2 3 Vsebina / Contents Orgle sedanje Škofije Celje med leti 1991 in 1993, razporejeno po preureditvi dekanij 2021 [3] povezave na spletni zemljevid Naslovnica / Front cover Orgelski pozitiv pri sv. Barbari na Vinskem Vrhu (foto M. Rola) ECCE ORGANVM! Obvestila Ars organi Sloveniae ISSN 2463-9397 28 – oktober 2022 http://glej.orgle.si/ Izdaja Društvo Jarina Bohinj Pripravil in uredil Jurij Dobravec Besedilo, ilustracije in oblika so avtorske. Uporaba dovoljena samo po predhodnem dovoljenju. www.arsors.org Orgle sedanje Škofije Celje med leti 1991 in 1993 razporejeno po preureditvi dekanij 2021 Marijan Rola Uvodno pojasnilo Avtor je besedila o orglah tedanje Mariborske škofije deloma objavil v prilogi revije Cerkveni glasbenik, letnik 85 in 86. Ponatis za dekanije Braslovce, Celje, Gornji Grad, Kozje in Nova Cerkev je bil ponovno natisnjen v Ecce organvm! št. 22, aprila 2021, ko so bile prvic objavljene tudi njegove avtorske fotografije. Papež Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 ustanovil samostojno Škofijo Celje, škof Maksimilijan Matjaž pa je 1. septembra 2021 dekanije zdru­žil. Imena sedanjih dekanij vsebujejo imena prejšnjih. V tem sestavku so župnije razporejene glede na novo ureditev škofije po abecednem redu, kakor jih je zapisal avtor in vkljucujejo podružnice. Navedene so vse župnije, vendar pri lani že objavljenih ni besedila in slik, temvec le opomba. Nekatere orgle so tu predstavljene le s fotografijami, ki pred­stavljajo dokument stanja orgel pred 30-imi leti. Cerkve z orglami iz nekaterih dekanij celjske škofije, ki so ob delitvi ostale pod Nadškofijo Maribor, bodo predstavljene v ponatisu besedil, ki je v pripravi za eno od prihodnjih številk revije. (jd) Dekanija Celje – Nova Cerkev Celje – bl. Anton Martin Slomšek. (ni zapisov) Celje – Sv. Cecilija. Ecce organvm! 22 Celje – Sv. Cecilija – Sv. Miklavž. Ecce organvm! 22 Celje – Sv. Danijel. Ecce organvm! 22 Celje – Sv. Danijel – Sv. Marija Vnebovzeta. Ecce organvm! 22 Celje – Sveti Duh. (ni zapisov) Celje – Sv. Jožef. Ecce organvm! 22 Crešnice. Ecce organvm! 22 Dobrna. Ecce organvm! 22 Dobrna – Sv. Miklavž v Vrbi. Ecce organvm! 22 Frankolovo. Ecce organvm! 22 Frankolovo – Sveta Trojica na Gojki. Ecce organvm! 22 Ljubecna. (ni zapisov) Nova cerkev. Ecce organvm! 22 Nova cerkev – Sv. Katarina v Lembergu. Ecce organvm! 22 Sv. Jošt na Kozjaku. (ni zapisov) Sv. Lovrenc nad Štorami. (ni zapisov) Svetina. Ecce organvm! 22 Svetina – Sv. Križ na Svetini. Ecce organvm! 22 Šmartno v Rožni dolini. Ecce organvm! 22 Teharje. Ecce organvm! 22 Teharje – Sv. Ana v Vrheh. Ecce organvm! 22 Teharje – Sv. Lovrenc. Ecce organvm! 22 Teharje - Sv. Janez Krstnik pod Prožinom. Ecce organvm! 22 Vitanje. Ecce organvm! 22 Vitanje – Sv. Marija na Hriberci. Ecce organvm! 22 Vitanje – Sv. Anton v Breznu. Ecce organvm! 22 Vojnik. Ecce organvm! 22 Vojnik – Devica Marija sedem žalosti. Ecce organvm! 22 Dekanija Gornji Grad – Šaleška dolina Bele vode. Orgle so v korni ograji. Igralnik je na levi strani, vgrajen v ohišje. Kdo je instrument naredil in kdaj, ni znano. Približna starost je okrog 150 let. Manual ima spodnjo oktavo skraj­šano in tri cele, predal prav tako spodnjo skrajšano in v drugi oktavi ima vse tipke do tona g. Manual 01 Principal 4’ 02 Copel 8’ 03 Discant 8’ 04 Quint 2 2/3’ 05 Octav 2’ 06 Mixtur 07 Flötte 4’ Pedal 08 Principal bass 09 Violon bass 10 Octav bass Bele vode – Sv. Križ (nova cerkev). Dne 8. avgusta 1862 je Anton Martin Slomšek posvetil novo cerkev, posveceno svetemu križu. Nekaj let za tem je cerkev dobila tudi velike nove orgle. Naredil jih je Martin Cajhen. Imajo 19 registrov. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Igralnik je spredaj v korni ograji. Manubriji so na vsaki strani klaviature. Manual vsebuje štiri in pol oktave, pedal eno celo in pol. Prospekt je zgrajen iz treh polj in se mogocno dviga nad korom, tako da se glas lepo širi po celi cerkvi. Manual 01 Principal 8’ 02 Gamba sopran 03 Gamba basso 04 Coppel 05 Flavto traverso 06 Röhrflötte 07 Flauto decimo 08 Octav 09 Fugara 10 Salicional 11 Superoktav 12 Cornetto 13 Mixtur Pedal 14 Subbass 16’ 15 Violon bass 16’ 16 Octav bass 8’ 17 Quint bass 8’ 18 Principal bass 8’ 19 Fagot 8’ Bocna. Ecce organvm! 22 Gornja Ponikva. V tej cerkvi imajo orgle, ki izhajajo iz konca 18. stoletja. Veckrat so jih že popravljali, nazadnje mag. Ludvik Bracko. Igralnik je na levi strani, vgrajen v ohišje. Registrov je deset. Spodnja otava je skrajšana. Gornji Grad. Ecce organvm! 22 Gornji Grad – Sv. Marija Magdalena. Ecce organvm! 22 Ljubno ob Savinji. Ecce organvm! 22 V Luce ob Savinji. Ecce organvm! 22 Luce ob Savinji – Sv. Anton Pušcavnik v Podvolovjeku. Ecce organvm! 22 Mozirje. Ecce organvm! 22 Mozirje – Mati Božja in Sv. Rok na Brezju. Ecce organvm! 22 Mozirje – Mati Božja na Lepi njivi. Ecce organvm! 22 Mozirje – Sv. Miklavž v Ljubiji. Ecce organvm! 22 Nazarje. Ecce organvm! 22 Nazarje – Sv. Urban v Dobrovljah. Ecce organvm! 22 Nova Štifta. Ecce organvm! 22 Radmirje. Ecce organvm! 22 Radmirje – Sv. Jakob v Okonini. Ecce organvm! 22 Recica ob Savinji. Ecce organvm! 22 Recica ob Savinji – Sv. Janez Krstnik na Polju. Ecce organvm! 22 Recica ob Savinji – Mati Božja v Kokarjah. Ecce organvm! 22 Recica ob Savinji – Sv. Katarina v Lacji vasi. Ecce organvm! 22 Solcava – Sv. Duh pod Olševo. Ecce organvm! 22 Šentjanž na Vinski gori. Leta 1866 je za to cerkev postavil orgle Franc Naraks iz Žalca. Imele so 12 registrov. Leta 1941 so nabavili nove orgle, ki jih je naredil Jenko iz Šentvida nad Ljubljano. Po vsej verjetnosti je on svoje orgle postavil v Naraksovo ohišje. Igralnik je prostostojec pred orglami. Traktura je pnevmatska. I Manual 01 Principal 8’ 02 Koncertna viola 8’ 03 Salicional 8’ 04 Cevna flavta 4’ 05 Mixtura 06 Superoktava 2’ II Manual 07 Vox celestis 8’ 08 Flauto 8’ 09 Principalino 4’ 10 Flautica 2’ Pedal 11 Pianobass 16 12 Kontrabass 16 13 Oktavbass 8’ Šmartno ob Dreti. Ecce organvm! 22 Šmartno ob Dreti. – Sv. Jošt v Rovtu pod Menino. Ecce organvm! 22 Šmihel nad Mozirjem. Ecce organvm! 22 Šmihel nad Mozirjem – Sv. Radegunda. Ecce organvm! 22 Šoštanj. V tej župniji si v zadnjem casu zelo prizadevajo za obnovo vseh orgel v župniji. To jim je tudi uspelo. Tako pravi župnik, da je obnovil kar 13 orgel. Vse hvale vredno. Zgodovinski podatek nam pravi, da so v župnijski cerkvi imeli nove orgle leta 1863. Naredil jih je Martin Cajhen iz Trbovelj. Imele so 16 regis­trov. Popravljali pa so jih razlicni orglarji in sicer: Zupan, Goršic in Naraks. Leta 1984 so narocili nove orgle pri Jenku v Ljubljani. To je 187. Jenkovo delo. Imajo 21 registrov. Nekaj registrov so vzeli iz starih orgel. Klasicnega ohišja ni. Pišcali so lepo razporejene ob steni. Igralnik je pred ohišjem. Traktura je pnevmatska. Imajo vec kombinacij in zvez, kot to najdemo pri vseh pnevmatskih orglah. V pevski sobi v Šoštanju najdemo pozitiv, ki ga je leta 1751 naredil odlicni orglar z Dunaja Anton Römer. Prvotno je bil ta instrument v podružni cerkvi sv. Florjana. Leta 1911 nam knjižica Orgle v cerkvah Lavantinske škofije sicer omenja, da so bile tam orgle s štirimi registri. Ko so pa tam dobili druge orgle, so ta pozitiv odnesli na podstrešje, kjer je bil v zelo zanemarjenem stanju. Leta 1993 ga je prevzela delavnica Jenko iz Ljubljane in ga popolnoma obnovila. Dodana je nova klaviatura. Tipke so kot v originalu ostale iz naravnega lesa. Spodnja oktava v manualu je skrajšana in ima še tri cele oktave. Meh je v spodnjem delu in se polni na motorni pogon. Prospekt je na sprednji strani, tako da je to korni pozitiv. Pišcali so popolnoma obnovljene, deloma tudi menjane in so tako sedaj v zelo dobrem stanju. Kot prvotno je traktura tudi sedaj mehanska s sapnicami na poteg. Manual 01 Burdon 8’ 02 Kopola 4’ 03 Mixtura 2’ 04 Principal 2’ 05 Quint 1 1/3’ 06 Octava 1 Šoštanj – Sv. Anton v Skornem. Prvotne orgle je naredil nek Cimerman iz Celja. Iz leta 1911 beremo o njih: »Pojejo, pravi ljudstvo kakor da bi cmrle spušcal.