y Trsta« w srd^o 1. cTo-emtpa tsna Lcftnlk SfcKI »•MJa rs«h rttii «Jb*ti}, t u d I ob nedeljah In prainfclh. — - i'"la!It*B} allca ir. Fran'lika AsUtffjfa t. nadsir. Dop'st r*i te p«ii1|i|0 nrrtniltvu. — Ne'ranklrana phma «« ne prs-i«n!6jo, rottnpld se o« vrača>. — Izdajztelj in odgo orni u'etlutk 6ttfun 0 K. tri meiece ttK — u nedeljsko Irdajo za ctlo leto S K, pol Kta <1 K. Zahvata' srbskega prestolonaslednika Dubrovniku. BELGRAD, 29. nov. Na brzojavni pozdrav Narodnega Veća v Dubrovniku se je zahvali! orcstolcnaslednik Aleksander v da!;ši brzojavki, v kateri povdarja iskrenost simpatij srbskega naroda do svojih bratov, ter dejstvo. da je srbska vojska črpala ves Čas vojne svoje navdušenje iz trdne vere v popolno zmago jugoslovanske ideje. Položaj na ReLl. BAKAR. 28. nov. Francoske čete še vedno niso fasedlc Reke. Italijanska zastava še vedno vihra na mestni hiši. Včeraj je dospelo na Reko SCO rngleških vojakov, ki so 2 testno godbo na čelu odkorakali v mesto. Prebivalstvo jih tejiavduSer.o sprejelo. x SUŠAK, 27. nrv. Italijanske obfcstl so na Reki s!ls-«?"te, ('a se nsnunj tr.m centrala za vse italijenske urade, k! naj se Imenuje »Corsilto nazionalc*. Na Suiaku vladajo nor«ialac ri.?tterc. Iz Štnlr?s!!o naši mladeniči iz ©koVce in s? prlglašajo v n,voino vojr-'»» lajata v ulici »v. l-r»ačUha A». 2U. — Poitnohrsn. ra<.'un 3tl.j[4 te. Ministrstvo^ zahteva od narodnega komisarja za zunanje stvari. Cičerina, brzojavna pojasnila in sc obraća do češkega zunanjega ministra s prošnjo za posredovan e ori sovjetski vladi. Poljski poslanik v Moskvi, Le\vicki. ic odfcodil svoie notovan e v Rusijo do principijelne odločitve razmerja hapram Rusiji. Ministrstvo nove ukrajinske republike. DUNAJ, 29. nov. V zapadno-ukrajinski ljudski republiki je bilo izvoljeno sledeče ministrstvo: ministrski predsednik in finančni minister dr. Lcvlcktf. justični minister dr. HoiuboviČ. naučni minister dr. Smalskovski, minister za bogočastie dvorni svetnik Barbinski. Madžari v stisk). BUDIMFESTA, 27. nov. (Ogrski kor. urad.) Tiskovni: urad vo!n:ra ministrstva poroča: Ccbi. Ccške čete sol nasedle Trnovo in so nadaljćvale včeraj prHiranje proti | Vag-Kercszturju in Cziffcr.'u. Pri tem' kraju smo sc jim ; 'postavil! v bran in smo oiač;li tam stoiečc čete. Oddelki severno Pistvana stoječih čeških čet so kratkomalo za-! s^Jie Verbccz. Javl ajo umikanle česk li čet iz Zay-! I grccz, Stcmfa in u jugo-vzbodno od ted ležeče Ma-' rilir.es dol ne. Romuni. Prve čete prodirajočlh oddelkov so c'ospt!e rcs!o!ii. nima pravice, da sc smatra za privatno or.cbo. Bivši cesar tudi ne more zahtevati, da mu Nizozemska nudi pribežališče. Zavezniki nameravajo skupno zahtevati izročitev bivšegA cesarja. Za združitev severnega Schleswiga z Dansko. KODANJ, 23. nov'. Kakor poročajo tukajšnji listi, Ic poslal danski poslanik v Bcrolinu svojemu zunanjemu ministrstvu nastopno pismo poslanca Hatissena: Apen-radc, 18. novembra. Danski vladi, izročam danski vladi v Imenu danskih prebivalcev severnega Sclilcsvviga resolucijo, ki Jo jo sprejeta na svo'em zborovanju v Apenra-du politična organizacija volilnih društev severnega Sclilcsvviga dne 17. novembra. Prilagam tudi nismo zunanjega ministra nemške republike. Nemška vlada sprejemna VVHsonov program in nam priznava pravico, da sij določimo svoio bodočo usodo sam) na podlagi samoodločbe narodov. Opozarjam na ti pismi in prosim vlado, da stori pri zaveznikih potrebne korake, da doseže | dansko nrcbivalstvo severnega Sclilcsvviga pri tnirovn lii pogajanjih priznan'e svojih pravic in da sc s tem iz-poini | njegova goreča želja po združitvi s staro domovino, j Omenjena resolucija zahteva uvedbo ljudskega glasova-j n'T o vprašanju združitve severnega Sclilcsvviga z: Dansko. 1 30 divizij ameriških ckspedlcljsklh čet ostane. \VASH1NOTON, 28. nov. Rcuterjev urad lavlja: Vojni minister Baker je sncročil, da s? lm zinaivšalo stan'e ameriških c-kspcdicljsklh čet na polovico sedanjega števila in da ba ostalo le kakih 3D divizij. Židovsko ministrstvo v Palestini. PRAGA. 28. nov. Po poročilih Iz Carigrada se Je v Palestini osnovalo slonistiCno ministrstvo. Min. predsednik je znani Američan lirandcis, finančni minister Albert barrn Rothscliild, minister zunanjih del pa bivši urednik »Neue Freie Prcsse« Bordau. Republikanci pozdravnajo krafla Petra. »GlontaTe de (jenevec Javlja: Naville, predsednik švicarskega od- SISkI"L S'« 'c srbskemu Kralju to-le brzojavko: »Vasi ori:atelji v 2cncvl izražajo Vam svo e vroče zadovoljstvo zbog ćsvobo'cnja Belgrada ter koic spoštovanje, u^vljenjc in simpatije za Vas. za prestoli naslednika, za junaško Vašo vojsko in za ves srbski na-rod,« Telegram je podpisalo več velcuglednlh oseb v bvlci. Nemška »kazlra» v Llabljani /a luroslovansko n«. monc. iGrazcr Ta^blatt« javlja: Na ukaz Narodne vla-de se bo večji del nemške kazine, upoiabii na temclla zakona za vojne dajatve v svrhe Jugoslovanske armade. prostore mi,°5° nCr^ški,1 druilcv v Ljubljani svoje Poziv. Vsi do sedaj ustanovljeni Narodni Sveti naj se akoj priglase pri NS v Ljubljani in obenem pošljejo na! tančen seznam odbornikov, ter dan ustanovitve. Vsi oni okrajni Narodni Sveti, ki so prenehali delovati, na) po-si jej o Jmerta bivšega predsednika, ter vzrokov, zakaj so Prenehali. - Narodni Svet v Ljubljani. Iz JtagosJauiJs. fz selc Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 25. novembra 1918. Narodna vlada prične s koroškim deželnim odborom poga'an.'a o začasni meji med območjem Narodu: vlade SHS v Ljubljani in Nemško Avstrijo pod pogojem, da nemške čete