spodarske ? obrtniške narodne Iehajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr« Ljubljani sredo septembra 1871 O b s e g : Liebigove misli o bolezni sviloprejk. Petroleum, zdravilo goveji živini, kedar jo napenja narsko šolo v Modlingu. Bivša parižka komuna in socijalizem. (Dal.) Stipendije za vrt-Poročilo o XXII. skupščini Matičinega odbora. Novićar. Dundar in drongar. (Kon.) Ka ali da, pa še kaj druzega. Mnogovrstne novice. Dopisi. Gospodarske stvari. stoma; tù se komaj nekoliko več skrbi za murbo kot Liebigove misli o bolezni sviloprejk. List' Slavni nemški kemikar Lie big piše Gosp za gozđno drevje. Tedaj je razloček med Japaneškim _ inezi odgo- jujejo jako skrbno murbo, ker v njej seima osnovati odgojevanjem murb in med našim ; Jap c je že leta 1867. pisal ; da snova, iz ktere se razvije telo živali, kakor tudi svila da bolezni sviloprejk iskati vmurbovemperj novejšem Času je zopet priobčil članek, s kterim y y v/Mjy e UUV/ y M J iLi XV tvi U uv lUíi f IJU iuiv Al Y Uli y 114 Vi i ima vzrok grozne Naši deželani (Evropejci) pa menijo, da je dovelj imajo dobro seme, in da murba daje dovelj perja Že leti bi bilo tedaj, da bi skrbeli tudi v naših pokrajinah hoče resnico tega dokazati. Ňikakor ne bomo kratili da bi odgojevali^drevesa, ktera bi izvrstno krmo dajala velicih zaslug tega kemikarja, toda zdi se nam pri- za memo, da pojasnimo to stvar Stvar je važna, tedaj bomo vse vestno našteli, kar loprejke. Z gnojenjem starih dreves se bode sicer malo popravilo, z mladimi drevesi se more začeti. (Dalje prihodnjič.) je Liebig pisal in potem bomo poskusili, njegovo idejo z dokazi spodbiti. On pravi, da je preiskaval murbovo da ima več gnjilca v sebi perje iz Turkeštana pravi nego perje naših murb, ter sklepa, da v Turkeštanu do sedaj še ni bilo te strašne bolezni sviloprejk Zivinozdravilske skušnje. * Petroleum (kameno olje) zdravilo go- Ko veji živini, kedar jo napenja. Nemški čas- je to objavil, bilo je člankov od vseh strani, in zopet niki iz Maldeuten-a na Pruskem naznanjajo, da že dve ~ .... jej.j nj p0gjnji0 nobeno govedo, ki se je paslo na de- je Liebig tako-le odgovorili „0 važnosti gnjilca v mur- — , JV, ť«0iV ««• bovem perji sem že pisal, in zarad tega so me mnogi teljnem strnišču in jo je potem napenjati začelo, če so mu eno žlico petroleum-a noter dali, akoravno jih padli, toda jaz nisem nikdar mislil, imenovati murbe y ) kakor tudi ne menim, da je jabelko bolno, je zbolelo sto in sto. Vsakemu živinčetu je hipoma od- bol ako ne donaša dostojno množino sadj da murba mora biti tako oskrblj Moj je le, jablana, od > mnenje kakor leglo, če so mu žlico tega olja brž noter vlili, je napenjati začelo, in niso čakali, da je bila živina že ko ga ktere zahtevamo obilo sadja, ako hočemo, kakor sod napeta. Zato ima ondi vsak "pastir, ki jaUlAliOlJ UU ÙIWV/ flttUt/VVUlUU VW1JU OMUjM J "«V7 "vydá more tako perje roditi, kakoršno je sposobno iz njega morejo sviloprejke izdelavati svilo živino y da pase, flaško tega olja in pa vrv pri sebi. — Ne moremo tajiti, da ne bi ob prav em času pomagalo to zemlj jemlj gnoj em Skušnje v kmetijstvu učijo, da jako rodovitna olje 9 J 9 ^ i m » v* lu v a o u uuiua^aiv; nu ktero nekteri naši vozniki tudi svojim konjem ako JeJ vedno dajejo pod imenom „štanjevec" (Steinohl), kedar jih kolje od leta do leta bolj pesa, nikakor pa ne povrne odvzeta moč,"in sicer z kolje, s kterim pa so že marsikterega konja umorili, Jasno je, če murbi vsako leto vzamemo listja, če ga je po prehlajenji ali zarad kakega druzega vzroka gUVJV/UJ. JV, ' ~ ---- da more drevo opešati. Dokler je drevo še v rasti 9 9 klalo zato, ker so se mu čeva vnela. Če pa se ta- > tako plasti da še dalie razprostira svoie korenike v nove krat kameno olje daje živini J U O _ # I V y je to ravno taka, ko bi 9 v kterih še novih redivnih snov pesanje ne pozná Toda obseg jde emlje, iz ktere srkajo čeva bodo se še huje vnela. Oe pa se je živina na se sicer v ogenj vlival olja; še huje bode gorelo in že vneta detelji ali drugi paši prepasla in potem v vampu začnó manjkanje živeža. Ťo pa trajá dolgo'časa, predWse vreti vetrovi (gazi), a še ni vnetja v njem, takrat korenine svoj živež, je omejen, in zdaj jim nastopi po spozná na drevesu, posebno ker se murba vedno ob rezuje ----- *----* - \0 / 7 ~ w - » "J«1" , """ utegne žlica petroleuma dobro storiti. Vselej tedaj s tem pa se stvar zakriva. Vendar je dovaže- s prevdarkom in pametjo! 1 gziujc , o tcii.1 pa oc oivai »aanvai« t uuumi juv vanje potrebnih redivnih snov drevesu jako pičlo 9 m tišti obstoj ill Uvil y XVI DV/ D V llv^rl vj JCW.A \J 11 v UU1 y polni in ne zadostujejo pravi izreji sviloprejk deli ki so loprejki potrebni, niso po- to pa ne more biti brez vpliva na zdravj loprejk krajih 9 rom slabo lastnost krme zapazil divjá bolezen sviloprejk 9 sem zmi Japanu, na Kitaj Dve cesarski stipendiji za vrtnarsko šolo y Modlingu poleg Dunaja je razpisalo c. kr. ministerstvo kmetijstva. Vsaka Sti- pendija znaša 250 gold., ena je po imenu cesarjevem, skem in v Turkeštanu ta bolezen še ni znana, m v druga po imenu cesaričnem. Začoe se ta šola 1. ok-teh pokrajinah ravnaj o z murbami ravno tako, kakor tobra tega leta; kdor želi eno ali drugo stipendijo do- 9 tuu LřUOl CI jlii(«u 1U r li C%J £J MJĚJLKAA M Ci 111 i i U V XIV I/UIUV y UMUVl v naših krajih z vinsko trto, ktero vsako leto pridno obrezavajo, okopavajo in jej gnojijo. Po Laškem, Fran- i/u „vm atuuum uw íauuwiibuauuaiuicucii xjcj coskem in drugod pa ne obrezavajo murb tako pogo- Francisco Josephinum in Môdling", in dokaže biti pri naj se zadnji čas do 20. dne t. m. pismeno oglasi Curatorium der landwirthschaftlichen Lehranstalt 9 da je 288 naj manj 15 let star in močán da je ljudsko šolo be uf o vi sistemi osnovala? Popolno potlacenje vsake da stariši ali varh v to dovolijo. Si- svobodě, povsod dovršena despocija in poteptanje ravno ~ ..... * ' kar cloveka in njegovo srečo najbolj povzdiguje dobro dovršil, novi kmečkih starišev ali vrtnarjev imajo predmet pred drugim. tega y in oplemeni, tu beufove ideje je: da to je Socijalno-politiške razprave znanosti in umetnosti. Jedro Ba- } ker si vsi ljudje ne morejo za naj rajše Bivša parižka komuna in socijalizem. Socijalno-politiška študija Spisal dr. V. Zarnik. VII. Iz Babeufovih naredeb posnamemo njegova osnova ta-le: y da je bila to KomunÍ8tični red se ima polagoma vpeljati. Vse jed in pijačo fazanov m šampanjca privoščiti vsi brez izjeme v oblicah krompir jedó in vodo "pijejo; ker ne morejo vsi ljudje taki umetniki postati, kakor Tieijan, Rubens, Canova, Thorwaldson, Liszt ali Pa-ganini, naj bodo rajše vsi prosti mazarji (Anstreicher) kamnotolki in navžarji. To so tako očividné napake, da nam ni treba na dalje izpeljevati, kako neizvedljiv, fantastičen in v zraku viseč je ves Babeuf o v nacrt. y Že iz začetka teh sestavkov smo rekli, da tičé na- kar občine, šole in blage ustanove posedujejo, preide