Poštnina plačana uto u. m m, u UDbllonl. o tore« 4. tttooro 19Z7 tena Din r Izhaja vsak dao popoldne, Izvzemši nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večii Inseratl petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. lDseratni davek posebej. •Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za Inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova niča it 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Nad tisoč glasov več kakor klerikalci! Tretja letošnja zmaga napredne L ubijane. — Napredni blok je dobil 4879 in klerikalci 3864 S asov. — Vse druse skupine so osta e daleč zadaj. — Mest v občinskem svetu dobe napredni blok 23, klerikalci 19, dr. Ravn har, socijalisti in komunisti po 2, dr. Gregoric 1. Ljubljana, 3. oktobra. Tretjič je včeraj Ljubljana pokazala fn potrdila svojo odločno voljo, da hoče biti in ostati napredna. Pri oblastnih volitvah je porazila klerikalce, pri skupščinskih volitvah je v srditi in težki borbi zavrnila besni napad združene reakcije, podprte od celokupnega vladnega aparata, pri včerajšnjih občinskih volitvah pa je definitivno odvrnila od Ljubljane nevarnost, da bi jo še kdaj dobila v svoje kremplje klerikalna in ž njo združena nevarnost. Z denarnimi sredstvi, do skrajnosti brezobzirno in brezvestno voli!no gonjo in z vladnim ter strankarskim pritiskom, kakršnih še ne beležijo nobene volitve v Ljubljani, so poskušali klerikalci oprati svoj septemberski poraz. Hoteli so s tem opravičiti svoje laži, da je bil dr. Kramer 11. septembra izvoljen na nepošten način, hoteli so tudi prikriti svoje lastne volilne goljufije. Ljubljana pa je pokazala, da je napredna in zato tudi poštena, pokazala, da se ji gnusijo breztnoralna klerikalna bojna sredstva. Odgovorila je tako, kakor so klerikalci zaslužili: pomnožila je napredne glasove za več sto in dosegla, da so klerikalci zaostali za naprednjaki za nad tisoč glasov. Diferenca z dne 11. septembra se je včeraj skoraj postoterila. E}a so naprednjaki «prigoljufali» 1015 glasov, tudi najbolj zagrizen pristaš SLS ne bo verjel! r Volilna nedelja je potekla mirno. Bil je krasen nedeljski dan, ljubljanske gostilne zaprte, kljub temu in kljub silnemu kleroravniharjanskemu pritisku so napredni volilci ostali v Ljubljani in S kroglico za kroglico razdirali klerikalno peščeno stavbo. Večina voJilcev je volila žc dopoldne. Klerikalni agitaiorski štab, ki sta ga osebno vzpodbujala £g. dr. Korošec in Gosar. je delal z izredno preciznostjo in z največjim pritiskom. Klerikalci so se zavedali, da pade včeraj definitivna odločitev o politični usodi Ljubljane, in so zato izrabili in porabili vsa sredstva, ki so jih imeli toliko, da se je vse začudeno spraševalo, od kod imajo ti ogorčeni bojevniki proti korupciji toliko denarja. Napredni blok ni imel ne materijel-nih sredstev, ne vladnega aparata. Imel pa je v svojih vrstah* to, kar je še več vredno: odločno voljo do čim lepše zmage, do obračuna s klerikalnimi falo-tarijami. Poziv volilnega odbora na mobilizacijo prostovoljcev je imel popoln uspeh. Od vseh strani so se javljali žene in fantje, ki se dosedaj morda še niso nikdar aktivno udeleževali politične borbe, in stavljali na razpolago naprednim volilnim pisarnam. Velike čete zamudnikov in omahljivcev so spravili ti požrtvovalni bojevniki na noge še v popoldanskih urah in tako povečali lepi napredni uspeh. Kako do srca je segla včerajšnja gigantska borba vsem Ljubljančanom, se je prav pokazalo šele zvečer, ko so bili znani volilni rezultati. Iz centruma mesta, iz Zvezde in izpred Uniona, se je radostna vest bliskovito razširila v vse smeri in pred sedmo uro so zvedeli že tudi v najoddaljenejših predmestjih o nepričakovano velikem porazu SLS. Vse mesto se je spremenilo v eno samo taborišče manifestantov. Vsem je odleglo, vsi so z radostjo, z zadoščenjem in hvaležnostjo sorejeli poročilo o napredni zmagi. Tudi napredno ženstvo in napredna m'adina, ki nista mogla s kroglicami delati za belo Ljubljano, in sta zato s tem večjim nemiror pričakovala izida, sta sedaj orekipela. Izpraznila so se stanovanja, napolnile se vse ceste in ulice, povsod sami žareči obrazi. Ogromna množica se Je zbrala v Zvezdi pred Kazino. Oduševljeno je pozdravljala dr. Kramerja in dr. Puca, ki sta se z balkona zahvalila neustrašenim bojevnikom za napredno stvar. Sama od sebe, brez naročene godbe in brez lampijonov, se je uvrstila v mogočno povorko, ki je krenila po glavnih mestnih ulicah, neprestano prepevajoč narodne popevke in vzklikajoč napredni Ljubljani in njenim voditeljem. Preko Mestnega in Krekovega trga po Reslje-vi cesti, Tavčarjevi ulici in Dunajski cesti je krenila množica pred Narodno tiskarno, kjer je priklicala posl. dr. Kramerja, ki se ji je v kratkem nagovoru še enkrat zahvalil. Povorka se je nada- ljevala nato na Kongresni trg pred stanovanje dr. Žerjava, ki se je moral tudi odzvati viharnim ovacijam in ki je v kratkih besedah izrazil svojo zahvalo in svoje zadoščenje zavednim ljubljanskim volilcem. Klerikalci so kakor vedno pričakovali poročila o svoji »zmagi« v veliki dvorani »Uniona«. V svoji besni jezi nad porazom so dali duška s tem, da so navalili na naprednjake, ki so bili tudi v dvorani in jih med pretepanjem skušali izriniti iz dvorane. Ko pa so videli, da je njih poraz tako katastrofalen, kakor ga ni pričakoval med njimi največji pesimist in ne največji napredni optimist, se jih je lotila silna poparjenost in unionska dvorana se je izpraznila čudovito hitro in mirno. Miklošičevo cesto Volišče Število volilen Oddan: glaseri [ Napredni b ok SLS Socijalisti Komunisti g I) i Q 11. 9. 2.10. 11.9. 2. 10. i 11.9. 2.10. razlika | 11.9. 2.10. razlika 1 11.9. 2.10. razi. 11.9. l 2.10. raz!. I 11. državna g mnazija . . . 819 808 577 626 -263! 286 1 4-23 276 254 —22 12 14 +? 26 31 +8 28 13 J 853 845 622 607 237| 252 +15 355 285 —70 9 12 +3 21 15 -6 25 isl III Se itjakonska dekiška šola 743 716 513 536 226 j 253 +27 256 221 —35 13 19 +6 18 12 —6 ! 18 13l IV. Mestna osnovna šola Prule 739 714 495 529 253 j 286 +28 188 158 —3 22 26 -H 27 29 -i 21 ! V. fen M i frtu f tulmi »liti . 958 j 911 651 6S2 oOo 306 + 3 255 251 — 4 5y 67 31 V0 -14 18 20 VI. Mestna csa. £oh na Ce zovi t. (A-L) 57 529 368 380 182 191 + 91 149 123 -26 18 23 19 10 —m 26 >t 11 7 VI. a , ... . (M-Ž) 579 557 384 .393 200 210 +10 158! 119 - 39 7 j_ 16 24 17 -7i 22 9( VII. Realka........ 813 773 c32 538 274 281 -f-7 224 183 -41 17 17 + 17 12 H 38 ■ 7 VIII Mestni deki ški licej . . 912 878'! 579 ! 611 326 352 +20 i 226 169 —57 10 13 +3 17 13 ~1 i 38 -6 IX. I. državna gimnazija k«i-pin. S strani DS sta določena za ta pogajanja poslanca Timotijerič in dr. Ribar. Posl. Ti-motijevie je takoj dopoldne posetil g. Pribi čeviea in ga pozval, naj tudi SDS imenuj« troje delegate. Splošno vlada prepričanje, da gre le še za formalna pogajanja med obema skupinama, ker so ie dosedanji dogovori do-vedli do popolnega sporazuma. Zato se ? gotovostjo računa, da bo združitev obeh demokratskih strank izvršena že pred sestankom Narodne skupščine ter da bo ie na prvi seji Narodne skupščine nastopal demokratski blok enotno. Z jutrišnjim prihodom Stepana Radića bo rečeno tudi vorašanje kolaboracije z HSS, ki se je, kakor znano, načelno že izjavila za demokratski blok. Razumljivo je, (8.0123), London 276.10 - 27690 (IMJftK Xewvork 56.64 — S6.&4 (56.74). Pariz 8R— 224 (223), Praga 167.99 - 168.79 {\mX)\ Milan 30b.75 — 310.75 (309.75). ETckti: Celjska pos. 143 t!, Ljubljussk.i Kred. 138 d, Praštediona 850 d, Kred. zavod 160 d, Strojne 70 bi., Vevče 136 d., Ruše 260 —270 d, Kr. irvd. družba 400, Stavbena 5*;, SeŽir 104. Lesni trg. Teudeiu-a ueizpreiueajena. Zaključeno 3 vagone in sicer 2 vag. bukovi'1 drv, fr. vag. nakl. post. po 22 50, 1 vag. ie nieljnuv, 4 metre dolgih, ostrorobih, 28 X -rie mm, fr. vag. nakl. post. po 463. ZAGREBŠKA BORZA. Devize : London 276.10—276.90. New York 56.637—56.837. Pariz 222.25—224.25 Milan 309.5—311.5. Curih 1094—1097, Amsterdam 2279.5—2285.5, Berlin \Sc>2—1355. Dunaj 799.75—802.75. Praga 167.99—166.79. E Jeku. 7odst. invest. posojilo 1921 84 iu pol 85, 2 m polodst. Vojna i k oda 397.50 — 398.51). Hipotek**«* banka 56, Ljubijaa4kM kreditna 138, PraStediona 852.50, Trboveljska 490. \ e\ če 132.50 — 136. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.13, Milan 2SJ&5, Patk 20.356, London 25.24, Newyork 51&90» 12S.6S. Praira 16 8??71 Novi občinski svetniki Pri včerajšnjih otčiaskih volitvah so biii izvoljeni naslednji kandidati: OfAPREDNI BLOK: 1. Dr. Dinko Pnc, odvetnik, 2. Josip Turk, posestnik in podjetnik, 3. Anton Likozar, nadučrtelj v pokoju, 4. Ivan Tavčar, uradnik Delavske zbornice, 5. Peter Sterk, trgovec, 6. Josip Rebek, ključavničarski mojster, ' 7. dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD, 8. Ernest Vargazon, železn. uradnik, 9. Franc Rupnik, železniški strojevodja v pok., 10. inž. Lado Bevc, uradnik gradbene direkcije, 11. Miroslav Urbas, posestnik in trg., 12. Karel UrbanČič, poštni uradnik, 1:3. Alojzij Lombar, krojaški mojster. IfL dr. Josip Klepec, odvetrrik, 15. Franc Zaje, mesar, 1.6. Ivan Dachs, gostikiićar in posestnik, 17. Franc Pršek, železničar v pok., 1,8. dr. Rudolf Kropivnik, profesor, >°. Valentin Urbančič, zasebni uradnik, 3p. Josip Ambrožlč, mestni učitelj, 21. Josip Lovša, posestnik, 22. Ivan Vrbinc, posestnik, 2Š. Ivan MiheliHč, elektrik in posestnik. SLS: 1. dr. Andrej GoSar, minister in narodni poslanec. 2. Evgen Jarc, profesor, 3. Janko Jeglič, šolski ravnatelj, 4. Franc Orehe*, ravnatelj in posestnik, 5. Franc Pust, tesar in posestnik, 6. Anton Marinček, državni uradnik, 7. dr. Josip Jerič, odvetnic, 8. Josip Pire, državni uradnic. 9. dr. Valentin Rožič, profesor, 10. Josip Olup, triovec, 11. Franc Debevec, Železniki uslužbenec, 12. Ivan Krv ina, urarski delovodaa, 13. Josip Rajnar, železniški uslužbenec, 14. Metod Golmajer, stavec, 15. inž. Franc Rueh, državni uradnik, 16. Edvard Meze, posestnik, 17. Josip Musar, mesar in posestnik, 18. Miha Krek, novinar, 19. Ivan Lipoglavšek, zasebni uradnik. SOCIJALISTA: 1. Stanko Likar, tajnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev, 2. Ljudevit Miklošič, železničar. NAPREDNA GOSPODARSKA LISTA: 1. dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik, 2. dr. Miroslav Lukan, posestnik in veliki župan v pok., DELAVSKO - KMEČKI REPUBLIKANSKI BLOK: 1. Dr. Milan Lemež, odvetnik, 2. Marcel Žorga, strojevodja. NEODVISNA GOSPODARSKA LISTA: 1. Dr. Vinko Gregorič, zdravnik in posestnik. IrtoIRlin afera' likvidirana Radi splošnega odpora in ogorčenja je bil danes umaknjen ukrep o odtegnitvi gledaliških doklad osebju. Kakor smo izvedeli, je dobila gledališka uprava danes od upravnika g. Kre-garja, ki se mudi v Beogradu, telefo-nfčno dovoljenje, da izplača tudi za oktober gledališke doklade, ki so bile pri sobotnem izplačilu osobju odtrgane. Z izplačevanjem se je že začelo. Znano je, da je ljubljansko gledališče v predzadnji sezoni porabilo tudi oni kredit, ki mu je bil nakazan le po tiskovni pomoti. Ta znesek je moralo v minuli sezoni vrniti državni blagajni, kar je imelo posledico, da je bila ta sezona precej deficitna. To obremenjuje seveda tudi novo sezono, ki ravnokar pričenja. Upravnik Kregar se mudi v Beogradu že več dni baš radi tega, da bi na kakršenkoli način uredil to vprašanje. Njegova prizadevanja pa so ostala brezuspešna, ravno tako pa tudi prizadevanja drugih gledališč, ki se nahajajo v s>ičnih zagatah. Ne v prosvetnem, ne v finančnem ministrstvu nočejo ničesar slišati o kakem zvišanju kreditov in ne o znižanju zahtev državnega erarja. Beograjsko gledališče si je pomagalo iz stiske z začasnim črtanjem gledaliških doklad osobja. Isto so hoteli narediti tudi pri ljubljanskem gledališču, kjer pa je ta ukrep naletel na tako enodušen in ogorčen odpor ne le gledališkega osobja, temveč cele javnosti, da bi njegova izvedba gledališču mnogo več škodovala kakor bi znašal prihranek. Ko je4 bil g. upravnik Kregar o tem obveščen, je na lastno odgovornost odredil, naj se doklade izplačajo. S tem je vsaj za enkrat končana ta naša mučna «gledališka afera», ki je upravičeno vzbudila med ljubljanskim prebivalstvom splošno ogorčenje in vznemirjenje. Gledališko osobje bo zdaj zopet nadaljevalo z vajami in tako lahko upamo, da bo letošnja sezona otvorjena v najkrajšem času. Prosveta Šentjakobski gledališki oder Otvoritvena predstva. Kraigherjeva «Skoljka» je zakonska dra-ipa. kakor se jih odigrava dandanašnji vedno več in več. Propad predvsem etičnih norm zapadno evropske kulture in s to prehodna destruktivno dobo zvezano trpljenje bogatih duš ter srečo, razkošje in blaže* nost teh, ko z razvalin zazrejo novo jutranjo zarjo je hotel pisatelj umetniško zasnovati v «Školjki>. Sicer se je Kraigherju to le deloma posrečilo, vendar človek zasluti vso grozo in srečo take borbe človeškega dima proti gnilobi in za lepše življenje, ko gleda na odru glavne junake «SkolJke». Pefpfna je glavna ženska vloga v drami in tudi najtežja, ker je interpretima dveh v bjstvu različnih duševnosti. VVrischerjeva Ervina je svojo vlogo kot Pepina v vsej glpbokosti doumela in jo tudi nič manj dovršeno podala na odru. Bila je res živa «jnotierna» Pepina, ki je preko noči dozorela in postala iz skromne neumne dekline pustolovka rafinirana, pretikana in strupeni. Ni£ več niso njene oči sanjale v dalja-vp, ko je doživela vse mogoča razočaranja. Wri5cne.rjeva je podala umetniško to- plat Popine kakor tudi še drugo, ko je spoznala, da za njo živi le njena ljubezen do jptisa in je vse drugo ne briga. Dinamična, fjogata duša Pepmina. ki zna plakati in vriskati, j* zaplavala v razburkano morje, !k_ sšteolJki, ki je biser v nji. Usojeno ji je tyjhp isfcati in samo iskati in nikdar nsjti. Zato Pepina ni našla bisera v školjki. Tudi to Pepino je VVrischerjeva igrala nad vse pričakovanje dobro in umetniško. VVrischerjeva daleko prekaša vse ostale igralce šentjakobskega odra in z mirno vesto bi io postavil po primernem šolanju v našo dramo. Pepinin mož Tonin je tudi nekaj iskal v svoji mladosti, a se je njegova uboga in navadna duša kmalu udala v meščansko konzervativnost. Karus je tega varanega moža brez posebne volje in globokosti, podal izvrstno, prepričevalno. Tudi on je inteligenten in zmožen diletant in Maks, ki je najtežja moška vloga že zato, ker mu ni dana velika možnost uveljaviti se in mora igralec zato tem boij vse izrabiti. M. Košak ni bil v 1. dejanju iz planin došli inteligenten, a bojazljiv Maks, kjer se je otresal dolinskega balasta in blata in se osvežil v gorski čistini. V 2. dejanju je bil boljši in resničnejši strahopetni Maks. Skoda, da VVrischerjeva ni imela to pot enakovrednega partnerja. Olga je cinična in satirična inteligentna ženiska in to v jedru, nepoboljšljiva in zato lahko rečemo popolna. Arta Joana to nikakor ni bila in je igrala le hudomušno naivno nagajivko. Blažev dr. Podboj je bil malo prepričevalen filozof novih ljubezenskih nazorov. Gnidovec le bil pa res simpatičen in resničen cinik dr. Lubin. Inirigantsko Strlovko je Gorjupova igrala zelo dobro, čeprav je bila mestoma prejokava. V splošnem je predstava nad vse dobro izpadla in bila igrana v neki za dilentante presenetljivi skladnosti. Publika, ki je napolnila gledališče do zadnjega kotička, ni štedila z aplavzom. Večina žal ni doživela in razumela težkih duševnih konfliktov drame v celoti. M. Zadnek. Jean de la Hvre: 25 500 Roman. —- To je Sena med Ville Neuve-Seatft George in Ville Neuve-le-Roi. Aeroplani so usmerili polet nad ka-ikriizSrano reko. Čez tri minute so le-tjafei zagledali v žarkih vzhajajočega sSfeca Pariz. kabko si mislimo, kako so se naslajal! 