izpraznijo slovensko ozemlje tudi na severnem bregu Drave. Pogajan'a se vrše v Ljubljani brez prcjudlca za končno določitev meje na mirovnem kongresu. V tem smislu sta se obvestila koroški deželni odbor In državni urad za zunanje zadeve na Dunaju. — Protesti proti zasedenjit in proti kršenju mednarodnega prava v zasedenem ozemlju n.'J ^e pošiljajo I?, prometmh ozirov Narodni vladi v Ljubljani in ne Narodnemu Vcču v Zagrebu, in sicer v dveh izvodih. Prebivalci zasedenega ozemlja sc naprošajo, da zbirajo gradivo o kršitvah mednarodnega prava in ga z navedbo kar mogoče natačnih podatkov pošiljajo Narodni vladi v Llubilanl, ki bo ukrenila nadaljnje korake. — Razveljavita sc društveni In shodni zakon z dne 15. novembra 1S67; istetako se razveljavi § 23 tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1^02 in se dovoli prosta kol-■norta/a. — Odslovlienlm uradnikom sc izplačajo dne 1. decembra t. I. vs! dosedanji službeni prejemki kot su-stentacija proti poznejšemu obračunu s prizadetimi vladami. kakor to dela Nemška Avstr.ja proti tir.igorcdnim uradnikom. — V L ubijani se ustanovi poštnohranilnični urad. ki prične poslovati 1. januarja 1919. — Transportno vodstvo v liceju se razpusti. — Eksportno dovoljenje za vse predmete daje odslej poverjeništvo za trgovino in industrijo. .. N Z faZIo in oiradovanjem! Včeraj smo podali v naScm listu primer, s kakimi niz-rfotnim! sredstvi deluje proti nam Slovencem italijansko časopis e v kraljestvu po svojih ,specijalnih« poročeval-c,h, kater si naravnost Izmišljajo cele pogovore, ki se niso nikoli vršili, n dogodke, katerih nikjer In nikoli nI bilo. i oda še dalje kot »Sccolov« poročevalec (larinei v svo.m1i izmišljotinah o zasedanju Gorice po Italijanih Je sel poročevalec rimskega lista »L'ldca Nazlomile" nek« Orazio Pedrazzi. V imenovanem listu, in sicer v s ev Iki od 25. novembra t. i čltomo nod naslovom »UHime scene romamlchc a Trlcste« take gorostasne lazi m taka nesramna obrekovanja nas tržaških Jugo-Slovanov, da ne moremo molčati, temveč moramo povedati na ves glas, da Je sramota za vclckuliurnl Hali-lanski narod, da osvobojenje svojih sorojakov slavi s takimi orgijami hujskanja in sovraštva proti pripadnikom našega naroda v Trstu, ki so sc ravno v najtežjih časih za tržaško narodno italijanstvo Izkazovali pravcati kavaliri! napram svojim narodnoDolitičnim nasprotnikom. Vse, kar je med tržaškim narodnim ItaHJanstvom po-stenega in odkritosrčnega, Je nam tržaškim Jugoslovanom priznavalo In nam šc priznava pošteno in odkrito da v onih žalostnih ina'nJšklh dneh leta 1915., ko je tržaška pou-ličua druhal kakor besna tulila po tržaških ulicah svoj »Viva TAustrla, abbasso Ic pignel« ter poži-gala !n ropala vse in povsod, kar je bilo italijansko na* cijnualnega in renjikoiskega. ni bilo med ono drulialjo uiti qnega našega človeka, da so bili oni vandalski pn-žlgalci in roparji naiprlstuejšl — tržaški Jtalilanl sami! Mislimo, da sta tržaški župan dr. Valerio in tržaški narodni italijanski poslanec dr. Ciasser, ki sta opetovano brez pridržka priznala to dejstvo, dovolj nepristranski priči za kavalirsko ponašan'e nas tržaških Jugoslovanov napram našim Italijanskim someščanom tedaj in v vsem nadaijncm času v ome I Sedaj pa prihaja neki Pedrazzi In se drzne italijansko Javnost v kraljestvu liujskati proti nam s taklmile v nebo kričečimi lažmi in obrekovanji: »....II palazzo del Plccofo che in mezzo agli intattj Ouartlori mostra il suo scliclctro carbonlzzato, prova elonuente d) ćosa sarž I a tolleranza sluveno-croata.« Kdo je požgal »Piccolovo« palačo? Na lastne oči smo videli, kako je orivozil po Corsu avtobomil In obstal pred Rovisovo lekarno, kako so vzeli iz njega dva sodčka, menda bencin, in ju zanesli v Piccoiove upravnlškc prostore. katere je množica, kričeča svoj. »Viva I' Austria, abbasso le pigne«', nasilno odprla z železnimi drogovi. V petih minutah je »Piccolo«, zagorel kakor baklja, iit druhal je ploskala in vriskala od veselja kakor besna. Da je požgala Piccolovo poslopic italijanska poulična druhal. mote in mora izpričati vsak pošteni tržaški Italijan, ki je bil tedaj navzoč. D....Siampa veramente Italiana non si stamper^ plii s Trlcste. nensavano i sapienti siovenl, ed ecco che an-nena ar rl v a to le navi d' Italla un piccolo, uri minusculo glornale Itaiiano ha comlnciato ad usclr tuttt i giornl.... vlbrunte come 1 giomali che spimtavano nellc dtta ita-lianc duraute Tantico risorglmcntn, nuando Ic balonetto austrlache sc re andavauo....« Da, Slovenci so požgali »Piccolo*, da ne bi več bilo pravega italijanskega lista v Trstu! Čudno! Bila pa je naša ilidinost« tista, ki jc edina nastopila v obrambo poslanca dr. Gasscrja proti napadom s strani Icccapiaitinske »Gazzcttc«, in bila je naša »Edinost«, ki jc odprla svoje predale italijanskim nacijonalccm za njihove italijanske članke t In v »Ldl-nosti« od 5. novembra t. I. je zaključil eden naših itn* lijanskonaciionalnih dopisnikov svoj zadnji članek »Vila nuo^a« z naslcdniimi besedami: »Ncl chluderc la serie dei mici articoli ringrazio sentitamente I colcglii del-1" Edinost per la cortcsc ospitaiita, cd in pari tempo lsaluto 1'uscita del nostro nuovo giornalc »La Nazione« v\:ra espressione dci sentimenti clic animatio il nnstro popolo.