pake človeške neenakosti ali v človeški naravi ali pa precej v lastnino celega „društva"; lastnina * pojedinih v umetnem ustroji našega društva. Ker nam je fizično nemogoče zoper naravo delati, ostanejo toraj napake smrti celemu „društvu" pri- Ker je oseb pa še le po njihovej_________„______ A pade. Skupino vseh teh národnih dober in imanj mora prve vrste vedno nepopravljive in neizlečljive. potem društvo skupno obdelovati; vsi dolgovi in vsa pa Babeuf ravno ves ustroj svoje komunistične države dolžna pisma domačinov do domacinov se imajo vni- proti ustroju človeške narave naperil, ne ostane njegova y dolgove inostrancev ali ptujcev pa celo čiti skupno na-se prevzame. Vsi udje „skupine" so obve- društvo" sistema nič druzega kot fantastična nemisel (nonsens). zani vsak po svoji zmožnosti delati yy y Za Babeuf-om je drugi znani francoski komu- in ako ne bi kdo riist E. Cabet. Ker je bil pod Dragotinom X. in L. hotel bi se delu s silo primoral. Udje vsake občine Filipom pri vseh zarotah vpleten, moral je 1834. leta IlUtUl j KJJL Dt IV Vl^lU. O OIJLU pí 1UJLU1 Cl JU UUJC v OaiVU \JKJVJ 1-ULV^ — * — ^^^ C ------^ 1 j -------- ~ se imajo zarad tega razdeliti v toliko vrst, kolikor je v London zbežati. Se le v prognanstvu je svoje glavno glavnih oddelkov človeških proizvodov. Vsaka „vrsta" delo spisal, ktero je pod naslovom: „Popotovanje v —-i_x - i- —1840. 1. na svitlo prišlo. Cabet ni v osnovi ima predstojnika, kterega si sama voli, vsaki občini Ikarijo na čelu je spet občinsk zastop, sestavljen iz zastopni- svoje komunistične države tako brutalen kakor Babeuf. izbranih od ravnokar imenovanih vrst; ta občinski Njegova komunistična država se imenuje „ikarska republika", on dopušča prelazno dobo 50 let iz prehoda y MH^^H I HH H zastop ima potem raznovrstna delà razdeliti n je ob enem tudi izvrševalec vseh vladinih naredeb. Cela de- iz sedanjega državnega ustroja v njegovo republiko, žela se ima razdeliti v provincije in v okraje z dotič- On je iz začetka tudi za privatno lastnino, še le po nimi provincijalnimi in okrajnimi gosposkami. Najviše smrti vsakega prvotnega „Ikarca" ima ves njegov ime-vodstvo vsegà delà, razdelivanje proizvodov ravno tako tek pripasti skupni imovini cele republike. On spoga kakor premeščevanje posamesnih udov iz ene občine v tudi umetnosti in znanosti, še celó gledišč in parfumerij drugo pripada državni vladi. Gotovi pridelki se imajo v javnih magazinih shranjevati in iz magazinov se pozabi v svoji osnovi. Povsod mora enojni zakon ne vladati, on ne trpi niti poligamije niti poliandrije, tudi imajo spet med konsumenti razdeljivati. Država sama zahteva povsod vero v enega samega Boga. Pa pri kot taka ima vso trgovino z inostranstvom v rokah in vsem tem je v Cabetovi državi ona sama lastnica vsega vzdržuje zavoljo tega na pripravnih mestih na meji imetka, odgojevanje otrok mora biti skupno in javno, velike zaloge raznovřstnega blaga. Kedar so dobre nihče si ne more po svoji volji svojega pokliča izbrati letine, morajo se poljski pridelki kolikor mogoče v in javna državna oblast mora nadzirati vse poljedelstvo Avwiuu ♦ 4M v/ ou jjvij oivi |jiiuuiivi nuiiaui uiUj^Uvu v -— j------------------ -----------------------------i j------- javnih zalogah za čase pomanjkanja nakopičiti. Naredbe, in vso obrtnijo. Babeufov komunizem je malo drvarsk po kterih občinski zastopniki delo med posamesne ob- med tem ko se Cabetov v glacé-rokovicah predstavlja; činske ude razdelijo , imajo se po postavnem potu do- druzega bistvega razločka pa ni med obema sistemama. Skoro bi rekli, da je edina lepa prikazen med ko ločiti. Ravno tako se ima po postavnem potu dolociti število ur za vsakdanje delo. Pri izdelavanji te postave munisti slavnoznani Anglež Robert Owen. Mož je skoz se mora gledati, da se delalci ne mucijo in trudijo pre- in skoz plemenita duša, imel je srce prepolno dobrih komerno. Ker je skupno življenje veliko ljudi v mestih ôuti in željá naprem celemu človeštvu in bil je celo ravno tako nenaravno kakor nemoralno, morajo vsi dr- življenje neizmerno delaven. On je bil sin revnih sta- žavljani v vaséh stanovati, kjer dobijo vsi ugodna, rišev in je bil primoran kot 10 let stari dečko se trgo- prostorna stanovanja in obleko iz enega in istega blaga vjne u0iti; Pozneje se je ^ vdeležil z veliko srečo mno po enem in istem'kroji. Hrana je skoz in skoz fru- g^ obrtniskih podvzetij galna in vsakter lišp najostreje prepovedan ker je v ^111 UU1 tuioaill J^UU v ÍAX1 LJLJ J kâf mu je k precej obilnému premoženju pomagalo. 1789. leta je prevzel vodstvo protislovji s pravim pokličem človeštva. Najveća skrb pamučne fabrike pri reki Clyde poleg vasi New-La-se mora obraćati na poljedelstvo, ker je to najbolj na- nark. Delavce te fabrike si je on izbral za predmet ravno in člověku najbolj primerno delo. Od umetnosti svojih poskušinj na polji socijalne reforme. Ko je fain obrtov se imajo samo tisti špogati in obdelovati, briko prevzel, našel je delavce v strašném siromaštvu kterih se lahko vsakdo nauči. Vsa literarna delà in v vsakem obziru zanemarjene. Naj poprej je tem ré- mora nalašc za to ustanovljena gospôska na tanko pre- vežem lepa ugodna stanovanja z malimi vrtiči segradil gledovati in samo to , kar je nenevarnega in obče ko- ktera jim jé potem brez vsega dobička v najem dal. O «V y JV wiuu^a AU U au -----J--J JL ---o u ristnega v tisk dati in med posamesne državljane raz- Napravil je potem veliko zalogo raznovrstnega blaga y Odgoja mladeži je zevsema priprosta za vse ktero jim je po svoji ceni prodajal. Nekoliko delavske deliti. enaka, in da"ne bi že v "mladih srcih"začela kal neena- Plače Je yšak teden kapitalizira!, otroke izpod 10 let kosti poganj ati, ne bi se smela mladež domá v dru- je vse fabrike iztiral v šolo, ktero je bil tudi sam žinah nego v javnih odgojevališčih odgajati. To je načrt ustroja komunistične države po ustanovil. Ure za delo opredeljne je znižal od 16 in 15 na število od 10 na dan. Babeuf-u. Kaj bila posledica, ako bi se država po Ba- „Voyage en Icarie" par E. Cabet à Londres 1840. Pis. 289 Znanstvene stvari. Poročilo o XXII. skupščini Maticinega odbora 31. avgusta 1871. Pod vodstvom gosp. dr. E. H. Coste vršila se je skupščina, pri kteri so bili pričujoči izmed ljubljanskih odbornikov gg. dr. Bleiweis, baron A. Cois, Fr. Kandrnal, A. Lésar, dr. Fr. Papež, A. Praprotnik, dr. R. Razlag, Iv. Solar, Iv. Vilhar in dr. Jern. Zupanec; izmed vnanjih pa gg. grof J. Barbo in dr. Gr. Krek, tako-le: 1. Potrdil se je zapisnik XXI. odborové skupščine. 