« Imele so štiri registre in to je bil pozitiv. Leta 1912 je za to cerkev naredil nove orgle Ivan Naraks iz Petrovc nad Celjem. Igralnik je na levi strani, vgrajen v ohišje. Traktura je pnevmatska. Leta 1992 jih je obnovil Jenko iz Ljubljane. Manual 01 Principal 8 02 Gedeckt 8’ 03 Salicional 8 04 Octav 4’ 05 Rausch Quint 2 2/3’ Pedal 06 Subbass 16’ Šoštanj – Sv. Duh na Ravnah. Za to podružnico je naredil orgle Josip Brandl leta 1898 kot svoj deseti opus. Stale so 1500 kron. Imajo šest registrov. Igralnik je postavljen na levi strani ob ohišju. Zdi se, da je ohišje staro. Registrska traktura je mehanska, manualna pa pnevmatska. Orgle so dobre in služijo svojemu namenu. Manual 01 Principal 8’ 02 Gedeckt 8’ 03 Flöte 4’ Pedal 04 Subbass 16’ Pedalkoppel Octavkoppel Šoštanj – Sv. Florjan. Leta 1911 je bil v tej cerkvi pozitiv, ki ga je naredil Anton Romer leta 1751. Ko so dobili druge orgle, so ta pozitiv prenesli na podstrešje. Sedaj je v pevski sobi v Šoštanju. Po neki verziji naj bi leta 1939 ta podružnica dobila orgle od žup­nijske cerkve v Slovenj Gradcu. Res je, da so v Slovenj Gradcu tega leta menjali orgle. Tudi pri Sv. Florjanu je pri orglah letnica 1939. Gre za velike orgle s sedemnajstimi oziroma osemnajstimi registri. Po zunanjem videzu so zelo podobne vsem Horbigerjevim orglam. Igralnik je pred orglami. Manubriji so na vsaki strani klaviature in so zelo podobni onim pri orglah v Gornjem Gradu ali Svetem Lenartu v Slovenskih goricah. Prospekt je zgrajen iz enega polja. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Manual vsebuje štiri oktave in pol, pedal dve celi. Ta instrument naj bi nastal leta 1844. Manual 01 Principal 8’ 02 Salicional 8’ 03 Bordun 8’ 04 Gamba 8’ 05 Dolce 8’ 06 Viola 8’ 07 Octava 4’ 08 Flavtica 4’ 09 Eoline 4’ 10 Kvint. flavta 2 2/3’ 11 Superoktave 2’ 12 Mixtura 2 vrsti Pedal 13 Subbass 16’ 14 Principalbass 8’ 15 Cellobass 8’ 16 Quintbass 5 2/3 17 Octavbass 4’ Šoštanj – Sv. Jakob v Topolšici. Orgle, ki so bile prvotno pozitiv, je naredil Anton Scholz leta 1778. So v korni ograji. Igralnik je na zadnji strani, vgrajen v ohišje. Tipke so bile prvotno na zadnji strani okrašene, danes so samo pobarvane. Celi toni so bili iz naravnega lesa, poltoni crni. Manubriji so na desni strani in so podobni Janeckovim. Dodan je pedal, ki je za glavnim ohišjem. Kdo ga je izdelal, ni znano. Meh se je polnil zadaj nad levimi manubriji. Manual ima spodnjo oktavo skrajšano in tri cele. Pedal spodnjo skrajšano in eno celo. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Na vrhu instrumenta je kip sv. Jožefa. Notranjost je dobro ohranjena. Manual 01 Principal 4’ 02 Quint 03 Viola 04 Flavta 4’ 05 Flavta 8’ 06 Mixtura Pedal 07 Pedal alt 08 Pedal bass Šoštanj – Sv. Mohor in Fortunat v Šoštanju. Te orgle so bile leta 1825 pripravljene za župnijsko cerkev sv. Mihaela. Od leta 1863 so v tej podružnici. Po zunanjem videzu so zelo podobne Marthalovim orglam. So v korni ograji. Igralnik je na levi strani, vgrajen v ohišje. Manual ima spodnjo oktavo skrajšano, tri cene in pol cetrte, pedal spodnjo skrajšano in eno celo. Prospekt je sestavljen iz dveh vecjih in dveh manjših polj. Traktura je mehanska. Manual 01 Principal 8’ 02 Viola 8’ 03 Copel 8’ 04 Burdon 8’ 05 Flavta 4’ 06 Octava 4’ 07 Cevna flavta 4’ 08 Superoktava 2’ 09 Quinta 2 2/3’ 10 Mixtura 