« Potem srno pa m' tisti, ki smo hoteli /atrctl italijansko nacijonalno časopisic! Iq »Ij Naziono« se tiska Stran TT. »EDINOST« Jtev. 328. V Trsi«, đm I. decembra 191«. v tiskarni »Edinosti«. ».....I croato-slovcnl crcctia £Copprsia U Knerra hnnno rovesciato e rubsto II husto lil Vc.dl....? L« ocv ncr.rarr.nl, kdor «4 }c Izmislil tc! Naj hi bil le ta Pcdrazzi tedaj v koži onega urednika, ki ga je pedivjana tržaška Italijanska druJ.J , hote!? linčatl. ker je pred Verdijevim spomenikom na trpu sv. Ivana, videč, l;ako nekdo odbila Verdije/ut.u kipu nos in prste, zaklical slasno, da je tako coćenls'i.'o .sramotno! Ko se je priredila ona zloglasna 'Esposizionč tli guerra« je na.s list nasvetoval odboru kot n.iiznnčn-)ic i razstavni predmet — oskrunjeni Verdijev snu-nc-ni':, ki j>a je dal enako zloglasni Krekicli zavleči ni»':am iia na Miramarsko cesto. Seveda ie ta nasvet zelenila cenzura! Toda: Verdijev snomcn'k smo oskruiPl mi Jugoslovani! Mrrli smo vse. kar jc M!n !? v nasili močeh, da o; o!ajs;:li v težkih časilu no ; ' ■ :ui italijanske vojne svojim Italijanskim someš. težavni puk^«] Oni so sc zatekali k nam. so pn n^s vso noJ-V..m in oporo, ki smo 1 i itudtii. Vojtmti»;mo):il urad natega političnega < !e nelievilnlm Milanskim rodbinam priboril r,aši branitelji so revli r.:' ete italijanske rbdcižence Icž-.Ih kaz:ii. zgodilo se celo, da jc bi; eden naših prvakov hipoma premeščen na 'ronto. -da hi si- bliže ogled-1 ples«, ker Primorske Novine« č'nnek, 1:1 podfrrcpKa to, kar smo rekli mi v nedeljskem Maiilu z ozlrom na prerekale o državni obliki, ki naj' M ;o dobila vna5a Jucoslavlja. ' ! V tem. !:o preživljamo najtežje Čase, ko Imaio noši Narodni Sveti tisočerih nalog in skrbi. !;o so nam izmučen i sinovi Srbije prihiteli na pomoč, se naši ljudje prere-l;p.!o po kavarnah in gostilnah o vprašanju: ali republika ali monarhija? Ali ne p> rir^i'o ta gospoda, da Klcdalo sedaj na nas naši prijatelji ir , bolj sovražniki? Prljate-! VI s skrbjo, sovražniki z r;i. -ol Pozabljajo, da ie 8r-j Mia zaveznica entente: ne mis! na to, da nam je ta po-1 kazala svojo naklonjenost naj\ oj zato. ker hočemo z mislijo narodnega zedinienja priti v skupnost s Srbi! To le: s tistim delom našega naroda, ki je v tej volni doprinesel največ materijalnih In krvnih žrtev za naše osvo-bojenjel V prvi vrsti moramo poslušati mnenje Srbov In lijlni prepustiti odločitev slede tega! Srbiia jc danes mo-narhiia, a nje monarh človek iz ljudstva, iz naroda! Zgodovina KaragjorRjevičev jc tesno spojena z zgodovino srbskega naroda. Tudi v tej vojni so trpel; s svojim narodom. Potem jc treba vedeti, da s® Kan. ;:orjrJeviči najstareji horitelji ideje našega narodnega zc. • i.Otti so sc borili za to misel, prežeti z duliom narodih in demokratskih ide>. Ce hočejo torej Srbi te} svoll Vladarski hiši tudi nadalje izkazovati svoje zaupanje: morc-li potem kak Jugoslovan nasprotovati temu?! To bi bila največa neliva-ležnost. Pri tem jc treba uvaževatl, da jc sedanji srbski menarhizent vse kai drugega nc«o navaden monarhi-zcm. Vse svoje življenje nisem bil jaz monarhist, ali kralja Petra ali niegovega sina Aleksandra bi pozdravljal kot kralja Hrvatov. Slovencev in Srhov! Zaključit'e: Nočem nikomur vsiljevati svojega mnen'a, uverjen sem pa. da tako sodi ves naš narod v Primurju. In danes tudi ni čas z;; t.iko razprav lianje. Imamo drugega nuincjšega in važnejšega posla. Naše sile so sedaj potrebne za drugo delo. ne pa za razpravljamo o vprašanju republike in monarhije, ki zanaša le zmešn'avo v naše dosedanic narodno razpoloženje. To vprašanje ni še prišlo na dnevni red. a ko pride, bomo morali slušati v prvi vrsti mnenje Srbov in se pokorili njihovi odločitvi. Toliko hvaležnosti smo dolžni Srbom, ki so nam prinesli svobodo! Tudi -Hrvatska Riječ« razpravlla o poglavju dolžne hvaležnosti. Avstro-Ogrska ic hotela nničitl Srbijo, raniti jo v srce. vedoč. da s tem rani celo Jugoslovansko pleme. Zato je hotela zadati Srbiji smrtni udarec. Avstro-Ogrska sama ni mogla poraziti Srbov, zato je pozvala tudi Veliko Nemčijo in Bolgarsko na pomoč. Sele tej združeni moči se ie posrečilo prisiliti Srbe k umikaniu, polnem groznih človeških žrtev, iz domovine. Na čelu Junaške srbske volske sta odhajala v pregnanstvo tudi kralj Peter in prestolonaslednik Aleksander. Delila sta s svojo vojsko vso strašno usodo. Ali Srbiia ie ustala nepopustljiva. Zvesta svoiim zaveznikom je Srbita odklonila nekoliko mirovnih pontidcb Atstrn-Ojirshe m x je do konca — do slavja In image!! Ni ta človeka, ki in mu ni bilo po vsej tci kal-win* Vstaicjvc veličustvcim. stokrat milejše in svetlejše. Srbiia in niena vojska ste nam mili in sveti ne le zato, Ker ste t. it«::i!i eno; cn narod, marveč tudi zato. ker »e ta narod ibrprlncscl največ in hrczprimernili žrtev rz fvotiodo Slovencev. Hrvatov in Srbov! ; l»u se ie Ui naša lečp. ki so io imenovali monarhilo. . Ji !o. kako le nrcdi(ti telesno vzgojo v šoli. Sokolstvo j»i bilo \ narodu pridobilo že tako trdno stališče, da i se pri tem vprašaniu takoj misli nanje, toda s tem vpra- j sanic .še rti reAeno Odgovoriti ;c popre! na to. koliko I važnosti nai se polaga na telesnonravno vzgojo šolarjev tn v kakšnem razmerju naj stojita Sokol in šola v novi državi. Ua je bila dosedal telesna vzcojn v šolah zelo pomanjkljiv*. o tem ni dvoma. Prvič se Je smatrala v praksi telovadba šolske mladine le kot nekak odpočitek od »duševnega« dela, kar pa ni niti upravičeno, niti res-n.