2. Tajnik je bral naslednje poročilo: „Slavni odbor! Od XXI. odborové skupščine, ki je bila 31. maja, prirastlo je Matici, ako odbor sprejame vse, ki so se oglasili, 128 družbenikov, in sicer 4 ustanovniki in 123 letnikov. Ti so: (Tajnik prebravši imena, stavi nasvet: naj slavni odbor sprejame vse med Matičine ude. — Odbor soglasno pritrdi nasvetu.) Matica toraj danes šteje 2091 udov po glavni knjigi, v ktero se vpisujejo po vrsti, po kteri pristopijo. Vsled 12. §. Matičinih pravil izstopi iz odbora 10 odbornikov 1867. leta izvoljenih in sicer 5 ljubljanskih (dr. Costa, Lésar, Marn, Praprotnik in Solar) in 5 vnanjih (Cegnar, Cigale, Einspieler, Grabrijan in dr. Kočevar). Izmed dopisov imam navesti naslednje: a) Matica Slovenská v Turčijanskem sv. Martinu z dopisom 15. júna t. 1. zahvalo izreka za poslani jej diplom naše Matice. b) J. Lapajne zahvalo naznanja v imenu národně idrijske bukvarnice za podarjene knjige ter prilaga pravila omenjene bukvarnice z imenikom njenih knjig. c) J. Lapajne naznanja, da se^je v Idriji osnovalo novo društvo pod naslovom „Sola" v podporo kranjskomu ljudskemu šolstvu ter pristavlja prošnjo, naj bi mu Matica podarila, če je le mogoče, obilo svojih knjig, da jih po svojem namenu razdeli med kranjske učitelje. Poročevalec ne podpira te prošnje, ampak nasve-tuje: „Naj si. odbor 200 odtiskov „štirih letnih časov" po deželnem šolskem svetu podari knjižnicam kranjskih ljudskih šol, in po primeru tudi šolam druzih slovenskih dežel, ako se deželni ali okrajni šolski svetje oglasijo za-nje." — (Odbor soglasno pritrdi.) d) Gosp. dr. Razlag nam je izročil prošnjo, s ktero okrajni učiteljski knjižnici v Kozjem in v Bre-žicah prosite za vse dozdaj izišle Matičine knjige s pristavkom, da še letos k Matici pristopite kot usta-novnici. — Dr. Razlag podpira to prošnjo ter izreka, da bode to seme tamkaj obrodilo dober sad. — Tej prošnji se je z veseljem ustreglo in omenjeni knjižnici ste že přejeli knjige. — Naj slavni odbor odobri to ravnanje. e) Včeraj smo přejeli pismo, s kterim gg. Tom. Župan, M. Vodušek in Drag. Savnik pošiljajo Simon J e n k o v o literarno zapuščino, na tanko popisano , s predlogom: „naj bi Matica kupila to zapuščino ter skr-bela, da se, kar je še nenatisnjenega in za rabo, spravi med slovenski svet". — Naj si. odbor to zapuščino iz-roôi odseku treh odbornikov, da v kteri prihodnji skupščini poroča o tem predlogu. (Odbor odobri ta predlog ter izvoli v ta odsek gg. dr. Kreka, Šolarja in Trstenjaka.) Ker se je zasvětilo upanje, da se naše srednje šole utegnejo vendar-le vravnati po naravnem zakonu z ma-ternim podučnim jezikom, treba je skrbeti, da ne zmanjka onih učnih pomočkov, ktere je Matica že dala na svetio ; jaz tukaj imam pred očmi slovenskega at- lanta zemljovide, kterih se je prvega snopića prodalo toliko, da nam ga je ostalo 100 odtiskov. Bode toraj treba skrbeti za drugi natis. Iz tega namena je poročevalec obrnil se do Koke-ja z vprašanjem, po čem bi nam tiskal drugi natis. Njegov odgovor se glasi tako-le: „Tisk in papir bode veljal kakor pri prvem natisu (to je, tisk po 8 gold, od 100 odtiskov in papir 35 gold., skupaj toraj 500 odtiskov 150—160 gld.). Ako Matica naroči 500 odtiskov, brez povračila jej oskrbim barvalne plošče in nektere sedaj že potrebne poprave, kakor na pr. mejo francosko-nemško, ter dopolnim z novimi av-strijskimi železnicami". Dalje Koke naznanja, da se ježe lotil novih zem-ljovidov (Afrike, Avstralije in evropske Rusije). Vendar bi se delo utegnilo zakasniti, ker g. Cigaleta ovira bo-lehnost. — Naj si. odbor blagovoli danes pooblastiti upravništvo, da sme, ako se potreba pokaže, preskrbeti drugi natis prvemu snopiću slovenskega atlanta. (Odbor pritrdi nasvetu.) ' 7 . < < Pri tej priliki naznanjam odboru, da je Schoedler-jeve .knjige 3. snopić (mineralogija in geognozija) do abecednega kazala že tiskan; „Letopisa" pa se stavi 15. pola. Gosp. Franke je dovršil in nam poslal dr. L. Tomanovo sliko. Naj si. odbor izvoli in pooblasti odsek treh odbornikov, da preskrbi okvir, dostojen umetni tej sliki. (Odbor pritrdi nasvetu ter predsedniku, podpred-sedniku in tajniku dá to oblast.) Konečno naj si. odboru še objavim, da sem ustre-zaje odborovi želji o ranjkem meceni našega društva, Matiji Debeljaku, nabral nekoliko črtic; tudi o ranjcem podpredsedniku našem, prečast. g. Antonu Kosu po želji našega čast. gosp. predsednika sestav-ljam zgodovinske črtice iz njegovega življenja. Oboje priobči prihodnji Matičin „Letopis". — (Odbor z veseljem vzame na vednost to naznanilo.) 3. Blagajnik prebere račun o 1870/71. 1., in proračun za 1871/72. 1., ki ju odbor predloži VII. občnemu zboru. — Odbor do pičice potrdi račun, proračun pa spremení v nekterih točkah, ko sta dr. Zupanec in A. Lésar obljubila, da hočeta tudi prihodnje leto opravljati oni blagajnikov in ta tajnikov posel. (Račun in proračun se prideneta vabilu k prihodnjemu obcnemu zboru). Pri tej točki so bile določene tudi upravniške nagrade za preteklo društveno leto. 4. V imenu odseka za osnovo lastne tiskarnice A. Lésar bere poročilo, ki se je končalo s sledečim na-svetom : „Naj si. odbor izmed sebe izvoli odsek treh odbornikov, kteri si smé privzeti zvedence, da po ravno omenjenih načelih izdela popolen nacrt o osnovi nove tiskarnice v Matičini hiši in vsled tega njene prenaredbe ter o njem poroča prihodnji odborovi skupščini". (Odbor brez vsega besedovanja sprejme ta nasvet ter v na-svetovani odsek izvoli gospode dr. Raz 1 aga, Lésar ja in Iv. V il h ar ja.) 5. O občnem naučném rečniku v srbsko-hrvatskem in bulgarskem jeziku, ki ga namerava izdati srbsko učeno društvo v Belem gradu, poroča g. dr. Razlag ter nasvetuje: naj odbor izreče, da se Matica tega tudi nam koristnega početja hoče vdeležiti s tem, da slovenske pisatelj e, kterih članki bi se pa morali sprejeti nespremenjeni zlasti verski in cerkveno - zgodovinski, pozove na sodelovanje, slavnému društvu pa se potem prepusti, da se samo dogovarja s pisatelji, kteri se oglasijo za sodelovanje. Po resnem posvetovanji, kterega so se vdeležili gg. Krek, Solar, Costa in Lésar, sprejame se odsekov nasvèt. (Dalje prihodnjič.) * 290 Jezikoslovne stvari mere tiskati gnjesti in drong drôg ubivši > iu uiuug, uiug, drug biti prasorodne in novoslov. dreg-nem, trudo, bi iskalo staroslov. drAg, dreng, in iz te bi se pravilno iz- *\ A., -i - - ~ tako da v teh be- Dundar in drongar Spisal Dav. Trstenjak. (Konec.) obrazilo: drong drôg drug Poslušajmo, kako V opis eus (in Aureliano) dron- gvozdo,ošček. Ul J VAX IX ć. V tC sedah tiči prvotni pomen dreganja, rov trudere pellere, prav naravno poznamenovanje za klin y îm-za- gare popisuje: „Scire dux debet, contra quos drungos, hoc est: globo s ho3tium, quos équités oporteat poni", in Vegetius pravi: a vagantibus globis, quos drungos vocant. *) Vegetius je cvel okoli 300 po la ali da drungos vocant. *) "Vegetius je cvel okoli 300* po v aovejsem času so se jeli, posebno nekter Krist. Historično pa je gotovo, da se je leta 253. po . ml»jsi pisatelji, v písmenem jeziku poprijemati novo ) času pa so kaj druzega. jeli posebno nekteri kterih menda še niso prav do dobrega prevda-In da se teh novotarij mnogi res držijo neprevdar-kaže to, da so njihovi spisi polni slovniških > tako je Kristusu cesar Volusianus