kot vladni komisar jte ' predsedoval izpraševalni komisiji g. direktor Jože Reisner.) K maturi so bili pripušče-ni vsi učenci IV. letnika (19 po številu). Maturo so napravili trije z odliko, vsem ostalim je bila zrelost priznana soglasno. Ti abiturijenti so: Benedik Anton iz Clevelanda, Brili Janko iz Stude pri Domžalah, BudkoviČ Viktor iz Moravč (z odliko), Debevc Hinko iz Žužemberka, Fajdiga Hinko iz Ljubljane, Fakin Doro iz Tivata (z odliko), Gregorka Boris iz Brežine pri Brežicah, Intihar Rudolf iz Ljubljane, Korenini Karl iz Ljubljane, Kremžar Anton z Dunaja, Kruljec Stanko iz Štange pri Litiji, Luin Milan iz Trsta, Pisarovič Pavel iz Kobase v Slavoniji, Poč-kar Zdenko iz Ljubljane (z odliko), Sepe Mihael iz Kisovca, Smuk Friderik iz Retenj pil Tržiču, Sruk Vlado iz Varaždina, Turato Ivan iz Omišlja na otoku Krku, Widmayer Vekoslav iz Trsta. — Na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru. Priglasilo se je 31 javnih gojenk in ena privatistka, ki so bile vse pripuščene jt izpitu. Izid je bil sledeči: Zrelostno spričevalo z odliko jih je dobilo 12, in sicer: Bekar, Borštner, Cvetko, Jarh, Dvoršak, Kljuder, Klun, Kosi Pavla in Sonja, škrl, Strekelj in Vodenik. Zrelostno spričevalo z dobrim uspehom jih je dobilo ltt Dvema se je dovolil ponavljalni izpit po počitnicah. Privatistka je med izpitom odstopila. PRIČETEK ŠOLE. _ — Drž. dvorazredna trgovska šola v Maribora. Vpisovanje za šolsko leto 1925/26 se vrši do 1. julija vsak dan med 11. in 12. uro aa Zrinjskega trgu 1/I./28. V I. letnik se ■sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili četrti razred srednje ali meščanske šole. Vnanji učenci in učenke se prijavijo lahko tudi pismenim potom. V ta namen naj pošljejo ravnateljstvu šole najkasneje do 5. julija zadnje šolsko izpričevalo in 'krstni (rojstni) list. Vstop v drugi letnik je možen samo z dovršenim prvim letnikom dvorazred-ne trgovske šole. VOLITVE V OBRTNO SODIŠČE V LJUBLJANI RAZPISANE. Ker poteče meseca septembra t. 1. funkcijska doba prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča v Ljubljani in obrtnih prisednikov prizivnega sodišča, je razpisal pravkar veliki župan ljubljanske oblasti nove volitve. Kdaj se bodo vršile; se bo posebej naznanilo. — Volilo se bo v 4. skupinah in sicer: v prvi skupini: veliki obrati (razven trgovskih obratov), v drugi skupini: vsi mali obrati, razven trgovskih obratov, v tretji skupini: vsi trgovinski obrati in v četrti skupini delodajalci in delojemalci, na katerih spore iz službenega razmerja je bila razširjena pristojnost obrtnih sodišč. — Imetniki (namestniki, poslovodje, zakupniki, vodje) onih obratov, na katere se razteza pristojnost obrtnega sodišča, se poživljajo, naj naznanijo najkasneje do dne 4. julija 1925 mestnemu magistratu pismeno podatke, potrebne za sestavo volilnih imenikov obeh volilnih razredov. — Javne trgovskem družbe, komanditne družbe, delniške družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, družbe, zavodi in društva morajo obenem imenovati izmed oseb, poklicanih za njih zastopanje in za izvrševanje volilne pravice, osebo, ki zanje odda glasovnico. — Vsi podjetniki, odnosno delodajalci (obrtniki, namestniki, poslovodje, zakupniki, obratovodje) so zavezani, v omenjenem roku sestaviti in poslati mestnemu magistratu popoln seznamek moških in ženskih delavcev, ki so bili zaposleni dne 22. junija 1925, ko se je objavil razglas o teh volitvah v »IJradnem listu ljub- ljanske in mariborske oblasti« št. 58, pag. 373 v njih obratu, ki so izpolnili 20. leto, bivajo že najmanj leto dni v tuzemstvu in ne pripadajo stanu učencev. — Naznanila se oddajajo na magistratu, Mestni trg št. 2, I. nadstropje, soba št. 22 (mestna posvetovalnica) v uradnih urah od 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne, kjer je dobiti morebitna natančnejša pojasnila. — Razglas je tudi plakatiran na uradni deski na magistratu in pa na vogalih na ulicah na običajnih mestih. Gospodarstvo. NAŠA LESNA INDUSTRIJA NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU. Slovenska lesna industrija prehaja v stadij stagnacije in akutne krize. Potreba je, da se ji preskrbi nov konzum in se zainteresira tudi kupce, s katerimi dosedaj še ni bila v trgovskih zvezah. Uprava Ljubljanskega velesejma namerava sprovesti v inozemstvu obsežnejšo propagando za obisk letošnje prireditve zlasti iz vidika interesentov za lesno stroko. Seveda se pa mora naša lesna industrija na velesejmu skupno primerno repre-zentirati in predložiti javnosti njeno zmož- I nost. Stavil se je predlog, da večje število lesnih industrijskih podjetij v posebnem oddelku razstavi na majhni ploščini svoje izdelke. Vodili so se že pregovori z uspehom z večjim številom lesnih industrijcev, ki so pripravljeni udeležiti se te skupne akcije. j V interesu stvari je, da nemudoma vsto- ! pijo v stik s sejmsko upravo vse one esne : tvrdke, ki imajo interes za to akcijo, nakar se bo sklicala anketa, na kateri bo referiral borzni senzal ljubljanske borze, gospod Pavel Cvenkelj. j X Prijavni trmin za udeležbo na V. ! Ljubljanskem velesejmu, ki se vrši od 29. avgusta do 8. septembra t. 1., bo v kratkem zaključen. V naših razmerah, kjer se neprestano snujejo nova in predrugačujejo obstoječa tvomiška podjetja, kjer se produktom še vedno odpirajo novi izgledi konzuma, nove možnosti razpečavanja, je velesejem vsem producentom in veletrgovcem, v izredno korist in podporo, ki je ni mogoče nadome- stiti. V svojem okrilju bo zbral tisoče in tisoče kupcev in vsakemu producentu in trgovcu, ki si ne zapira oči pred neprecenljivimi koristmi, ki mu jih velesejem nudi, priporočamo, da se ga kot razstavljalec udeleži ter nemudoma vpošlje upravi velesejma svojo prijavnico. — Velesejem naj bo istinit izraz naše delavne sposobnosti in močne volje, slika našega bogastva, ki zamore dati zaslužka našemu človeku in ga priljubiti svoji rodni grudi, a kapitalu uspešno polje za napredek. Pokažimo, da smo zaveden narod, ki si v svoji svobodni državi želi miru in dela ter ima voljo in je sposoben, da se kosa z drugimi. S temi željami mora vsak naš človek, vsaka naša korporacija podpreti akcijo za Ljubljanski velesejem, ker od delavnosti vsakega poedinca je odvisen uspeh. LJUBLJANSKA BORZA, dne 25. junija. Blago: Hrastove vozovne deščice 43 mm, 2.65 m, 53 mm L in II. vrsta fco meja denar 1300, bi. 1320; deske III. vrsta 20 in 25 mm, fco meja den. 450; bukovo oglje la, vilano eksp., fco meja, količina 1 vag., den. 94.50, bi. 94.50, zaklj. 