čno; drugič ic bilo na šolah odmerjenega za telesno vadbo Dremalo časa tn tretiič jc bilo za izdatno vadbo l;rurnalo Vvcžbanih učnih moči. Učna osnova In InŠtruk-za pouk telovadbe (za srcdnle šole) sta sicer predpisovali vsestranski in enakomerni razvoj telesa, ohranitev in ok rep: te v zdravja, vzgojo k zavednemu, po volji obvladanemu gibanju-«, toda to so cilji, ki se ne dalo doseči niti na podlagi tiste instrukcije, kakor tudi ne v onih razmerah,.v katerih jc bila odredba samo popisan papir. Poleg tega pa o bistveni vrednosti telovad-he, ki izhaja Iz harmonične vzgojo telesa Jn nravi ter deloma intelekta z vadbo volje, ni ničesar omenjenega. Dalje je narodna vzgoja, katere najizdatnejše sredstvo ic taka telovadba, imajoča že od nekdaj, sama na sebi, do svoji naravi strogo narodno bistvo, morala izginiti iz šolskili telovadnic, ker je tako hotela bivša avstrijska prenanjcvalna In zatirujoča politika. Telovadba v šolah je bila torej navadno brezdušno delo težaka, kateremu je manjkalo vse, kar bi moglo to delo napraviti prijetno in zanimivo ter je. dvigniti na višji nivti kakršnekoli vzgoje. Jugoslovanski šolniki sc bodo brczdvormto v tem ozfru postcivili na stališče moderne šole. uveljavljene na podlagi sedanjih filozofskih, pedagoških in drugih znanstvenih ugotoviicv. Ko to storiio, morajo smatraitl telovadbo za bistven del vzgoje in jo uporabiti na ta način, da bo odgovarjala svojemu namenu — namen pa ic treba videti v celem obsegu bistva telovadbe. V tem zmislu prihaja v poštev sokolstvo. Pojem sokolstva pomeni, društveno narodno-vzgojno telovadbo^ ki jo jc ustanovil Tyrš z namenom, potom nje izpopolnjevati v teiesno-nravncrri in duševnem oziru ves narod slovanski taiko. da s podrobno vzgojo nosa-tneznikov doseže zdravo in kreni-o ljudstvo, 'nepokvarjeno in odporno, s&cscbno v vsakem oziru za mednarodno tekmo. Vslcd svojega namena, da hoče biti sokolstvo splošno narodno, ne more biti Izključujoče proti1 nikomur. Postavilo se je torej na popolnoma demokratično stališče, ki j-c razumeti tako, da ne r' zna razlike med sloji in stnnovi; drugič pa ne sme samo zastopati nobenesa posebnega svetovnega naziranja, da ne iz-kliučuje kora. ki bi sc s tem nazirenjem ne strinjal. Sokolstvo vpraša potomtakem samo po pripadnosti k slo-vanstvu, vse drugo so zadeve, ki naj se rcšiio zunaj ■ njega. Sokolstvo se je veličastno obneslo na Češkem. Ustanovljeno I. 1NG2. neprestano preganjano in ovirano od strani bivše Avstrije, se jc kljub temu v nekaj desetletjih ukereninilo tako močno, da ic igralo v naroduo-vzgojnem oziru prvo ulogo. Češki narod, že sam na sebi zdrav in . xćan, drugače bi ne bil mogel tako globoko vsesati 1 rkc sokolske ideje, se je razvil ravno s pomočjo t .kolske vznoie c'o velikanske odpornostif in delazsr sti. Ne samo sokolstvo, toda v glavnem jc sokolstvo eni činitelj, ki je dvignil češki narod do te stopinje, na kateri se nahaia danes f«ot edini primer r zgodovini natodov, da se je otresel in osvobodi! jarma avstrijskega tako možato in junaško — z evoluci'o, kakršna stoji v načelih sokolskih. Sam narod ie to pri-pravljal in izvršil, izvojeval v desetletjih težkega, enotnega. na občudovan a vreden način aiscipf'nirancM dela; sam si ie postavil svojo hišo brez tuje pomoči. Kdor nc vernie. da jc srkofctvo bistveni činitelj v tem osvobo-j Jen u. naj pomisli na vsesokofcke zletc, na mednarodne tekmovalne telovrdbe. na ttogouke na aprilskih boj<-štih. na legije češkoslovaške in na red. ki vlada danes i v češki republiki. Vse to jc posledica češkega s^koHkega dela, ki je narod vzbudilo, utrdilo in discipliniralo, pripravilo njegovo sposobnost za skupen in enoten nastop ; v odločilnih trenutkih, v katerih jc izvojeval svojo svo-I bodo. ; Istote'ko zdravo podlago za vsDrelcm sokolske iđe?e imamo v slovenskem narodu — toda narod jc manjši, mlajši in sokolstvo ie v njem mlajše. Zato pp.rod še ni ta-ko prežet s sokolskim duhom; organizacijo je pognala ravno v zadnjih letih pred vojno najboljše korcnike. toda sad še ni dflzorel. kakor jc dozorel pri Cehih. S tem pa še ni rečeno, da bi bilo sokolstvo kaj izgubilo na pomenu in vrednosti - ka;ti z osvobojenjem naroda se Še ni nehal boj za bitje in obstanek, in bodočnost bo naša le v tem slučaju, če bomo za tisto dovolj močtil. Kakor prej. jc tudi sedaj In pozneje tre-ba narodu vzgoje, ki pm jo lahko d.i sokolstvo. in če se dosedaj ni moda ta vzgoja razširiti na Solo, 'Je naša narodna dolžnost, aa jo vpeljemo sedaj, r V ta namen se moramo takoj danes postaviti na stališče, da Sokol ni morda navadno zabavno-športno društvo, temveč da je to nirodno-v2Roiaa Inštltuclla, ka-fcor ie Isto tudi šola. Nc gre sc potem več Za *ako Specijalno šolsko telovadbo, zaprto na zunaj in omejeno po gotovih učnih načrtih, temveč gre za skupno delovanje šolo in Sokola, To Je načelno stališče, k! J« morajo prevzeti todi Jugoslovanski šolniki.- če hočejo urediti naše Sole po na-čelih modernega, šolstva in narodne vzgoje. Izvršljivo pa Je to v praksi lažje, kakor se nam zdi na prvi pogled. Z ustanovitvijo sokolskega naraščaja, je Sokol lta. Toda v splošnem m^ram pribiti, da že sama individualnost vzgrle, ki mo-a biti primerna dotičnim učencem (učenkam) in dejstvo, da ima vsak kraj drugačne predpogo;« za to (telovadnica, telovadno orodje, vadžtabske moči, možnost izlet-v itd.) zditcvnta drugačen učni načrt tn osnovo za vua-ko šolo posebej, ^cmogoče je .potem reSiti problem telesne vzgoje z nekoliko vajami, ki j'H naštevajo dannšrpje učne osnove tako za srednje, kakor za ljudske Sole. \ Končno bi bilo še omeniti ustanovitev tc sofcolsko-Solskc telovadbe. Slovensko sokolstvo Ima danes svojo terminologijo, svoj sestav, svojo literaturo. Slovenska sokolska zveza nrp-avi vaditeljske tečaje h katerim bi prišli učiteljiščniki in učitelji telovadbe. Takt vaditeljski tečaji se prirede redno letno v vseh sedežih |__PODLISTEK. Slovensko gl3cfa!iš?eB Ludovika Thomc Morala«, komediji v treh (Je'antlh. ki ie šla