bojeval z Ve ne ti že takrat znala ta beseda priti do Rimljanov. Tudi o tem nihče ne dvomi, daje v družbi Goti-nov tudi dosti Slovanov se bojevalo proti Rimlja- in tako je utegnila beseda iz slovanščine priti v tarij, rili. jeno, pogreškov a brez novotarije pa niso ! nom ) gotinščino. Ako so cpcduyš in dun dar dalje eu ne us dobili imé po: valci, zagvozdi, klinu, drogu, tako tudi drongar ne znači druga nego: cpcdayyirrjg po pri- Taka se nam godi, na priliko, z besedico ka namesti da. Na priliko „Dr. N. je dokazal, ka je treba, ka imamo vec zastopnikov". Na jezikoslovno rešeto djan ta ka ni druzega kot naš pismeni kar (latinski quod). Vzhodni štajarski in ken tudi hrvaški Slovenci so relativni r sploh odbrusili staroslov. se drong (flp^Ft) rabi za: doxig, Bal- zato. govoré kaj ali samo ka namesti kar, in res je, liki drôga razrejen, razvrsten junak. > ---------- fc> ----- — tignum, roženica, greda, novoslov. drôg, da je pri njih ta kaj ali ka tudi v navadi tam kjer in Belostenec drug naravnosttolmači: phalangae. Že sufiks ar, drongar kaže slovensko lice. Dun dar in drongar sta toraj izvirno slovanska nov so si izposodili besedi Nemci, Latini in Grki. Ker iz poména: drôg, zagvozda zahodni Slovenci in sploh vsi južni Slovani imajo da Ali ko bi mi hoteli to njihovo navado sprejeti v in od Slova- na® pismeni jezik, morali bi po njihovih pravilih pisati kar. klin itd. so se izobrazili »Đr. N. je dokazal • « i • i /i.. # a v% n i lr a r? £ C Potlej bi se pa gori povedani primer glasil : > kar Je treba } kar imamo več pomeni: acies, oštrina poredjene vojske, keilformige Schlachtordnung, pri Indih (danda), Latinih (cuneus) Slovanih (dundar, drong M. * V u 6 , drog), xuav-cuuuwu yyu.wfsj (TtoXrj, arólog, militaris expeditio, Kriegszug, po priliki razrejene vojske nastalo, in sicer tudi po drogu Macedoncih (ycdccyÇ) zastopnikov Ali nam bo tako všeč? Ce pa ne, in če se smemo jezikovim pravilom brez vse skrbi izneveriti, potem od-vrzimo relativni r tudi drugod in pišimo na pr. : „vrni ža- rni gvozdi > gršk. (Ttólog t Stiel y danda v pomenu: caulis plantae) OlUV/l lUUi KJ UlU^U j lACk Stengel (primeri sanskrit. y ka ali kaj sem ti posodil Naj omenimo pri te j priliki še druge no vote U M U U U« 1 Jk/V-UJIUJULU, • VC«UiiO |/lC41i tUv J y £ACJk\à\J O VJ lUUi JLJ L LiC\kX tinci, postavimo, Leon (Tact.) besedo: dçovyyctQiog preložili: o fùaç [lowag aovrn, — zato so tudi Bizan-' Je dvomne vrednosti, ta je končnica 9 ki na rov aróXov. Meni sè ta razlaga dozdeva naravniša in ker }Q mesti i v drugem padežu ženske množine, na priliko: debelih ko s ti j, velikih živalij namesto deb. kosti, da se po tej poti naredi razloček vel. živali. Res r podprta z analogičnimi poznamenovauji druzih narodov tudi resničniša, kakor po latinsko grškem: drungus ÔQovyyog izpeljevati iz anglo-saks. dru n ga y y med ednino in množino. Al kolikog se po eni strani kar menja godca (Spielmann), drunge staroškand. drûngi, onus y imela oblike ftpMap^, drongar, temoč ftpoyiirap'L, ako bi beseda bila tujka. Gotinska: threiha, urgeo, trudo, ima po Boppu v novokeltiških narečjih sorod- popravi, toliko se po drugi pokaži. Ce namreč beremo: xiah8«, i*c*x po- ladij itd. Zdaj po novem ne vemo: ali je to o conférta multitudo, od gostija-e ali od gost-i itd. „Incidit in Scyllam, tudi bi staroslov. ne bi ^^ vítare Charybdim". Ali nam ne bo tedaj bolj kazalo pri starem ostati in se bolj ogibati tistih afek- tiranih > ker je ravno tako dobro, če ne bolje? In čemu oddal jevati se s takim ka itd. od pi meo tei Ig y teiigin, toda se ne more staviti be- zato da se piše kar sedam: drong, droing, tribus, populus, homines, pro- save naših južnih bratov, se v kakem slovenskem kotiču govori, čeravno si jas les y tudi bi bili mogli obliko drungus y turma militaris nos^ g°vora 9 tem v nobenem oziru nič ne pridobi. y m m • n v • v •! v t • * • i drungarius, qui drungo praest, Rimljani ali Grki to germansko «au « ui u îi c n j vuuici ta uiuibituuu, ail da bi bil cesar Avrelian imel vojno s Mi Slovenci smo včasih res čudni patroni: enkrat dobiti po Anglosaksoncih, ker narečje pozna obliko: drunga, conferta multitudo meni ni znano y saksonskimi Germani, temoc y z Gotini in Markomani. hoćemo ves naš jezik slovenski potopiti v hrvaški, drugikrat pa gojimo tak slovensk partikularizem, silimo besede v občno pisanje, slovenskem kotiču. ki so znane da v kakem Latinska oblika drungarius, praefeetus drungi kaže kakor sem že 9 9 rekel na slovansko: drongar dro gar, primeri: volar, kozar, qui bobus, capris praest * Sicer pa utegnejo besede: drang, dringen, dr. Everatova statistika kaže Mnogovrstne novice. Za pijanostjo je v severni Ameriki, kakor y V letih čez 300.000 dràngen, ge-dránge, threihan v pomenih: tru- ljudi umrlo, vsako leto pa jih na Nemškem umrje dere 7 rivati, porivati, urgere ; siliti y pritiravati y pre- 1 * 9 Vegetius, III. cap. 16. III. cap. 19. Vuk ima : ,,d ruga, tem. drvo kao veliko vreteno što žene konce prepredaju na njega i pletivo predu. Vreteno se obrne dolje, kad se prede, a druga se obrne uprijeko od sebe". Toda tudi pri Srbih tiči pomen: vrt en ja, va- 40.000, na Rusovskem 15.000, v Belgiji 4000, v Španiji 2500 do 3000, na Laškem 1800, na Franco skem 1500. Po takem so tedaj Nemci največi pijanci ! vse ; * Rusovska razstava v Moskvi, ki bode obsegala kar mornarstvo potřebuje, se bode maja meseca ijanja, kro žen ja globorum, v besedi: druga. Pis. *) Primeri: lonk, iz korenike: lenk, infleeeti, curvari Pis. 291 leta 1872 leia j.O I ù* udprla. a lu e u J e u «* jo ic uumauim ^ ruouv- jjojucujo , uc&a ZiCjt* pu viocui lauuia^cuji, ax d^ mi uu- skim izdelkom, vendar je vlada ruska željo izrekla, zdeva ravno samo ruskému ženstvu svojstvena. Ž en s ke naj bi tudi avstrijska vlada v to razstavo poslala svoje gimnazije se odpirajo v velikem številu, pa nježni Namenj je domaćim, rusov- penenje neka žeja po višem izobraženji, ki se mi do mornarske tehnične in obrtnijske izdelke, ker rusko in spol tirja sedežev tudi na univerzitetnib klopéh avstrij sko mornarstvo ste si v mnogo vrstni dotiki Velika kmetijska, obrtnijska in umetniska raz- fakultete Senat Moskovske univerze je odobril nasvet medicinske y da, ker zdaj še ni stava bode na Dunaji leta 1873 * Banat, ki ga j e svet zmirom t skih univerz odpirati, u<*j oc jim, ua auaujm Ogerskega ravnopravnost z mladenci, pri tem pa se od slušateljic naj mogoče samostalnih žen se jim na zdanjih privoli predmetih, kakoršno od študentov. Za zacetek, ko ta postava obveljá, jih menda imenoval, je skoro na beraški palici. Še pod vlado tirja ravno Jako znanje v vseh Bach ovo je imela izvrstno dobre ceste, dobre šole, kupčija je cvetela , obrtnija v Temešvaru skoro tako še ne bodo delali za jezične doktarice, ampak samo živahna kakor v Peštu. Poslednja leta pa gré vse ra- za zdravniške. Zakaj tako? mi ni prav jasno; kovo pot, in vseh nadlog je magjarska vlada