94.50; bukova drva 1 m d., suha fco nakl. post., količina 3 vag., denar 19, bi. 19, zaklj. 19. — Pšenica Hard Winter II. par. Postojna, trans,, bi. 415; koruza slavonska par. Jesenice, količina 1 vag., denar 215, blago 215, zaklj. 215; ječmen srbski 60 kg par. Ljubljana blago 325; krompir novi fco štajerska post., blago 225. Vrednote: 2 in pol odstot. drž. renta za vojno škodo denar 217.50; 7 odstotno in-vest. pos. iz 1. 1921 denar 62; Celjska posojilnica d. d., denar 200, blago 205; Ljubljanska kreditna banka denar 225, blago 265; Merkantilna banka denar 100, blago 104; Prva hrvatska štedionica denar 800, blago 806; Kreditni zavod denar 175, blago 185; Nihag d. d. blago 45; Strojne tovarne in livarne blago 134; Trboveljska premogokopna družba denar 320, blago 338; Združene papirnice denar 100, blago 111; Stavbena družba d. d. Ljubljana denar 265, blago 280; 4 in pol odstot. zast. 1. kr. dež. banke denar 20; 4 in pol odstot. kom. zad. kr. dež. banke denar 20. BORZE: 25- junija. Devize': Curih 11.23 dc ■ kq S , ?* 171~173.45, Newyork 57.60 do 58.40, London 281.25—284.25 ,Trst 214.15 do 2^5, Berlin 13.793—13.945, Dunaj 0.08115 do 0.0823o. Curih, 25. junija. Borza: Beograd 8.90, Pariz 23.75, London 25.035, Newyork 515, Milan 19, Praga 15.25, Dunaj 0.007255. X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. juiija t. L ponudbe. glede dobave 50 m" hrastovega lesa (plohov) ‘er glede dobave 50 m3 gabrovih polen ZA KRATEK ČAS. Nas cestar Janez je gospodu župniku že -dolgo casa trn v peti, zakaj Janez ima navado, da splakne v nedeljo, mesto da bi šel v cerkev, ves prah, ki se mu je nabral medf tednoin v grlu, temeljito z vinom. Nedavne ga sreča župnik ter ga vpraša z žalostnimi uradnim obrazom: »Janez, zakaj najdeš v nedeljo vedno samo pot v gostilno in nikdar ne v cerkev?« — Ja, gospod fajmošter — zato k’ mislim, de blo slabš ce b’ sedov uc cerku pa na gostilno mislu, kokr pa če sedim u gostiln pa mislm na cerku!« * Gospod Pepček je nekaj sumil glede svoje soproge in svojega prijatelja. Nič gotovega,, ampak vendarle. Nekoč se peljejo vsi trije, po železnici. Prijatelj sedi poleg gospe. Gospod Pepček njima nasproti. Ko gospod Pepček za trenotek izgine, razvije prijatelj gospe, sijajen načrt. In ko se gospod Pepček vrne., mu zašepeče prijatelj na uho: »Nekaj sem si izmislil. Sedaj, ko pride predor, zamenjava: sedeže. Ti napadeš svojo gospo ter jo poljubiš. Seveda bo mislila, da sem jo poljubil jaz kot njen sosed. To bo imenitno!« In zgodilo se je tako. Nenadoma se začuje krik in pok krepke zaušnice. »Kaj se drznete?« Možakarja se zakrohotata. Ko se zopet zdani, sii drgne sicer gospod Pepček lice, vendar je-silno dobre volje. Še nikdar ni dobil noben mož tako rad klofute, kakor to pot gospod; Pepček. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar AleksandeB. liska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. (16.) V oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. Vpitje zunaj naznanja, kaj se je zgodilo. Več sto volov muka, preplašene živali najbrže beže in vmes bolestno stokajo. Green zopet spusti plošče, ki jih je preje še v zadnjem trenutku potegnil, in zdaj šele je moč spoznati vso nezgodo. Spredaj’ tiči avto ves v gori krvavečega mesa, zgoraj na vozu ga je tudi dosti, na obeh stranek so krvavi mesni kosi, zadaj pa je videti razmesarjene vole, ki so že mrtvi ali v zadnjih izdihljajih. Nekateri se s težavo vlečejo proč, stotine pa jih beži na vse strani — zakaj tu prenehajo skale — za njim pastirji, ostali jezdeci pa so se obrnili proti avtomobilu, ki jim ni popolnoma tuj. »Au, au, au, au!« stoka Green in zmaje z glavo. »To je več, kakor dovoli policija- Skrijmo se raje zopet v našo želvino lupino, sicer nam ti-le pobijejo šipe, natepsti nas hočejo.« S temi besedami zapre zopet avtomobil. Ostali se spogledajo s še vedno prestrašenimi očmi. »Kaj pa zdaj?« »Glejmo, kako se oddaljimo od tu na spodoben način.« Preišče stroje in dožene, da je zavora zopet in-taktna, le pogon je nekoliko polomljen, kar bo pa hitro popravljeno. To delo prepusti enemu izmed monterjev; več ko dve roki ne moreta hkratu delati. Green vzame velik nož in se poda v sprednji del. Oni, ki tega še niso videli, vidijo, kako odpre v ploščah okence in potem še stekleno okence. Razgled zakriva krvavo meso, katero začne Green rezati. »Kaj pa delate?!« vpraša Leonor. »No, odrežem si zrezek,« odgovori Green. »Tega vendar ne smemo, to bi bila tatvina, ali pa moramo plačati!« »No, slišite, to moramo tako ali tako, in ne le majhen zrezek, to bo precej draga stvar, če le ne bomo imeli s policijo sitnosti. Tukaj, Tom, pomagaj mi, da napolniva sušilnico.« Zdaj vlečeta oba velike mesne kose v avtomobil. Green ima prav, to jih bo najbrže mnogo veljalo, naj-preje pa se je bilo pogovoriti z gonjači. Skozi linice vidijo, kako so pastirji na konjih ustavili bežeče vole, nekateri izmed njih pa so razjahali konje in zdaj s silovitim vpitjem in groznim preklinjg-vanjem tolčejo po ploščah, hoteč potnike linčati. To še niso pravi cowboyi, vendar pa zadosti divji ljudje, ki jim ni zaupati. Na beg v tem trenutku ni misliti, popraviti morajo pogon, in to bo končano čez četrt ure. Sicer je pa to sila sramoten občutek, da bi se tu kot polž skrili, potem pa zbežali, zlasti, ker so res nekaj zakrivili. Tu najbrže poznajo gonjači tudi že brzojav, s čigar pomočjo lahko vedno ustavijo avto. Ali naj bo to že tu v civilizirani Ameriki, desperado-vožnja, ki naj drži morda preko človeških žrtev? »Oškodovance moram potolažiti, da dobe odškod- nino čez dve leti,« meni Leonor, ki je vedno bolj zbegana. »Ali, kako naj to dopovem tem divjim ljudem _____« ' »Dovolite, da| govorim jaz znjimi,« jo prekine Georg, »so napol cowboyi in s takimi znam dobro občevati. Dovolite, da grem na prosto.« »Ne, he, za božjo voljo, ne na prosto, odprli bomo tu okence...« »Nobenega okenca, jaz moram stopiti na prosto., kakor gre to možu, ki hoče popraviti škodo, ki jo je naredil.« Tedaj prijaha jezdec, ki je videti bolj soliden ko-gonjači; najbrže je posestnik vss črede. Skoči s konja, izpregovori nekaj besed z gonjači,, potem pa udari po ploščah. »Odprite! Tu notri so ljudje! Ne skrivajte se tako bojazljivo, povrniti mi morate škodo!« To je sicer še vedno surovo, ali vendar že drugače in Leonor takoj odpre okno. »Sir, naša zavora je odpovedala ...