v četrtek zvečer prekn nagega odra, je ostra, žgoča satira na življenje in mišljenje takozvanih »zgor-n'ili deseterih Usočcv« človeške družbe; ljudi, ki žive svoje obligatno dvoino življenje: oficiialno in privatno! Rentier licermann, kom. svetnik Bolland in proiesor \Vasner so člani društva za »ljudsko moralnost«. V lepo-donečih. frazastih nravilih so mu začrtali najvišje cilje, Izdajalo patetske oklice na narod, sestavijo galerijo nc-^ratonih slik. a sc pri tem vendar gre;e:-a v grehu in na-f ladi v razkošnih salonih Madame de Hcutevilic. A nc-kega dne ie lepe. brezskrbne komedije nenadoma kon*:c. Policiia aretira ljubeznivo »madame«, vtakne svoj nos v(nreno privatno korespondenco in najde med njo kl;uč oilroma dnevnik, ki naj ji razvozlja vso afero. Jc to natančni seznam vseli stalnih gostov ničnega Venerinega svetišča. Nevarnost je v zraku, škandal ima priti pred javnost, časopisje že namiguje na razne podrobnosti in v nevarnosti so razni člani gorioznačenega društva za ljudsko moralnost, potem mestna elita itd. itd. I it takrat nastopi rešilni bog v osebi »N egeve Svetlosti in Visokosti« princa Emila, ki so za bili napotili spoznavat življenje v mehko nnroč'e skrhno parfumirane vestalkc. Seveda ic sedaj vse pokonei. da bi sc potlačil ves škandal iz višlih. takorekoč državnih interesov in policijski-• asesor Strobel Je ves srečen, ko se more na koncu rešiti nadležne »madaine« in cele afere. Denarno plat. ki se izcinii iz cele zadeve, prevzame seveda »društvo za zaščito morale« in s tem je komedije konec. lzined obilice nastopajočih oseb. naj navedemo Že razen imenovanih, še rentičrjevo ženo Lino, tip pohlevne, za družino skrbeče ženske, potem gospo Lundovo. bogato zasebnico zelo odkritosrčnega značaja in zdravili, pametnih nazorov, potem komomika in pobočnika »Njegove Visokosti«, barona ScJimctana, komično figuro okostenelega aristokrata ter originalnega vzgojitelja m'a-dega princa, dalje reprezcntanla ulehkcca državnega birokratizma. polic, predsednika i>arrna Smmacha, moža brez lastne volje, ki je navzgor uslužen lakaj, navzdol pa sirov tiran, in končno še literata Doblcrja, umetnika v nisairtt m stradanju. Preiti bi nam bilo zdaj v ocenjcvanie uprizoritve same kot celote in nlenih posameznosti. Opozoriti pa moramo takoj v začetku, da ne more biti naša današnja beseda končnoveljavna in sicer iz vzrokov, ki smo jih že par-krat poudarjati na tem mestu. Vsaka uprizoritev pridobi pri drugem, tretjem ponavljanju na enotnosti, pogloblje-nju in igralnem tempu in tako se bo godilo tudi v da-' nem sltiviaiu. Poleni smo tudi videli t]a odru čisto nove ljudi, iz.incd katerih je veli; a večina takorekoč prvič stopila nred rampo in mi sami vemo, kako težak je vsak začetek. Odlod je menda tudi izvirala ona negotovost. ki se ie držala cnsambelskih prizorov prvega dejanja, odtod vse ono nervozno streljanje pogledov na I i šcpetalko. ki je bila zato včasih preglasna, kar le precej motilo. Ne moremo pa preiti molče dejstva, ki postaja i menda že v navadi pri nekaterih Igralcih našega gleda-| lišča. Ulo-go, ki jo misliš igrati, moraš vsaj toliko poznati, da se nisi prisiljen loviti in streljati raznih slovniških koziov! Ce jo dobro znaš napamet, potem boS tudi lažje pazil na igro. na govorni naglas itd. Sc smejati se no utegnemo iz srca, če nas zbadajo besede v uho kakor igle. Dobro, oziroma najboljše Je bilo drugo dejanje; tretle pa je hotelo zlesti nekam v burko, kar ni bilo popolnoma rvič na mestu. Zato so pa odgovorni posamezniki, kakor smo že onruCH! Ulogo moraš znati in ne bo ti treba mašiti vrzeii z raznimi mašili. Toliko smo morali povedati. da zadostimo čutu pravičnosti, h smo jo dolžni sebi in — drugim! In sedaj preidimo v kratkih potezah k posameznim ulo^am. Glavno ulogo rentierja Beermanna jc igral jr. Požar. Njegov element je komika, včasih drastična, včasih patetična. A rentier bi bil po našem mnenju bolj vplival, da ga ie podal z neko dostojanstveno resnostjo, mn vili več krvi in začrtal tako njegov značaj do skrajnih podrobnosti. In tako sc mu je moralo primeriti, da ga je potisnila v prvem dejaniu nrecej v ozadje karakteristična figura prof. \V. ■ :n!a. To ic podal g. Kralj z zadetim mlusom in temn odgovarjajočo mimično Irro. Tudi njegova maska je bila skrbna. Le temu sc moramo čuditi, zakaj ni memorlral dobro svoje uloge? — Madame Ni-non K.Čnc Kav#čev:lf so nemndžarske narodnosti, nri tem so se pa bahall in v vznesenih besedah govorili o svobodi.- prostosti n človek olji* Madžarski orožniki so nabadali Slovake, Srbe, Romune itd. na svoje bajonete, minister v Budimpešti pa je govoril Evroni. da ni na Svetu države, kjer bi narodi in narodnosti tako prosto živele, kakor na Ogrskem. Pri tem se je skliceval na pisani zakon o narodnostih. S to krinko so Madžari dclro časa vodili 7a nos ves svet. Nekoliko revolucii proti Habsl uržanom lim »e nrifiomoglo do slovesa v svetu, da so narod, ki nad vse ljubi svobodo. Njihova zgodovina se jc imela praviti otrokom, da b! se od njih učili liubczni do domovine! Kako ie pri zadnjem sestanku v Bc! gradu prof Karcl.vl napel vse svoje igralske zmožnosti, da "bi francoskega generala zopet pridobil zase! Toda Frnncozl so dobro poučeni in krinka, ki so jo imeli Madžari tako dolgo, bo kmalu popolnoma padla. Potem bo ostalo od velike slave ogTS-kc države le prav majhen hunski otočič v osrčju Evrope. Mi Jugoslovani smo bili do pred volne svetu skoro jy\po!noina nepoznani. Kar jc vedel zunanji svet o nas, črpa! je samo iz nemškega časopisja, ki pa je z znano vsenemško tendenco pravo sliko pokvarilo in nas razkril alo v svetu kot prave barbare. Srbe je vsled n ihn-vega junaštva kmalu začel ceniti svet in pripoznani so bili že v drugem letu vojne kot enakovednl zavez:rl:i. Za nas Slovence in Hrvate pa ic bilo treba inncro neumornega večletnega dela naših liudl zunaj, da so nr>s začeli spoznavati In da nas vidijo v tisti luči. kakor v resnici zaslužimo. Neustrašeni boitcljl dr. Trumbič. dr. Gregorin, dr. Vošnjak in drugi, ki so. zaunaioč v končno zmago pravice, odšli ob začetku vojne kot naši apostoli v svet, so pripomogli, da nas danes ententne države priznavajo kot enakovredne. S svojim neustrašenim Jn nesebičnim delom so dosegli na^o svobodo, dosegli so združeno Jugoslavijo. Borili so se za našo pravico, ki je končno zmagala. Prepr'čani smo, da bo'Jugoslovanski narod znal ceniti n «'iovo delo In njihove zasluge. Strm iti. tedna dan In cena. po kateri se bo moglo dobiti na vsako osebo po eno ta:ce. - OLJE: 20 centilitrov clja, za de-?vce ori težkih delih 3 cl več. po enotni ceni K 16*— liter. Od teh 20 cl. ki sc dobe ta teden, jih velja 10 za JITn-IC^Cn!k,,odmerek' 10 pa na ra'-!ri enega tedna cJ on;h d\eh. ko sc ni dobilo maščob. Za nakup ol:i razdclc normalne male izkaznice št. 20 in dodatne izkaznico st. rri mkupn je treba predložiti izkazneo u nakup mesa in m.ščob, ki sc preščipne na Št. 16 (raz-prcceiek »salumeria«). Za nakuo olja n? dodatne izkaznice s t. 98 jc treba predložiti izkaznico za nakup kruha. 1 rcua.alo se bo olje v običajnih prodajainicah od 2. do If t. m. CIKORIJA: eno osminko c koriie po K J(-o ]{g. — SCL: eno osminko kg soli po 28 vinarjev Kilogram. — MS: eno osininko litra kisa po M vinarjev 'lter» - KUHINJE IN UBOŽNICA: Lastniki izkazr'e za javne kuhinje in ubožnice dobe: cikorijo, sol, In kis ~ IZKAZNICE ZA GOVEDINO: Ta teden se rnzelele rumene izkaznicc št. 65, za lastnike izkaznic z rdečo črto na tudi št. V toda rožnate barve — KON-Di.NZIRANO MLLKO: Dve škatlji kondenziranoga mle-po K 7 £0 škatlja, enako za otroke kakor za stare in bo.nikc. Preščlpne se t- liU-ra! Tre te al Tri. stini !•* pa bo bili opro |ač- ni Zaradi noni.inka'ija «l kazov. Drž ivnc cMIne p »kojr ine, 'Zgnjnii e in miloščino, o oi! »leeembra uie^e.i dalj i/[l Cevale proti e-rv st. m pf-bo t niči in predi ftitvi na!^ žilnega d kreta.. Na po'otnicah m ra biti nra lno potrjeno, da jo pre-i j< ninil: f.iv, bi hlišče, v«lpvstvo in v /ii. a ih V7.^o;nice' m miloščine da «0 p ojmimiki v r. n i nepr»»ktblieni ' to vfe pi si-o v si u č »j i h kjer te ik lisfl|i»rt niso fplo^ Sno t nno Pob t ice liltvld ra pre I u laMom r.čnuakl' od.ielek (pazza della lh o a evan-el i.i iz, Uftevala pn jih bo fiim fina dcitlna blagijna iu s»ic r: 1. decembra miloščine, picjeit.ke ofrcijaut».v in njihovih vdov, pro»i* Ije nam J enecv tobafnih tovaren ; 2. dceemb a: pre .!€■».»ko j r jemmkov r. sa-at ican.i A-0, 3. .leeembra n t, 4. d. ctmbra <}-J, :». decembra K—N, G, de cembni O—Rt 7. di-c^mbra S Ž. 1', ko nine za p^jeto-n ko hivaj<>fif v Istri |u ,ft Gor.J ern. likvidirajo iu iz-plau>jn od oni-kimi pnpoji prisojni davčni uradi. V t: jaške podpore. Tu , im -cce (ic .ember se bodo vojaške pripore izpafievalo en .ko kakor ml-iuleg* m". Mita novembra, -kupno /.« mcsec Izplačevanje s® pii«'no 1 decembra. Kcd izjlačovaoia ostau« emtk, ki krr jo bil d vlej Preklic občnega zbora Sokola pri Sv. Jakobu. Vsled izrconih razmer smo primorani za danes sklicani občni zbor preklicati in ga preložili na poznejši čas. Dan občnega zbora naznanimo pravočasno. — Oodbor Šentjakobska Čitalnica vabi vse člane In prijatelje društva, da se udeleže predavanja o ljudskem zdravstvu v Jugoslaviji, ki sc bo vršilo danes, v nedeljo, ob 5 pop. v dvorani D. K. 1). pri Sv. Jakobu. Predavanje so bn pravočasno končalo, tako da oni, ki gredo k pred-stavi v Narodni dom. prideio pravočasno. Mestni tramvaj. Zaradi nujnih poprav, ki se morajo Izvršiti v elektrarni, občinski tramvaj Goldonijev tr«t~> Sv. Scbola danes, v nedelio, od iS zjutraj do 12 opoldni nc bo vozil. Pokojninski zavod za zasebne nameščence naznanja, da bo o nedeuk, 2. t. m. ob 3 pop. v Glasbeni Matici. Ker sij moramo pogovoriti o bo/ičrtici. sc naprošajo vse odbor niče. da sc udeleže seje ptav gotovo. Razdeljevanje pšenice. Naročniki za okralo Rojatr, Skorklio, Greto, Trstenik, Konkonel in Kolonjo so na-prošeni. da dvignejo čimprcl naročeno pšenico pri Kon-sumnem društvu v Rodinu vsak dan od 9—12 dop. Pod vlak jc zašla v prosti Inki 2«JIctna Antonija žm-darič. stanujoča v ul. BclpogRio. Kolesa so jo prijela za desno nogo. katero so ji pozneje morali odrezati. V kanal je padel italijanski volni ujetnik Fran Skaker. ReSill so ga šele čez pol ure in so ga komaj in komaj oživili. Prepeljali so ga nato v vojaško bolnišnico Samotimor. V ul. S. Marco št. 13 stanujoči Andrej Fisclier jc po prccei veselo preživetem večeru vzel samokres m se napotil pioti Skednju, kjer si Je po^nn! krogljo v sence. Ranil se je smrtno. Truplo so urcpcIinT na njegov dom. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek dopoldne se bodo proda ale na javni dražbi razni nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca julija leta 191K na zastavne listke serije 143 In sicer od št. 1401 do št. 62i>0. SJoveisko gledaSIZŽa v Trstu Danes, 1, Ueccrnbra, Začetek ob 71/.. Ocmafe vesti. Pozor! Varujte sc! Včeraj le bil nalepljen 00 trfaSklh . vogalih naslednji, v včerajšnjem uradnem »Oss'ervatoru« neobjavljeni razglas gubernijske oblasti: »Kdorkoli bi s kakršnimikoli sredstvi oškodoval koristi, ki so v zvezi z vojaškim in političnim položaiem Julijske Benečije, podanim po zasedbi kraljeve vojske, ali bi z besedo ali dejanjem žalil znake ali osebe, ki predstavljajo take koristi, ga zadene, če dejanje ne ustvarja drugega pre-greška. označenega in kaznivega po zakonu, kazen navadnega zapora do 5 let In globe do 5000 lir. V težjih slučajih sc more zapor podaljšati do H let. Z enako kaznijo sc kaznuje kršenje odredbe z dne 24. novembra j 191-S. nanašajoče sc na javne shode, zbiranja ljudstva, pohode itd. Ta odredba stopa v veljavo 1. deccmbra 1918. — Trst. 30. novembra 1918. Gubernator generalski poročnik Carlo contc Petitti di Roreto.« • /-n.ti.ne oUsoube I't d tr/. i>» in \oiuAkim sodiščem •so bili obsojen : kofiijaž Rudolf Turconch. Trž fian, v Ino duševno bob zen. Vittoii» Bouetii, st >r 8 let, i 7. Buj je bi obsojen v dvomese-^en za or in globo 42 lir, ker je zaklical v Bjjuh Qua j vo'emo larepublica! Ab^asso 1'Italia! Zaiadi enakih i izrazov jo b i obsojen Fran Čebul v zapor ou 2 m«šcca MORALA, Komedija v treh dejanjih. Spisa! L. Tbomas, prevcl F (i ChNii: Lože K 23.—, vstopnina v lože K I'—, fto-(išče v plin čju K 150, stoječe na galeriji K 1*—, dijaki In vo aki 70 vin. Sedeži v prilličju: I. V. vrste K 4 50, Vl.-X vr t.* K 3' .0, XI.-XV. vrs.e K 2'5J, galerijski te-deži po K 2'50. • • • V sredo. 4. decembra ob pol osmih zvečer »NcpoStevt«, V pripravi »Tuii kiuli«, »Maska satana«, »Tajfun«. Ce§ko Budjevlčka Restavraella (Bos.ikova uzorna češka gostilna v Trstu) so nahaja v ul. G. Uulattl (zraven glavne pošte). Slovenska postrežba in slov. iedilnl listi. S potrtim src«m mzn m'aTio vsem sorodnikom Ir znancem, da jo naia p eljjbijeu-i šotora Kn?!?! Trrnn^f darc ob 7 7,Ju.'raj po kratk' in mnčnl bolezni, previ deui* 7. zadnjimi tolažili, mirno v Gugpoiiu pala Pogteb f« bo vri l v ne leijo, 1. dttc. o.) 3 pop, ia mc-ti e bolniinice. TRST, 30. novembra 10)S. ©Ifla, <0 trn. — LueTvik, V!adkof brata (odwtn»). Ww(srijg, polu: • ra y d«ot aj. Ostali ^oroduiki. Novo pogrebno po-Ijetje. Corso 47. :«el 7*r5 StffiltV- »EĐJNOST« štev. 328. V Trsio, tfne t decemVa Ifffc MALI OGLASI S- o.V'i Im se je v tramvaju od nI« £-*UiJ't J Couimerciale no Lesne ga trijj 1%'niča i Jele/ni'srsko legli umacijo. sfljditelj naj prinese sam-t 'JllimaClir rja jn?ni kolodvor, ali n«J jo ii^1' ŽelftničirjiK^ »Tm t«!.* »A moderni spalna soba.I JriJDu " Brlvedere -28, vogali Toriju, t Tjsso. mizar._30t!relbn dobra, cene zmerne. J. •t -rV ul. Cnmlson 9, 1._309T u 'fiftn t dvema majhnima stano-l ll^iltU vanjima In zaprtim dvori-l f,-e , so proda. Cene po dojj voru-, 'oliV 'H« V k3Varnl Mlrjerva Acq re« liotio\ 'I od »-II predp. la 8-43*1 pop, nr 'ntcc-_3oei)! V_.J i D brejih koz i krmo, Sv. frfltt.ui^magjaleii.zk.canr panell .' Wj!£_ p.i ' rh'f Anton Jt-rkiC posluje v lUtjU svojem ateljeju vTratu. 1'oste it. 10._ U aitft gospodlfni s premoženjem Si uUl v Kotovln' Jc,lte znani« v ^hoVrtvc t dobro allulranlma tooonmif , -n«- Ponudbe s i.lko na ins. •cđ i. po«» JMgMtovinkl'. 3085 Štacsnilh BTBSfir- "ian t Alie Quercio 8. lirmauo 24. Ftbi**_S090 \\ I Mm alanino ali tobak s imv-m 1 parom Ženskih j,tev| €v il. iJ8 ali z rurnen'm UJnjern. Wasl'ov tia Ins. odd. Edinosti. ' m za naslove bivših prlpad-iPfCSil " "^ov 97. pešpolka, na-Vd™Vseljenih 122. pcšpolku. Ul. 'V- Burni. 3080 r . _ jt 'iflilfO nove, velike in moj-V P* I .1111 vi hne, železne pred-rv-v ir' "zno pohištvo se dobi po nizkih v ul- Carducci it 43 Vianov. -, 3015 *fl»*!.Vii'lja' sladki močkat, mjf nejše vrste v botijkah po T/)0 se proda takoj v vs.iki množini po zmernih cmah Skladi če v 'rstu ul. Gae'ano Doni-<:etti 1, vogal ul. Stadim. __P 47 I f If D M? Raznovrstni in p° L'l\wlJ7g zelo znižanih cr nah se dube ve Ino in v v-a-ki množini v dobro znloie nem skladiSČu ul. G- Doni-zetti 1. vogal Stadion 3» 4H PellnKouca rrPr»i n3kaj lil po nizki ceni. Skladišče ul. Donizrtt? 1. P M) IZUiUlMl v steklenicah in mo.:kat, -ladki „pro^e.v.n v steklenicah eo p odaja v vsaki množili po nizki reii v sklad nI Honizctti 1 P 3-> M sofiou novega vina proda za gostilničarje po ni/.kili e?nah skladiače ▼ ulici Doniz tti žt 1._P39 lf?nm takoj služkinjo, ki IdUSlll zna kuhati. Dobi dobro hrano in dobro plačo pri majhni družini. Piazza S. Giovanul 4, IIL Macorig. _PJW WfiKlMb najfinejši v bto-UUIIJUIV klenicah po T/,» jn 7bj4 bo prodaja na drobno in d* belo po nizki ceni v skla-diSču ul. Donizetti 1 P 38 ;ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU r;(Ita Mim vuaal ul. MuMii - lastnapslaft. I/ tlnlJUa glavnica K I20.000.0M. - Rez. zaklad K 41,500.009 Izvršuje kulautno tre basCns fe mcnjeloirne transakcija. Uradno lir« od 9—1 pop. 1 1 BRIVNICA na Acqoetfotto S«. 20 se \t odprta na novo. Priporoča se za številen i obisk Andrej Roje. v Pcndice di Scorcola z obdelanim zemljiščem in 3 stanovanji te proda za 50.009 K. ParmIČIČ, Malollca 10, III. IzDorno telo M ulno se dobi c osnKl množin! pri RUDOLFU Mfllfi« na Opžlnnli ! i vsakovrstno In najzanimivejšo vsebino je pravkar i'šel I Svojo loterijo je zvišal na 50 Kras« llltl dobitkov. — Cena K ^.80. — Prodaja se v trgovini J. Štoka, Trst, ul. Molln piccolo 19. — — Preproda alci dobijo močan popust. • - — ______-_________>_ Josip StrucRel ' Trst, vor?1 Via Maria Te rcsa-S. Caterina. Novi dohodi volnenega blaga ) /a moške in ionako. Velika » izbora kožuhovin*, nogavic, j volnenih erajc (maje), bar-hanta, svilnenega in volne-' nega blaga za bluze, čipko-' • vili ovratnikov in okraskov. P FiRFF Stroj za šivanje in vezanje pravi neirf-ki uzorci. Seidel & Neumann in .Singer1 Oast & Gasser. Bogata zaloga vath po' reb Kfiin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje Tvrdka ustanovljena 1 FRANCLSCO Bi.DNAR Trst, ulica Campaniio iU, UMETNI ZOBtIE z in brez čeljusti, zt.itekroneinobrobki ViBJem Tuscher konces jouirani zoboiehnik Trst, ulic i Cascrma št. 13.11 Ordinira od 9 predp. do G zv. Zlatarnica C. Pilil v 'Irsta se nahaja na Korzu št. 15 (b.vaa ?latarniea O. Zorcoviti & 1'iglio) Velika iz'era srebrnih in zlatih ur, uhanov, verižic itd Br. ^FažGk zobozJravn'k, Ti -t, Corfo 2J, I n Od 9 12 dop. in od 3 0 pop Brealiolestno izdiranje zob, plombiran e in umetni zobje. D obrozna n a u rarna i n zlatarna A. POVH v Trstu Trg stare mit (ce Uu&v 3. V7eiika zaloga vsakovrstnih lir ter raznih 7laten'n. FotoMnl eteljč ĐAG9ERRE Trst, Corso atev. 39, Trtt Razglednice v platina. Spe« eijaiteta: Slike v barvah, fotc>9chizai. kabinet, visit. povičanjn, reprodukcije vsa ke vrste f lektr. razsvet 1 java. iMmti fir. J. Čcrmak v Trstu, ul. del le Poste -eccMe 12 (vogal ul. Poste-Iidirnnie zobov brez bolečin. Plombiranje. Umetni zobje. Prm^mUme tvrejke« ROKAVICE IN MODNE POTREBŠČINE, ft. Venler & Comn. Corso 14. Modne potrebščine !n izdelovanje rokavic. Čiščenje in popravljanje rokavic. — Cene_znierne. Postrežba točna. ___________ TRGOVINA JeSTVIN, Ivan Bidovcc, Trst, ul. Carnpanlie !3 (Trg Ponteros- so).-Ima v zalogi: čaj, oaradi'žno konzervo, ženf, kisle kumarcc, kocke za juha Konjak, vermouth, maršala, ma-linovec in več vrst minerjJnih vod ter blago aprovizsci}-ske komisije.__________414 MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarnicn Osvaldeiia. Via Medla 26. Izde- lovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni. KNJIGOVEZNICA. Pietro Pippan. Trst, ulica Vaidirivo 19. Artistična vezava. Zemii koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema.__________201 MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar, ul. S. Giovanni 6 ln 12. Najboljša izdclova-nja in'na-jpopolnelSa vrsta. Cene zmerne. 202 HOTEL CONTINENTAL Trst. ul. Son Nicold št. 25 blizu Corsa). Prenočišče zn vojake. Dvigalo. Cene zmerne. Postrežba točna. (190 PAPIR. Velika zaloga papirja za ovitke, paolrrtatih vtcčic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Oastcne Dollinar, Trst,_Via del Gelsi 16. 256 DAMSKA KROJACNICA. A. Rleger, Trst, ulica Commerciale 3. Izdehrie vsakovrstne obleko 09 angleškem in trancoskem kroju, plesnć obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna.__337 Konjak, rum, pelinkovec, razni likerji, peneča in dezertna vina na drobno in na debelo po zmernih cenah se dobivajo v znani trgovi.J JAM PEPJUUCj Mi, mita lip III. mmmmm BM« Trst, Via Cassa dl Rlsparmio 5 (Lastno poslopje)« Trst. Delniška glavnica K 30,000.000. Rezerva K 8 milijonov. Filiialke: Dunai Tcgethofstrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split. Šibenik, Zadar, Ekspozitura v .Kranju. Vloge na kn)i21ce3'/»% od dneva vlosc do dneva vzdiga. I Rentni davek plačuje banka svojega. Obrcstovanje vlog na tekočem in žiroračunu po. dogovoru. Akrcditivni čeki in nakaznic na vsa tu in inozemska tržišča. Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete delnice, srečke, valute devize, pro-mese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in blago le/ečc v javnih skladiščili. Saie deposlts promesc. Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzrii izecubi, revizija žrebanja srečk itd brezplačno. Stavbni kredit, rembours kredit Borzna naročila, lnkaso. 'Menjalnica. Eskomt mcnic. Telefoni: 1463. 1793 ln 2676. Uradne ure: od 9 do 1 popoldne. Brzojavi: Jadranska. -----—————----—-------- Umetno - htmim atelje Trst, ulica del Rlvo štev. 42 (pritličje) Trst IzvrSute vsako fotozrafično delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče ca vsakovrstne soomenlke. Posebnost: Povečanje vsak« lotozraliie. Radi udobnosti kosp. naročnikov sprefeaa naročbo in jib izvršuje na domu, event. tudi zunaj me« sta po najzmerneiših cenah._ Rlunlone Ađrlslfea dl Slcnm g mto (Lastna palača) tstan o vijena leta 1838. Zavarovanje proti ikodi, povzročeni po enle streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih pltišč proti raabitjj«. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja vpo$iljat«v na morju io pe «utwm. Življenjska zavarovanja v LnjraiiičntfjSi keutbL aacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K !9St6>>5.8>3!H3 SUnje zaviuroraSne al«viic« na Življenj® ($1 12 1915.) i M405 Odkar cbstofa dražba, je b lo v vieb branfch h. plač.tno na HlirOub kv H7lV'15 i. >. Uj'Hu, Zastopava v vs^h deicl iJh plavnih-me?,«»\n ' nejših krajih Av&tro •Ogrsko no.sariiijs. Ijiliili lila lili Pocfrii-ftfta v Trstu Ulfca Caserma it H. Uradne ure od 9*1. i Kupuje in prodaja vrednostne papirje v ake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate no ce in devize. Daje predu me na vredno 'ne papirje in b'tgo hi izvršuje vse v Lančno strogo spada oče trat zajč je. - nose no knjižice timm neiti. Vloge na tekoči in žiro-račun najbolje po dogovora. Trsovsko-obrtna zadrug o Trsta teg. zadr, z neom. jamstvom m. s. Francka AslSKsvo il 23 il wt sprejema hranilne vloge od 1 K dalje ter jih obrestuje po pr 4% "M Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posi/ja hra: nilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodnejših pogoj h na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne tire vsaki dan fzvzemšl nedelj in praznikov od 8 do L Vplačana glavnica 3,100.000. Sprejema naslednje posle. Kupuje in prodaja poslopja. — Uprava poslopij. — Posreduje posojila na poslopja. Urad s Borimi trg Stav. 9 — Trst.