kriva menim da bi člověk tako lahkega srca svojo pravdo Tako'piše časnik v Peštu pod naslovom: „Pomagajte kakor svoje zdravje doktarici zaupal; tukajšnje železnice vročujejo ženskim celó svoj „nervus rerum geren- Banatu darum". Dopisi. Petrograd 16. (4.) avgusta. Iz Brna sept ( Telegram 7) Slav iji (Dal. prih.) Včeraj so n Šalji vec ft Bu- kmečke občine na Moravském izvolile 23 národnih de želnih poslancev. Slava ! Iz Zagreba. (SkupŠČina hrvaskih učiteljev) se je dilnik" je narisal pred kratkim branj eVCa Z Velikim, a« uu^i vuu« ili uiajoivviu ia)\svwuj c/i/ j ou jvi zagrnjenim kurnikom stojećega pred oknom vredništva pričela z občno sejo 23. dne u. m. Pred začetkom je znanega političnega lista. Vrednik odpre okno ter vpraša: pevsko društvo „Kolo" zapelo Prerado viče vo pesem » Imate li obilo blaga?" „narod, tga 1 -* „Grospoď - VřU^UYUll UL«U- JJ^rvuv «*»* , »«Vi VJ JV glMUVV MAVUU WV» « Vij 1. HWUVItUI čem reči, vaši bratje —to so lačneži, Po odpeti pesmi je prvomestnik centralnega odbora < odgovori bran- „Bože živi", kterej je glasbo zložil učitelj Fabkovic. jevec ipHp planili so mi na kurnik ter me tako rekoč oropali; Fabkovic učitelje, ki so došli v zborovanje komaj sem otel za vas to-le". — Na te besede přivleče zdravil s prijaznim ogovorom ter ga sklenil îtako-le: 1/ _ _ — . ~ _ « % . . i â m a « « m a * «m m y DO- branjevec iz kurnika za rep veliko mršasto raco. Ohte > „Sretno mi došli, vi mila braco iz moje domovine y y prelepa raca!" — zavpije vrednik ter stegne obe roki sretno vi iz Bačke i Banata i stare Srbije; sretno po njej. — Prav iz srca sem se smejal tej šaljivi po- braco, iz one^ Crnogore, koju još nije nitko svjadao. aobi, tem bolj, ker je merila, da po slovensko-ruski povem ? na moj lajbžurnal. Vendar priznavati moram Pozdravljam Dalmatince naročito, i Slovince iz Kranjske i u v clu < ua luuj jiaju^uiuai* y cuucu ui:ziu(tvati muiam^ » * Stajarske; Cehom iz Češke i Morave slava; polj- da je šaljivec za to poletje ni verno uganii. S politič- skoj braci dovikujem živio; bog poživi Niemca, koji nimi kombinacijami se te mesece prav malo pecajo tu- je u najnovije doba i na slovinstvo svrnuo okom". Po- 1 • V •• 1» i • kajsnji listi y om većemu na kratko ponatisnejo y kaj tem predstavi zastopnika vlade Janka Jurkovica, ki svoj ogovor končá s temi-le besedami: ,,Da ste vi- ta ali drugi inostrani list strašnega ali veselega piše. Sicer imajo od glave do pet z domačimi rečmi opraviti, soki zemaljski vladi dobro došli, najprije vi iz civilne AULA £4 j KJ VU giaVU UU j^JK^U U UUUlCIViUil A UULU1 V/|JAC4Y1LA« wv/^i w v^v/wt v v* j J A J , na primer, so nastenografovali in napisali cele Hrvatske i Slavonije i vojničke krajine; i i vi y ne- vři e dni gostovi iz drugih zemaljah, koji ste došli na poziv svoje Tako skladanice o podušnih davkih (kopfsteuer). kterih zemskih zborih so tudi kmetje-poslanci vrlo go- hrvatske brace, da ih poduprete svojim znanjem vorili o prenaredbi takih davkov, posebno po guber- kustvom. Dao bog, da hrvatski narod uzmogne ovu nijah okrog Moskve; sploh debate v imenovanih zborih skupštinu pozdraviti kao pokretnicu nove dobe!" i iz kažej o y da je Moskva res živo srce ruskega naroda y a ne samo geografično središče. Pri tej priliki moram spet omeniti — dasiravno se Naposled skupščino pozdravlja tudi zastopnik mesta Zagreba Dragotin (Je kuš. Pozdrave te odzdravljali so potem kakor zastopniki liberalnim dušam smešno zdi, kako je kdo mogel ab- svojih narodov načelnik Smihovski Češke) m za- Fischer solutistično Rusijo primerjati s konštitucijonalno državo stopnik učiteljskega društva da zdanji ruski absolùtizem ni taka pošast, kakor dr. Gerstman, Poljak iz Galicije, — deželni šolski si ta ali uni domišljuje. Zemski zbori (ujezdni in gu- svetnik And. Praprotnik iz Ljubljane in glasoviti bernski) nimajo inicijativnih pravic, to je res, in nje- nemški pedagog Dittes iz Dunaja (ta v nemškem je- govi sklepi v stvaréh, ki se tičejo cele države y niso ziku). rekel yy Stopivši v to skupščino je med drugim zapazil sem poprsje slavnih učiteljev Komen- postave; obravnujejo oni pa vendar jako važne stvari, kakoršne so ravno davkovske in šolske zadeve, skega in Pestallozzia, i to mije bilo simbol y da in take stvari hodijo pred te zbore zato, da vlada izvé naj veča plemena narodov: nemški i slovanski, hočeta želje in potrebe naroda. Ustava v navadnem smislu to na polji kulture vzajemno delati. Bog stvareč svet ni, je pa jako koristna in praktična šola; ruski narod se tukaj šola za ustavnost, kakor gimnazijalec za više reče 6. dan: „daj, da vstvarimo člověka", a ni rekel, „da stvarimo Romana, Germana, Slovana itd." Tako šole. Rusi se mi zde nekako prepričani, da kmalu po morajo govoriti i učitelji, kterim je naloga izobraže- oživljenji zemskih zborov je bila tudi ustava državna vati člověka". (Kolovodje nemški, kakor Anton Auersperg, vže nacrtana; da pa se ni vpeljala v življenje tega Rechbauer itd. itd. pa vendar, kedar razmatravajo slovenske narod ni kriv, tudi dobra volja tistega ne, ki jo je šole, zmirom kričijo y da y ko je Bog stvaril svet, je rekel y ukazal načrtati. Pa pravlica o tem gré le od ust do ust, napisane je nisem videl, in liberalci kakor Moskvi- daj čani menijo, da takrat še ni bil VMIUA UlVUAj V ^ Vid tUJA.1 Ml U OV JULA HilA pTâVl VM»M «W WV/J WW f V j/* * * * v w da, vsak iz druzih pričin. Da ruski narod vže ni več z o lič-a in Mijat-a. čas za to. se vé , da stvarimo Nemca!) Po končanih teh govorih si je skupščina izbrala za podpredsednika pa Bu- predsednika Filipovic-a, za daleč od te stopinje državnega življenja, naj lepše priča njegova zgodovina poslednjih let. Kake premembe le- icua. oviua o^vii v žijo pred našimi očmi! Kako pospešno, pa pri tem pre- ter kako da se prema tomu urede njezini vanjski odno reda: Potem se je pričela obravnava 1. točke dnevnega Koja je svrha pučkoj školi v sadašnjem vieku » vidno se tukaj razvijaj o ustanovljenja, za ktera je teklo v nekterih deželah mnogo krvi! šaji?" Govorilo je o tem predmetu več skupščinarjev in razprava je bila včasih silno viharna. Več iz uči Tudi v ženskem spôlu se je izbudilo neko hre- teljske skupščine drugi pot. 292 Iz Trsta 2. sept. (Grozoviti ogenj), ki je bil 31. dne u. m. tù v Trstu v predmestji St. Ivana, je napravil velik strah za celo predmestje, pa tudi veliko škodo za posestnika. Se čez 1500 sodcev in 6 škrinjic petroleja (kamenega olja) je zgorelo v nekem magazinu ; gorelo je 3 cele dni, sodje so pokali, kakor da bi bili topovi grmeli, in krog magazina bilo je pravo goreČo jezero; da ni celo predmestje pogorelo, zahvaliti se je neutrudljivi pomoci vojakov, kmetov in mnozih druzih ljudi, ki so skopali globok graben, da se je olje vlovilo in še veča nesreča ubranila. Zemlja, ko se je napila olja, je isto tako gorela kakor šota na močvirji, olja pa, ki se je potem že skozi překope iz-cedilo, so ljudje nabrali več sodov. Skoda se ceni