« »To mene zanima, povrnite mi škodo, preje ne-greste odtod.« »Koliko škode pa imate?« »Najmanj deset volov je mrtvih — vol velja trideset dolarjev — in kar imam še škode — če mi ne* daste petsto dolarjev, vas ne izpustim!« Globoko si oddahne Leonor, mislila je, da je škoda mnogo večja. Potem seveda si domisli, s čim naj" poplača... tedaj pa se iztegne poleg nje roka skozi okno in ponudi možu bankovec za tisoč dolarjev. »Zadostuje, sir?« Hlastno jo zagrabi mož in nato se odkrije. MALI OGLASI Cene oclnaom do 20 besed Din 30 vsaka nndaljna beseda Agentura dobro vpeljana, prevzame vseh vrst trgovska zastopstva. — Ponudbe: »Agentura« na upravo lista. Proda se radi nujnega odpotovanja jako poceni posestvo, obsegajoče 10 ha z gospodarskim poslopjem, njivami, gozdom in velikim hlevom. Pet minut od železnice. Krasen ragled. Posebno pripravno za profesijonista ali lesnega trgovca. Eventuelno se odda tudi v najem. Ponudbe na naslov: Anton Zruštek, pošta Misli- nje, železniška postaja Dovže pri Slovenjgradcu v Jugoslaviji. Revirni gozdar ■ državnim izpitom, 84 letno temeljito vsestransko prakso in prvovrstnimi izpričevali, izvežban tudi v poljedelskem gospodarstvu, ki je vodil samostojno večje revire ter govori slovenski in nemški, želi iz-premeniti svojo neodpovedano službo. Ponudbe pod »Revirni gozdar« na upravo lista. StavbiSča pod Rožnikom in ob Dunajski cesti na Brinju prodaja Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta. Oblačilno blaqo v ostankih in od kosa kupite vedno dobro in najceneje v TEKSTIL/BAZARJU, LJUBLJANA, Krekov trg štev. 10, prvo nadstropje. Zunanji naročniki! Pišite po ceniki Ženitev. Dame (tudi brez premoženja) naj pošljejo svoj naslov in 5 dinarjev na upravo lista pod šifro: »Ženitev«. Tajnost zajamčena. Munitiia za lovsko puško, kaliber 16, ugodno proda Šebenik, Ljubljana, Knezova ulica 28. Gospodična poučuje citre proti nizkemu honorarju. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava lista. Damski in dekliški slamniki po znižanih cenah ravnokar došli! Oblike damske od Din 70‘— do Din 150'—, otroške od Din 50‘— do Din 70'- nakileni od Din 100‘-naprej — dokler traja zaloga. Oglejte si cene v izložbi MINKA HORVAT, Uubliana, Stari trg štev. 21 ^Opeka“ prvovrstne zidake priporoča O opekarna JEMOHA D. D. 'ti Efnbljavl — Tovarna aa , VUSn (Brdo)— Pisarna v Pntlakovi alict S, prilitja. O Josip Peteline^ Ljubljana »l (Uka Manon(i apoM«*•) Oi> Vpdl malo > pnSeshlflii« h Itvll]*, Krojače, Čevljarje, sedlarje n. »tetk« »k«, toaletno blage Telefon 9i NtonhpoMttaiiam ItvUJ«, KroJaCe, Ceri plstenhi«, l«pa* uto« NSatke, ul rac«, i MriraMS ' <*-• K SEZIJI Brusil at asa kose znamke wSwatyn" Iz najboljšega brusnega materijala ponuja v preprodajo: FRANC SWATY tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Ma**II»°r, Jugoslavija- Original 6AMMF umeto pipo zs cvet lice Lejrrerjeve slike in Valvazorja, proda Hinko Sevar, antikvari-atknjigarna, Ljubljana. Je izborno učinkovito sredstvo, kinero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve Cena zavojčku Din 5’—. Razpošilja društvo s »VRTNARSKA ŠOLA* V KRANJU, •talna zaloga: Hersmanakjr, Kotalka, Adria, Bajc, Urbanič, Kana.