3b pogledu na znamenito mesto. Totta razočaranje je bilo veliko. Mesto se |e pričenjalo z gosto mrežo nizkih S«fe>S s terasami namesto streh. Ulice so se križale v pravokotnikih. bile sap široke, ravne m brez najmanjšega drevesa. Videle so se samo zelene terase hiš. Ta kraj je služil najbrž Pari-^nom za oddih ob vročih poletnih dfievjn. Tam, kjer so bi-le nekoč utrdbe, se je razprostiral zdaj šMrok bul var, za katerim se je pričenjal pravi Pariz. Na obeh straneh so se dvigati visoki nasipi, polni železniških tirov, po katerih so drveli na vse strani vlaki. Eni so se ustavljali na manJSh postajah, drugi so pa drveli z neveifetoo brzino dn$e. Povsod se je prebujalo življenje. Na I severovzhodu, nad kanalom, ki je vodil ! očividno tam, kjer je tekla nekoč Mar-na, je bilo nebroj tovarniških dimnikov, iz katerih se je valil črni dim. Od vseh | strani so se dvigali nad mesto aeropla- j ni. Spočetka so startali samo manjši s i teras predmestnih hiš, kmalu so se pa pojavili tudi večji. — Omnibusi, — je menil d'Albaniac. Malo da niso trčili ob ogromen Štki-krilni zračni omnibus, v katerem je sedelo več potnikov. Zdaj so leteli nad mestom samim. — Katedrala Notre Dame! — je vzkliknila Leticija. Glej, ohranila se je! — Ves otok se je ohranil v prejšnji obliki, — je delal d' Al arriac. Leteli so naglo, vendar so pa opažih, da sta se ohranili na otoku sredi predrugačenega Pariza, kjer so imele hiše najmanj dvejset nadstropij starinski stavbi cerkve Notre Dame in dvorca pravosodja. Tisoči aeroplanov so rezaH zrak nad Parizom. Ob tako zgodnji jutranji uri je bil zračni promet izredno živahen. D' Albaniac je namignil Faultonu. — Spustiti se moramo! Zagledal je pred seboj na veliki beli terasi a črn trni črkami označeno bese- — Mariborski gledališki abonenti, ki ie niso H^ifffl svojih «fir—■■*<% se naprošajo, da jih dvignejo najdalje do 4. oktobra pri gledališki blagajni. V oktobru zapade že drugi obrok abonma, pa se naprošajo gg. abonenti, da poravnajo eventualne zaostanke, ker gledališče nujno rabi denarna sredstva za tekoče izdatke. — Sprejemajo se še novi abonenti. Sport Nogometno prvenstvo v Ljubljani Ilirija — Primorje 4 : 0 (2 : 0). lllrtja: Miklavčič, Pleš, Vetovšek — La* do, Dekleva, Volkar, Zupančič J., Šiška. Ci-rović, Oman, Doberlet. Primorje: Oman I., Svetic, Pečnik*Jug, Vindiš, Pi5ek*Privšek, Erman, Čebohin, Ur* ftč, KariS. Včerajšnja prvenstvena tekma med Ilirijo in Primorjem je končala z zmago Ili* rije, pri kateri pa je treba vpoštevati, da je bila izvojevana proti znatno oslabljene* mu Primorju. Ker imajo trije igralci Pri* morja (Slamič, Jančigaj in Ca mernik) za* brano igre, je umevno, da je moralo m o* štvo kapitulirati Ce bi bilo Primorje kom* pletno, bi dobila tekma pač drugo lice in bila tudi zanimivejša m lepša. Zato bi bil podsavez morda vendarle bolje storil, ako bi tekmo preložil. Ilirija je bila v vseh ozirih boljše in kompaktnejše moštvo, dasi zlasti njen na* pad ni predvedel najboljše igre. Hrbtenica moštva je bila obramba. Dvojica Fleš*Ve* revšek je sijajno razdirala, čistila in pari« rala ter vratarju MiklavffiČu skoraj prihra* nila vsako delo. Med krilci je dominiral Lado, s Plešem je imel slabe momente v drugem polčasu, dočim je Volkar igral pre* cej diletantovsko. Napad je imel dobrega vodjo v Ciroviću, ki se je silno trudil, da uvede sistem v igro, ni pa našel pravega razumevanja pri svojih partnerjih. Oman, v prvem polčasu dober, je v drugem radi blesure precej popustil. Doberlet, Šiška in Janez so igrali precej «odrauf und dran». Tudi Primorje je imelo boljši del m o* 5tva v obrambi, kjer je zlasli PeSrdk igral odlično vlogo. Med krilci se je vrlo dobro uveljavil vidniš, a čvrsto mu je sekundiral Jug, ki je opasnega Doberleta lepo pokri* val. Pišek se je zdel brez rutine. V na* padu sta ugajala Čebohin in homo novus — levo krik) Kariš, medtem, ko sta Erman in Uršič zatajila. Tekma sama je bila precej ostra, tipič* no prvenstvena, vendar brez vsakega tež* jega incidenta. Igrali so obojestransko pre* cej nervozno, brez sistema, in skušali do« seči efekt brez vsakih, olepšav, povsem eno* stavno. Prvi polčas sta se bili moštvi ako* raj enakovredni, v drugem pa je litri j a močno prevladovala. Potek fgre: V 8. min. kot proti Primor* ju, v 16. kot proti Iliriji, v 28. min. zagreši Pečnik hands, enajstmetrovko pretvori Do« berlet v prvi gol za Ilirijo. V 35. kot proti Iliriji. V 41. prosti strel proti Primorju. Razanten strel Šiške obsedi v mreži. Pol? čas 2 : 0 v korist Ilirije. V drugem pol* času v 9. minuti kot proti Primorju, nato v 12. in 13. dva proti IKriji. V 17. zviša Doberlet po krasnem pasu Omana z bom* bo na 3 : 0 in v 22. zapelje Cirović solo 4. gol. Kljub neprestanim napadom Ilirije ostane rezultat neizpremenjen. Primorje sicer doseže kasneje en gol, ki ga pa sod« nik ne pripozna. Sodnik g. Kramaršič je imel igro precej v rokah in je sodil ob« jektivno. Jadran — Hermes 3 : 2 (2 : 0). V predtekmi je Jadran odpravil Šiskar* je s 3 : 2in si tako pridobil dve dragoceni točki. Jadranova zmaga odgovarja poteku igre. Prvi polčas je imel mnogo več od igre in je prišel v vodstvo z 2 : 0 ter ka* sneje celo s 3 : 0. Hermes se je znašel šele proti koncu, ko se je zdelo, da je njegova usoda že zapečatena. Tekom dveh minut je zabil dva efektna gola in si tako popra* vil rezultat, točk pa ni mogel rešiti, ker je bila njegova ofenziva prepozna. Sodil je dobro g. Betetto. Slovan — Slavija 7 : 2 (3 : 0) Slovan je odpravil Slavijo s precej visokim rezultatom, dasi sta si bila nasprotni* ka v polju zlasti v prvem polčasu enako* vredna. V drugem polčasu se je Slavij i po* znala precejšnja utrujenost in morala je kloniti pred dobro dasponirano enajstorico Slovan. Krivdo na nekoliko previsokem porazu pa nosi vratar, ki je bil izven far* me. Sodila sta dobro gg. Smole in Setina, vsak v eni polovici. Stanje prvenstva je nastopno: Ilirija 4 točke (goli 10 : 1); Slovan 4 točke (3 tekme, goK 13 : 4); Jadran 4 točke (3 tekme, goli 8 : 9), Primorje 1 točka (2 tekmi, goK 4: 4); Hermes 0 točk (2 tekme, goli 4 : 6); Sla* vija 0 točk (2 tekme (goli 3 : 13). do, ki je morala pomeniti na evropskem jeziku »hotel«. Hotel je stal na bregu Sene tam, kjer je bilo nekoč gledališče Chatelet. Aeroplana št. 15 m 16 sta se spustila na teraso. Neka nevidna sila ju je potegnila takoj v sredino terase in ustavila sta se na plošci iz blesteče kovine. Plošča se je^kar sama od sebe spustila doK in potegnila za seboj oba aeroplana z letalci. Avtomatična naprava se je ustavila čez pet sekund in zopet je nevidna sila dvignila letalca s plošče, ki se je vrnila na svoje prešnje mesto. Presenečeni letalci so začuli osoren gla: — Koliko sob izvolite? D'Albamiac, Leticija, Fortcius in Fauhon so dovolj obvladali evropski jezik, da so razumeli vprašanje. Toda kako odgovoriti? Bili so v veliki dvorani, kjer je stalo ob stenah kakih deset aeropJanov različne velikosti in oblike. Z desne in leve so bila vrata s črkami MU m MUJ. Toda nikjer ni bilo žive duše. — Štiri sosedne! čez pol minute je nevidni glas odgovoril : — Petnajsto nadstropje, skupina 10, sobe 101. 102. 103 in 104... Tekme rezerv. Uirja : Primorje 7:0. Lepa igra rezer* v« Ilirije. Hermes — Jadran 3 : 2; Slovan Savija 2:2. Drug. razred: Reka — Natakar 16 : 0. Druge nogometne tekme. NOVO MESTO: Panonija (Ljubljana) — Elan 8 : 3. Lepa zmaga Panonije. ZAGREB: Prvenstvo: Hašk — Derby 2 : 1, Voktorija — Concotdui 3 : 2 (1 : 2), Croatia — Željezničar 1 : 1. BEOGRAD: Jedinstvo — So k o 4 : 2; Jugoslavija — ĐUSK 8 : 2. SPLIT: Hajduk : Angleški mornarji 5:0. Semifinale za evropski pokal. Dunaj: Rapid — Slavija 2 : 1 ( : 1). Nezaslužen poraz Slav i je, ki je bila mnogo boljša. — 30.000 gledalcev. — PRAGA Hungaria — Sparta 0 : 0. Slavija in Hungaria sta izlo* ceni od nadaljnega tekmovanja. Hungaria je diskvalificirana, ker je nastopila s Kal* manom. V finale prideta Rapid m Sparta DUNAJ: Prvenstvo: Admira — Austria 6 : 0! Sportklub — BAC 4 : 1. FAC — Hakoah 2 : 0, WAC — Simmermg 3:1. BUDIMPEŠTA: FTC — Ujpcst 1 : 0. Sabaria — Vasas 5 : 2, Atila — Nemzeti 4 : 1. Kolesarska dirka za državno prvenstvo Koturaški Savez 9HS ie priredil v nedeljo, dne 2. okt. t. 1. dirko za državno prvenstvo na progi Zagreb - Samobor - Novo mesto - Metlika - Karlovce - Zagreb (190 km). Dirke se je udeležilo šest Slovencev in šest Hrvatov. Dirkači so dospeli na cilj v naslednjem redu: Kranjc (Orao), Banck (Motokoturaški), Zanoškar (Primorje), Tru-ban (Orao), Šolar (Ilirija) in Kosmatin (Primorje). Po točkah, doseženih po petkratnem pred tekmovanju si je priboril prvenstvo države Banek. drugi je Kosmatin, tretji Kranjc Kosmatin je imel defekt, kar ga je zelo oviralo. Šolar se dveh predtekmovanj ni udeležil. Dirkama proga po hrvatskem ozemlju je bila do skrajnosti slaba, na cilju se je zbralo za zagrebške razmere malo občmstva. Točne j še poročilo še objavimo. * Službeno iz LUP. Danes ob 20. uri seja upravnega odbora v kavarni Evropi. Izpred sodišča NALEZEL SE GA JE. Junija meseca je popival veseli Jožek s svojim tovarišem Lojzetom po Škof j i Loki. Oba fanta sta bila veselo razpoložena, vri* skala sta in pela ter pozabila, da je odbila ura že dve. Na trgu so se odpirala okna, v mežikanju cestnih svetiljk so se ozirali na cesto zaspani obrazi, nekdo je robato zaklel in zahteval mir. — Kaj bi nocoj mirovali, ko je tako le* Sa noč, da jo je kar škoda, se je oglasil ožek in znova zavriskal. — Kaj vriskata in razgrajata, je zakričal tedaj občinski stražnik ter zahteval, naj dasta mir. — O, malo vriskanja ne bo nikomur škodilo, je ugovarjal Lojzek in zopet za* vriskal, da je šlo skozi ušesa. — Ljudje spe, a vidva jih dramita, mol* črta, sicer vaju bom zaprl. Jožek je bil ves čas tiho, stražnik ni vedel, da je on prvi zavriskal. Lojzek je pa sitnaril in sitnaril, malo zaklel ter znova z veselim vriskom pokazal svojo korajžo. Stražnik je odvedel Lojzeta v občinski zapor. Jožek je ostal sam na cesti. Milo se mu je storilo, ko se je spomnil, da je njegov ljubljeni tovariš zaprt, dočim on svobodno hodi okoli. Rešim ga, si je dejal. Šel je na stražnico, stopil k oknu in poklical Lojzeta. Fant se mu je odzval. Jožek je sunil z roko y okno, šipa se je ubila. Potem je lezel na drugo stran, razbil ključavnico in zmago* slavno prikorakal k svojemu tovarišu. — Vidiš, tako*le sem te rešil zapora, zdaj sem jaz tebe izpustil, a jutri bom pa sam prišel notri, je dejal Jožek in žalostno pogledal svojega tovariša. Odšla sta v noč in kmalu pozabila na svoje skrbi in težave. Ko je ležal Jožek zjutraj v postelji in se jezil nad svojim mačkom, so se naenkrat odprla vTata in pred njim se je pojavii stražnik. — Jožek, polomil si ga, ti si snoči raz* bil okno in polomil ključavnico, zdaj te moram naznaniti. Jožek je napenjal možgane, a ničesar se ni mogel spomniti, videl je pred seboj sa* mo celo vrsto litrov, ki sta jih z Lojzetom izpraznila, a občinska ječa se ni hotela po* javiti v njegovem spominu. — Preveč sem bil pijan, ničesar ne vem, je dejal stražniku. Jožek se je moral zagovarjati pred de* želnim sodiščem. Dokazal je, da je izpil to* Kko vk>^ da je utonil v tem vinu »e nje« gov spomin. Ker so bili sodniki prepričani, da je bil Jožek res pošteno nadelan, so ga oprostili. £Betež ezmea KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 3. oktobra 1927; ka toličani: Kordif; pravoslavni: 20. septembra. Evstahije. Jutri: Torek 4. okobra 1927; katoličan* Fran; pravoslavni: 21. septembra, Korrl-u DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Sporočilo na Mars. Kino (bor: Princ črnih gora. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc. Rimska cesta; Le^ -Resljeva cesta. * Solnce Laide danes ob 17.39. vzide jutri ob 6.00 in zaide" ob 17.37. ZA NASE NAROČNIKE. Dane> so na vrsti naročniki ?erij H in I. Pevsko društvo ^Ljubljanski Zvorv>. V ponedeljek (3. t. m.) zvečer važna skupna vaja. Vse in vsi! — Tajnik. Ženam, sedanjim in bodočim Katarina Minota, žena Petruchijevs govori ženam: Fej, fej! Razgubaj to mrkotno čelo, ne streljaj jeznih blUkov iz oči na svojega gospoda, kralja, vodca: srdita ženska je kot vzburkan vir — motan in blaten, gost, brez vse lepote; dokler je tak, živ krst. še tako žejen, ne bo iz njega srebnil kapljice. Tvoj mož je tvoj gospod, rednik, hranitelj, glava in tvoj glavar: zate skrbi, o za žitek tvoj telo posveča delu napornemu na suhem in na morju, ponoči v vihrah bdi, podnevi v mrazu, ko ti doma na gorkem varno spiš, m noče drugeg-a iz tvojih rok — samo ljubezen, lep pogled in služnost — premalo plače za tak velik dolg. Za ženske me je sram za njih brezum: z bojem groze. — mar bi za mir klečale! Žele si vlade, vodstva in moči, — mar bi ljubile, slušalo, služile! Zakaj nam je telo šibko in nežno, nezmožno za težave in trud sveta, če ne, da nežna duša in mil značaj nam z lepo vnanjostjo se strinja naj? Moj duh jc bil zakrknjen kakor vajin, zdaj vem, da naša kopja so Ie bilke, vsa moč slabost, ženska slabost je sama. Krotimo se, saj smo tako uboge, dlani pokladajmo možem pod noge: v znak moje vdanosti je moja dlan pripravljena, če sprejme jo voljan. Iz Otona Zupančiča najnovejšega. 10. p?v vc-da Shakespearovih dram: veseloigre rka* ko jo je ukrotil*, ki se za otvoritev sezone uprizori v prof. O. Šestovi inscenaciji dne 8 t. m. Soka — Novo sokolsko društvo je bilo ustanovljeno v Bihaču, župa Banjaluka. — Sokolski dom v Tuzli. V Tuzli obstoji sokolsko društvo, ki je eno najstarejših in najagilnejših v Bosni. Njegova ustanovitelja sta bila med drugimi znana sokolska delavca br. dr. Risto Jereuiić in br. Stevan Žakula. Društveni razvoi ie mnogo ovira!'.' dejstvo, da društvo še nima svojega donrt. Zdaj se je osnoval odbor, ki se resno bavi z mislijo, da postavi društvu čimprej lep sokolski dom. Pobirajo se že prispevki in med prvimi, ki so prispevali za dom ie bil trgovec brat Mirko Staičič s prispevkom 10.000 Din. so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše. Letalci so se spogledali. Sneli so maske m se zasmejali. Celo Fatilton ni mogel zadržati smeha. — Dragi prijatelji, — je spregovoril d' Albaniac v francoščini 20. stoletja, — pomnite dobro, da se ne smemo nobeni stvari čuditi. Česar pa ne vemo, bo treba uganiti, sicer bodo novi ljudje mislili, da smo pa-dli z lune, kar utegne imeti za nas neprijetne posledice. Pustimo tu oba aeroplana in poiščimo lift, da se spustimo v petnajsto nadstropje. Stopili so iz aeroplanov na blesteč siv hodnik iz nekega čudnega cementa. — Postavimo aeroplana v tale kot. V kotu so bile pritrjene na steni tanke verige s kiručavn?carrri. Propeler vsakega aeroplana je bilo treba oviti z verigo in prikleniti. Ko so priklenili aeroplane, sta spravila d* Albaniac in Faulton ključe v žep, Fortcius in Leticija sta pa vzela iz aeroplanov dva velika zavoja in vsi štirje so šli iskat lift. Vrata MU so vodila na glavni hodnik. Od stropa je visela kovmasta plošča z nat>isom: ^Dvajseto nadstropje. Skupini 40 in 50. Sobe 200—300.» — Ne, zmotili smo se. Odšli so k vratom MUI, za katerimi je stala čudna kletka iz vitejca. z alaiotr okrašenega železu. Na kletki je bM napis: Lift. Komaj so stopili nanj, so se vratca avtomatično zaprla. Na steni lifta je bilo več svetlih gumbov, pod njimi pa številke. D* Albaniac je pritisnil na št. 15. Kakor bi trenil z očesom, se je začel lift z neverjetno brzino pogrezati. Predno so se letalci prav zavedli, se je Hft ustavil in vratca so se odprla. Poseben avtomat v obliki masivne preproge jih je prenesel k skupini 10, od tod pa drugi avtomat mimo numeriranih sob. Pred vrati 101 so stopili z avtomata in čakali, da se vrata sama odpro. Toda vrata se niso hotela odpreti. Nikjer ni bilo videti ključavnice. D* Albaniac je kmalu našel gumb in pritisnil nanj. Vrata so se tiho odprla in letalci so vstopili. Fortcius je našel notranji gumb in zaprl vrata. Pod gumbom fe je pojavil napis: zaprto. Letalci so se prestrašeno spogledali. — Zdaj smo torej doma, — je dejal d' Arbaniac smeje. Stene so bile belo lakirane. Sredi sobe je stala miza. ob stenah pa postelja« naslanjač m štirje stoli iz bele, ara-raaiiiu podobne kovine LJUBLJANA NUDI KRASNA OBLAČILA A NAJLEPŠE IZBEREJO NASE DAME, KAR PRIZNAVA DANES ŽE VSAKDO PRI TVRDKI FRAN LUKIČ, STRITARJEVA ULICA V CENAH NAJNIŽJI — V LEPOTI IN FINEM BLAGU NA VIŠKU! Dnevne vesti. Va LjubijanU dne 3. oktobra 1927. — Odliko\anje češkoslovaških častnikov. Kralj Aleksander je odlikoval z redom sv. Save III. stopnje poveljnika avtomobilske Čete v Pragi podkovnika Karla Černvja in sekcijskega šefa v ministrstvu narodne obrambe podpolkovnika Otakarja Holyja. — Iz ministrstev. Prosvetni minister dr. Kosta Kumanudi, ki je zastopal zunanjega ministra v Ženevi povodom zasedanja Društva narodov, se je vrnil v Beograd z vsemi člani naše delegacije. Minister dr. Ku-manudi je prevzel prosvetni resor od svojega prednika in sprejel oddelne načelnike ministrstva. — Iz državne službe. Premeščen je šumarski nad inženjer in šef šumske uprave Franc Miklavčič iz Bleda v Kranjsko goro; v višjo skupino so pomaknjeni: rečna mojstra pri s reškem hidrotehnicnem oddelku v Mariboru Ljudevit Jureš in Jožef Pleteršek ter rečni mojster pri sreskem hidrotehnicnem oddelku v Ptuju Franc Runovec; za admini-tsrativnega uradnika pri oblastnem hidrotehnicnem oddelku v Sarajevu je imenovan stalni pripravnik Slavko Debeljak; upokojo-na sta arhivski uradnik pri vel. županu ljubljanske oblasti Franc Kristan in arhiv, uradnik pri sreskem poglavarstvu v Kamniku Leopold Seljak. — Iz sodne &>kižbe. Vpokojena sta pis. oiicijal pri okraj, sodišču v Ptuju Gregor Rožič in kanclist pri okrožnem sodišču v Celju Karol Novak. — V naše državljanstvo sta sprejeta ruska emigranta dr. Nikolaj Preabražeaskj kontraktualni lektor ruskega jezika na ljubljanski univerzi in uradnik ljubljanskega velesejma Ivan Rihter. — Redukcija carinarnic v Slovenji. Kakor smo že poročali, je finančno ministrstvo ukinilo več carinarnic in carinskih oddelkov, med njimi glavni carinarnici v Boh. Bistrici in Murski Soboti, sporedno carinarnico v Tržiču ter carinska oddelka pri Sv. Ani in na Jezerskem. Posli carinarnice v Boh. Bistrici preidejo na carinarnico na Jesenicah, onih carinskih oddelkov pri Sv. Ani in na Jezerskem na carinarnico v Ljubljani. Ukinjena je tudi carinarnica v Dolnji Lendavi, čije posli preidejo na carinarnico v Kotoribi. — Vprašanje odprave medicinskih fakultet. Nedeljska beogradska »Pravda« omenja, da se v prvi polovici tega meseca vrši v prosvetnem ministrstvu pod predsedstvom prosvetnenga ministra dr. Koste Kumanu-dija posebna konferenca univerzitetnih profesorjev, ki bo razpravljala o odpravi po-samnih fakultet na naših univerzah, zlasti medicinskih. — Veterinarsko bakteriološki zavod y Ljubljani. V poljedeljskem ministrstvu je izdelan pravilnik o organizaciji in delovanju državnega veterinarsko bakteriološkega zavoda v Ljubljani. Poljedelski minister je ta pravilnik podpisal. Pravilnik je že stopil v veljavo. v — Uredba hifirijon-ko službe. Minister za narodno zdravje je poipfea? posebno uredbo o organizaciji Vgijevske službe v naši drža-Uredl* 'ma zakonsko viol Uredba je bila že objavljena ter je stopila v veljavo. — Blejski most čez Savo. Ministrstvo za javna dela je odredilo, da se prične še to jesen z gradnjo novega betonskega mostu čez Savo pri Lescah. Kakor znano, je lanska jesenska katastrofalna povodenj odnesla tedanji leseni most, namesto katerega so pozneje napravili provizorični most. Za gradnjo mostu prispeva država 1,240.000 Din. K gradbenim stroškpm bosta prispevala tudi pristojna krajna cestna odboru na Bledu in Radovljici. — Najemniki za podaljšanje stanovanjskega zakona. Včeraj se je vršil v Celju javen shod društva stanovanjskih najemnikov za Slovenijo podružnica Celje. Na shodu je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo najemniki podaljšanje stanovanskega zakona vsaj do L 1930. Do takrat pa morata država in občina zgraditi potrebno število »dravih in cenenih stanovanj. Mada naj tako znatno podpre gradnjo hiš z malimi stanovanji. Stanarina naj bi se v bodoče odmerila dohodkom primerno. S 1. novembrom mt? bi se izvedla revizija stanovanj, ki bi se na novo razdelila po številu družinskih članov. Vsi spori naj bi prišli pred redna sodišča. — Slovensko kulturno in prosvetno društvo v Beogradu. Slovenski delavci, delavke in uradniki v Beogradu so ustanovili kulturno in prosvetno društvo >Cankarc z namenom, da vpostavijo med tamkasnjim de Javskim življem zvezo in razvijejo potrebno družabno življenje. Pod okriljem tega društva bodo prirejali sestanke, predavanja, družabne večere koncerte in zabave ter gojili petje, glasbo in dramatiko. Društvo bo imelo tudi svojo čitalnico in knjižnico. Ker je društvo šele v razvoju, prosi vsestranske podpore, zlasti potrebuje stare, že prečitane knjige za svojo knjižnico. Prepričani smo, da bodo naša kulturna in prosvetna društva to prošnjo upoštevala. — Višja pedagoška šola t Beogradu. Prosvetni minister bo imenoval te dni rektorja vifje pedagoške Sole v Beogradu. Od prosvetnega sveta je ministru že predložen zadevni predlog. Za prvi letnik višje pedagoške šole se je prijavilo izredno pičlo število slušateljev tako, da bo letnik najbrž ukinjen odnosno se ne bodo vršila predavanja. Vzrok pičle prijave tiči v tem, da se morajo slušatelji na lastne stroške vzdrževati in da jim je sploh po novem finančnem zakonu ukinjena vsaka mesečna plača, ki jim je pristojala kot učiteljem. — Ukrajinsko društvo >Prosreta< v Beogradu se je preselilo s 1. oktobrom iz Carigradske ulice 34. v Njeguševo ulico Št. 59. — Gradbena direkcija opozarja vse interesente na I. ofertno licitacijo za izvršitev dolnjega ustroja železnega mostu preko reke Neretve v Caplini, ki se vrti dne Si. oktobra 1927 ob 10. uri pri Gradbeni direkciji v Sarajevu. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasa na uradni deski Gradbene direkcije v Ljubljani, Turjaški trg 1, I. — Podporno društvo slepili, Ljubljana, Wolfova ulica 12. Na mesto venca na krsto blagopokojne prijateljice ge. Fani Zemme daruje ga. Roza Janda-Galle 100 Din; red-bina Iv. Bonača namesto venca na krsto pok. ravnatelj, ge. Fani Zemme 100 Din. Neimenovana 30 Din, neimenovana 20 Din. Plemenitim darovalcem najiskrenejša hvala. — Odbor. — Velika skupščina «Dmžbe sv. Cirila In Met oda » se vrši v Mariboru dne 9. oktobra t. 1. Vsem udeležencem velike skupščine je dovoljena polovična vožnja i. s. od 8. do zaključno 11. oktobra. Na vstopni postaji se kupi celo vozno karto, na katero je zahtevati mokri žig. S potrdilom o udeležbi velike skupščine, ki se dobi pri zborovanju, velja ista vozna karta tudi za nazaj. Vabimo k mnogobrojni udeležbi. 112/n OBLAČILA t* I. Maček Ljubljana, Aleksandrova 12 ao najboljša in najcenejša. Iz Ljubljane —lj Smrt odličnega ljubljanskega obrtnika. V nedeljo ponoči je umrl po daljši bolezni brivski mojster g. Oton Fettich-Frank-heim v starosti 68 let. Pokojnik je bil oče odvetnika dr. Otona Fettich - Frankheima in inž. Viktorja, obratovodje pri mežiškem rudniku. Bil je v ljubljanskih meščanskih krogih splošno priljubljen kot soliden obrtnik. Svoj brivski salon v šelenburgovi ulici je otvoril pred 30 leti. Bil je zelo mirnega in lojalnega značaia. Pogreb pokojnika se vrši danes ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti na Rebri št 7 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomin! Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! —lj Podržavljenje mestne ženske realne gimnazije odklonjeno. Ministrstvo prosvete je dne 11. t. m. odklonilo prošnjo ljubljanske občine za podržavljenje mestne ženske realne gimnazije, češ da bi podržavljenje pomenilo nastanek nove državne gimnazije, število popolnih gimnazij v državi pa je po členu 138 finančnega zakona za 1. 1927-28 določeno z 80 Zopet se je pokazala ljubezen radikalno-klerikalne vlade v Beogradu za našo Ljubljano! Živela dr. Gosar in dr. Korošec! — lj Red Belega orla je izgubil na dan konjskih dirk odnosno razstave plemenskih konj načelnik konjiškega oddelka dravske divizijske oblasti g. podpolkovnik Radivo-jevič in sicer najbrž v bližini kavarne ^Ev-ropac ali pa na sejmišču. Pošten najditelj naj izroči odlikovanje proti primerni nagradi v uredništvu > Slovenskega Naroda^r. —lj Novo portugalko in novi jeruzale-mec in vsaki dan specialitete cd divjačine in druge izbrane iestvinc nudi kavarna in gostilna Leon Pogačnik. Kolodvorska ut. 29. 729/u —lj Zopet tatvina koles. Lastniku reklamnega podjetja Alojziju Mateliču je včeraj ob 11. dopoldne odpeljal neznan tat iz veže hiše št. 3 v Dvofakovi ulici črnople-skano, 1000 Din vredno žensko kolo znamke «Jogo». O polnoči pa je neznan kolesarski tat odpeljal izpred Jesihove gostilne na Rudniku mesarskemu pomočniku Ivanu Čeponu 1000 Din vredno kolo. Tatova koles sta izginila brez sledu. —lj Razstava in zaloga pletilnih strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju._ Ljubljana, Židovska ulica 5. Fr. Kos. 104-L —lj Zgodba veselega Celjana in mične Mariborčanke. Celjan Štefan, po poklicu baje privatni uradnik, je zapustil svojo legitimno ženo ter začel živeti na koruzi z Mariborčanko Filomeno.. V Mariboru sta mesec dni veselo živela v neki gostllmi kar na kredo. Štefan je napravil dolg na hrani in Pijači 1300 Din ter si nabavil na kredit tudi šivalni stroj »Singer« v vredosti 5000 Din. Stroj je prodal. Ko so postala obema v Mariboru tla prevroča, sta se preselila v Ljubljano, kjer sta po raznih gostilnah in hotelih brezskrbno živela. Policijski .kontrolni organ ju je v nedeljo zjutraj zalotil v nekem hotelu ter ju povabil na policijo. Radi goljufije so ju izročili sodišču. —lj Aretacija tatice na Vodnikovem tr- *u. Na Vodnikovem trgu je bila v soboto 1. t. m. opoldne prijeta 16-letna Marija Piloni, doma iz Zg. Kašlja pri D. M. v Polju. Filoni je pred dnevi vlomila v hišo posest-nice Jerice Frbežnik v Zg. Kašlju ter ji odnesla razno obleko v vrednosti 1500 Din in 80 Din gotovine. Filoni je nekaj obleke zakopala doma v gnoj, v drugo se je oreo-Mekla ter od?!a v Ljubljano. Spotoma je z neko prijateljico veseljačila po gostilnah, dokler ni zapravila vsega denarja. Erbežni-kova je tatico na Vodnikovem trgu spoznala. Filonijeva se zagovarja, da sta jo k tatvini napeljala dva njena ljubčka. —lj Drobiž policijske kronike. Radi večjih deliktov ni bila včeraj aretirana nobena oseba, pač pa veseljak Tone radi pijanosti in nedostojnega vedenja. Prijavljeni so tudi trije ponočnjaki radi kaljenja nočnega miru. Kljub aJkohomi prepove*, je bilo včeraj opažati precej sumljivo sa ribajoče osebno-stL Ljudje so namreč popoldne v goatfh množicah xapuiča3j Ljubijano ter te krepcali po ofeottčanskih gostilo ah. Prijavljeni sta Triglav«. V njem boste našli idealne akademike, ki Vam bodo vedno kazali pravo, odkritosrčno pot in Vara dajali smernice za Vaše bodoče delovanje. Pod njenim okriljem boste razpravljali o vseh najaktualnejših vprašanjih, ki trkajo na vrata naše dobe ter zahtevajo primerne Tešitve. Gojili boste pravo družabnost, ki jo danes tako pogosto pogrešamo v javnem življenju. Akademski novinci! Jugosl. akad. društvo »Triglav« Vas vabi pod svoj krov, da postanete borci za jugoslovensnko napredno misel na zagrebški univerzi. Pojasnila o univerzitetnem študiju (inskripcija je podaljšana do 15. oktobra), akademskem življenju sploh ter vstopu v društvo se dobijo v tajništvu J. A. D. >Trigiav< v Zagrebu, Radnički dol št. 38. — Za J. A. D. »Triglavc v Zagrebu: Lado Jerše, agr. Gospodorstvo Naš izvoz v avgustu Zopet znatno nazadovanje. Generalna direkcija carin je objavila podatke o našem izvozu v avgustu. Iz teh podatkov je razvidno, da jo začel naš izvoz po neznatnem porastu v juliju v primeri z lanskim letom ponovno nazadovati. To nazadovanje ni tako občutno, kakor v pr* vem poletju, vendar pa predstavlja novo poslabšanje nade trgovinske bilance. V avgustu smo izvozili 306.686 ton raz* nega blaga v vrednosti 525,614.277 papir* natih ali 48,366.600 zlatin Din. V primeri z izvozom v avgustu lanskega leta je na* za do v al naš izvoz za 21.654 ton (6_55 %) in za 11.417.286 Din (1.98 %\ Zanimivo je tudi dejstvo, da je nazadovanje našega izvoza po teži večje nego po vrednosti. — Doslej je bilo navadno ravno nasprotno. 5 tem nazadovanjem se je ponovno povečala razlika med vrednostjo letošnjega in lan* skega izvoza. V prvih sedmih mesecih je znašala ta razlika 889,466.748 Din. Za toli* ko smo izvozili letos do konca julija manj kakor v istem razdobju lanskega leta. —-Koncem avgusta je narastel ta primanjkljaj na 210,884.034 Dra. Kljub temu se je pa razmerje med letošnjim in lanskim izvo* zom v splošnem nekoliko popravilo. V pr* vih sedmih mescih je nazadoval naš izvoz po teži za 15.27 %, po vrednosti pa za 20.43 9^, dočim znaša koncem 8. meseca tc nazadovanje po teži 14.39, po vrednosti pa 18.40%. Celokupni izvor je znašal v prvih oemih mescih letošnjega leta 2,820.176 ton v vred* nosti 4.020.458.312 Din proti 3,294.375 ton m 4.931.342.346 Din v istem času lanskega leta. V i ta'oz u v avgustu zavzema po vred* nosti pno mesto gradbeni les, ki smo ga izvozili za 66.7S4.2°8 Din. kar predstavlja 13 % celokupne vredViosti izvoza. Na dru* fiem mestu so jaica z 52,107.325 Din (nad 9.8 %). na tretjem živi prašiči z 48.395.920. na četrtem živa goveja živina z 41,256.080, na petem sveže sadje z 19.582.227. na še* stem sirovi baker t. 18.882.500. na sedmem pšenica z 17.670.845. na osmem sveže meso s 16,715.5°7 Din itd. —pi Podaljisnfe roka za valorizacijo. Dne 1. septembra t 1. je potekel rok za valorizacijo bilančnih vredViosti. Ker pa mnoga podjetta niso izkoristila zakona o \alorizaciji. bi bilo treba rok podaiišati. Centrala industrijskih korporacij v Beo* oradu je poslala trgovinskemu ministrstvu spomenico s proto jo, da se rok za valorira* cijo podaljša. Minister je izjavil, da se popolnoma strinja s tem predlogom m je na* prosil finančnega ministra, da to vprašanje prouči. —e Carinski dohodki. Od 10. do 20. septembra so znašali 59.S70.633 Din. Od tega odpade na carinarnico v Beogradu 14,637.117. v Zagrebu 13,798.038, v Novem Sadu 11,546.216. v Ljubljani 8,442.941. v Dubrovniku 5.392.181. v Skopi ju 2.843.716. v Splitu 3,210.424 Din. Od 1. aprila do 20. septembra so znašali carinski dohodki 7o4 milijonov 393.060 Din. V proračunu jc bilo določeno za ta čas 797.394.434 Din. —g Trgovinska pogajanja s Češkosiovo* ško. Po dolgem odlašanju je vlada skdniič sklenila pričeti sredi oktobra trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. Vlada sedaj še čaka. da bodo končana dopolnilna pogaja* rja z Madžarsko, potem se pa začno takoj pogajanja s Češkoslovaško. —g Vinska letina v Dalmaciji. V vuek dalmatinskih vinogradih je trgatev konča* na. Cene novega vina so še precej visoke, tako da do večjih kupčij z inozemstvom |Q ni prišlo, ker nam delajo konkurenco dru* ge države z nižjimi cenami. Pričakovati ie. da bodo cene novega vina nekoliko pad>e in da se razvije živahna trgovina z ino« zernstvom.. Po količini je letodnja trgatev približno taka. kakor lanska, po kakovosti pa mnogo boljša. Novice iz Splita Split, 30. septembra 1027. Tujski promet in ugledni tujci. V Split je prispel danes podcr.j-fiv-.dn.k dr. K. t Huuzanin, višji kasiCijski svetnik .n £>i<» verec g. dr. Furlan, član stola sciinu.rci v Xagrebu. Skupno ;e ».la.ies prijavilo «.\(>,e nastanjenje v Splitu 12S tujcev, med rjimi več Nemcev, AurJcžv in Francozov Svečan sprcj-STi ^n^Hike^a vu-nc&a brodovja. Danes točno ob 14. uri so MS pojavili ogromni angleški oklopniki v h]n zini lučkega lukobrana, na kar je odcU! i naša obalna baterija 21 stretov v pozdrav. Torpedni rušilci so sc usidrali v NVilsono* vem zalivu, dočim je ostala ogromna ladja «EagI» vsled svoje velikosti zunaj lukohrn« r.a. Ta morski velikan ima 1068 oseb po* sadke in prostora za 10 aeroplan >\ Ima popolnoma neobičajno obliko z ogromnim krovom, kjer leže razmontirani hidroplani. Ob 15. uri je posetil lučki poglavar poveljnika eskadre in izvršil običajne formalno« sti. nato pa je na5a pešadija z vojno godbo defilirala na obali. Angleži ostanejo v na^i luki 12 dni. Svrha prihoda je gostovanje njrhove mornarice v naši državi. V času njihovega bivanja se bodo vršili izleti v okolico, razni oficijelni sprejemi in poseti in je določen v to že poseben razpored svečanosti. Mestna organizacija Orjune je otvorila brezplačen šestmesečni tečaj. Porota. Pri okrožnem sodišču se vrše 7. novembra prve porotne obravnave. Na vrsto pride strašen umor žene pekarja Pc* rišiča po lastnem soprogu, za kar vlada veliko zanimanje. Smrtna obsodba pred šibenlško poroto. Danes je bil obsojen na smrt na večala Križan DražiČ, ki je lansko leto ubil svo* jega očeta s sedmimi streli Iz revolverja. Zadnje porote kažejo ponovno veliko slu* čajev rodbinskih tragedij, kojih vzrok je po večini alkohol in socijalna beda. Tifus. V našem mestu imamo štiri nove slučaje tifusa ki parattfusa. Pretekli teden je bilo 15 slučajev, vendar pa vsi lažjega slučaja. Umrl ni dosedai nihče. Suša na Braču. Vsled velike suše je bila na otoku Braču leto« slaba vinska le* trna. Tudi masline, oljka, je zelo slabo obrodila. Trgatev je vrgla komaj polovico lanskega pridelka. Brač je splošno znan po svojem močnem, črnem in trdem vinu, ki je znan po svoji trajnosti ter prikladnosti za križanje z drugimi vini. Ve* liko se ga izvozi vsako leto v Francijo, kjer ga rabijo za fabrikacijo umetnih vin. Potici Jaka racija ie vrgia snoči plen sedmih punčk, ki so jih poiovih na krivih potih. 2al, je med njimi tudi ena Slovet; ka. Nekaj jih gre na lečenje, nekaj pa *per šub«. Padec lg m globoko. V Makarski je padel deček Joto Bakota raz 18 m visoke skale kjer je bral neke vrste maline in si polomil noge, roke in rebra. Prepeljali so ga v tukajšno bomico in je le malo upanja, da okreva. Posvetovalnica za samomorilce V Ameriki je policija odkrila pisarno, ki je dajala klijentom nasvete, kako je treba izvršiti samomor, — Kako je pisarna postregla klijentom. V mestu Ohk) v Zexiinjenih državah c odkrila policija zaiiirnivo podjetje, eki Lew Corkrigfrt, mlad, iznajdljiv je otvori 1 posvetovalnico za sa-morrlce. Proti stoorimi odškodnini 5 larjev je dajala ta originalna pisarna Ksakemu samomorilnemu kandidatu do-re nasvete žn informacije, kako lahko ha j lažje in najhitreje zapusti ta grešni Svet. Dopisnik »Newyork Heralda« Gellar {je (posvetil posvetovalnico v času, ko je še nemoteno poslovala. Svoje vtise opisuje takole: — V čakalnici je sedelo kakili 10 klijentov. Bil sem presenečen, da niti najmanj niso bili podobni kandidatom smrti. Mislil sem, da zagledam izmučene obraze, nervozne poglede, otožne oči in sključene postave, skratka ljudi, ki stoje z eno nogo že v grobu. Namesto tega sem pa zagledal v čakalnici de-beluhastega gospoda, ki je žvečil gumo, dve razposajeni mladenki, ki sta se pogovarjali o svojih ljubavnih pustolovščinah, mladeniča, ki je študiral francoščino in neko starejšo damo, ki se je cratkočasila s križanko. Kdo bi verjel, ia so prišli po nasvete glede samomora? Lastnik posvetovalnice mi je pa x>zneje zatrjeval, da je večina samo-norinih kandidatov zelo dobro razpo-ožena in od ljudi, ki so že vnaprej porti in obupani, nima nobene koristi. Lastnik posvetovalnice je nas klical po številkah. Ko sem bil na vrsti jaz, rne je povabil v svoj kabinet, kjer mi je ponudil fino cigaro in me vprašal, zakaj sem sklenil prostovoljno umreti. Hotel sem igrati svojo vlogo do konca. Zato sem odgovoril, da se hočem ustreliti zaradi nesrečne ljubezni. — Vi ste danes četrti, ki hoče umreti zaradi nesrečne ljubezni, — je odgovoril. — No, dobro. Povejte mi, ste-li nervozni? — Niti najmanj. Dobro, Vidim, da imate krepko telesno konstrukcijo. Vaše kosti so močne, zlasti lobanja je prvovrstna. Revolverja vam tore ne morem svetovati. Ali imate dober želodec? Ali ste imeli kdaj morsko bolezen? — Nikoli. Moj želodec je popolnoma v redu. — Tedaj vam niti strupa ne svetujem. Morda želite, da bi vas po smrti položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico? — Nu, skoraj bi reksel, da imam to Eeljo. — Torej tudi skok pod vlak odpade. AJi čutite morda odpor proti smrti na /ešalih? fc — Ne, seveda pod pogojem, da bi ne pfoel predolgo. — Pojdite z. menoj! Odšla sva v druso sobo! — Poglejte, gospod Geller, tu je popolno navodilo, kako se mora človek obesiti, da lahko in zanesljivo umre. Kar izvolite sami pogledati, da-li ne bo tako smrt antipatična. Mnoge slike so prikazovale smrt obešencev. Na prvi sliki sem videl moža, ki si izbira vrv in pravi: »Dajte mi Gordonovo vrv, ta se ne bo pretrgala. Na drugi sliki je bilo videti, kako zabija samomorilec kavelj v steno in poskuša, če je dovolj trdno zabit. Tretja slika je kazala, kako je treba narediti zanko. Na Četrti sem videl, kako stopi samomorilni kandidat na pručico, kako si zadrgne zanko okrog vratu in zveze roke, da bi ne mogel zanke sneti, ako bi si v zadnjem hipu premislil. Na drugi steni so prikazovale slike samomorilce, ki si vzamejo življenje s pomočjo revolverja. Na slikah je bilo nazorno prikazano, kako je treba nabasati revolver, kako se revolver nastavi na sence ali vtakne cev v usta odnosno v uho in kako se sproži. — Ako bi se pa hoteli samo zastrupiti, mi je dejal lastnik posvetovalnice, — so vam tu na razpolago najboljši recepti strupov. Lahko vam tudi postrežem z izbornim strupom, seveda proti posebni nagradi. Nato mi je svetoval še več načinov zanesljive smrti ter me opozoril, da mi da lahko tudi navodilo, kako se lahko usmrtim z električnim tokom, ako se mi zdi ta način smrti simpatičnejši. Slednjič sem se za šalo odločil za smrt s pomočjo revolverja. Postrežljivi podjetnik mi je pojasnil, kako je treba ravnati z revolverjem, da se samomor posreči. Vprašal me je tudi. če želim kupiti revolver kar pri njem. Pokazal mi je svoje skladišče orožja. Imel je večinoma brovvninge. Kupil sem revolver in se poslovil. — Upam, — mi je dejal ob slovesu, — da se ne vrnete več v mojo pisarno. To bo najboljši dokaz, da je moje podjetje solidno, kajti navadno se klijenti k meni ne vračajo. Zobozdravnik i. m L Karali specialist za zobne In ustne bolezni se je preselil v Beograd, Dobrinjska ulica 12/11. nasproti Novega Dora. Smrt odličnega fiziologa V petek je umrl slavni fiziolog uni* verze v Levdenu prof. W. Einthoven. Njegovo ime je tesno združeno z na* predkom moderne medicine. Pokojni se je uveljavil zlasti na polju tako zva* ne živalske elektrike. V Nemčiji so se pojavili v novejšem času učenjaki, ki so trdili, da življenje pravzaprav ni nič drugega kakor elektrika. Zdaj vemo, da elektrika sicer spremlja življenje povsod, da pa sama ni podlaga življe; nja. Nauk o bioelektričnih tokih v te* oretičnem poznavanju življenja ni pri* nesel mnogo novega, pač pa je velike« ga pomena za praktično medicino. In tu se je uveljavil Einthovnov talent. L. 1901. je izdal Einthoven strokov* no francosko razpravo o novem galva* nometru. Pod tem skromnim naslovom se je skrival izum, s katerim je dal Einthoven fiziologom vsega sveta do* volj dela za štiri stoletja. Slo je za in» strument, ki beleži najmanjše električ* ne toke. S pomočjo novega galvano* metra je prišla znanost do važnega iz* uma, odnosno ugotovitve, da pošilja človeško srce pri vsakem utripu elek* trične toke, ki odgovarjajo izvestni fa* zi srčnega utripa. Isto velja za srce vseh sesalcev. Novi aparat so nazvali učenjaki «elektrokardiograf», to je in* strument za beleženje srčnih električnih tokov. Ta instrument igra sedaj na vseh modernih klinikah zelo važno vlo* go. Pokojni učenjak si je postavil s svojim izumom najlepši spomenik. — Vsak elektrokardiograf, ki jih je zdaj na svetu že na tisoče, je živa priča po* kojnikovej2a genija. Zopet smrtna obsodba na Češkoslovaškem Svoj čas smo obširno poročali o za* gonetni smrti Helene Vojtechovske, mirne, simpatične soproge 32 letnega bivšega veleposestnika Friderika Voj* techovskega. Helena je bila povsem zdrava in zato je njena nenavadna smrt po pravici vzbudila v Pragi sploš* no pozornost. Oblasti so začele takoj domnevati, da je njene smrti kriv njen mož. Šlo jc namreč za zavarovalnino v znesku 250.000 Kč, ki jih jc Vojtechov* ski nujno potreboval. Ker so vse ok-ols nosti pričale, da gre za zločin, je bila uvedena preiskava, ki je dognala, da ima Vojtechovski svojo ženo res na vesti. Državno pravdništvo je dvignilo proti njemu obtožbo in te dni se je vršila v Pragi porotna obravnava, pri kateri je bil Vojtechovski obsojen na smrt. Preiskava je dognala, da je obtože* nec nalil svoji soprogi v kavo ali kako drugo jed strihnina z namenom, da jo usmrti. Od septembra 1926. do začetka letošnjega leta je vodil obtoženec po* gajanja z zavarovalnico glede dveh za* varovalnih polic, glasečih se na 250.000 češkosl. kron. Z umorom svoje sopro* ge je hotel doseči izplačilo te za var o* valnine. S tem je zakrivil zločin urno* ra in poskušene goljufije. Na podlagi tega so porotniki potrdili tri glavna vprašanja in sodišče je izreklo smrtno obsodbo. Katastrofalen požar v Brnu V noči od petka na soboto je izbruhnil v Brnu v tekstilni tovarni Offermann, požar, ki je kmalu zajel vse glavne objekte velike tovarne. Predno so prihiteli gasilci, so se začeli udirati stropi. Alarmirana so bila vsa gasilna društva iz Brna in okolice, toda šele proti jutru se je posrečilo požar lokalizirati. Glavni objekt tekstilne tovarne je pogorel do tal. Tudi stranski objekti so močno trpeli. Več strojev je požar popolnoma uničil, ker se je vnelo olje in ker so nastale v strojnem oddelku eksplozije. Škoda znaša nad 5 milijonov Kč. Samomor nemškega Landruja V Essenu se je te dni v svoji celici obesil prosluli nemški zločinec Franc Ba-gesat. Mož je bil velik krvoločnež in je po pravici zaslužil ime »nemški Lan-dru«. Prijeli so ga pred dobrim mesecem, ko je brez sledu izginila služkinja Marija Koch. Kochovo so videli zadnjič v zločinčevi družbi. Policija je preiskala njegovo stanovanje in odkrila tri omare, ki so bile napolnjene z okrvavljenimi oblekami očividno umorjenih žrtev. Bagesat je cinično priznal, da je umoril trinajst žensk, njih trupla pa razkosal in zažgal. Zločine je torej izvršil na sličen način kot pariški Landru. Truplo nesrečne Kochove ie policija našla zavezano v vreči, ležalo je pod nekim mostom. Razprava proti morilcu bi se morala pričeti v najkrajšem času. strežnica je izpovedala, da se ne spo* minja, katera od treh žen je rodila de» čka. Sodnik je končno salomonsko raz-sodil, da ostane deček pri svoji do* zdevni materi, go. Samuelo in tretjo gospo Smithovo pa je potolažil in jima rekel, da bosta imeli tudi z deklicami dovolj veselja. Žrebanje loterije trgovske akadem je v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. Srečka Din 10. Dotutkov 885 o J 50 do 100.000 dinarjev. — Poskusite srećo Naročite tako srečke. it Težak problem Neki sodnik iz Clevclanda v Ame* riki je imel nedavno rešiti tako težak problem, kakor nekoč Salomon. Nedav* no so pripeljali v porodnišnico go. Sa* muelo Smith. Slučaj pa je nanesel, da sta istega dne prispeli v porodnišnico še dve ženi po imenu Smith. — Ime Smith je v Angliji in Ameriki zelo raz* širjeno. Iz nedavno izizšle angleške statistike, je razvidno, da je v Angliji 45.000 rodbin z imenom Smith No, in ko se je gospa Samuela zopet zavedla, so ji povedali da je povila čvrstega dečka. Toda čim je Smithova zapusti* la porodnišnico so ji namesto dečka izročili deklico. V bolnici so ji rekli, da je dečka rodila ena ostalih dveh dam Smith in da se je pripetila fatalna zamenjava. Sedaj je nastal med ženami spor ra» di dečka. Vse tri so Šle pred sodnika m zahtevale, naj jim izroči dečka. — Sodnik je bil v nemali zadregi. Pri po* rodu sam ni bil navzoč in edina priča Razpis ustanov trgovca Antona Kolenca Kuratorij ustanov trgovca Antona Ko-lenca v Celju razpisuje dijaške ustanove za visokošolce za zimski tečaj 1927—1928. Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru taki pridni potrebni prosilci, ki so s pokojnim Antonom oKlencem, veletržcem v Celju, v sorodu ali svaštvu, za njimi domačini iz sornjegrajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh, ne glede na spol. Za posamezne štipendije ni določena nobena vsota, temveč kuratorij določa po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavnične imovine višine posameznih nakloniitev in osebe štipendistov. Te ustanove so namenjene dijakom visokih šol, kakor univerze, tehnike, visokih trgovskih šol, umetniških akademij i. dr. ne glede na to, ali so v tuzemstvu ali v inozemstvu. Zadostno frankirane prošnje naj se vlo-že izključno pismeno na naslov: Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke predsedniku dr. Emestu Kalanu, odvetniku v Celju, do dne 20. oktobra 1927. Prošnjam ie priložiti zadnje spričevalo o izpitih, kolkovanih itd.; pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali svaštvo z zapustnikom ali na to, da so doma iz gornie-grajskega okraja tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list. rodbinski izkaz, potrdilo županstva ali župnika itd.) Tudi je treba v prošnji navesti, kako dolgo že prosilec študira na dotični šoli, na dotičnem zavodu in koliko časa bodo po vsej priliki trajale študije; nadalje je trena priložiti popis njegovih osebnih razmer ter jih posvedočiti z uradno listino (ubožnim spričevalom). Vpoštevajo se samo pismene prošnje. Osebna intervencija ie brezpogojno izključena. Za kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju. dr. Ernesr Kalan, 1. r., predsednik. Darujte za spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju! LL i da e tem potom na znan e vsem spoštovanim odjemalcem, da |e dne 29. septembra objavljen v „Slovencu', Ljubljana, oglas pod njenim Imenom, ki je bil uvršten brez njene vednosti. - Dotični oglas nikakor ne odgovarja istini, ker so srečke za IV. razred že vsem odjemalcem odposlane, ki so sedat žo v posesti Igralcev, 2 ' 0 HMtnt pogrebni m.uo V globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat, svak, stric in stari oče, gospod Oton Fettich-Frankheim frizerski mojster v nedeljo dne 2. t. m. ob 1. uri ponoči po dolgi težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul v 66. letu svojega življenja. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek 3. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti V Rebri št. 7 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. oktobra 1927. Marija, soproga; dr. Oton, advokat, Viktor, inženjer, sinova; Mlcl, Frici, Lina, Erna, Heda por. Matul, hčere; Karolina vdov. Lupsha, sestra in vsi ostali sorodniki Izdelovalnica perila —= Albina Bogataj — Gradišče 13, L nadstr. 2227 Izdeluje periio za dame in gospode ter posteljno perilo. Srajce za gospode po meri. Opreme za neveste in novorojenčke Svileni senčniki za električno razsvetljavo po naročilu. Konkurenčne cene Točna postrežba. 1 i za Vojvodino pr^vzemamo, potujemo z lastnim automobilom razpolagamo z garancijami. — Stojanćevlć Komp., PERLEZ - BANAT Miren zakonski par išče stanovanje dveh sob in ku» hinje v novi ali stari hiši. Plača za tri mesece vnaprej. — Po« nudbe pod cOktober/2196* na upravo «Slov. Naroda«. 2196 Mlad dečko, 25 let star, spreten, išče službo trgovskega sluge, skladiščnika ali kaj »ličnega. — Cen j. po* nudbe pod *Breza/2226» na upravo «Slov. Naroda*. Čedno dekle želi službo k otrokom ali kaj sličnega. — Poizve se pri g. Dežman, Ljubljana, Krakovski nasip 24. 2228 Krojaški vajenec se sprejme. — Oton Janko, Zi* dovska steza 1. 2229 Novi jezikovni tečaji ANGLEŠČINA, ŠPANŠČINA — Prof. dr. Pavel Breznik. — Pojasnila: sluga, gimnazija. Vrtača. 2222 Staro vino najboljših vrst, iz lastnih go* ric, liter Din 12.50 in 1430 — prodaja A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. 2217 Najstarejša slovenska pleskar* ška In ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana, Dunajska cesta 15 in Go* sposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne * Evropa*). Se priporoča. — Izvršite* toč* na, cene zmerne. 72/L Za dom! La iivitjit, krojače, čevljarje ita najbolj priporočljiv je le STOEVVER šivalni stroj Le ta Vam poleg Šivanja entU (obsiva). veze (stika), krpa pe. rilo in nogavice. Brez vsakega preminjanja plošč in drugo je stroj; v minuti pripravljen ali za vezenje in ravno tako hitre zopet za navadno šivanje. — Poleg vseh prednosti, ki jih za. •zema šivalni stroj STOEWER le tudi najcenejši. Ne zamudite ugodne prilike in oglejte si to izrednost pri Lod. Baraga, Ljubljane, Seienburgova 611. Brezplačen puuk v vezenju, ra. bi aparatov itd. — Ugodni plačilni pogoji. — l5letno ismstvo Pozor! Pozor! Siguren in velik zaslužek vam nudi prodaja državnih papirjev od vrednosti na odplačilo. Zaslužek zajamčen. Interesenti naj se pismeno obrnejo na Jugoslovensko Rudolf Mosse A. D. Beograd, Terazije 25 pod šifro Velika zarada . Za stavbe po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les vsako množino v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. Fran Šuštar« lesna industrija »n trgovina parna žaga 2 10 LJubljana, Dolenjska cesta iCrai. ang. parobrod, unija HDVflL MfllL LIHE za 3UŽII0 jBBjM j'azHI|0-Urasuay-Argentinio , tfubo-Chile-Pe intormaciie brezplačno pr< podzasiopniKu .JU5UANA Kolodvorska ulica štev 26 Urcjuic: Josip Zupančič, m Za »Narodno tiskamo*: Fran Jezeriek. — Za opravo in mseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani 72 3PY 19 5 71 80861989