še nad 100.000 gold. ; na gašenje ni bilo misliti, ker voda temu ni koristila, marvec še ogenj bolj vnemala. Frickov Janez. Trst 3. sept. — V „Slov. Nar." sem citai o nad- častniku 17. polka Ott-u, da je terorizator slovenskih mladenčev pri vojaških vajah. Kdor, kakor jaz, pozná tega „Recrutenbándigerja", mora prtrditi, da je čista resnica, kar se o njem pripoveduje: Žalostno je res, da naš vrli domači polk, pri kterem sem tudi jaz kot podoficir imel čast služiti, ima še vedno častnikov tacih, ki besedice poštenega slovenskega jezika ne umejo, in le samo tu pa tam toliko „kranjsko špraho" lomijo, da po tej „šprahi" znajo prav „šimfat" in Kranjce s „turner pauer" pitati. Kako naj bi potem vojak do svojih častnikov kaj srca imel in jih branil ob času sile? Al tudi tacih a la Đežman imamo dokaj, ki so se narodu v beli suknji izneverili. Marsiktero histo-rijico bi jaz vedel povedati o tem g. Ott-u, ker sem bil sam priča, ko je svoje podložne vpijanil, ko pa so ga potem v pijanosti grajali, ni se jim upal nič reci, in tako se je očitno blamiral. To je faktum avgusta meseca 1864. 1. na črnogorski meji. Vem pa se druge čine dokazati o tem možu. Nekdanji podoficir 17. polka. Iz Celovca. (Poziv o aoneskih za Umekov spominek.) Po želji od več straní razodeti so sklenili Celovški rodoljubi, 8krbeti zato, da se postavi ranjemu Antonu Umeku na njegovem grobu dostojen spominek. No- čemo tajiti, da čas nabiri doneskov ni ugoden; svesti smo si tudi, da bolj kakor spominek iz železa in mar-meljna, bodo slavili Umeka njegova slovstvena delà; vendar ne moremo si kaj, da ne bi spet trkali na rodoljubna srca in vabili Slovence k slavnému činu sijaj-nega domoljubja. Zakaj mož, čigar ljubezen do domovine je vedno bila čista ko zlato, čigar odlične zasluge za povzdigo domačega slovstva in narodne omike so pripoznane od vseh, zares zasluži, da ga očitno postavljamo kot dobrotnika svojega naroda in je vreden, da mu javno pokažemo svojo hvaležnost. Bi le mogli kedaj pozabiti Antona Umeka, pesnika tako prijetnega, pisatelja tako uzornega, domoljuba tako značajnega? Od svojega truda počiva sedaj na Celovškem pokopa-lišču na strani Antona Janežiča, kteremu je bil po značaju in delovanju zeló podoben; Janežičeve zasluge slavi krasen naroden spominek nad njegovo gomilo in priča poznim rodovom hvaležnost slovenskega naroda do svojega dobrotnika. In sosedni grob — grob, kjer počiva Anton Umek, imel bi biti pozabíjen, zapuščen? To bi bila grda nehvaležnost ! — Sveta dolžnost hvaležnosti tirja, da postavimo vrlemu pesniku, neutrudljivemu delalcu na slovstvenem polji in zasluže-nemu domoljubu spominek na njegovem grobu. Dasi-ravno nima biti velikanskega načina, bode vendar oči-taval potomcem mesto, kjer leži eden najvredniših sinov slovenskega naroda. V ta namen vabimo vse, ki jim je Umekov spomin mil in drag, prosimo zlasti znance in prijatelje rajnega, da pokládá vsak, kolikor zamore in nabira doneske za spominek, ki bo rajnemu in narodu v čast in slavo. Doneski, ki se bodo pobotali v „Besedniku", naj se pošiljajo vredništvu „Besednika" v Celovec. Od spodnje Vipave. — Napravili so goriški dijaki „besedo" v Dornberški čitalnici dne 27. avgusta, ki se je odlikovala po govorih, petji, deklamovanji in igri „Novci za diplomo". Prevesela nada nas tedaj na-vdaja, da bode vrli mladi zárod svoji „majki Slavi" zvesto služil ter jo krepko podpiral. — Bog daj ! Al žalibog! da poleg tega moram opominjati dornberške občinarje, naj se drugokrat pri tacih prilikah lepše obnašaj o ali pa naj raje domá ostanejo, kajti silni ropot od zadej moti govornika govoriti in ga razumeti, kaj govori. Naj bi tedaj si. predsedništvo dornberške čitalnice drugokrat ostreje pazilo na občinstvo, ker drugače bo pri okoličnih domoljubih zaupanje zgubilo, se vde-ležiti besede. Eden iz dornberške okolice. Vižmarje 3. sept. (Očitna zahvala.) Nadloge si- lovitega požara olajšati našim pogorelcem, je si. deželni odbor kranjski milostljivo podařil nam 500 gold., od kterih se je 200 gld. po naukazu njegovem obrnilo za nakup zemlje, na ktero so se prestavile dozdaj preveč na kupu stoječe hiše, ostalih 300 gold, pa se je s posredovanjem preč. gosp. fajmoštra in občinskih odbornikov razdelilo med pogorelce, ki jih je ogenj najhuje zadel. V nedeljo pa nam so přinesli gosp. dr. Janez Bleiweis sami tistih 412 gold., ki so jih naša narodna društva z zdatno pripomočjó še druzih rodoljubnih gospodov nabrala z besedo v čitalnici ljubljanski. Tudi ta res velika podpora se je primerno razdelila med uboge pogorelce. Vse to pa sili srca Vižmarcev, da svojo iskreno zahvalo ponižno izrekujejo si. deželnemu odboru in si. narodnim društvom in vsem imenovanim in neimenovanim gospodom, ki so se nas pogorelcev usmi-lili! Bogu bodi čast in hvala, da so še med narodom usmiljeni Samaritani. Zdaj smo spet prav očitno videli, kdo da ima srce za kmeta. Ti dobri gospodje si vse pri-zadevajo, polajšati mu nadloge; nemški mestni očetje pa še za pomoč niso hoteli gasilnih priprav poslati, ktere bi bile še lahko ob pravem času na pomoč prišle in veliko škode nam pa tudi asekurancam prihranile. Kam neki so poprejšnje ljublj. gasilnice prišle, ki so bile tudi iz našega denarja napravljene ? — Od milostljivega g. barona Antona Zoisa Poljancem darovanih 50 gold, so izročili gosp. dr. Bleiweis preč. Št. Vidški duhov-ščini, da jih ona primerno med najubožnejše pogorelce razdeli. V imenu pogorelcev: Jože Planinšek, župan. Iz Ljubljane. (Odbor družbe kmetijske pomnožen po vladnem zastopniku) je v svoji seji 4. dne t. m. na znanje vzel dopis si. c. kr. ministerstva kmetijstva, po kterem je jej za letošnje leto dovolilo 7500 gld. — prav za prav — 8700 gld. podpore iz državnega zaklada. Dr. Jan. Bleiweis je bral odboru dopis sl. ministerstva od 22. julija t. 1., v kterem ono obžaluje, da mu je zadnji državni zbor izbrisal 160.000 gold., in da po takem ne more, kakor bi rado, dati letos naši družbi vsega, česar je prosila, in isto tako tudi drugim družbám ne. Posebno ne more dati za take naprave letos podpore, ki se imajo še le iznova začeti; treba tedaj, da se odložijo še za eno leto. Sicer pa je přivolilo, da se dovoljena podpora iz kake vrste prenese v drugo. Vsled teh vodil obžaluje tedaj ministerstvo, da za napravo kmetijske šole ne more letos dati naprošenih 5000 gld., al za pop o to vans ki kmetijski nauk naprošenih 1200 gld. se utegne porabiti za poduče van je v kmetijstvu, ako družba kmetijska že letos to želi. Za nadaljevanje spiska o kmetijski štatistiki je 293 dovolilo 1000 gold, in pri tej priliki pohvalilo izvrsfcne dosedanje spiske gosp. Solmajer-a. Za drenažo ne more letos nic dati, tudi v podporo družbenega vrta letos ne, čeravno previdi, da zasluži podpore, a to pa prepušča odboru, da sme 200 gold., ki so za po-speh sadjereje namenjeni, porabiti v ta namen. Za razdelitev kmetijskih mašin je dovolilo 300 gold., za gnojnišča in semena nič; g. Ri hard Dolenec, ki je že skoro leto in dan v vinski šoli v'Kloster- neuburgu, dobi 300 gold, podpore. Za ruski lan je dovoljenih 200 gold. Podpora za pogozdovanje Krasa je odložena do onega časa, da pride c. kr. gozdni nadzornik. Za pospeh reje goveje živine je dovoljeno 5000 gld. ; odbor je sklenil, da se ta in prihodnji mesec nakupujejo plemenni junci in po takem prihodnji mesec razdelijo. Za nakupovanje ovác in prešičev ni moglo letos nič dovoliti; ker pa je iz podpore za prešiče ostalo še od lani nekaj denarja, se bode nekoliko Sufolkov kupilo iz tega. Za čbelorejo je dalo 300 gold., za s vil orej o 200 gold.