3 v. Pedal 11 Subbass 16’ 12 Octavbass 8’ 13 Quintbass 5 1/3’ 14 Koralbass 4’ Šoštanj – Sv. Urh na Gaberkah. Leta 1892 je cerkev kupila stare orgle od cerkve sv. Alojzija v Mariboru. Nastale so nekako v letih 1860. Naredil jih je Ignacij Zupan starejši. Traktura je me­hanska s sapnicami na poteg. Blagoslovljene so bile 15. avgusta 1895. Obnovil jih je Goršic, dodal dva registra in spremenil dispozicijo v romanticno. Manual 01 Traversflöte 8’ 02 Bordunal 8’ 03 Gedeckt 8’ 04 Gamba 8’ 05 Flöte 4’ 06 Quint 2 2/3’ 07 Superoktav 2’ 08 Mixtur Pedal 09 Subbass 16 10 Principalbas 8 Št. Ilj pri Velenju – Arnace. Orgle je naredil Franc Naraks iz Žalca leta 1879. Imajo en manual in 14 registrov. So ob korni ograji. Igralnik je na desni strani orgel. Traktura je mehanska s sap­nicami na poteg. Velenje – Bl. A. M. Slomšek – Sv. Miklavž v Bevcah. Orgle v podružnici sv. Miklavža so stare okrog 150 let. Drugih do­kumentov o njihovem nastanku ni. So ob korni ograji. Igralnik je na levi strani, vgrajen v ohišje. Manubriji so na vsaki strani notnega pulta. Celi toni so crni, poltoni beli. Manual vsebuje spodnjo skraj­šano oktavo in tri cele, pedal spodnjo skrajšano in eno celo. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Orgle so potrebne prenove. Manual 01 Principal 8’ 02 Salicional 8’ 03 Principal 4’ 04 Quint 2/5’ 05 Quint 2’ 06 Octava 2’ Pedal 07 Principalbass 16’ 08 Oktavbass 8 Velenje – Sv. Marija. Orgle sta naredila brata Zupan iz Kamne gorice kot opus 86 leta 1902. Igralnik je pred orglami. Manubriji so nad klaviaturo. Manual vsebuje štiri in pol oktave, pedal dve celi in tipko d. Nad pedalom sta dve pedalki za odpiranje in zapiranje dolocenih registrov. Leta 1991 je instrument popravljala mariborska škofijska orglarska delavnica v Hocah. Manual 01 Principal 8’ 02 Bordun 8’ 03 Gamba 8’ 04 Octav 4’ 05 Flauto traverso 4’ 06 Mixtur 2 x 3’ Pedal 07 Subbass 16’ Velenje – Sv. Marija – Sv. Jakob na Zabrdu. Najstarejši zapis o orglah v tej cerkvi se glasi: »Pred 12 leti je kmet Rupnik, po domace Repelj iz Plešivca, podaril cerkvi svoje v domaci hiši stojece orgle, ki jih je Naraks iz Žalca temeljito popravil.« (Orgle v cerkvah Lavantinske škofije) Drugih avtorskih podatkov ni. Sklepamo pa lahko, da so stare blizu 200 let. Sicer pa je to pozitiv, velik približno 1m x 2m in visok 2m. Igralnik je na levi strani, vgrajen v ohišje. Kakor pri barocnih orglah tudi tu najdemo tipke celih tonov crne, poltone pa bele. Tipke so na prednji strani okrašene s pollunicami. Manual vsebuje spodnjo skrajšano oktavo, dve celi in pol cetrte ok­tave. Manubriji so na desni strani klaviature v navpicni vrsti in sicer jih je pet. Meh je v spodnjem delu pozitiva in se polni s tlacenjem, prej z jermeni. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Pozitiv je dober in služi svojemu namenu. Klaviatura in manubriji so podobni orglam pri Sv. Jakobu v Okonini. Velenje – Sv. Martin. Prvotne orgle so prenesli v podružnico Sv. Andreja v Šaleku pred letom 1911. Nov instrument je nare­dil Franc Jenko iz Ljubljane leta 1961 kot opus 92. Igralnik je pred orglami. Traktura je pnevmatska. Manuala sta v žaluzijah. Velenje – Sv. Martin – Sv. Andrej v Šaleku. Ta instru­ment je bil prvotno v župnijski cerkvi. Kdaj so ga prenesli na podružnico, se ne ve. Orgle so v slabem stanju. Ceprav ni avtorskih podatkov, bi te orgle pripisali Marthalu ali Scholzu v cas okrog leta 1800. So v korni ograji, igralnik pa je na desni strani vgrajen v ohišje. Manual vsebuje spodnjo skrajšano oktavo in tri cele, pedal spod­njo skrajšano in eno celo. Manualna klaviatura ni vec originalna. Prvotno je bil to pozitiv. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Manual 01 Principal 8’ 02 Copel 8’ 03 Flötte 4’ 04 Octav 05 Quint 06 Mixtur 07 Gamba Pedal 08 Subbass 16’ 09 Octavbas 8’ Velenje – Sv. Martin – Sv. Brikcij v Šenbricu. O izvoru teh orgel imamo dva dokumenta. V knjižici Orgle v cerkvah Lavantinske škofije je omenjeno: »L. 1898 so bile kupljene orgle od cerkve Sv. Duha v Ravnah za 100 k. Orgle s 4 spremeni je potem sestavil mizar Smolcnik iz Velenja za 40 k.« Na orglah pa najde­mo zapis: »Te orgle so bile postavljene leta 1873 za cerkev Matere Božje v Prevaljah. Leta 1898 so bile prestavljene sem.« Imajo osem registrov. Igralnik je na levi strani. Manual vsebuje tri oktave in pol, pedal eno celo. Prednje principalne pišcali je vzela vojna. Traktura je mehanska. Manual 01 Principal 4’ 02 Burdon 8’ 03 Gedeckt 8’ 04 Flötte 4’ 05 Octav 4’ 06 Superoctav 2’ Pedal 07 Subbass 16’ 08 Octavbass 8’ Velenje – Sv. Martin – Sv. Miklavž na Plešivcu. Orgle je naredil Franc Naraks starejši okrog leta 1860 za 200 gld. Kupil jih je kmet Lepko v Plešivcu. Prospekt je enojen kot to najdemo pri Naraksovih orglah z obicajnimi okraski. Pišcali prospekta niso origi­nalne. Igralnik je na desni strani vgrajen v ohišje. Tipke celih tonov so crne, poltoni beli. Manual vsebuje spodnjo skrajšano oktavo in tri cele, pedal spodnjo skrajšano in eno celo. Leta 1992 je orgle popravl­jal mag. Ludvik Bracko. Manual 01 Gamba 8’ 02 Flauta 8’ 03 Copula 4’ 04 Quint 1 1/3’ 05 Octava 2 06 Principal 8’ Velenje – Sv. Martin – Sv. Jožef v Škalah. V tej cerkvi, ki je ni vec, so imeli orgle, ki jih je izdelal Franc Goršic iz Ljubljane leta 1879 za 2200 gld. Imele so 16 registrov, en manual in pedal. Igralnik je bil spredaj pred ohišjem. Popravljal jih je tudi Raktelj za 200 k. Velenje – Sv. Martin – Sv. Ožbolt v Cirkovcah. »Podružna cerkev Sv. Ožbolta je dobila leta 1892 menda prve svoje orgle, kupljene v Gaberkah od cerkve sv. Urha za 100 k. Imajo štiri registre brez pedala.« To je preprost pozitiv, star približno 150 let. Klaviatura je spredaj pod prospektom. Celi toni so crni, poltoni beli. Klaviatura vsebuje spodnjo skrajšano oktavo in tri cele. Manubriji so ob strani klaviature. Mehova sta v spodnjem delu. Prospekt in igralnik se za­preta s posebnimi vrati. Pozitiv je dober, malo razglašen. Zavodje. V tej cerkvi najdemo mehanske orgle iz 19. stoletja. Izdelovalec je neznan. Igralnik je ob strani. Manual 01 Bourdon 8’ 02 Gamba 8’ 03 Flavta 4’ 04 Salint 4’ 05 Octava 2’ 06 Principal 4’ 07 Mixtura 1 1/3’ Pedal 08 Subbass 16’ 09 Principalbass 8’ 10 Octavbass 4’ Dekanija Kozje – Rogatec – Šmarje pri Jelšah Buce. Ecce organvm! 22 Dobje pri Planini. Ecce organvm! 22 Dramlje. (ni zapisov) Dramlje – Marija Dobje (samo slika) Kalobje. (samo slika) Kostrivnica. Orgle so bile narejene leta 1804 v Gradcu. Kdo jih je naredil, ne vemo. Bile so veckrat popravljene, in sicer leta 1837, 1873, 1905 in 1922, ko so dobile igralnik v korni ograji in nov pedal. Leta 1928 je Brandl dodal nov register gamba, Stanko Rebolj jih je popravljal leta 1940, Škrabl iz Rogaške Slatine pa pred dvema letoma. Manual ima štiri oktave, pedal dve. Orgle so mehanske, igra pa je težka. Manual 01 Principal 8’ 02 Viola 8’ 03 Votla flavta 8’ 04 Gamba 8’ 05 Flavta 4’ 06 Fugara 4’ 07 Kvinta 2 2/3’ 08 Oktave 2’ Pedal 09 Principalbass 16’ 10 Flavtbass 8’ Kostrivnica – Sv. Lenart v Dreveniku. Pri tej podružnici so imeli leta 1911 orgle, ki so imele v manualu tri registre. Spodnji oktavi v manualu in pedalu sta bili skrajšani. Traktura je bila mehanska. Instrumenta ni vec. Kozje. Ecce organvm! 22 Olimje. Ecce organvm! 22 Olimje – Sv. Filip in Jakob v Selah. Ecce organvm! 22 Pilštanj. Ecce organvm! 22 Pilštanj – Sv. Urh v Lesicnem. Ecce organvm! 22 Planina pri Sevnici. Ecce organvm! 22 Podcetrtek. Ecce organvm! 22 Podcetrtek – Devica Marija na Pesku. Ecce organvm! 22 Podcetrtek – Sv. Križ v Imenski gorci. Ecce organvm! 22 Posreda. Ecce organvm! 22 Posreda – Žalostna Mati božja na Starih gorah. Ecce organvm! 22 Polje ob Sotli. Ecce organvm! 22 Ponikva. (ni zapisov) Prevorje. Ecce organvm! 22 Prevorje – Sv. Ožbalt. Ecce organvm! 22 Rogaška Slatina. Zgodovinski viri nam porocajo, da je prve orgle za to cerkev naredil ljubljanski orglar Franc Ksaver Dev leta 1865. Imele so dva manuala in 21 registrov. Leta 1910 jih je Josip Brandl predelal in jim vgradil pnevmaticno trakturo. Brandlove orgle so imele prav tako 21 registrov, vendar vec kombinacij in zvez. Leta 1984 so jih zamenjale popolnoma nove orgle celovškega orglarja Rudolfa Nowaka, in sicer za en register bogatejše. Ohišje je ostalo od prvih orgel. Igralnik je v sredni. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. I Manual 01 Principal 8’ 02 Rohrflöte 8’ 03 Oktave 4’ 04 Flöte 4’ 05 Quinte 2 2/3’ 06 Principal 2’ 07 Mixtur IV 2’ 08 Trompete 8’ II Manual 09 Gedeckt 8’ 10 Weidenpfeife 8’ 11 Principal 4’ 12 Rohrflöte 4’ 13 Superoktav 2’ 14 Quinte 1 1/3’ 15 Zimbel III 1’ 16 Krummhorn 8’ Pedal 17 Subbass 16’ 18 Oktavbass 8’ 19 Bassflöte 8’ 20 Quintbass 5 1/3’ 21 Choralbass 4’ 22 Fagot 16’ Rogaška Slatina – Sv. Marija na Tržišcu. Orgle - pozitiv je naredil Anton Römer iz Gradca leta 1764. Leta 1800 ga je popravljal Anton Scholz. Pozitiv je brez pišcali. Imel je pet registrov. Klaviature ni. Na levi strani sta dva jermena za polnjenje meha. Spredaj so bila dvojna vrata, tako smo lahko pozitiv zaprli. Rogaška Slatina – Sv. Mohor in Fortunat v Malih Rodnah. Na tej podružnici srecamo pozitiv, ki ga po obliki lahko uvrstimo v sredino 18. sto­letja. Kdo ga je naredil, ne vemo. Leta 1908 ga je popra­vljal in uglasil Franc Ratej iz Ponikve. Igralnik je na zadnji strani. Spodnja oktava je skra­jšana. Tipke celih tonov so iz naravnega lesa, poltoni pa beli. Instrument služi svojemu namenu. Manual 01 Coppel 8’ 02 Coppel 4’ 03 Principal 2’ 04 Oktave 1’ 05 Mixtura Rogaška Slatina – Sv. Trojica v Perniku. Prve orgle so prinesli iz župnijske cerke leta 1865. Uglašene so bile ponovno leta 1898. Traktura je bila mehanska. Registrov je bilo sedem. Pedal je bil skrajšan. Prospekt je bil sestavljen iz treh polj. Na vsaki strani je bil kip: na eni kralj David s harfo, na drugi strani po vsej verjetnosti sv. Cecilija. Leta 1911 je Josip Brandl naredil nove orgle kot opus 90. Igralnik je postavljen ob orglah na desni strani. Traktura je pnev­matska. Pedal je odstranjen. Potrebne so obnove. Manual 01 Principal 8’ 02 Gedeckt 8’ 03 Salicional 8’ 04 Flöte 4’ Pedal 05 Subbass 16’ Rogatec. Orgle je naredil Leonhard Ebner leta 1859. V manua­lu je deset registrov, v pedalu pa štirje. Igralnik je na levi strani orgel vgrajen v ohišje. Prospekt orgel je povsem drugacen od ostalih Ebnerjevih orgel. Tu bolj posnema barok, so vsa druga ohišja pa so v novogotskem slogu. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Rogatec – Sv. Hijacinta v Rogatcu. V sapnici najdemo za­pis: »Joannes Franciscus Genechek, Burger und Orgel-Macher in Zilla 1743.« Prospekt je sestavljen z treh polj. Igralnik je na zadnji strani. Na desni strani klaviature so štirje manubriji, na levi trije. Tipke celih tonov so iz naravnega lesa, poltoni so beli. Meh polnimo z jermenoma. Traktura je mehanska. Manual 01 Copula 8’ 02 Copula 4’ 03 Principal 4’ 04 Quint 2 2/3’ 05 Octav 2’ 06 Quint 1 1/3’ 07 Superoctav 1’ Rogatec – Sv. Jurij pod Donacko goro. Tu najdemo zelo majhen pozitiv s štirimi registri. Kdo ga je naredil, ne vemo. Izvira iz 18. stoletja. Pozitiv je v korni ograji in ima zelo lep prospekt, okrašen z razlicnimi rastlinskimi listi. Klaviatura je na hrbtni strani. Celi toni so crni, poltoni pa iz naravnega lesa. Meh tlacimo na levi strani. Instrument uporabljajo. Manual 01 Copula 8’ 02 Flauto 4’ 03 Principal 2’ 04 Quint 1 1/3’ Sladka Gora. (ni zapisov) Sladka Gora – sv. Miklavž Lemberg. (samo slike) Slivnica pri Celju. (samo slike) Slivnica pri Celju – Sv. Janez. (samo slike) Slivnica pri Celju – Sv. Miklavž Bukovje. (samo slike) Sv. Ema. Kdo je pri Sv. Emi naredil orgle in kdaj, ne moremo ugotoviti. Igralnik je pred ohišjem v korni ograji. Manual ima spodnjo skrajšano oktavo ter tri cele in pol, pedal pa ima spodnjo skrajšano in eno celo. Manubriji so na vsaki strani klaviature. Vseh registrov je 16, nekateri so nemi. V manualu so poltoni beli, celi crni. Orgle so potrebne prenove. Nekaj tipk je pokvarjenih. Sv. Ema – Sv. Areh v Vonarjih. Orgle, od katerih nimamo nobenih avtorskih podatkov, so skoraj unicene. Ostalo je samo ohišje brez pišcali. Sv. Ema – Sv. Vid v Vidovici. Avtorskih po­datkov o orglah ni. Igralnik je na desni strani, vgrajen v ohišje. Manubriji so nad notnim pul­tom. Ohišje je ob korni ograji. Po vsej verjetnosti je bilo osem registrov v manualu in trije v pedalu. Na levi strani ohišja sta dve luknji, kjer sta bila jermena za polnjenje meha. Sedaj se tlaci na desni strani. Ohranjeno je samo ohišje brez pišcali. Sv. Ema – Sv. Katarina v Nezbižah. Na sapnici pozitiva pri Sv. Katarini najdemo zapis: »Gebaut Karl Faiss St. Hema Lehrer 1891 bei Windisch Landsberg.« Pozitiv je imel igralnik vgra­jen na zadnji strani. Klaviatura je obsegala štiri oktave. Bili so trije registri. Instrument je brez pišcali, ostalo je samo ohišje. Sv. Urban v Cmeriški Gorci. Orgle z osmimi registri so bile narejene leta 1859. Kdo jih je naredil, ne vemo. Manual ima spodnjo oktavo skrajšano in tri cele, pedal spodnjo prav tako skra­jšano in eno celo. Orgle so v korni ograji. Igralnik je zadaj, vgrajen v ohišje. Manubriji so ob klaviaturi. Meh je posebej ob ohišju in se tlaci. Orgle so v razsulu. Sv. Florijan ob Bocu. Orgle je naredil Mihael Rupnik leta 1870. Manual ima osem registrov, pedal pa štiri. Igralnik je na desni strani, vgrajen v ohišje. V manualu je 52 tipk, v pedalu 17. Principalne pišcali so pobrali med prvo svetovno vojno. Instrument je popolnoma odpovedal. Že vec kot 20 let ni bil v rabi. Pedal je odstranjen. Sv. Florijan ob Bocu – Marija Loretska v Locnem. Orgle je okoli leta 1870 naredil Mihael Rupnik iz Pristave. Igralnik je pred orglami, vgrajen v korno ograjo. Manual ima štiri oktave, pedal eno in pol. Registri so na vsaki strani klaviature. Pokrovcki manubrijev so iz belega porcelana. Notranjost instrumenta je dobro ohranjena, vendar je meh popolnoma unicen. Meh se polni s tlacen­jem na desni strani instrumenta. Spredaj na igralniku je letnica 1871. Traktura je mehanska. Manual 01 Principal 8’ 02 Salicional 8’ 03 Gamba 8’ 04 Oktave 4’ 05 Copel 4’ 06 Superoktave 2’ 07 Mixtura 1 1/3’ Pedal 08 Subbass 16’ 09 Principalbass 8’ 10 Oktavbass 4’ Sv. Peter na Kristan vrhu. Orgle je leta 1815 naredil Mihael Rupnik iz Pristave. Igralnik je vgrajen v ohišje na desni strani instrumenta. Manubriji so nad notnim pultom. Manual ima spod­njo skrajšano oktavo in tri cele, prav tako je tudi v pedalu spodnja oktava skrajšana in ena cela. Skoraj vse pišcali miksture manjkajo. Orgle so v korni ograji. Služijo svojmu namenu. Manual 01 Copel 8’ 02 Portun 8’ 03 Gamba 8’ 04 Viola 8’ 05 Flavta 4’ 06 Principal 4’ 07 Oktave 2’ 08 Quint 1 1/3’ 09 Mixtur Pedal 10 Subbass 16’ 11 Portun 8’ 12 Regal 8’ Sv. Peter pod Svetimi gorami. Ecce organvm! 22 Sv. Peter pod Svetimi gorami – Mati božja na Svetih gorah. Ecce organvm! 22 Sv. Rok ob Sotli. Na koru je velik pozitiv s petimi registri. O njegovem nastanku ni podatkov. Igralnik je spredaj pod pro­spektom. Manubriji so na vsaki strani klaviature in so leseni. Tipke za cele tone so crne, poltoni beli. Na deski sapnice najdemo letnico: 1864 in 1868. Ali je bil instrument tedaj nov ali popravljen, ni zna­no. Stanko Rebolj je leta 1933 popravljal pozitiv, principalne pišcali pa je po vojni naredil Andrej Benda. Pred leti je orgle popravljal orglar iz Zagreba in so zdaj v dobrem stanju. Manual 01 Principal 02 Bordun 03 Oktav 04 Flavta Sv. Štefan pri Žusmu. (samo slike) Sv. Štefan pri Žusmu – sv. Ana. (samo slike) Sv. Vid na Planini. Ecce organvm! 22 Sv. Vid na Planini – Sv. Križ. Ecce organvm! 22 Sv. Vid na Planini – Sv. Miklavž. Ecce organvm! 22 Šentjur pri Celju. (samo slika) Šentjur pri Celju – sv. Marija v Botricnici. (samo slika) Šentjur pri Celju – sv. Primož. (samo slike) Šentvid pri Grobelnem. (ni zapisov) Šmarje pri Jelšah. (samo slika) Šmarje pri Jelšah – sv. Rok. (samo sliki) Šmarje pri Jelšah – sv. Benedikt Mestinje. (samo sliki) Šmarje pri Jelšah – sv. Barbara Vinski Vrh. (samo sliki) Zagorje. Ecce organvm! 22 Zibika. (ni zapisov) Zibika – sv. Ana Tinsko. (samo slika) Zibika – sv. Marija Tinsko. (samo sliki) Žusem. (samo slika) Žusem – Sv. Jakob. (samo sliki) Dekanija Laško – Videm Artice. (samo slika) Bizeljsko. (samo slika) Bizeljsko – sv. Magdalena Orešje. (samo sliki) Brestanica. (ni zapisov) Brestanica – sv. Peter na pokopališcu. (sliki) Brežice. (ni zapisov) Dobova. (sliki) Dol pri Hrastniku. (samo sliki) Dol pri Hrastniku – sv. Štefan Turje. (samo sliki) Dol pri Hrastniku – sv. Jurij Gore. (samo slika) Hrastnik. (ni zapisov) Jurklošter. (samo slika) Kapele pri Brežicah. (samo sliki) Koprivnica. (ni zapisov) Laško. (samo slika) Laško – Šmihel. (samo slike) Loka pri Zidanem Mostu. (ni zapisov) Marija Širje – Zidani Most. (sliki) Pišece. (samo sliki) Razbor pod Lisco. (ni zapisov) Senovo. (ni zapisov) Sevnica. (ni zapisov) Sevnica – sv. Rok Drožanje. (samo sliki) Sromlje. (ni zapisov) Sv. Jedert nad Laškim. (sliki) Sv. Lenart nad Laškim. (sliki) Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah. (slika) Sv. Miklavž nad Laškim. (slika) Sv. Rupert nad Laškim. (sliki) Sv. Rupert nad Laškim – sv. Peter. (sliki) Trbovlje – Sv. Marija. (ni zapisov) Trbovlje – Sv. Martin. (sliki) Trbovlje – sv. Martin – sv. Marko Ostenk, zdaj sv. Katarina Cece. (sliki) Videm – Krško. (sliki) Videm – Krško – sv. Primož Kremen. (sliki) Zabukovje. (ni zapisov) Zdole. (slika) Zdole – sv. Vid Kostanjek. (slika) Dekanija Žalec – Braslovce Braslovce. Ecce organvm! 22 Galicija. (ni zapisov) Gomilsko. Ecce organvm! 22 Gotovlje. (ni zapisov) Griže. (samo sliki) Griže – sv. Marija. (slika) Marija Reka. Ecce organvm! 22 Petrovce. (ni zapisov) Polzela. (ni zapisov) Prebold. Ecce organvm! 22 Sv. Andraž nad Polzelo. Ecce organvm! 22 Sv. Jurij ob Taboru. Ecce organvm! 22 Šempeter v Savinjski dolini. (ni zapisov) Šmartno ob Paki. Ecce organvm! 22 Šmartno ob Paki – Sv. Janez Krstnik v Gorenju. Ecce organvm! 22 Vransko. Ecce organvm! 22 Žalec. (ni zapisov) I manual 01 Principal 8’ 02 Flavta 8’ 03 Viola 8’ 04 Octava 4’ 05 Cev. flavta 4’ 06 Octava 2’ 07 Mixtura 4-5 08 Tromba 8’ II Manual 09 Gedeckt 8’ 10 Dolce 8’ 11 Tr. flavta 4’ 12 Nasart 2 2/3’ 13 Picolo 2’ 14 Terza 1 3/5 15 Fugara 4’ 16 Oboa 8’ Pedal 17 Principal 16’ 18 Subbass 16’ 19 Octava 8’ 20 Coral 4’ 21 Fagot 16’ I Manual 01 Principal 8’ 02 Bordun 8’ 03 Gemshorn 8’ 04 Salicional 8’ 05 Octava 4’ 06 Flavta 4’ 07 Octavica 2’ 08 Mixtura 4 v. 09 Tromba 8’ II Manual 10 Suvavial 8’ 11 Viola 8’ 12 Celestina 8’ 13 Flauto traverso 4’ 14 Dulcian 4’ 15 Kvinta 2 2/3 16 Eterza 1 3/5’ 17 Oboa 8’ Pedal 18 Subbass 16’ 19 Kontrabass 16’ 20 Octavbass 8’ 21 Burdonal 8’ 22 Koral 4’ Manual 01 Principal 8’ 02 Copel 8’ 03 Viola gamba 8’ 04 Salicional 8’ 05 Dolce 8’ 06 Oktav 4’ 07 Flöte 4’ 08 Flauto 2 2/3’ 09 Superoktav 2’ 10 Mixtur 2 2/3’ Pedal 11 Subbass 16’ 12 Principalbass 8’ 13 Quintbass 5 1/3’ 14 Oktavbass 4’ ECCE ORGANVM ! VABLJENI!