— Odbor se je v vsem posveto val, kako naj se izvrši nalog, da se ta denarna podpora obrne prav in dobro. Ko je ministerstvo řešilo račun lanske podpore, je pohvalo izreklo družbi kmetijski, da vestno in dobro obraća denar, ki ga dobiva. — Vitez Gutmansthal je pri-nesel v razpravo nacrt postave za osnovo nadalje-valnih kmetijskih šol po deželi. Njemu se ta načrt nikakor ne dopada, ker vpeljuje nadalj evanj e, kodar še začetka ni. Temu pritrjujeta dr. Orel in dr. Costa, in obveljal je sklep, naj se poročilo napravi si. deželnemu odboru, ktero naj svetuje, da pred vpe-ljavo tacih nadal jevalnih šol naj se za zdaten nauk v kmetij8tvu skrbi v preparandijah ljudskih šol, da dobimo za tak nauk sposobnih učiteljev; potem naj se vsako leto v velikih šolskih počitnicah v Ljubljani za kranjske učitelje vpelje razlaganje kmetijskih znanosti , in naj se skrbi tudi za to , da d u h o v n i g o-spodje, v kmetijstvu podučeni, na-se vzamejo nekoliko kmetijskega nauka v nadaljevalnih kmetijskih šolah. — Potem je g. P. Ko z 1er poročal, da je na svojem potovanji na Dunaji, Pragi, v Draždanah, Berolinu itd. za kmetijsko družbo nakupil nekoliko praktičnih kmetijskih mašin in dobrega kmetijskega orodja, ki se shranjuje na vrtu kmetijske družbe v Ljubljani, da ga kmetovalci vsak čas lahko vidijo in potem si napravijo svoje. Kedar bode vse to orodje skupaj, bode se na-znanilo očitno. — Ker c. kr. ministerstvo kmetijstva želi na tanko zvedeti in potem po svetu razglasiti, kdo da tudi na Kranjskem izdeluje kmetijsko orodje (pluge, brane itd.), je bilo sklonjeno, naj se pozove g. bkalè, učitelj kovaške^ šole v Ljubljani, da naznani, kaj on izdeluje, in g. Solmajer naj naznani še drage, pa tudi obrtnijska zbornica ljubljanska naj se prosi za taka naznanila, ako vé tacih mojstrov. Sploh pa naj se vredništvo „Novic" in „Laib. Žeitg." naprosíte, da razglasita ta časnika povabilo: naj se vsak moj ster na Kranjskem, ki izdeluje kako k metij s k o orodje za prodaj, oglasi pri družbi kmetijski, da mu ona pové, kako naj napravi spisek, ki se potem ministerstvu pošlje. — Dopis pl. Langer ja iz Pogane, v kterem družbi naznanja, po kterih pogojih prepusti Bršlin v namen kmetijske šole, se izročí deželnemu odboru z dostavkom, da kmetijska družba izročí onih 120gold., kedar jih od ministerstva přejme, v to, da se v Bršlinu začne snovati kmetijska šola. — Na prošnjo društva „Sola" v Idriji je odbor dovolil, da se 20 iztisov dr. Bleiweisove knjige „Nauk o umni živinoreji" daruje kranjskim ljudskim šolam in se te bukve izrocijo deželnemu šolskemu svetu v razdelitev; vodstvu tega društva v Idriji pa se tudi dá en iztis, — Radostno je bil sprejet dopis novega gosp. fajmoštra M lak ar j a v Suhorji, da ga je trdna volja, ondi osnovati občinsko trtnico in sploh v vsem nadaljevati blage namene svojega prednika, ranjcega g. Skofica. — Županija v gornjem Tuhinu je prosila, naj se jej za nekoliko časa posodi plug, ki se rabi za oranje po strminah in hribih. Odbor je sklenil vslišati prošnjo. — Za ude so bili v družbo sprejeti: g. Jer an Janez, posestnik v Beričovem, g. Konšek Gregor iz Trojan, g. S ore Janez, fajmošter vMengšu, g. Župan Jožef, posestnik v Zaspem in g. Žumar Jakob, posestnik v Podhomu. — (Preskusnja učencev na deželni gozdarski soli v Sneperku) je po končanem dveletnem tečaji bila 30. in 31. dne avgusta. Gosp. jlr. Razlag kot zastopnik deželnega odbora in gosp. Solmajer kot zastopnik družbe kmetijske sta bila naprošena, da sta potovala v Sne-perk in vpričo bila preskušnji ter ogledala vso osnovo te šole, ktero je velikodušno napraviti dal na svoji grajščini knez Schonburg. Poročilo, ki sta ga deželnemu odboru in odboru družbe kmetijske přinesla ome-njeaa gospoda, je za vodstvo in učiteljstvo, pa tudi za učence tako Čast no, da more s srcnim veseljem na-vdati vsacega, komur je mar za to, da se je naši deželi odprl tudi napredek v gozdarskih znanostih. Po nji-hovem sporočilu je preskušnja bila pismena in ustmena ter je obsegala mnogo in težkih vprašanj o umni reji gozdov, o zemlj emerst vu, o matematiki, o lovstvu, o cenitvi gozdov in gozdnem gospodarstvu, o gozdarskem ri sanji, o s pis o van j i gozdarskih pisem, o rabi gozdov itd. Tudi telovadili so se učenci in učili petja. Dokazali so v vsem, da se gozdarskih vednosti niso naučili le na pamet, temuč da so tudi djansko (praktično) izurjeni. Naj bi dežela vsaka dva leta 8 tako dobro podučenih mladih gozdar-jev dobila, velik dobicek bi bil to deželi in na korist gozdoreje naše ! Kakor je vodstvo poročalo, bila je tudi obnaša mladih gozdarjev vse hvale vredna. In ti mladenci so res razun tistih, ki še niso prestali vojaške službe , skor vsi že tako srečni, da so že službe dobili; najizvrstnejša Padar in Kosmačpa hočeta še eno leto obiskavati višo gozdarsko šolo v Križevcih na Hrvaškem. S pohvalo se tedaj morejo imenovati učenci, ki so prvi dovršili deželno gozdarsko šolo v Sneperku; imena njihova so : Padar, Kosmac, Stare, Goderer, Kristan, MarinkoinKušlan. —Poroč- nika pa v svojem poročilu priznavata s posebno pohvalo skrbno vodstvo gosp. Lasky-a in izvrstnega učenika gosp. Furlani-a, ki je dobil službo višega gozdar-skega nadzornika v županiji Križevski na Hrvaškem in tedaj zapusti Sneperako šolo. Res škoda za tacega, na vsako stran jako sposobnega učitelja. — Stajarski deželai odbor je naznanil kranjskemu deželnemu odboru, da je pripravil za prihodnji deželni zbor predlog za odpravo graške najdenšnice. To je dokaz, da tudi na Štajarskem najdenišnica deželi več stroškov naklada kakor pa koristi. Pričakovati je, da tudi po druzih deželah, kjer zdaj še imajo naj-denišnice, pridejo k temu prepričanju, da so le potúha razuzdanemu življenju. — (Gosp. profesor Fr. Erjavec) je imenovan za profesorja na c. kr. viši realki v Gorici. Radujemo se iz srca, da sopet en izvrsten roják se vrne v Slo-venijo nazaj, in če tudi našim bratom v Gorici privo-ščimo tacega učenjaka , ne bodo nam menda za zeló vzeli, ako rečemo, da ga želimo v Ljubljano. Zagrebške soie zade va zdaj pogostoma nesreča, da zgubivajo odlične možé kakor so Erjavec, Tušek in Jagič, ki gré za profesorja v Odeso. — Naš častiti rojak gosp. M. Bolè nam ob enem^ 294 ko nam pošilja zanimiv dopis iz Petrograda, naznanja, liko pozná naš krasni gorenski kraj in goré naše. Na da pride za profesorja v Tulo na Rusovskem. Kakor men razstave je pa ta, da se pridobi toliko novcev nas to veseli, da izvrstni rojaci naši dobre službe do- se slaba y bivaj o y tako nas to žali, da si morajo z u naj na3e do- da strma in nevarna pota po naših gorenskih hribih popravijo tako, da more vsak brez nevarnosti movine kruh služiti mimo tega, da domaće profesure obiskati naše velikane. Naj tedaj noben domoljub ne posedajo taki tujci, ki našega jezika ne znajo' -—— — u: j- m (0 naših volitvah.) Z veseljem slišimo y da prezre jako zanimive razstave y ki traj do 12. dne ven- t. m. in ob enem ima še hvale vreden namen Prof. dar mnoge naše vélike posestnike navdaja živa želja, dr. Val en ti smo hvaležni, da si je lepo prizadeval za da ne bi se 12. dne t. m. volila narodu našemu in to razstavo spravnim namenom ministerstva Hohenwartovega n a- (D Vrečko y c. deželni Šolski nadzornik) y ki sprotna deželna poslanca, to je taka, kisesuôeta pod se je celó v slovenskem jeziku ponujal slovenskim Šta zastavo „konstitucij skega društva" in „Tagblatta u Ra- jarcem za poslanca, je sopet videl, da tudi rojaki nje dovedni smo zarad tega tudi posebno, kako bode gla- govi ne marajo za-nj. Kakor je po bridkih skušnjah v soval naš c. k. deželni predsednik pi. dr. Wurzbach y lj « bij deželnem šolskem svetu od nas Kranj ce v rekel ki tudi voli v vrsti vélikih posestnikov. Da bi se „Krain ist fur die gute Sache verloren" (Kranjska je vstopil nad stranki, to je, da ne bi volil, ne moremo. zgubljena za dobro rec), tako bode tudi zdaj od Šta- jarcev rekel: „Ingrata patria"! (nehvaležna domovina!) verjeti, ker to bilo bi času. Fahnenflucht" ob važnem ci uiiv úl — „rauucuuuwu \ju »«úuouí jaiucv iciici* „xugiaut pain»-í ^nenvaiezna aomovinan Ker se je poslanstvu odpovedal tudi baron Taki c. kr. gospodje, kakor Vrečko, če razpošiljajo Conrad, zdaj ces. namestnik v Lineu, bode volitev v slovenska pisma, se nam zdijo prav podobni nekte- gosp Idriji 13. dne t. m. Kakor se nam poroča, bi Janez Irkeč, notár v Krškem in rojen Idrijčan, prevzel rad poslanstvo, ako bi mu rojaki njegovi to zaupanje dali, kterega je, kakor mi gosp. Irkeča poznamo , tudi popolnoma vreden. Radovedni pričaku-jemo tedaj glasu, kaj bodo sklenili domoljubni mestjani rim našim c. k. okrajnim gosposkam, ktere slovensk glase razpošiljajo le takrat, kedar davek pobirajo Novicar domaćih in ptujih dežel. Izvršilo se je že mnogo volitev poslancev I o 7 J ------ ---J--------J----f * I ^ iuuvi^u V u i i i V/ v ^ U O 1 a U V; C Y y Idrijski. Da ne bodo napak volili, tega smo si gotovi, kjer so bili deželni zbori razpuščeni ; te dni volijo ve- (SkupŠČina učiteljska v Zagrebu), ktera je štela čez 70 deležnikov iz Kranj skega y je bila res ve- čidel še veliki posestniki. V obče so se dozdaj volitve kmečkih občin za ministerstvo izvršile ugodno, likanska. Sprejem slovenskih učiteljev na kolodvoru v kakor kaže sledeči pregled : V gornji Avstriji je bilo Zagrebu je bil zeló prijazen Slovenci vred seje voliti 19 poslancev, izvoljenih je 17 naših, 2 pa libe- ra lea na pripeljala tudi velika množica čeških školnikov in 4 Crnogorci v narodni obleki. Obravnave v reduti so vsaki gornjem in dolnjem Štajarskem jih je bilo vo- na Salcburškem so izvoljeni vsi naši dan trajale čez 12. uro, kterih se je vdeleževalo okoli liti 23, izvoljenih je 16 naših, 7 pa liberalcev 14 900 učiteljev iz vseh slovanskih okrajin. Posebno mi- Koroškem so med kavna je bila razstava solskih ali učnih pripomoč- Einšpieler), 11 pa liberalcev y na naši (med njimi prof. na Moravském kov v šolskih prostorih više realke zagrebške. Tu y se je videlo veliko koristnega, kar ne bi smelo v nobeni med 31 je naših 23, liberalcev med Je naših liberalca ? v Sleziji v doljni Av- ljudski soli manjkati; vse to pa popisati bi vendar v striji_z Dunajem vred nosijo Giskravci zvonec; Novicah" predaleč peljalo. Kar nas je žalilo " bilo J© v Tirolih ni še bilo volitev. Kakor smo veseli to , dazagrebški krčmarji so nas imeli za majhne Kro- slišali, da je na Koroškem zmagal Einšpieler se suse, ker je bilo za nas tuje učitelje vse draže, kakor v se dvema spravoljubnima možema, tako nas je potrl navadno. Tudi od učiteljskega odbora v Zagrebu smo žalostěn izid štajarskih slovenskih volitev se nad jali y da nas zvečer k veselemu pogovoru tu niso pridobili nobenega poslanca, marveč y ki SI ali tam združi. Neradi smo to pogrešali. se enega zgubili. Izvoljeni so sledeči: dr. Srnec (enoglasno) u«» v.«.. »i».»». ~w r o--------------r> KJiii» jLtj v vij viii oiuu^w • ui. u i u c u ^cuugtaouu^ (Péto apoteko v Ljubljani) je mestni magistrat dr. Vošnjak, dr. Dominkuš in Herman z veliko onemu podělil apoteko „pri Materi Božji" v najemu Schenk-u, kije prejšnji čas imel večino, Adamovič pa z večino 5 glasov. V Mariboru str at prav očitno dokazal, VA«* V. icjv«íuiuu ▼ "J"^»"1 ULI a LI lil îzvuijeiia una Draiiusietier m oeiuei, v ni treba, kajti on je razpisal konkurs za to apoteko Brežicah pa je padel dekan Košár in izvoljen je neki v 1 potem, ko je Schenk pritiskal na vse straní, Janežič; Lenček je dobil 39 glasov. Ďozdeva se da tem je magi- sta padla národna kandidata dr. Raděj in prof. Šu lekarnice v Ljubljani man in izvoljena bila Brandstetter in Seidel da se njemu nova apoteka dá. Kaj pa bode novi le-karničar počel z apoteko — zunaj mesta v dunajskih ulicah, tega menda še sam ni prevdaril. Zanimivo pri oddajanji te apoteke je pa še posebno to, da so magistrate očetje v prvi obravnavi hudo se skregali in skregani se razšli; na to so deželnemu zdravstvenemu svetu o tej zadevi stavili tako čudno vprašanje, da bi bil zdravstveni svèt moral biti, in naposled je nam y da so narodnjaki sami krivi zopernega tega izida. Milodari za pogorelce v Yižmarjih: Gosp. Go- stač 2 gold. M. K. 2 gold. đop Listnica vredništva » ne moremo natisniti. Gosp ko Id. : Nep odpisane Gosp. M. O O Take oseb denuncijant apotekarjev brez ozira na njegovo poročilo magistrat podělil g. Schenk-u apoteko in s tem, kakor pritožbe se morajo dati na tak o mesto, od kodar je pomoči prica-kovati. Casniki ne pomagajo; lahko si pa pisatelj nakluči tiskamo pravdo razžaljene Častí, ako obdolžen toži. smo gori rekli, dokazal, teke, ne pa Ljubljana. da Schenk potřebuje apo- Kursi na Dunaji 5. septembra. čarska delà (Hranilnično vodstvo) bo dalo mizarska in klju- na Dunaj i delati za novo realko. 5°/o metaliki 59 fl. 55 kr. Narodno posojilo 69 fl. 85 kr. Ažijo srebra 119 fl. 10 kr Napoleondori 9 fl. 53 kr. Ljubljanski mojstri so zeló nevoljni zarad tega. (Razstava slik slavnega profesorja Enderja) se je začela v pondeljek v spodnjih prostorih realke. Krasne slike gotovo zanimajo vsakega, Loterijne srećke: V Trstu 2. septembra 1871 29. 32. 30. 55 kdor neko- Prihodnje srečkanj Trstu bo 16. septembra 1871 Odgovorni vrednik: Janez Murnik Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljublj