■ti m *
poštnina plačana * gotovini.
Leto XVI., štev. 9
Ljubljana, petek 11« januarja 193S
Cena 2 Din
w^iavuu4ivo -jumjjina Knafljeva ulica » - leietoo fil 312* 3123, 3U4	«2tt
liberalni Kiueiea ujuoijana Selen-ourgovu di 4 - le I 34Wi Z4U2 ^ouruznicb Mnnhor iosposka ulica
Al 11 - TeieroD 4t <i4.V> -oiružnica 'eije Kocenova ulica AL
2 - Teietor «t IW» Kačuni Dn poŠt »eR cavodin Ljubljana 9t 11 84 i Praga fiislo 78.180, W'ipp «t in.«> 241
Naročnina tnaSt> meaeCn« Din 25.-Z>a inozemstvi ijit 4U.—
Uredništvo
Ljubljana Knarijeve ulica 6 Teletoo
3122 3123. 3124 3126 3126 Maribor Gosposka ulica U rele ton St 2440 Celje. Str wmavfrje»« ulica St 1 Telefon 4t «ft
Rokopisi se ne vraCajo — Oglasi po tarlfu
Pred plebiscitom v Posaarju
V nedeljo se bo odločila usoda Po-saarja. Drugi dogodki, zlasti franeosko-italijanska pogajanja, so obrnili pozornost nase, da se je v zadnjih tednib pripravam za posaarsko glasovanje posvečala razmeroma manjša pažnja.
bicei so pa poročila o pripravah postala že manj važna. Vse se sprašuje eedaj samo po tem kakšen bo izid. Saj je ves ta problem tako dozorel, da ne potrebujejo nič več drugega kakor le še odločitev samo. Kakšna bo?
Preteklo nedeljo, ko je majhen del volilnih upravičencev že glasoval, sta oba nasprotna si tabora organizirala še svoje poslednje manifestacije, ki naj bi pokazale dokončno, koliko moč premore ta. Ogromne mase so se zbrale v Saarbriick&nu, a dasi sta se orjaški zborovanji vršili skoro istočasno, se je vendarle varnostni oblasti posrečilo v polni meri očuvati mir in red. Vsekakor prepričevalen dokaz, da je organizacija plebiscita izvedena prvovrstno in hkrati toliko kot garancija, da se bo mogel tudi v naslednjih dneh, zlasti pa na dan glasovanja samega, zagotoviti miren potek dogodkov.
Po udeležbi na obeh zborovanjih se skuša vsaj približno oceniti, koliko je pristašev na eni in na drugi strani. O cenitvah prizadetih seveda ni vredno go-v. riti, zakaj ti so našteli toliko udele-ncev, kolikor so jih pač želeli, hoteč : visokimi številkami tudi še v zadnjem -.dnu vplivati na razpoloženje. Ali po ocenjevanju neprizadetih se vendarle zdi, da je bilo udeležencev na zborovanju hitlerjev£'ke nemške fronte znatno več. Toda vprašanje je, koliko se sme po tem zaključevati. Zakaj pristaši enotne fronte«, ki vodi propagando za ■ atus quo, so pred vsem socialisti ter munifiti, ki so manj gibljiv element g o hitlerjevski ljudje. Zelo verjetno e. da ie teh razmeroma več ostalo do-na nego pristašev takojšnjega povraten k Nemčiji. Vrh tega se ne sme pre-z. eii. da so se mnogi bali udeležiti se avn&ga zborovanja za status quo. zakaj ?trah pred motnostjo hitlerjevskega maščevanja je v Posaarju ogromen. In ne srne pozabiti, da je bilo to >rvn veliko manifestaciisko zborovanje - h/i ne trcnte«, kateri ?o nasprotniki ali, da si ne upa in da ne more pri-iiti ni'Li enega velikega javnega zbc-vania. Zato je relativno velika ude-žba na zborovanju enotne fronte mo-^no presenetila.
Eno najboH kompliciranih poglavij v plebiscitni propagandi v Posaarju je .-pričanje, kako bedo glasovali pristaši katoliškega centra. Med njimi se je po-• a močna propaganda za status quo in ?tvorila se ie v ta namfcn tudi politična organizacija. Na vso moč pa je zoper to gibanj«4 posegla v boj propada iz Nemčije v tem smislu, da so irejeni cerkveni faktorji izdali pozi-e na katoliške Posaarce, naj glasujejo za :akc sen povratek k materi Nemčiii. Aii vendarle ie veliko vprašanje, koliko tx imel ta poziv uspeha, zakaj tudi nekaj prav izrazito katoliških krogov se je aranžiralo v propagandi zn status t;uo, tako ->a so voliici iz tega tabora v precejšnji desorientaaji.
Taki je situacija sedaj ob zaključku propagandne dobe, ko bo samo še agitacija od iii^a do meža imela besedo. O prognozi ce'o Poznavalci razmer težko izrečejo kaj konkretnejšega. Ves čas agitaci.iske debe se je trdilo, da bosta oba tabor" precej enako močna in da bo šlo bržkone samo za prav majhno večino, pa bilo na eno ali na drugo stran. Vendar se je v ^slednjem času mnenje nevtralnih opazovalcev pričelo nagibati na nemško stian V nevtralnem časopi-u se pojavljajo napovedi, ki napovedu-e.io za nekaj odstotkov glasov več za •tlerjevsko nemško fronto, nego za na-:«rotnike ki si želijo status quo. Trdi -e, da prevladi'V ^nako mnenje tudi v plomatskem svetu.
Morda ima;o ie napovedi prav morda pa stoji tudi za njimi — propaganda. Zakaj v časih, ko se kakor sedaj, odločajo tako važne stvari, kdo more še garantirati, kje se nevtralnost neha. O tem ni dvoma, da razvija hitlerjevska stranka neprimerno večjo, pred vsem pa bučnejšo propagando. Res da že s tem ^arnim doseže znaten del uspeha, res pa je tudi, da morejo biti te vrste sredstva zeio varljiva. Da pa razpolaga hitlerjevski tabor z neprimerno večjimi sredstvi, o tem oač ne more biti najmanjšega dvoma. Sai so se mogli hitler-jevci v teku svojega desetletnega boja, preden so doipeii na obiast, do dobra izučiti m izvežDati. Posaarje je do ne-k* mcie d&orodošia prilika, kjer se mo-ifcjo njinove metode preizkusiti na novo.
Ali Nemčiji gre nedvomno za mnogo več. nego samo za preizkušnjo. Vedno moramo imeti pred očmi, da se je saar-^ki plebiscit končno razvil v notranjo nemško politično preizkušnjo. V najres-nejšem pomenu besede. Nasprotniki ln enzma napenja ]o vse sile. da rešijo s ^osaarieni zadnjo tK.xra.iino, ki jih more ščititi pred koncentracijskimi taborišči. Na drugi strani gre prav za prav še za mnogo več. Gre za celotno preiz-
MADŽARSKA NA RAZPOTJU
Na Madžarskem se pripravljajo dalekosežne izpremembe — Gombos skuša izločiti aristokracijo od vodstva države in zapustiti tudi
italijansko orientacijo v zunanji politiki
Budimpešta, l(j. januarja, r. Izpremembe v Gonibusovi vladi, ki so bile izvršene zadnje dni in Ki so prišle docela nepričakovano, so izzvale v vseh madžarskih političnih krogih pravcato senzacijo Splošno jih sina trajo kot znak usodnih dogodkov ki se bli žajo z vedno večjo naglico in ki spravljajo Madžarsko na važno razpotje. ali bo krt-nila še nadalje po starih, izhojenih potih, v katerih je maloštevilna kasta privilegiranih madžarskih magnatov in plcmičcv krojila usodo madžarskega naroda, ah pa bo krc nila po novi poti, ki bo tudi dosedaj brezpravni ubogi madžarski raji omogočila ve«, jo udeležbo pri vodstvu državne politike Iz dobro poučenih diplomatskih krogov po ročajo o ozadju najnovejših izprememb v vladi in drugih ukrepov, ki so bili izdani zadnie dni. naslednje zanimive podrobno sti.
Izpremembe, ki so bile izvršene zadnje dni v vladi in na drugih važnih mestih, so dokaz, da je docela nepričakovano prišlo do razračunavanja med pristaši sedanjega ministrskega predsednika generala Gombo-sa in med pristaši bivšega dolgoletnega voditelja madžarske politike grofa Bethlena, in to celo v vladi in v vladni stranki sami.
Že prejšnji teden je imel bivši ministrski predsednik groi Julij Karolyi dolge konference s kmetijskim ministrom Kallayem, ki je sedaj podal ostavko Že pred tem so se vršile v provinci važne konference pred stavnikov madžarske aristokracije. Na teh konferencah so sodelovali tudi bivši ministrski predsednik grof Julij karoiyi, dalie notranji minsiter Keresztes-Fischer in državni podtajnik kmetijskega ministrstva Marschal. Po konferencah je grof Julij Ka-rolyi sestavil memorandum, v katerem se bavi predvsem z vprašanjem agrarne reforme in vprašanjem fidejkomisov. To je dalo ministrskemu predsedniku (Jombosu povod za odločno akcijo, na katero se je pod vplivom stranke malih poljedelcev, katere predsednik je znani Tybor Eckhardt, že dolgo pripravljal. To spomenico je grof Karolyi v nedeljo izročil državnemu upravitelju admiralu Horthyju, a že dva dni pozneje je kmetijski minister Kallay podal ostavko na svoj položai.
V »Magvarszagu« opravičuje Kallay svojo ostavko, sklicujoč se na novo nastali položaj po izvolitvi dosedanjega finančnega ministra lmredyja za guvernerja madžarske Narodne banke. Kallay trdi, da je Imredy postal prav za prav neke vrste vrhovni finančni minister, dočim je njegov naslednik, prejšnji trgovinski minister Fabiniyi, prevzel finančni resor samo v toliko, da bi mogel uspešneje zastopati interese svojega trgovinskega resora, med tem ko je državni podtajnik v finančnem ministrstvu Jakoby samo zastopnik interesov državnega erarja in državnega fiskusa. Zato smatra Kallay, da proti tem trem frontam ne bi mogel uspešno zastopati interesov kmetijskega resora, zlasti ne v pogledu zamišljene kolonizacije
Toda pravi razlog ostavke poljedelskega ministra Kall&yja je v tem, da noče zastopati v parlamentu Gdmbosovega predloga agrarne reforme. Aristokratski veleposestniki so namreč sklenili, da odstopijo potrebna zemljišča samo proti takojšnjemu izplačilu odškodnine. V tem je baš razlika med stališčem Kallaya in stališčem Gom-bosa. Gombos se sklicuje na agrarno reformo v sosednjih državah, kjer se odškodnina plačuje šele postopoma v manjših obrokih, dočim se zavzema Kallay za tak način agrarne reforme, da bi veleposestniki odstopili le neznatne komplekse in še to proti takojšnjemu izplačilu celotne odškodnine. Zato ni vseeno, kakšne prilike vladajo v finančnem ministrstvu, ki bo potemtakem pri izvajanju agrarne reforme igralo važno in odločilno vlogo.
Zdi se pa, da se je aristokratskim veleposestnikom posrečilo vplivati preko grofa Karolyija na državnega upravitelja Hor-thvja, ki ni hotel potrditi imenovanja novega kmetijskega ministra, ki mu ga je predložil Gombos, čeravno je bil istočasno že izdan uradni komunike o tem imenovanju. Toda enako kakor aristokrati ne miruje niti Gombos. Namesto Daranya, ki je določen za kmetijskega ministra, je pozval k sebi v vladno predsedstvo kot državnega podtajnika svojega najožjega prijatelja Tahva, dosedanjega stalnega delegata Madžarske pri Društvu narodov.
Gombgs pa ne zbira samo v vladi svojih najzanesljivejših ljudi, marveč je šel še dalje in docela nepričakovano poslal v pokoj celokupno vrhovno poveljstvo madžarske vojske. V sredo so bili upokojeni vrhovni
poveljnik honveda general Karpatv. njegov namestnik general Schonner. šef general-štaba general Poder in njegov namestnik general Vogt. 1'pokojitev utemeljujejo 8 tem. tla so vsi dosegli starostno mejo. Kot naslednik vrhovnega poveljnika honveda se označuje general Shroy, kot šef general-Staba pa general Somkntliy. dosedanji šef vojne pisarne upravnika Hortliyja. Oba imenovana eenerala sta najožja pristaša f! oni bosa
K»t s«- pričakuje tudi ostavka notranjega rnniNtra Kercsztes-Fischerja, se bo na ta nnfiii (itimhos iznebil v svoji vladi vseh ožjih pristašev grofa Hethlena in vseh pred-stavnikov madžarske aristokracije. Zato pa pripravlji vstop Tyhora Eckhardta v vlado, njegovega političnega prijatelja dr. UHaina in voditelja krščanskih socialistov VVoJfa. k čimer ho Gomhosn odprta pot. da na eni strani Izvede volilno reformo, na drugi strani pa nerarno reformo, kakor si jo sam zamišlja. Zato se zna prvič v zgodovini Madžarske po letn 1SB7. zgoditi, da v vladi ne bodo zastopani madžarski aristokrati nn posredno, ne neposredno ter da ho vsa državna oblast v rokah protestant, manjšine.
Komur ho znane prilike na MadžarsKem. mu bo ja^io, kakšno stališče bo zavzela vladna večina, katero prav za prav predstavljajo bivši pristaši grofa Bethlena. Za večino je bilo na Madžarskem vedno nierv-da, 1*10 vprašanje mandata in zato je razum-
ljivo, da bo tudi dosedanja Bethlenova večina z morda zelo redkimi izjemami korpo-rativno prešla v Gombosov tabor, kakor
S i svoječasno po padcu Karollvija prešla v elhlenov tabor. Izgubo, ki jo bo morda pri tem utrpel Gombos na najožjih prijateljih grofa Bethlena, bo nadomestila stranka malih poljedelcev in krščanskih socialistov.
Razumljivo je, da se madžarsko plemstvo ne bo kar tako mirno odreklo oblasti, ki je bila doslej absolutno v njegovih rokah. Baš v tem pa je največja nevarnost za GombSr »v režim, ker madžarska zgodovina vedno kaže. da so na Madžarskem zakulisne sile vedno močnejše od parlamentarnih.
Vsekakor bo velike važnosti, kako se bo odločil Horthv sam. Ali ho pri njem prevladal niegov protestantizem ali pa niegovo plemstvo? Verjetno pa je. da bo potegnil s protestanti, ker Horthy kljub svojemu plemstvu ni veleposestnik.
Ni dvoma, da vplivajo na ta razvoj na Madžarskem v veliki meri tudi zunanji vplivi. Dosedaj je pod vplivom madžarske aristokracije vladala v madžarski zunanji politiki italijanska orientacija. Gombos sam pa je brezpogojno orientiran v smeri Berlina in Varšave. Zaradi tega se on osebno kljub vsem rimskim protokolom ni nikdar navduševal ne za politično, ne za gospodarsko sodelovanje z Avstrijo. Vsekakor bo bližnja bodočnost pokazala, v katero fmer bo krenila Madžarska.
Madžarski odgovor
na ženevsko resolucijo
Nepričakovan odhod Kanye v Ženevo — Preokret v madžarski politiki pod pritiskom Italije in Francije?
Budimpešta, 10. jan. C. Madžarski zuna nji minister Kanya je snoči nenadno odpotoval v ženevo. Njegov odhod je zelo izne-nadil budinipeštanske politične kroge, ker Ka nikakor niso pričakovali. Stalni delegat Društva narodov Eckhardt je namreč že prej sam odpotoval v švico. Zunanjega ministra spremljata posianiški svetnik Ma riasny ln šef tiskovn^a urada zunanjega ministrstva dr. Mengela. Kanva je vz«l b seboj poročilo madžarske vlade o preiskavi v zvezi z marsejskim atentatom, da ga predloži svetu Društva narodov, ki se ju tri zopet seetane. Kakor zagotavljajo po litični krogi, si bodo madžarski zastopniki prizadevali, da izposlujejo že na tem zasedanju sveta DruStva narodov razpravo o madžarskem poročilu. Takoj po izročitv1 tajništvu sveta Društva narodov bo poročilo objavljeno v ženevi in Budimpešti
Kanya je pred odhodom iz Budimpešte na postaji ?pre;'el novinarje in jim dal kratko izjavo, v kateri je med drugim dejal:
Odhajam v ženevo, da predložim obširno poročilo o početju sumljivih tujcev, političnih pustolovcev in teroristov na Ma džarskem, izmed katerih so bili nekateri obtoženi, da so bili v zvezi z marsejskim atentatom. Madžarske oblasti so v smislu odredb ženevske resolucije, ki jo je sprejel pretekli mesec svet Društva narodov, izvedle preiskavo po vsej Madžarski, da doženejo pravo etanje vse te zadeve. Sedaj imam v žepu prvo poročilo o tem ln predložil ga bomo na eni Izmed sej Društva narodov. V poročilu obveščamo svet, kaj so madžarske oblasti že doslej odre-uile, da se prepreči terorizem, delovanje sumljivih političnih elementov in priseljevanje emigrantov iz drugih držav v našo deželo.
Politični krogi so mnenja, da ae je madž. vlada odločila za tako naglo predložitev poročila o svoji preiskavi in odredbah proti terorizmu pod neposrednim vplivom Italije. Pri tem celo izražajo misel, da je Mussolini sam pozval vlado generala Gom bosa, naj preiskavo zaradi marsejskega atentata zaključi še pred pričetkom zasedanja sveta Društva narodov in naj o njej takoj poroča, kar bo nedvomno mnogo doprineslo k pomirjenju duhov In ureditvi političnih razmer v srednji Evropi. Obenem so mnenja, da je Mussolinija do tega pripravil Laval. ko se je mudil v Rimu, ter da mu je celo postavil kot pogoj za nadaljnja pogajanja med Parizom in Rimom takojšnjo ureditev te zadeve. Pod takim pritiskom je jasno, da se je Madžarska odločila nastopiti v Ženevi pomirljivo in da bo skušala doseči sporazum s
sosedi. Madžarska vlada bo zaradi tega tudi za daljšo dobo prekinila vso iredenti-stično In revizionistično propagando.
Kakor poročajo madžarski li6ti, je vodil preiskavo, ki je trajala več tednov, z veli ko obzirnostjo sam notranji minister Ke restesz-Fischer.
čim se Kanya vrne iz ženeve, bo vlada sklicala zunanje politična odbora poslanske ln zgornje zbornice ter ju informirala o poslednj n političnih dogodkih in slosnem političnem položaju 1'ouCeni krogi zatrju jejo, da bo zasedanje obeh odborov tudi v zvezi z morebitno ženevsko razpravo o po ročUu madžarske vlade glede preiskav** proti teroristom.
Berlin, 10 januarja č. Razpravljajoč o preobratu v madžarski politiki berlinsk listi splošno sodijo, ua bo Gombosova vla da sedaj obračunala s teroristi in emigran ti in za nekaj časa resnično prekinila re vizionistično propagando. »Berliner Tage blatt« ugotavlja, da bi bila to vsekakor lo Jalna kretnja Madžarske, ki bi bila ne dvomno v interesu miru in napredka Po dunavja. Madžarska bi si tako bržkone znova pridobila zaupanje in celo prijatelj stvo Male antante. Vsekakor pa bi se po litične razmere v srednji Evropi spričo ta-ke izpremembe znatno zboljšale.
Konferenca Male antante v Ljubljani
Beograd, 10 januarja M. V petek se sestane jo v Ljubljani h konferenci stalnega sveta Male antante jugosloveaski ministrski predsednik in zunanji minister g. Bogoljub J e v t i c, češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Benei in romunski zunanji minister Nikola Ti tulescu.
Zunanji ministri Male antante bodo razpravljali o vseh aktualnih vprašanjih mednarodne politike, koliko«- se tičejo držav Male antante.
Sestanek sveta DN
Ženeva, 10 januarja, p. Jutri ob 10.30 dopoldne se prične 48. zasedanje sveta Društva narodov. Posvečeno bo v glavnem ^osaarskemu problemu v zvezi s posaar-skim plebiscitom, poleg tega pa je na dnevnem redu še 27 drugih točk, ki se nanašajo na nekatere tekoče zadeve. Ena izmed najvažnejših bo tudi poročilo madžarske vlade o ukrepih, ki jih je izdala v zvezi s sklepom zadnjega izrednega zasedanja sveta Društva narodov glede na jugoslovensko pritožbo. V ženevskih krogih računajo tudi s tem. da bo pn tej priliki svet Društva narodov s strani Francije in Italije oficielno obveščen o sklenitvi rimskih dogovorov, ki bodo nato registrirani pri Društvu narodov Med drugimi točkami drevnega reda je tudi predlog Litvinova in Ruždi Ara-sa za izpremembo poslovnika sveta Društva narodov v pogledu načina sklicevanja sej sveta DN Končno je na dnevnem redu tudi predlog generalnega tajništva Društva narodov glede sistemi/iranja novih mest pri tajništvu, da bi mogla tudi Rusija dobiti v tajništvu primerno zastopstvo. Gre zlasti za sisteiniziranje položaja pomočnika generalnega tajnika. To mesto je namenjeno Rusiji in je kot kandidat že določen ruski odpravnik periov v Parizu Rosenberg.
Dr. Benes o pacifikaciji Evrope
Pariz, 10. januarja, č. V velikem švicarskem listu »Tribune des Nations« je češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš objavil svoje misli o nadaljnjem razvoju evropskega mednarodnega političnega položaja Med drugim pravi:
Ojačenje evropske pacifistične fronte je v času poslednjih zasedanj sveta Društva narodov meseca septembra in še bolj decembra prišlo do vidnega izraza Rezultati diskusije o posaarskem vprašanju in o ju-goslovenski spomenici so bili po mojem mnenju učinek nove orientacije v evrop ski politiki, ki se je najprej pokazala v enotni fronti onih držav, ki si naiboli želo miru Prepričan sem, da bo nova orientacija, ko se bodo reševali drugi važni problemi. postala ve bolj močna. Organizacije pacifizma in njegovega napredovanja ni mogoče zadržati in to mi daje povod misli o novi evoluciji v Evropi. Če hočemo vztrajati na potu. po katerem smo krenili, bo to pomenilo vsekakor zmanjšanje vojne nevarnosti in prepričan sem. da Kodo pacifistične sile zmagale in da bo mir zavarovan za daljšo dobo.
Francoska vlada odobrila rimski sporazum
Odhod Lavala v ženevo — Pogajanja o izvedbi rimskega sporazuma se bodo nadaljevala bržkone že
prihodnji mesec v Rimu
kušnjo, koliko more hitlerizem potegniti za seboj ljudi, ako so mu na razpolago samo normalna politična sredstva. Na tak način se je boril hitlerizem v Nemčiji ves čas. dokler ni v alijansi z nacionalci prevzel oblasti. Takrat še ni imel absolutne večine, ali odtlej ni bilo več svobodnih volitev. Kakšen razvoj se je izvršil v množicah odtlej, to bo pokazal saarski plebiscit. Res da bo nacionalni moment marsikoga nagnil, da bo glasoval za takojšen priključek k Nemčiji, dasi je sicer nasprotnik Hitlerja. Ali prav mnogo takih glasovalcev morda vendarle ne bo, zakaj odkar so v tenevi obljubili, da bo dana možnost ponovnega glasovanja v primeru, da zmaga ideja statusa quo, se ne mcie ozn« čiti kot narodno izdajstvo, ako se dobri aemški patrioti vendarle ne izrečejo za takojšnje priključenje k Nemčiji Spričo tega ostane v ospredju problem: ali za Hitlerja, ali zoper njega.
V mednarodni politični javnosti se zelo mnogo pričakuje od izida plebiscita. Prvič more poraz povečati notrame nemške težave ter jako oslabiti pozicijo sedanjega režima. Zmaga mora seveda Hitlerja ojačjti tako na zunaj kakor na znotraj. Na zunaj se pričakuje reakcija zlasti v avstrijskem vprašanju, Kjer se bo narodno socialistično gibanje gotovo postavilo na stališče, da je tudi v Avstriji večina za hitlerizem in za an-šlus. Toda Hilier daje pomirljive izjave, dasi ne ravno glede Avstrije. Podoba je, da gredo njegove težnje zares za tem, da doseže na zapadu pomirienie a Francijo, v domnevi, da se dado na ta način še najzan^-ijiveje doseči uspehi. Toda ugibanje o teh in drugih posledicah plebiscitnega izida prepustimo prihodnjim dnem, ki nam bodo z odločitvijo o Posaarju razvoz' ili enega uaj-usodnejših povojnih problemov.
Pariz, 10. januarja, g- Dopoldne je bila pod predsedstvom predsednika republike Lebruna seja ministrskega sveta, ki je bila posvečena skoraj izključno izčrpnemu eks-pozeju zunanjega ministra Lavala o izidu rimskih pogajanj. Laval odpotuje jutri zvečer v Ženevo, kjer se bo udeležil izrednega zasedanja Društva narodov.
Po seji ministrskega sveta je bil izdan komunike, ki ugotavlja kratko, da je zunanji nvnister Laval predložil ministrskemu svelu popolno poročilo o rimskih pogajanjih in pogodbah. Ministrski svet je obnovil čestitke Lavalu in odobril pogodbe. Razen tega je pooblastil zunanjega ministra, naj pogodbe predloži parlamentu v ra-t;fikacijo. Zunanje - politična debata o rimskih d070V0rih. ki se bo vršila v zbornici in senatu pred ratifikacijo, sp bo začela najbrže po povratku Lavala iz Ženeve-
Laval je po današnji seji ministrskega sveta eprejel turškega poslanika, s katerim je razpravljal o rimskih pogodbah in o posledicah teh pogodb za jugovzhodna evropska vprašanja.
Srednjeevropska
konferenca
Pariz, 10. januarja, p. »Matin« poroča, da se bodo meseca februarja vršiia v Rimu nova diplomatska pogajanja med Francijo in Italijo o praktični izvedbi sporazumov, ki so bili sklenjeni med Mussolinijem in Lavalom. diplomatskih krogih pripisujejo tem podajanjem izredno važnost. Kakor 7,-Urjuiejo v poučenih diplomatskih krogih, bo k pofatanicm pritei?n;ena tudi JMala an-♦anta kot najvažnejši faktor v Srednji Ev-roni.
Dunai, 10 ianuarja. d. »Neui<?keits-Welt blatt". ki se bavi z vprašanjem uresničenja pogodbe o nevmešivaniu. pravi, da bo Avstrija storila vse za zaključite v te konven-
cije. Ob sedanjem zasedanju sveta Društva narodov bo prišlo v Ženevi do tesnejših stikov med avstrijsko in češkoslovaško vlado na eni strani ter Malo antanto in Italijo na urugi strani. Težavnejše bo stališče Madžarske, čeprav samo tamkaj, kjer bo iskala novo orientacijo v zunanji politiki, kakor se more sklepati po izpremembah v njeni vladi. Največje težkoče so sedaj na strani Nemčije. Že prvi mcseci I. 1933 bodo odločilni za mir v Evropi. Če se bo posrečil sporazum na podlagi dogovora o nevmeša-vanju, bo mirovno delo kronano spomladi z veliko srednje-evropsko konferenco v Rimu.
Optimizem avstrijskega zunanjega ministra
Dunaj, 10. januarja. AA. Minister Ber-gerAValdenegg je izjavil poročevalcu agencije Havas: Rimski sporazumi pomenijo resen poizkus za splošno zbližanje med evropskimi državami. Mislimo, da bosta Francija in Italija brez odloga povabili druge države, naj pristopijo k njim in aktivno podpro prizadevanja za utrditev prijateljstev, ki ga imajo pred očmi.
Avstrijski zunanji minister je nadalje izrazil mnenje, da se bodo po teh povabilih razvile dvostranske akcije, nato bo pa nemara nastopila »konzultativna faza«, kjer naj bi se poiskal skupen sporazum za ureditev vseh problemov Pri razgovorih v Rimu sta gg. Laval in Mussolini uvidela nujnost, da je treba v Avstriji videt* samostojno državo
Berger NValdenegg upa. da bo mogel potovati v Pariz in l.ondon sredi febrnaria.
Leningrad. 10. januarja AA Led je zaprl vse leningralsko pristanišče in onemogočil sleherno plovbo.
Velika diplomatska akcija
Vsa prizadevanja velesil streme seda) po sporazum« z Nemčijo o oboroževanju ln njenem povratku v ženevo
Pariz, 10. januarja, d. i'u povratku Lavala iz Kuna so se včeraj vršili važni diplomatski razgovori, Predvsem je zbudil pozornost obisk angleškega poslanika Camp-hella, ki je Lavalu sporočil sklepe zaunje seje londonske vlade. Kakor st uoznava iz zanesljivega vira, soglaša angleška vlada brez pridržka g francosko-itaiijanskimi dogovoru sklenjenimi v Kimu, kakor tudi z nameravanimi ukrepi, določenimi v rimskem paktu ta realizacijo pogodbe o nevmešava nju in pogodbe o medsebojnem konzultt-ranju. Angleški diplomatski zastopniki v glavnih mestih zainteresiranih držav bodo \ danem času dobili nalog, naj podpirajo francosko-iialijansko akcijo ter priporočajo p>imop k rimskemu paktu.
zunanji minister Lavai bo imel v Ženevi priliko kouierirati s Simonom in Edenom o tzveubi diplomatskih pogajanj zlasti z Nemčijo Sklenjeno je tudi, da bodo v Ženevi podrobno obravnavali vprašanje vzhodno-e\ropskega pakta o varnosti in medsebojni pomoči. Simon bo o tem razpravljal z La valom in Litvinovim. Angleška diplomacija je obljubila, da bo podpirala zaključitev vznodnega pakta, za katerega sta dala pobudo Francija in Rusija.
Nasprotno bo stališče Rusije napram paktu štirih predmet angleško-franco^kih razgovorov, ki je že zaradi tega kočljivega značaja, ker vidi angleška vlada v bodoči njegovi uporabi primerno podlago za rešitev varnostnin m razoro/itvenin vprašanj. Kuska vlada je zavzela stališče proti paktu štirin in svojega odpora tudi ne prikriva, kakor je razvidno iz kritik moskuvskin listov. Kakor znano, je Francija dolžna na podlagi protokola, sklenjenega z Rusijo, da obveš.a njeno vlado o vseh odločitvah na zunanjem političnem področju. Zato bodo skušali pridobiti v Ženevi Litvinova za načrt pakta petih, pri čemer bi tudi poudarili, da je Francija v svoji noti, poslani državam Male a/itante, izrecno izjavila, da bodo njihovi interesi vedno zaš.iteni. Tudi s poljskim zunanjim ministrom Beckom bodo razpravljali o tej kočljivi zadevi.
Francoski zunanji minister je imel pred svojim odhodom v Žene.o posvetovanja tudi z diplomatskimi zastopnik: Male an-tante, ki so ga inicrmirali o madžarsko-ju-goslovenskih odnošajih.
V irancoskem zunanjem ministrstvu ie proučujejo kazenske ukrepe, ki jih je odredila madžarska vlada v zvezi z marsej-skim atentatom. Pričakujejo, da bo do ureditve te zadeve prišlo brez večjih težkoč.
Laval je imel Komerence z merodajnimi osebami tudi o posaarskem vprašanju, k* sc ima v Ženevi po plebiscitu končnoveljav-no razčistiti. Doslej še niso bile demantira-nc vesti, po katerin bi francoski zastopnik v svetu Društva narodov predlagal v primeru, če bi se izrekla močna manjšina za status quo, da naj se posaarsko ozemlje razdeli. Če se bo pretežna večina prebivalstva izrekla za povratek Posaarja k Nemčiji, se bo svet Društva narodov vsekakor izjavil za njegovo pospeševanje. V tem primeru računajo, da bo Posaarje pridruženo Nemčiji že ob koncu meseca marca. Zaradi tega bodo morali zelo naglo izvesti ukrepe za zaščito protihitlerjevskih elementov in bosta Francija ter Anglija predlagali ukrepe ki bodo jamčili na podlagi prava o samoodločbi varstvo protihitlerievskim skupinam.
Sestanek sveta Društva narodov bo dal tudi priliko za razpravo o razorožitvenem vprašanju in bo v tem pogledu pripravil angleško-francosko konferenco »Temps« zavzema glede na to vprašanje, ki močno zanima francosko javnost, naslednje stališ-c: »•Nemčija nima glede na ponovno oborožitev nobene pravice za postavljanje pogojev. Ta pravica pripada samo zavezniškim državam, ki so podpisale versujsko pogodbo. Priznanje enakopravnosti je odvisno od varnosti, organizirane za vse države. Nobena država nima pravice enostranskega razveljavi enja razorožitvenih obveznosti. Francosko-angleški sklepi, ki se pričakujejo po *aključitvi zasedanja $veta Društva narodov, bodo predočili Nemčiji pravo stanje stvari. Francija, Anglija in itulija bodo
v	razorožitveni zadevi postopale solidarno.«
Glavna točka
rimskega sporazuma
Pariz, iv> jo^uaija aA. .ucuiašiiji de Pariš« prinaša izpod peresa svojega diploma r.skega urednika Pertinaxa članek o hmiK.h sporazumih med Lavalom in Mus-soiinijem in pravi med drugim:
Glavno točko francosko - italijanskega sporazuma javnosti prikrivajo. Ta točka i* namreč da so Fland:n, Laval in Simon na svojem sestanku 22. decembra sklenili, da bo francoska vlad* umaknila svojo noto, ki sta jo 17. aprila lanskega leta podpisala Doumergue in Barthou o nemški ravs-orožitvi. Tako so francoski ministri pristali na to, da pod določenimi pogoji legalizirajo nemško oboroževanje. 2e samo zaradi tega je na novo oživela nemška teza
0	razorožitvi, ki jo je obrazložila britanska spomenica o tem vprašanju 19. januarja 1934 Ta teza obstoji, kakor znano, v tem. da je bolje dovoliti, da se NemčHa pod določenimi pogoji zakonito oboroži, kakor pa da bi se skrivaj oboroževaia.
Nadalie pravi Pertinax. da posebni odbor za narodno obrambo, ki je pod predsedstvom Herriota in Tardleuja svoječasno recFgiral načrt Doumergueja in noto Bar-thcu j? od 17 aprila ni vedel, da se je 22. decembra Francija pod pritiskom Simona odpovedni« zahtevam te note
Grožnja z blokado Nemčije
L<uuuuii. iu. januarja, u .Na svoji vce.aj-šnji seji je angleška vlada razpravljala predvsem o zuiiaiije-poi.ličiuu tadevad* vse kaze. ua »o ra^piavijau o uioziiostili. v ka tenn Di uspeh razgovorov M.ineoi.n ja iu Lava.« iai povod angleški vlad.. da u. St-outooia La novo ueuiurso tara.i, lazjuauitv«. uoiuuk) a i je iittsiai i iitau»rv,ni ouo roz<-vaujeiu .N. iZKljucenu. Ua Do io novo štreni
1	jen te uo zauijučilvi ruzofuzitvene kunveii cije >i»eio » uovi zboijsan atinocfen upa aje v uepeh.
Po poročilu agencije »United Piet*« u derlina ,r poloza uinogo resnejši m se bti
vi	angleška vlada ceio i načrt: blokad' Neme. je če bi «v preveč upirala Po poru čiIu te agencije bo ob prilik, obiska Lava ia n Flamlina v Londonu važen predme' -azgOvorov tuJ> [iriniertiosl iemarše v vpra
anui i»»»niki»..'a oboroževanj Nemčiji b-baje nritnan« trenutno oherofltveno Mani pod pogoiem. če *t vme v Ženero. V Ati zli ji zbuja posebno skrb naglica oboroieva
Bja in »iu t pli»a jo 's Londona na francoske ter italijansko vlado, naj bi to vprašanje nredili takoj uo posaarskem plebiscitu- Simon je baje že pred božičnimi prazniki predložil l.avalii angleški načrt ia blokad-ne vojno proti Nemčiji, a katero naj bi se onemogočil uvoz blaga, ki ga uporabljajo v oboroževalni industriji. Laval pa ie hotel opraviti prej <voje potovanje v Rim. da M tamkai sondiral teren v tej aadevi.
Angleška vlada b' sedai rada razpravljala v Londonu z Lavalom in Flandinom o skupnem koraku v Berlinu, pn katerem hi zagrozil' s tako blokado v primeru nepo-Dustliivoflti N-mfije V Londonu so na iae-nem. da se mor® blokads izvpsI: samo s pr;s»ankom in sod^lovsniem Amerike ln tudi drugih držav Vainrei nai bi italijanska vlada izročila v Berlinu noto. ki bi zahteva la ponovno ns oodla<n dogovorov Mussolinija in Lavala od Nemfiip določitev stališča glede na avstrijsko vpr«S*nje Nato bi An«liia 'n Francija bodisi skupno ali na vsaka oofebei ^nrozil' vprašanje oborože-vania Francija povzroča v leni pogledu Se gotova težki^e. ker bi udeležba pr' tem an-gWkem načrtu, od katerega si obeta zaradi težkoč učinkovite blokade malo uspeha, nr npsla s seboj tudi pristanek na status quo
Tud' >r>>»!lv Tel^ranh« niše d* pO oonovn'h razpravah o r^zornistv^nem vprašan?«! nI samo	Anglije. temveč st*
se sir John ^mon »n T ji val že o nril!kl ?vnipwa se^anka 90 decembra v P*»r>zu snnratnmeta ie	n»r>r*v!M nnclrn«#
v t*l smeri R^rtrtvori n t<»*i utvarah h' se
rpn^lV vr?lf! n« nn^laTi t^nfaln da npmSVp-<TS ntv>rr>"'(»vonl?» ni «rnf»trst! T"» n^^^ntfp* »ra T avl ie rr:«m f»a an^tfSVf,	Ifl
ie v P:»1111 nf'»9'l<>rfll »to «' 7STn*0vi nori-POfi» Tt^M?« n-'	norrolan?'^ o r^tj.
T«'
nr '1!"! v nič°'n "in Ima francO«Vrt	r toi smofl o^Mnost.
Nemško mnenji
Berlin, 10. januarja w pod naslovom *R'm Ir razoro4ltveno vprašanje« objavlja berlinska »BOrsenzeitung« uvodnik, v katerem pravi med drugim:
Razni inozemski časopisni glasovi kaže-
jo, da se je francoska politika pod vlado Flandina in Lavala izpremenila tudi v raz-oroiitvenem vpraainju. Ta pojav bi ai na razvalinah, ki jih je zapustil Barthou na polju pogodbene ureditve tega vaftnega gradiva in spričo katastrofalnih posledic, ki bi lahko nastale zaradi neomejenega tekmovanja v oboroževanju, želeli odkritosrčno in od srca. Ne moremo domnevati, da bi bil? v Rimu Laval ln Mussolini že postavila okvir za novo pogodbo, toda prav v Nemčiji bi bili hvaležni za vsak znak, ki bi dal razumeti, da enostranosti in zahrbtne misli ob katerih ao se doslej razbila prizadevanja za pogodbeno ureditev tega vpraianja v bodoče ne M več Igrale nobene vloge
Odhod Simona in Edena v Rim
London, IU. jan. c Dejstvo, da »ta odpo tovala danes v Ženevo zunanji minister
sir John Simon in pravosodni minister ter stalni delegat Anglije pri Društvu narodov Anthony Eden, presojajo tukaišnjl politič n' krogi kot zelo važno okoliščino Pr tem naglašajo, da namerava angleška dt-le?ac«ja s svoj!m polnim štabom prisostvo vati ženevskim razpravam, na katerih se bo obravnavala splošns evropska politič na situacija V ostalem Simon ne uamera va ostati v ženevi konca zar^dan^a sve ta Društva narodov Pestal se bo v ženevi le z Lavalom in čim bo objavljen rezulta* posaarskega plebiscita, se bo vrnil v Lon fion. da pripravi teren rs svoje In Macdo-nsHove raz5*ovore s Flandincm in I^ava lom
Pariz, 10 januarja AA. Ponoldne oh 17 45 sta se pripeljala v Pariz Simon in Eden Ve^eriala sta na angleškem poslaništvu. ob 22.00 se pa odpelieta dalie v Ženevo
Nemčija pozvana v ženevo
London. 10. januarja A A Kakor Reu-ter doznava, je britanska vlada poslala nemški vladi neuraden predlog, nai pošlje Nemčija svoje zastopstvo v »vet DN. ko bo razpravljal o Posaariu Predlog je britanska vlada poslala v Berlin preko svoie-ga britanskega poslanika. Odgovora še ni dobila.
Berlin. 10. januarja. AA. Britanski poslanik Phipps je obiskal v. Neuratha. Opozoril je pri tej priliki nem:ko vlado na nevšečnosti. ki bi si jih utegnila nakopati, če se ne udeleži prihodnje seie sveta DN
Akcija za zbližanje
med Poljsko in Francijo
Poljski zunanji minister bo potoval v Pariz, da raz* čisti odnoSaje — Poljska povabljena k podpisu pakta
o avstrijski neodvisnosti
Pariz, 10. jan. g. »L/ Oeuvre« poroča. Ua je zveza francoskih bojevnikov odgovorila na pismo geuerala Boreckega, predsednika poljske bojevniške zveze, v katerem je sporazumno s poljsko vlado pripisovala odgovornost za fiancosko polit.čno odtujitev pomanjkanju razumevanja in ravnodufino-sti francoskih odločilnih krogov. Francoski odrovor pravi med drugim: »Franclla n' nikdar imela v vidu kakršnekoli hegemo niie. Francozi se niso nikdar bahali kot varuhi in Francija tudi nikdar ni pričela ali vodila pogajanj s kakšno državo, ki bi Polisko zanimala, ne da bi o tekočem obveščala Poljske o svojih namerah in de-maršah. žal Poljska ni ravnala vedno tako.
List pristavlja: Poljski zunanji minister Beck se je očividno začel zavedati nevarnosti tn posledic svoje politike, zaradi česar se bo iz ženeve vrnil v Varšavo preko Pariza, d« bi kakorkoli poizkusil razčistiti nesporazum V Franciji bo gotovo deležen vljudnega sprejema, toda. da bi se nesporazum razčistil, potrebujejo Francozi dru-
ge stvari in ne le nekaj ustnih koncesij In formalnih pristankov pri reviziji vzhodne pogodbe. Le popoln prevrat v vsakem pogledu bi lahko vrnil Francoiom vero v vrednost poljskega prijateljstva
Posebni dopisnik lista »Petlt Parlslen« poroča lz Varšave, da »ta poljsko vlado ob vestila o sporazumu med Lavalom In Mus-solinijem italijanski in francoski poslanik Razen tega sta sporočila poljski vladi, da pride Poljska v kombinacijo kot bodoča podpisnica kolektivnega pakta, ki naj jamči neodvisnost Avstrije.
Komentarji poljskih listov, pravi dalje »Petit Parisien", ne prinašajo nikakih pre ciznostl glede »prejema, ki bi ga doživel morebitni pristop Poljsae k temu kolek tlvnemu paktu, toda v dobro poučenih poljskih krogih zagotavljajo, da Je Poljska že v načelu izrazila voljo za pristop k paktu, ki bi zajamčil neodvisnost Avstrije, samo da poljrka vlada želi prei proučit' načrt sperazums
Banovinske konference JNS za senatske volitve
Beograd, 10. januar a. p. Danes je imelo predsedstvo uigosloveiiske nacionalne stranke sejo pod vodstvom strankinega pred«edn:ka g N;kole Uzu-nov;ča in v navr^čnosti članov kra-!'evske vlad" g?. Dragu,:na Ko;:ča. dr. Svetislava Pooovda in dr. Ljudevita Auera. Na seji so razpravljali o banovinske konferencah JNS za nos*av:tev kand:dvov za dopolnilne senatne volitve Kon*"rpnce so se takole do'oči'e:
N:š v nedel:o dn" 13 iamnr-a; S-kon. lif a 1 uVa in f IrH"*«!« v pom^e-tfek. dne 14.	Novi cad ^nl't.
Sarai"vo in Zagr-'b v torek dne 15. ja-nti^ra.
Konferenc se bodo udeleži* C'an: vhnvnesra vodstva stranke. Panov;n-ski konferenci v L'ubMafl'	nr;so-
ctvovai' <r* d- Kramer. Ivan Pucelj in Vihalovič.
P-!hodnia se a stnnke j? n^novedana za 16. januar dopo'dne.
Beograd, 10. januarja, p. V svečan' nastopn' avd;encl :e danes novo imenovan: bolgarski poslJ»n;k na naSem dvoru bivši bolgarski minister g. Di-rno Kazasov izrodil svoja poverPna p:sma. Ni. Vis. knez names;n;k Pavle •e poslan ka spre;el v starem dvoru. Bolgarski posian k ie prišel v spremstvu šefa protokola zunanjega m nlstr-*fva dr llije Novakov ča :n tajn ka bolgarskega posianštva Nikole Pefeva i<o se je njegov avtomobil pojavil na vhodu v dvor. mu je častna četa kraljeve garde izkazala vo.aško čast. godba pa ie inton:<rala boigarsko državno Vmno.
Na vhodu v dvor je poslanika prča-<oval mar§al dvora dr Gnr;č in sra opremil v salon kjer sta bila Nj. Vis <nez namestnik Pavle in m'nstrski »redsedn k g Jevtič. ki ie predstavi' tovega poslan ka knezu nTmes n ku >lato so se vsi trije umikn li v so<edn Kabinet in ostali nad 20 minut v pri-
srčnem razgovoru. Bolgarski poslanik g. Kazasov je nato posetil tudi kraljeva namestnika gg. dr. Stankoviča in dr. Peroviča.
Zahvala Nj. Vel. kralrc*
Beograd, 10. januarja. AA. Nj. Vel. kra-Ijica-mati je dobila za svoj rojstni dan dne 9. t. m. pozdrave iz vse države s toplimi željami za dolgo in srečno življenje in za srečo Nj. Vel. kralja in kraljevskega doma. Po najvišjem nalogu izreka pisarna Nj. Vel. kralja zahvalo vsem ustanovam in osebam, ki so pri tej priliki s pismi ali brzojavkami ali vpisi v dvorne knjige izrazili svoja rodoljubna čuvstv?
Ta neieljen pouk na srednjih šolah
Beograd, 10. januarja, p. Danes sta na rodna poslanca Ivan Prekoršek in Lovrn Pelovar Intervenirala pri prosvetnem mini stru g. Stevanu Ciri u in ga prosila, naj iz-premeni pravilnik o pouku na srednjih lah tako. da o-tane na srednjih Šolah v I javi tudi v bodoče nedeljen pouk. lo je zlasti važno za ogromno število dijakov iz oddaljenejših krajev ki se vozijo v šolo t železnico in nimajo stanovanja v kraju šo lanja. Gosp. prosvetni minister je pokaz«> veliko razumevanje za socialno stran teg* vprašanja in je dal obema gg. poslancem* zagotovilo, da bo to vprašanje dobrohotno proučil Iu storil vso, kar dovoljujejo inti» resi pouka.
Oster konflikt med rudarji in rudnikom Trepčo
Beograd. 10. januarja- p Velika oecsreča v rudniku IVepče pri Ku&ovski M.tiovici, ki je zahtevala vefc človeških irtev. je izzvala med rudarji veliko ogorčenje. Sličmh ne sreč je bilo v tem rudniku ze več. Kakor skoro vselej doslej. j«» tudi lokial preisko valna komisija ugotovila, da je vzrok ne ^reče v pomanjkljivih varnostnih nspiavuli Ta ugotovitev je dovedla do protestne par urne stavke rudarjev Po poročilu direkci je je glavno vodstvo podjetja, ki ie v rokah angleškega kapitala, iz Londona brzojavno odredilo nai se vseh 300 rudarjev odptiali iz ?lnžbe Med <-udarj' ie ta ukrep -zzval razumi jivn --azhnr enie Sklenili «o poslat-v Reogrnd posebno deputucijo. ki naj iz-dejstvuje zaščito na merodajnib mestih-
Mrzli val je zajel
tudi že Dalmacijo
Snežni viharji in zameti v severnih in srednjih predelih Dalmacije — Velike premetne težkeče
Becgrad, 10. jan. p. Dočim je mraz v Beogradu in južnovzhodnih delih države danes nekoliko popustil, prihajajo poročila iz vrbaske in dravske banovine, da se Je tam pojavil mrzel val, ki ga spremlja mestoma dokaj močna burja.
Celo Split v snegu
Po dolgih letih je bil tudi Split v sredo zjutraj spet pokrit s snegom. Pod snegom le bila tudi okolica. Zadnja snežna odeja je bila leta 1931, ki pa je naglo spet izg: nlla MočnejSI sneg pa je pokril Split zad njič leta l'J23 Vsa srednja in severna Dalmacija je pod snegom Na jugu je v to rek ponoči padala med deževjem tudi to ča. ki pa ni povzročila nobene škode Po nekod je v sredo zjutraj snežilo tudi mei dežjem Največja skrb Splitčanov — liška železnica je sicer še v redu. Na zloglasn /»rmanji pa divjajo nekaj dni srednje moč ne burje in pojavljajo se tudi precej močni snežni zameti. Na progi je do 60 cm snega, ki pa ga lahko snežni plugi še sprot odstranjujejo. Vlaki imajo seveda precej zamude, prave nevarnosti zatrpanja pro ge pa doslej še ni bilo Hujše neprilike pa Ima avtobusni promet, ki Je že ustavljen na progah Split-lmctsko, Livno-Metkovič. Muč-Sinj V Sinju Je snega že preko pol metra, zgoraj na hribih pa tudi od enega do dveh metrov Zaradi hude zime. ki je zavladala po vsej severni Dalmaciji, se Je ob obali zle. enilo morje To se pojavlja na raznih krajih severne Dalmacije samo v dobi uajostrejse z.me V Sibeniku so v sredo zjutraj zamrznile vse vodovodne cevi. da v mestu ni bik) vode Temperatura Je znašala —t. Tudi mesto Je trpelo pod moč no burjo.
Hu<ie burje ao bile tudi v zemunski oko tlel. Po ugotovitvah meteorološkega obser vatorlja je znašala hitrost burje 70 km na
uro, najn žja temperatura pa —14. V burj je blizu dunavs-ke obale zafel pod vodo velik šlep. na katerem Je bilo 11 vaeonov cementa Ki mar se je še o pravem ča.;u rešil s skokem v vodo. Fod vodo je zašlo v srelo dopoldne pri Zemunu vsega sku paj 10 čolnov, me-l njimi tudi eden od vetjih motornih, ki je opravljal prumet med Zemunom in Eorčo. Potcpili sta se tudi dve večji ladji, polni ribjega tovora Le' se pojavlja na Dunavu v ve lno večjih količinah in bo z-^aj že 75 odstotkov rečne površ.ne pokrite z le-lcm Zaradi tesa ie bil potniški premet že pred dnevi n^evi. '•on Največ le^u 'e na no^»*oč-"u od TVre-zinega polja do Osijeka. Tudi na Tisi so se pojavile velike leutue piobce, ki oo zap. ie premet, taca pa zaenkrat n'ma ledu, ker se zlivajo v njo toplejši pritoki
Prometne ovire v Bosni
V	Bosanski krajini je položaj neizpre-menjen in ima to področje doslej v v?ej državi največje količine pnesra Največ snega Je na železniški pro^i Sarajevo-Mostar, zlasti pa od Konjiča do Mostarja, kjer je bil železniški promet že dvakrat prekinjen V sredo je bilo tudi na mostarskih ulicah že preko 25 cm snega. In tudi v mestu so se občut;le neprijetnosti snežnih metežev, ki so zavzeli nevarni razmah vse do No veslnja.
V	Skoplju pa je padel prvi sneg te zime ponoči 5- t. u.. Snežilo je potem neprestano meti pravoslavnimi božičnimi prazniki in temperatura je znatno padla. V okoli<i Skopija ni nobenih zaprek pri prometu, pač pa so take zapieke že v okolici Niia od prvega pravoslavnega božičnega praznika nap ej. Vsi vlaki prihajajo v Niš z velikimi zamudami, avtobusni promet n& nekaterih progah pa je bil u^taV Vn
Preustroj mariborskih mestnih podjetij
Centralne mestne delavnice — Strojna in elektriška
uprava
Maribor, 10. januarja
Pisali smo že nekajkrat o pomenu in razvoju mariborskih mestnih podjetij kot enotno vodenega podjetja, ki se je razvilo iz picje avtonomnih posameznih podjetij, mariborske mestne občine. Sem spadajo mestna plinarna, elektriško podjetje, mestna klavnica, prodajalna MP, mestni vodovod. gradbena uprava, premoženjska uprava, mestni avtobusni promet, mestno kopališče, Mariborski otok in mestni pogrebni zavod MP imajo poleg svojega vodstva tudi svoje uradništvo. svoj proračun, svoje prostore v poslopju Mestne hranilnice Po izvršenem administrativnem zlitju iu prilagoditvi vsega aparata namenu in smislu preustroja dosiej avtonomnih podietil v enoten organizem, se porajajo v nadaM ni izgradnji nove naloge Ta izgradrm im« služiti predvsem načelu poenostavljenja in racionalizacije, ki naj prinafia varčevanje in štedljivo gospodarstvo.
V teku lanuarja se bo izvršila najprej ločitev obrata pri avtobusnem podjetju, in sicer v tehnično in prometno področje Do-čini se bo vodstvo tehničnega obrata avtobusnega prometa imelo pečati t vprašanji. ki se tičejo tehnične izpopolnitve in poenostavljenja obrata, bo prometno «tvo. ki bo imelo svoj sedež na Glavnem trgu. urejevalo zadeve izkliučno promet noga značaja (nove proge, stik z občinstvom. organizacija izletnih voženj Itd.) Roko v roki s to preureditvijo gre druea etapa v izgradnji MP Je to ustvaritev centralnih mestnih delavnic, ki naj enotno usmerjene uveljavljajo načelo poenostav Ijenja. Stavbeno in tehnično se ta združi tev vseh mestnih delavnic in strojnih obra tov v neko centralno delavsko središč ne
bo dala menda izvesti. Tega mnenja so tudi vodilni krogi pn MP. V bližujcm načrti pa je iz.cdba centralizacije upravnega aparata. v kolikor jc v zvezi s posameznimi strojnimi obrati in delavnicami. Kako* imamo v okviru MP gradbeno upA vo, take naj bi vzporedno organizacija siroin« uprave Ravno ker to vprašanje še ni urejeno. se je odložilo svojčas razpisano mr-«to strojnega inženjerja, ki bo pri-ei v poštev pri vodstvu strojne uprave. V njen delokrog prihajajo zadeve in vpraianja glede racionalne uporabe materiala, spojitve delovnih metod, skupnih nabavk in naročil, dajanja ©notnih tehniških smernic ter iniciativ Aktualno je na primer vprašanje enotno izpeljanega toplotnega gospodarstva ki ga je doslej vodilo vsak j podjetje za sebe in ki bi prišlo zlasti v poštev pri kurjavi številnih ;olskih poslopij. Lep prihranek je dala žc nabava premoga za vsa podjetja skupaj, ki so doslej avtonomno vršila ta, pa tudi druga naročila Sporedno s strojno upravo gre organi-zatorični načrt elektrike uprave, ki naj uravnava svoje poslovanje v svojem področju po označenih na elih racionalizacije, organizatorične jasnosti in doslednosti ter potrebnega varčevanja.
Važne so naloge, pred katerimi stojijo vodilni krogi pri MP. Prav gotovo je, da nam bo leto 1935 prineslo v nadaljnji izgradnji MP nove pobude in koristi. Saj je globoko utemeljen in pretehtan tisti člen novega zakona o mestnih občinah, ki predvideva združevanje občinskih podjetij po vidikih, po katerih so se pri"ela organizirati ter izpopolnjevati mariborska M?. Želeti je. da bi se ta razvoj nadaljeval v pro-speh samih podjetij in blaginjo mariborskega meščanstva
Sklepi Narcdne Odbrane
V Zagrebu je bila dne 29. decembra !9tt4 plenarua seja vodstva Narodne Odbrane iz vse države. Na seji so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Plenum Narodne Odbrane, prežet z najglobljo pieteto do svetlega spomina nesmrtnega kralja Aleksandra 1. Uedinitelja. po navija zakletev vsega članstva Narodne Odbrane, da bo pod vodstvom njegovega vzvišenega sina Nj. Vel. kralja Petra IL, čuvajoč Jugoslavijo, skrajno požrtvovalno izpolnjeval njegovo poslednjo željo.
2.	Plenum vzame na znanje, soglasuo odobravajoč, poročilo Središnjega odoora in ugotavlja, da je delo vodstva Narodne Odbrane bilo v skladu z našimi nacionalnimi interesi in v duhu osnovnih ideoloških prio-cipov Narodne Odbrane, izjava, ki jo je Središnji odlior izdal pred Vidovim dnem ii)34. je pravilen izraz resničnega razpoloženja celokupnega članstva Narodn* <M-brane.
H. Plenum pozdravlja osnovanje Saveza nacionalnih organizacij v prepričanju, da uam bo ta uiočua obrambna (rotita zagotovila boljšo bodočnost. Plenum je, zahvalni-iuc se ustanoviteljem Saveza, predsednikom savezivih organizacij, trdno prepričan, da bo inlciator in predsednik Saveza, brat liija Z. Triluuovič tudi v teb novih naporih pouprt z enodušniin sodelovanjem tovari Aev. kakor je bil tudi doslej, tn spremljan ■i iskreno ljubeznijo in zaupanjem celokun-uega članstva Narodne Odbrane.
4.	Hlenuui se strinja z izjavo splitskih društev, ki so jo na čelu z Oblastnim od buiom Narodne Odbrane dala 3. dereiubra i «»4
5.	Plenum pozdravlja delo omladine Na rodne Odbrane in jO poziva, da vzlraja v službi vzvišenih idealov, katerim je pri segla kol omladina Narodne Odbrane.
H Zaščito našega delavstva, zatiranje vsa ke nemorale posebno korupcije, odstranje vanje tuiih elementov iz uašega iivlieuia. Iiosebno listih, ki ogražajo gospodarsko u<* odvisnost našega naroda in zavarovanji* našega vsestranskega nacionalnega napredka - vse to smatra Narodna Odbrana kol zelo važne naloge: zato nalaga plenum Iiorom in flanonn Narodne Odhrane »e ns logi v Izvršitev
7. Narodna Odbrana ugotavlja, da vojnim
žrtvam še niti do danes in za^oiuvijenu ono življenje, kakor ga zahtevata nacionalna čast in duh pravičnosti; zato zahteva, da se ta vprašanja takoj in končnoveljavno r<»-šiio v duhu pravice in domovinskih intere sov Pri tem razume pred vsem zaščito invalidov. vojnih dobrovoljcev in čelnikov.
h. Narodna Odbrana se zaveda, da je osnovnošolska vzgoja najmočnejši laktor v izp ajevauju jugusloveiisKega dmiovueua edinstva. Zato posebno poudarja vlogo narodnih šol in učiteljev ter zahteva, da poklanja njim največja pozornost.
M. Narodna Odbrana bo ostala tudi v naprej strogo izvenstra^karska in nadstrau-kar&ka organizacija in bo, kakor je bila veuiio. tudi v bodoče buden čuvar življenjskih interesov naroda in države; borna »e bo proti vsakemu, ki bo te interest. ouražat, ui t»o pripravljena, da iskreno sodeluje z vsenu, ki s svojo nesebično službo uralju in domovini zaslužijo zaupanje Narodne Odbrau«
Stavka tekstilnega delavstva v Zagrebu
Zagreb, 10 januarja č. Delavstvo bom-oaine industrijske tovarne, ki je last tvrd-ke Herman Pollack & sinovi, je pričelo stavkati. Stavkujočih delavcev je le v tej tovarni 1.400 Iz simpatije so se jim pridružili tudi delavci nekaterih drusrih tekstilnih podjetij. Centrala podjetja Herman Pollack sinovi Je na Dunaju Pred kratkim je na novo reorganizirala delo v zagrebški tovarni. Delavci pa so se reorganizaciji uprli, češ, da morajo delati po slabših pogojih. InsDckciia dela v Zagrebu je takoj pričela posredovati mod pc> letjem in delavstvom
Vremenska naoovrc
Novoaadska vremenska napoved za p„-tek: Vreme se bo zvedrilo. nastop mrazn i-nežilo b" v oisn nah veter bo ponehal
Zagrebška vremenska napoved za dttne*-Pretezno oblačno in hladno vreme V* vzhodu nekoliko vedro
Dunajska vremenska napoved za petek-Ponoči ponekod še hud mraz. potem oa hoi oblafno V V7hndnih al"*-kih deželah hp naihri še po malem snežilo, nalo na «e polagoma zopet začela dvigati temperatur
Kaši kraji in ljudje
Spomenik kralju Uedimtelju v Mariboru
Maribor. 10 lanuarja V sredo zvečer »e imel sejo spomeniški odbor, ki ima nalogo zbrati potrebna sredstva za postavitev spomenika blagopokoj-nemu Viteškemu kralju Aleksandru I. L'edm<telju v Mariboru Sejo je zaradi službene odsotnosti mestnega predsednika dr Lipolda vodil narodni poslanec dr Pivko Najprej je poročal blagajnik ravnatelj g Bodgan Pogačnik o sporazumu glede nabiranja z Ljubljano Nabiranje mora bit' zakliučeno do 30 junija letos Prispevke za mariborski spomenik bo pobiral man borski spomeniški odbor direktno na pod ročju bivše mariborske oblasti, a zbiranje po državnih uradih se bo vršilo centralno v Ljubljani in se zneski potem odsto pili Mariboru Nato je poročal tajnik obrt ni referent g. dr Senekovič o podrobnem delu glede zbiranja prispevkov Obširna je bila debata glede oblike spomenika in prostora. kje naj se spomenik postavi. Prevladalo je mišljenje, da je treba najprej po "akati na uspeh akcije in pustiti to vprašanje dotlei odprto. Nato pa bi se razpisal natečaj načrtov.
Po malem sneži dal je
Ljubljana, 10. januarja
Sneži v presledkih. Zjasnjuje se, pa se spet zoblači in sneži po malem prav na drobno Snežni nalet je objel večino evropske celine od severa do Jakina (Anco-ne)
Snežno senzacijo so imeli v sredo tudi v Splitu Po snežnem metežu v Bosni in Liki je pognala burja sneg tudi v srednje dalmatinsko primorje. V Splitu samem je sneg prav redka prikazen. Povprečno sedem snežnih dni v letu poseti Split kristalna belina, ki pa vselej sproti zgine. Dočim so bližnji vrhunci Mosora in Biokova prav do konca februarja pobeljeni, je ob obali k Dubrovniku na jug sneg še redkejša prikazen. Zima in pomlad si tu delita oblast na ozemlju komaj nekaj kilometrov zračne črte, ponekod še manj.
V	Trstu je včeraj najprej besnela burja, nato pa se je razvil hud snežni metež, da so se Tržačani kar čudili obilni beli mani. Bilo je v Trstu do — 4 stop. C mraza. Na Krasu je burja pometala sneg in ga zanašala v zatišne kote. Vlaki so prihajali v Postojno odnosno na Rakek z zamudami, toda večjih prometnih nezgod (kakor v letu 1929.) doslej še ni bilo.
V	Ljubljani je bil davi nekoliko milejši mraz, čez dan —4; burja ni zavijala okrog voglov in po barjanski ravnini. Jutranja vremenska poročila iz raznih krajev dravske banovine so navajala, da je največ snega padlo od Maribora proti Brežicam. dočim je manj snežilo v kotu proti Dravogradu in na Gorenjskem. Jutranja temperatura je bila najnižja v Kranjski gori — 10 C, snega 5 cm. najvišja v Celju
—	- C, snega 30 cm, drugod pa: Maribor -6. 35 cm snega, Ljutomer —5, 20, Bre-ice —7, 30, št Janž na Dolenjskem —6.
X), Novo mesto —5. 35. Bohinjska Bistrica
—	7. 5, Bled-jezero —8, 5, Jesenice —8, 5. Dravograd —8. 10 in Rakek —7. 5 cm snega.
V prestolnici ob pravoslavnem božiču in kosavi
Beograd, 10. januarja
Zd.ij je nekoliko popustilo, a je bil res že skrajni čas. Saj je bil v sredo tretji dan, kar se je Beograd zavil v snežne oblake, ki jih silna kosava vije in goni po ulicah in vse tja gori čez najvišja poslopja Vse je tožilo, da ne bo pravega božiča, ker ni snega, toda pomalem je že pričelo v nedeljo, na badnji dan. V ponedeljek je pritisnila silno mrzla kosava. V torek pa je bilo, ko da sta kraška burja in sibirski mraz nad Beogradom zaplesala svoj /eni-tovanjski ples. Tramvajski promet se je ustavil na vseh progah, ki ne vozijo čisto po ravnem ker so tiri zaledeneli in vozovi niso mogli navkreber. Le tu pa tam je bilo videti po kak avtomobil na ulici, ki ga je zanašalo na ovinkih. Ljudi pa čisto nič nikjer. Kdo bi si upal na ulieo v takem metežu!
Drugi dan božičnih praznikov je namenjen v glavnem posetom in izletom. Toda kdo bi se bil v torek genil iz svojega doma* Zemunci so pač zaman pričakoval* Beograjčanov, ki drugače drugi dan božičnih praznikov naravnost preplavljajo Zemun in Franztal. »Kako mora neki biti danes na novem mostu?« so se povpraševali Beograjčani, sedeč doma okoli tople peči. na-
mesto da bi poleteli tja preko njega.
V sredo dopoldne je spet začel voziti tramvaj, toda brez priklopnih voz. ker motorni voz ne more zmagati tolike teže na oledenelem tiru Sneg je ponehal in ko*«va je toliko popustila, da so si ljudie po malem spet upali na ulico Pa si pripovedujejo samo. kako jih je zametlo v hiši, v stanovanju Kako je veter trgal streho, kako je sneg prodiral v hiše in stanovanja skozi dvojna okna, skozi še tako zamase-na vrata.
»Štedilnik smo morali prenesti iz kuhinje v notranji hodn.k, ker je v kuhinji, ki se odpira na vrt. ob vse s krpami založenih vratih kar sipalo sneg nanj in nisem mogla cvreti masti na njem.« je tožila gospodinja z gornjega konca Aleksandrove ceste svoji znanki v tramvaju.
»Nismo se genili iz hiše oba božična dneva Zdaj. ko je malo popustilo, moram vendar pogledati k materi in ji čestitati za praznik ko včeraj nisem mogla«, ji od govaria znanka »Bili smo pa tudi tako zadovoljni. Prase je bilo tako lepo zmrznie-
Celje, 10 januarja
Kr. banska uprava je zaradi pospešenja odločitev glede regulacije Savinje, omogo-čenja čim tesnejših stikov med prispevnimi faktorji in čim hitrejše organizacije regulacijskih del ki se bodo pričela v najkrajšem času, odredila, da se bodo vršile i v Celju redne konference. Prve konference. ki je bila v torek Dopoldne na sreskein načelstvu, so se udeležili gg. namestnik bana dr. Pirkmajer z inšpektorjem inž. Stur-mom in referentom upravnega oddelka banske uprave, sreski načelnik dr Vidmar, narodni poslanec Ivan Prekoršek, načelnik sreskega cestnega odbora župan dr. Gori-čan, mestni finančni referent dr. Vrečko kot zastopnik mestne občine reliske s tehničnim in računskim referentom, okoliški župan Kukovec in laški župan dr Ros.
Na dnevnem redu prve konference ie bil načrt regulacije Savinje, organizacija regulacijskih del in kritje zadevnih stroškov, namen in sklicevanje konferenc in predlo gi za njih dnevni red. čiščenje struge Savinje pri Levcu po mestni občini celiski in uporaba s čiščenjem pridobljenega materiala ter nabava trebilnice za čiščenje struge Savinje in regulacijska dela.
Podrobni regulacijski načrt, ki je bil v načelu že odobren od ministrstva in na
Kosovska Mitrovica, 9 januarja
Prvi dan pravoslavnega božiča se je pri petila v rudniku Trepci v rovu številka 101 strašna nesreča. Velik 2000tonski blok svinčene rude in kamenja je zasul šest rudarjev, enega pa je plaz občutno poškodoval. Rudnik Trepča posluje že od 1. 1926. in je to najhujša nesreča, ki se je v tem času v njem pripetila. Med zasutimi rudarji je tudi slovenski rojak Alojz Struna, doma iz metliške okolice, ostale smrtne žrtve pa so iz vučitrnskega sreza.
Kakor je »Jutro« že kratko poročalo, jc uprava rudnika o nesreči brzojavno poročala ministrstvu za gozdove in rudnike. Nekaj ur po nesreči je prihitela v rudnik že komisija, ki sta jo vodila sreski načelnik iz Vučitrna ter sodnik sreskega sodišča. Pred nesrečnim rovom je naleiela komisija na veliko skupino razburjenih rudarjev in sorodnikov ponesrečencev. Rov leži kakih 600 m globoko, pri stebru »K« pa se cepi od njega ozek hodnik, od katerega vodi nekaj stopnic navzdol v dolgo, precej ozko duplino, ki je postala grob nesrečnih rudarjev. Ta duplina je bila zasuta na dolžino 25 m in v širini 8 m, masa kamenja in rude pa je bilo visoka blizu 8 m, iz česar se je dalo takoj sklepati, da bo odkopavanje zelo naporno in zamudno.
O nesreči ve še največ povedati slovenski rudar Josip Škaberne,
ki je v nesrečni duplini rova številka 101 s strojem vrtal kamenito steno. Poleg Skaberneta je bil njegov pomočnik Lončar. Ostali rudarji so bili od Skaberneta oddaljeni več metrov v ozki rovni duplini. Najbližji je bil Mitar Žigič iz Korenice na Hrvatskem, katerega je zadelo nekaj kamenja od strašnega plazu ter mu zlomilo nogo. Rudar Skaberne je pripovedoval, da je v trenutku strašno zagrmelo, ugasnile so svetiljke, sam pa je obležal na zemlji.
no, da ga je bilo veselje hrustati.«
Pečeni božični prašiček se je mrzel in je prav slasten šele tedaj, ko je zmrznjen. Tako je košava imela tudi svojo dobro stran.
Ljudje še mnogo govore o veliki nesreči, ki jo je povzročila eksplozija v Mandi-lovi trgovini z igračami. Ugibajo dalje, kaj sta neki »skuhala« v Rimu Laval in Mussolini. Beograjčan, čigar sodba o beograjskem radiu drugače nikakor ni najboljša. je bil te dni ob pomanjkanju listov vendarle vesel, da je izvedel vsaj najvažnejše dogodke.
Božič št 2 je tako minil in ni bil ne lep ne vesel Menda so ga najlepše preživeli pač tisti Beograjčani, ki so poleteli v Slovenijo in na Zlatibor Najslabše pa tistih pet siromakov, ki so šli pred prazniki na dunavski otok Ada Hujo Pošta bo imela te dni silnega dela, ker je snežni metež pokvaril okoli štiristo telefonskih zvez Na Dunavu pa se je pojavil prvi led. Zima je prišla. Pozno, a zato je tem brezobzirnejša in hujša.
podlagi katerega se je vršila licitacija za oddajo del. je sedaj v vseh podrobnostih dogotovljen in se pričakuje, da bo finančno ministrstvo že v prihodnjih dneh odobrilo licitacijo odnosno izvedbo regulacijskih del v režij: banske uprave Delo se bo pričelo v bližini tremerskega mostu. Stroški se bodo krili po že prej določenem kiju ču in bodo za delo v prvi etapi znašali nekaj nad 2 milijona dinarjev. O čiščenju struge Savinje pri Levcu in ustanovitvi gramozne postaje smo že poročali. Namestnik bana g dr Pirkmajer je predlagal, da bi mestna občina izvršila ta dela v lastni režiji, pridobljeni gramoz bi se naj uporabljal za posipanje cest, banska uprava pa bi akcijo podprla s prispevki iz bednostnega fonda Banska uprava namerava nabaviti trebilnico, ki bi sc uporabljala pri regulacijskih delih m eventualno tudi za trebljenje struge Savinje v celjskem območju, čim se bodo našla potrebna denarna sredstva. Na konferenci jc bilo tudi sklenjeno, da se za ta dela izdela poseben program.
Kakor vidimo, je zadeva v zaključnem stadiju in stojimo tik pred pričetkom regulacije Savinje, ki je življenjski problem Celja in vse celjske kotline.
daveč se od prahu. Iz polsvesti ga je zbudil glas tovariša Lončarja, ki je naposled prinesel tudi novo luč.
To je vse, kar vedo povedati Skaberne, Lončar in Žigič. Detonacija ruševine je odmevala tudi po drugih rovih, a ko so prihiteli rudarji v rov številka 101, je bila večina dupline že zasuta s kamenjem in rudo. Ko so rudarji odnesli ponesrečenega Žigiča, so se takoj lotili odkopavanja plazu. Ves čas so klicali, meneč, da so zasuti tovariši še živi. Odziva ni bilo nobenega. Šele, ko so odkopali veliko gomilo kamenja in rude, so slišali za ploščami slabotno trkanje. Naposled je prodrl do njih tudi slaboten glas: »Na pomoč, na pomoč!« Klical jih je rudar Tafil Emin, ki so ga po hudem naporu odkopali še živega.
Po rešitvi Tafila je polagoma napredovalo naporno odkopavanje z žalostnimi rezultati. Truplo za truplom se je reševalcem odkrivalo med ostrimi kosi kamenja in rude. Iz strasne grobnice so do polnoči prinesli štiri razbita in zmečkana trupla. Po vrsti so jih položili na mrtvaški oder v rudniški čakalnici.
Pri reševanju štirih trupel, ki je trajalo polnih 10 ur, so odkopali rudarji komai eno tretjino zrušenega kamenja. Potem se jc dvajset rudarjev z vso vnemo spet lotilo dela, da bi odkopali še petega tova-
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« vode. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, je »Franz Josefova» gren-čica izredno dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
riša — Alojza Struno. Med dvanajstorico, ki se je bavila s tem žalostnim delom, je bil tudi njegov brat Anton. Alojza Struno so odkopali šele naslednji dan popoldne in je bilo tudi njegovo truplo strašno zgnečeno. Njegove tovariše so bili pokopali že prejšnji dan, Alojz Struna pa je bil v sredo popoldne na pokopališču v Kosovski Mitrovici položen k večnemu počitku
O vzroku strašne nesreče ie ni pravih pojasnil.
Rudarji so se že mnogokrat pritoževali zaradi pomanjkljivosti varnostnih naprav in ko so te pritožbe ponavljali tudi po nesreči pred komisijo sreskega načelstva, so zastopniki uprave rudnika take pritožbe zavračali z zatrjevanjem, da so vse naprave odgovarjale predpisom in da del rova številka 101 sploh ni bil več v polnem obratu. V kratkem bi ga bili zasuli in zazidali. Rudniški inženjerji zatrjujejo, da so se v izčrpanem delu rova po golem naključju zrahljali skladi kamenja, dočim menijo neki rudarji, da je do tega zrahlja-nja prišlo zaradi tega, ker so morali po odredbi nekega inženjerja prezgodaj podreti naravno steno, da so ostali samo še leseni podboji.
•
Rudnik Trepča Mineš Limited je angleško podjetje s sedežem v Londonu. Glavna njegova produkcija sta svincc in cin, pirit pa postranski proizvod. Bruto dohod-
Ljubljana, 10. januarja Med tiste vsakoletne poslovne bilance, ki najbolj nazorno kažejo naraščanje in upadanje splošnega življenjskega blagostanja, spadajo v prvi vrsti letni zaključki o tujskem prometu. V njem se najbolj živahno zrcali prosperiteta naroda in dobe zavoljo tega, ker nam obiskovanje tujih krajev zmerom prikazuje naraščanje ali upadanje splošne gospodarske živahnosti, a pri tujcih, ki obiščejo kakšen kraj v počitniške, torej prav za prav luksuzne namene, nam obenem kaže, koliko je še pri ljudeh denarja, da si lahko iščejo oddiha na potovanju. V tem smislu nam bilanca tujskega prometa za lansko leto v Ljubljani zgovorno priča, da je naše gospodarsko življenje še zmerom v znatnem nazadovanju. Iz gradiva, ki ga je skrbno in izčrpno obdelal mestni statistični urad, naj povzamemo samo nekaj splošnih številk, iz katerih razberemo, da ljudje dandanes do skrajnosti omejujejo potrebo potovanja, a če že potujejo, skušajo svoje opravke čim prtj završiti. Iz te vsesplošne šted-nje, je sledil rezultat, da so ljubljanski hoteli in prenočišča v preteklem letu — vkljub večjim prireditvam, ki so privabile cele množice gostov — zabeželili dobro polovico manj prenočnin kakor predlanskim.
Položaj srbske žene v srednjem veku
Ljubljana, 10. januarja
Pod okriljem Splošnega ženskega društva, ki v svojih društvenih prostorih na Rimski cesti vsako drugo sredo v mesecu zbira lep krog svojega stalnega občinstva k aktualnim in znanstvenim predavanjem, je snoči predavala ga. prof Olga Grahor-jeva o položaju srbske žene v srednjem veku.
V nazornih izvajanjih je predavateljica orisala življenje srbskega naroda, ki se je tedaj strogo ločil v posamezne stanove: v visoko in nižje plemstvo, visoka in nižja duhovščina, — meščanstva razen v obmorskih mestih tedaj ni bilo — kmetje-tlaoani in sužnji. Kakor vsemu narodu, tako je bila tedaj tudi srbski ženi usoda različna po različnih stanovih. Mimo te družabne pestrosti pa je bila tudi organizacija prava takrat pri srbskem narodu kaj pisana in zamotana. V luči zanimive soeialno-kultur-ne analize je predavateljica orisala življenje srbske žene, kakor ga je živela kot dekle na domu pri starših, kot žena pri možu in kot državljanka v javnosti. Pri zaroki in poroki so imeli tedaj seveda glavno besedo starši in zakon je po tedanjem pojmovanju služil samo namenu, da zagotovi zakonito potomstvo. Zakon, ki bi bil sklenjen samovoljno, po srcu, je bil pred tedanjim srbskim pravom neveljaven. Zlasti trde so bile zapovedi, ki jih je odrejala »žička povelja«. Po tem statutu je bil za-kom povsem neločljiv in za vsak prekršek proti temu določilu so bile razpisane visoke globe. Mož je ženo, ki ga je zapustila, lahko sam po svoji presoji kaznoval in jo je lahko prodal tudi v sužnost
Pozneje so se ta stroga določila seveda znatno ublažila, stroga monogamija pa je v pravu in morali zmerom obveljala. Za-
ki podjetja so po zadnjem izkazu iznašali 680 tisoč funtov ali blizu 157 milijonov dinarjev ln je baje od tega 93 milijonov ostalo v naši državi. V rudniku je zaposlenih do 1700 delavcev in so po tem izkazu njihovi zaslužki znašali okrog 28 milijonov Din.
Medtem, ko je 1933 obiskalo Ljubljano 75.828 tujcev, jih je bilo lani samo 54.908; predlanskim so gostje prebili v Ljubljani 280.992 noči, lani pa samo 136.613. Medtem ko je torej število tujcev nazadovalo za 20.920, je število prenočnin padlo nič manj kakor za 144,379. Te številke nam dovolj zgovorno kažejo, kako v tej dobi krize trpe največjo šikodo tiste obrti, ki so odvisne od tujskega prometa. Po narodnosti so bili gostje Ljubljane porazdeljeni takole: Jugoslovenov 40.061 (v oklepaju beležimo odgovarjajoče številke za leto 1933.: 57.070), Avstrijcev 4762 (4911), Belgijcev 60 (16), Bolgarov 161 (82), Čeho-slovakov 2464 (7038). Angležev 212 (114), Francozov 473 (243), Grkov 99 (84), Nizozemcev 85 (80), Italijanov 2792 (24*01, Madžarov 467 (661), Nemcev 2091 (1844), prebivalcev nordijskih držav 40 (47), Švicarjev 218 (284), Poljakov 282 (301). Rumu-nov 134 (195), iz ostalih evropskih držav 161 (200), Američanov 142 (179) in tujcev z ostalih kontinentov 54 (29). Naraslo je torej število Belgijcev, Bolgarov, Angležev, Francozov, Grkov, Nizozemcev, Nemcev, a ta porast je seveda precej relativnega pomena. Bolgarov je zabeleženih nekaj več zavoljo njihovega koncertnega in plesnega gostovanja, Francozov pa zavoljo njihovega korporativnepa obiska na Oplen-cu in v Ljubljani.
nimivi so razlogi, ki so bili v tem ča$u veljavni za ločitev zakona. Mož se jc lahko ločil od žene, če je ona zagrešila zakono-lom ali če je vzbudila vsaj sum zakonolo-ma. Tako se je lahko soprog ločil od žene, če je le eno noč izostala od doma. Žena pa je smela zahtevati ločitev od moža samo, če jc on prelomil zakonsko zvestobo v isti hiši ali v istem mestu, v katerem je živel zakonski par. Kadar je mož potoval po tujih krajih je bil na ta način odve-zan zakonske zvestobe. V skladu s celotnim družabnim položajem je bil tedaj tudi gospodarski-pravni položaj žene precej neugoden. Samo vladarice so bile deležne izjemnih pravic ln posamezne kraljice in kneginje so s svojo neposredno dejavnost-io zapustile v zgodovini srbskega naroda trajno vidno sled. Pod turškim suženjstvom se družabni položaj žene vobče ni izpremenil. Zato pa je toliko živahnejši razvoj v zasebnem in javnem življenju doživela srbska žena zadnjih sto let.
Številno zbrane poslušalke so predavateljico za njen lepi zgodovinski oris nagradile z živahnim aplavzom.
Krmite ptice. Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani nam je poslalo: »Dolgo jim je letošnja zima prizanašala, toda kakor kaže, bo zdaj tem hujša, zato pa ne pozabimo naših malih krilatih prijateljev. Postavljajmo ptičkam krmilne hišice ter jim dajajmo krme, da nam jih zima in glad ne pomorita. Ni pa samo zima pticam nevarna, temveč tudi nepravilna mokra in zmrzla hrana, slasti kruh in drobtine. Zavoljo tega nikdar ne pokladajmo pticam kruha in drugih mehkih kuhinjskih ostankov, ki zmrznejo in pticam prinašajo le pogubo. Kruh sicer ni škodljiv, toda le tedaj ne, ako ga ptice lahko uživajo suhega. Krmilne hišice ae dobe tudi pri Društvu za varstvo ptic pevk (tajnik Kelnarič), Bonačeva tovarna, Čopova ulica 16 po lastni ceni 30 Din za kos.
Katastrofa v rudniku Trepet
Ogromna masa vode in kamenja je zasula b rudarjev Med s smrtnimi žrtvami je tudi Slovenec Alojz Struna
Važen posvet o regulaciji Savinje
Dela se bodo vršila v režiji banske uprave
Padec tujskega prometa v Ljubljani
20.320 manj tujcev, 144*379 manj prenočnin
KULTURNI PREGLED
Knjiga o knjižnicah
Ob koncu leta je izšla v Beogradu knjiga dr. Marije Ilič - Agapove »Javne biblioteke' Posvečeno je »prijateljem knjige, k; so ji tudi v najtežjih razmerah krčili pot, globoko umevajoč njen velik pomen in nje vrednost za povzdigo in po-žiahtnenje naroda. «Znani jugoslovenski fi-lozol dr. Vladimir Dvornikovič je napisal predgovor z naslovom »O kulturi knjige i biblioteke«. V njem ugotavlja, da ikuit knjige označuje v vseh zgodovinskih dobah naprednejši, zrelejši stadij neke civilizacije.« Poveličuje knjigo kot činitelja, čigar pomena ni mogoče precenjevati, zato se pa lahko podcenjuje. In to se dogaja pogosto — »Pri nas se tiska sorazmerno mnogo. Imamo tudi večje javne in šolske Knjižnice Toda splošno kulturno vzdušje za ustanavljanje knjižnic vseh vrst še ni ustvarjeno.« »Pri nas še nimamo družinskega. domačega kulta knjige in knjižnice« — V zapadnem delu države veljajo te trditve mani Kakor v vzhodnem in južnem vendar bi se tudi pri nas dal Se bolj poživiti Kult Knjige Družinske knjižnice so pri nas vse pogostejše, a ne Se dovolj razširjene, ovira jih tudi napredujoče obu-
božanje tistih slojev, ki imaio največ ljubezni do knjige.
Avtorica pravi v uvodu svojega spisa, da bi bilo treba neke, vsaj osnovne elemente znanosti o knjigah in knjižnicah upeljati v vse višje in nižje šole, na učiteljišča, sploh tja, kjer se vzgajajo bodoči narodni pro-»vetitelji, zlasti bodoči vzgojitelji Oeoe in mladine; z njimi naj bi se seznanili tudi socialni delavci. To dobro sugestijo ie samo pozdraviti. 2e večkrat je kdo v javnosti poudaril, kako malo vzgajajo šole za knjigo. Kljub temu, da se v vseh srednjih šolah in na učiteljiščih poučuje književnost, ne dosežejo šole niti tega, da bi se vsak njihov absolvent vsaj ustavil pred izložbenim oknom knjigarne, kakor je pred leti dobro ugotovil dr. Iv. Lah. Velik del srednješolskih absolventov izgubi v življenju pravi in živi stik s knjigami in književnostjo. Nemara je nekaj krivo tudi to, da se zarad. šolskih knjig in šolskih metod marsikdo notranje ouiuji knjigi; namesto. da bi iz šol prinesel veselje do knjige, stopi v življenje z nekako ravnoduš-nostjo, nemara celo z rahlo pristudo do knjige. Morda bi poseben pouk o knjigah
res pripomogel k večjemu kultu knjige.
Dr. Marija Ilič-Agapova je onim, ki nimajo tujih spisov, zlasti pa širšemu Inteligenčnemu krogu, ki se zanima za knjige in knjižnice, pripravila s svojo knjigo »Javne biblioteke« dober ln prikupen priročnik. V prvem poglavju prikazuje postanek in razvoj prvih knjig in najstarejših knjižnic. To le kratka, zgoščena zgodovina knjige z mnogimi zanimivimi podatki, na pr. o Aleksandrijski knjižnici, o uvedbi pergamenta in raznih pisal. Nadaljnje poglavje nas seznanja z zgodovino knjige od selitve narodov do humanizma in renesanse. Sledi mu oris knjižne zgodovine od petnajstega do konca osemnajstega stoletja, t. j. do francoske revolucije; to je najzanimivejše in tudi najobsežnejše poglavje iz knjižne zgodovine, saj je v tej dobi tiskarstvo modno napredovalo in pripravilo podlago za ogromni, industrijski razmah knjige v devetnajstem stoletju.
V nadaljnjem poglavju premotriva avtorica sodobni bibliotekarski pokret zlasti glede na javne knjižnice, upoštevajoč oso-bite vzore naprednejših zapadnih dežel. Potem razpravlja o javnih knjižnicah in njih ureditvi, dalje o javnih knjižnicah za delavstvo in o vaških knjižnicah. (Tu bi avtorica lahko omenila razvoj občinskih knjižnic na češkoslovaškem in povedala kaj o razširjenosti vaških knjižnic v Slo-
veniji). Naslednje poglavje pretresa vprašanje zasebnih knjižnic v splošnem bibliotekarskem gibanju. Med drugim našteva po Emilu Henriotju avtorje, čijih dela morajo biti v vsaki dobro urejeni zasebni knjižnici. Avtorica, ki je ravnateljica mestne mladinske knjižnice v Beogradu, posebej razpravlja o postanku in ureditvi mladinskih knjižnic. Poglavje »Postanek in razvoj mladinske književnosti« je sicer zanimivo, vendar se ne prilega aoačaju knjige in je bilo po nepotrebnem vstavljeno vanjo. Avtorica pa v pregledu jugoslov. mladinske literature dokaj podrobno upošteva tudi slovensko.
Nato se avtorica zopet vrača k vprašanjem mladinskih knjižnic, in sicer obravnava njih širšo aktivnost, obstoječo zlasti v prirejanju pripovednih ur v knjižnici in podobnega. Nje vzori in predlogi so prav prikupni in bi bilo želeti, da oni, ki pri nas snujejo mladinsko knjižnico, sežejo tudi po tej knjigi. Ne le informativno, marveč takisto vzpodbudno je poglavje »Knjižničarji javnih bibliotek in bibliotekarska združenja«. Pomembno je nadalje poglavje »Pomen dnevnega tiska ▼ življenju sodobnega človeka«; tu avtorica razpravlja tudi o važnosti bibliografije. Zadnje poglavje nas seznanja z delovanjem beograjske občinske javne knjižnice. Ob koncu knjige je nekaj strani literature.
Veliki narodi imajo o knjigah ln knjiž-
nicah dolgo vrsto spisov; izdajajo tudi revije, ki so posvečene bodisi knjižničarstvu kot stroki, bodisi propagandi lepe knjige in bibliofilstvu. V Jugoslaviji je spis dr. Marije Ilič - Agapove prva večja knjiga o knjigi. Pri njenem strokovnem ocenjevanju bo kajpak treba upoštevati naše posebne razmere, saj primerjava s takimi deli velikih narodov ne bi bila dovolj prepričevalna. Knjigi, ki naj siri in utemeljuje ljubezen do knjige, pa bi ne škodovala ličnejša oprema.	—o.
Prirodoslovna ali duhoslov na psihologija?
Nova knjiga univ. prof. dr. Karla Ozval-da Prirodoslovna in duhoslovna smer psihologije s pedagoških vidikov je načela pri nas važno vprašanje, ki pa ga bo v vsej Širini in globini razumel oni, ki pozna tudi Osnovno psihologijo, delo istega avtorja. Prirodoslovna smer psihologije trdi, da je doživljaj psihična nedeljiva prvina, podobno kakor atom fizičnemu svetu, za duhoslovno osmerjene-ga psihologa pa je nedeljiva prvina indivi-duum. Jasno je, da se s teh različnih vidikov rode različna spoznanja in svojevrstni pomen obeh smeri za vzgojo.
Psihologija je vzgojstvu važna svetoval ka, kajti v pedagoški praksi in teoriji je nujno potrebno uvaievanje duhovnega življenja. Psihološko spoznavanje je tesno zve-
Danes velika premiera epopeje Arktide
E S K 1 M O
snimana po delih slavnega raziskovalca Petra Freuchena. Film je prava senzacija. Pokaže nam krdela divjih jelenov, lososov, kitov, mro-žev itd. ter boje človeka z volkovi in medvedi.
V tem filmu nastopa božanska
DORTUK in lepi HALA
Napeta ln lepa vsebina
Tel. 21-24	EMTNI KINO MATICA	Tel. 21-24
Rezervirajte si vstopnice!	Predprodaja vstopnic od 11. do «413.
Zaradi izredne dolžine filma so predstave ob 4., 7. bi 9. Vi uri zvečer. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammammmmammmmmmmm
Domač*«" vesti
♦ Spomenik na viimarski tabor. Akcij-Aki odbor objavlja: Razposlali smo v zadnjem času nekaterim denarnim zavodom industriji in društvom našo prošnjo za primeren prispevek za spomenik, kor je postavitev spomenika zadeva vee dravske banovine. Ker je ta akcija izjemna, naj ne bo nikogar, ki bi ne žrtvoval primerne vsote v ta namen. Na pročelju spomenika ho marmorna plošča, kjer bo vklesana posvetitev na ta znameniti tabor. Vklesana bode imena vseh korporacij, organizacij itd. ter posameznih dobrotnikov z zneski, ki jih bodo v ta namen žrtvovali. Ppnme-nik bo nosil napis: »Sokolaki dom Viteškega kralj« Aleksandra I. Pedinitelja.«
NAJBOLJŠE SMUČI in smučarsko opremo
kupite najceneje pri
Stane Dcrganc, Ljubljana
(iosposvetska cesta 2 — Prod škofijo 20
Telefon 31-34
Telefon 28-04
♦ 300 let varaždinske gimnazije. Kakor že znano, praznuje Varažditi v zadnjem ča-tu značilne jubileje. Varaždin ima že 725 let pravice mesta. 4?0 let ima že svoj grb in pečat, v njeni pa je tudi sedež najstarejšega hrvatskega gasilnega društva, prve hrvatskt — nekdanje ilirske — narodne čitalnic«* in eno najstarejših organizacij načega učiteljstva. Te dni pa je minilo SO let, od kar ima varaždinska gimnazija T. in S. razred. Varaždinska gimnazija pa je poleg tega tudi najstarejši šolski zavod te vrste ne samo v Hrvatski ln Slavoniji, temveč tud! na vsem Balkanu. Prhodnje 1» to bo slavila že 300 letnico svojega obstoja.
CIMEAN
»PREIZKUSITE
VAS ZADOVOLJI«
♦	Imenovanja v sodni službi. Imenovani fo: Josip F i s t e r. dodelaj pristav pri okrožnem sodišču v Celju, za sodnika sreskega sodišča v St. Lenartu v Slov. goricah, Ciril Gol ou h, sedaj pristav prt okrožnem sodišču v Ljubljani za sreskega sodnika na Vrhniki, in Franjo Rupar. dosedaj pristav pri okrožnem sodišču v Celju, za sodnika sreskega sodišča na Pre-valjali.
♦	Onim. ki potujejo v Nemčijo. Nemške
državne železnice dovoljujejo Inozemcem in nemškim državljanom v inozemstvu fiO odstotni popust po najmanj 7 dnevnem bivanju v Nemčiji. Vozovnico za tja in nazaj mora potnik kup;ti v naprej pri rPut-niku« Druga važna olajšava za potnike v Nemčijo je ta. da si morejo vsi Inozemel ln nemški državljani, ki živijo v inozemstvu, in bivajo najmanj fi mesecev v Jugoslaviji. nabaviti preko »Putnlka« re^i^ter marke po tečaju od 14 Din. Register-mar ke se dobijo do zne«ka 300 RM za osebo, in sicer v ček;h na >.Comen tc Prlvatbank« Register-marke dobi potnik le. če se iizka že, rla je kupil vozovnico pri »Putniku* !n na podlagi pravilno vidjraneea potneea 11-
Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delno
sposobnost.
sta Razen tega lahko iznese Iz naše dr žave za potovale po Nemčiji še druge valute V protivrednosti 60<H) Din. Podrobnejša pojasnila gledfc navedenih olajšav daje iPutuik« Ljubljana
♦	71orabljanje imena Narodne Odbrane. Predsedništvo NO objavlja: Prijatelji na še organizacije nam javljajo, da obiskuje jo neise osebe poedince in podjetja, zbira jo prispevke Iti oglase za Narodno Odbra no in njen tisk ter pri tem izjavljajo, da so za to pooblaščeni Prispevke za Narodno Odbrano zbirajo samo njeni odbori in samo v gotovih dneh. toda le z dovolje njem pristojnih državnih oblastev in Sre dišnega Odbora Narodne Odbrane (čl pravit NO). Zbiranje oglasov tn predpln čil za tisk Narodne Odbrane vrSe nolee odborov Narodne Odbrane samo od Sre disnega odbora Narodne Odbrane special ni pooblaščenci in to sedaj gg Radovič Ljubomir in Djordjevlč Radmllo Vso Jav nost prosimo, da to upošteva in vsakega ki bi se v taki vlogi pojavil, prijavi naj bližnji držsvnl oblasti in obvesti o tem Sre><lišni odbor NO v Beogradu.
♦	Blagotlavljanje vinogradov. Po sta rem ob'CaJti so v nedeljo hrvatski vino grndniki blagoslavljali svoje vinograde tn prirejali vesele zabave Staremu običaju so posebno zvesti kostajniSVi vinoerflnnlki ki so po gostitvah v vinogradih priredil' tudi v mestu svo'e tradicionalno vinogradniško kolo erajtek«.
♦	Smrt zaslužnega učitelja. V SkopljU je umrl upokojeni sreski šolski nadzornik Spasoje Kanič Rodom je bil iz Gračanke, učiteljsko službo v južnih krajih pa je nastopil že pod turško oblastjo V Skoplju in okolici je deloval polnih 20 let in si je pn dobil velike zasluge kot ustanovitelj in organizator obrtniške šole. Večkrat je bil izvoljen tudi za predsednika učiteljskega združenja za mesto in srez Skopije Uspešno je deloval pri raznih strokovnih listih, zbiral pa je tudi z veliko vnemo narodno blago po južnih krajih
♦	Novi grobovi V Planini pri Rakeku je umrla gospa Minka Kopitarjeva, soproga uglednega trgovca in posestnika. Ob prera-nem grobu blage gospe, ki jo je smrt ugrabila v 3«. letu starosti, tugujeta poleg soproga in matere sin in hčerka. K večnemu počitku jo bodo sprenuli jutri ob 9. — V ljubljanski bolnišnici je umrla gosp« Vilma Ambrožičeva vdova po poštnem upravniku in mati znanega domžalskega športnika Amona Ambrožiča. Pogreb bo v soboto ob 14.30 iz bolnišnične mrtvašnice k Sv. križu. — V Zasipu je umfl upokojeni nadučitelj g. Fran Jeglič. Smrt predobrega o«ieta objokujejo štiri hčerke. Truplo bo prepeljano na Dovje, kjer bo pogreb jutri ob 15.f<). Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Osebni izdatki beograjska občin«. Ob izmenjavi beograjske občineke uprave se pojavljajo v nekaterih prestolniških listih ostre kritike na račun dosedanje uprave Tako n pr navaja »Stampa«, da Je beograjska mestna občina porabila za osebne izdatke veliko več kakor druge mestne občine Osebni izdatki beograjske občine obremenjujejo vsakega prebivalca povprečno za 976 Din na leto, »ločim tvorijo isti izdatki v drugih mestnih občinah povprečno po 24« do 68 Din na vsakega prebivalca. Ob pičlih prejemkih nižjih me6t' nlh uslužbencev so ti visoki izdatki 6o posebno presenetljivi.
♦	smučarji-začatniki. Najprimernejši te-ren za vaše začetne vaje imate okot! Smarja-Sapa. Vožnja z dolenjskega kolodvo ra stane 4 Din. Takoj poleg kolodvora se vam nudi dovolj prostora «a smučanje Tudi za vse drugo je preskrbljeno. Istota-ko je okoli in okoli Šmarja posebno na Svetokrižkem klancu med Škofljico in Šmarjem mnogo ugodnega terena za sankanje.
♦	Razpis dobave krst. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje za mesitnl pogrebni 2avod dobavo krst za leto 1935, in
■icer: 1) 300 navadnih poftevnlh lesenih krst, 2) 200 polizbokanih lesenih krst, 3) 80 koviftskih vložkov bres okenc, deloma s okenci Ii pločevine St. 11. 4) 10W kg sveč razn.h velikosti in težine. Zadevni po datki. pogoji itd so na vpogled pri me«t-nem pogrebnem zavodu, Ambrožev trg 7. med uradnimi urami, pravilno sestavljene, kolkovane ponudbe je vložiti v zapečatenih ovojih do 19. t tn. do 11 ure dopoldte pri mestnem pogrebnem zavodu. Ambrožev trg 7. Pri oddaji dela pridejo v poAtcv le za taka dela upravičeni obrtniki.
♦ Razprava proti Ani ln Adell Trulovi iz Karlovca, ki sta lani umorili spečega sina, odnosno brata, se bo vendarle v kratkem pričela pred zagrebškim okrožnim sodi ščem Kakor je »Jutro« že poročalo, sta bili zločinki poslani na motrenje v bolniš n-co za duševne bolezni Psilvatri eo sedaj ;zjavili. da sto obe sicer histerični, pr' tem pa odgovorni za svo^n de'»n'fl Adeta Tru lova, sestra umorjenega Viljema, je hlste rična že preko 10 let in Je n'eno stan«e posledica vnetja možganske mrene V teh 10 'et'h pa je A^ela službovala pfl žele* nlcl ter v redu opravljala svoj posel, kar je pač nft'bol'!S' dokaz njene nr'«ebno=t1 In
Danes ob 4., 7. In vesela opereta
Enkrat v življenji?
Smeh, godba, petje, veselje ljubezen
Katica Nagy
ZVOČNI KINO IDEAL
mšmmmmm—mmrnmm—^^mimhm
odgovornosti Ker ;e za razpravo že vse pripravljeno, se bo pričela najbrž že ta me*ee Ko je vest o tem prispela v Karlo vet. se je takoj mnogo meščanov In me ščank obrnilo na svoje znance v Zagrebu in naravnost na zagrebško «odl?£e s prošnjami za vstopnice k senzacionalni razpra vi.
Danes premiera KEN MAVNARD
v cowboyskem filmu
I
C 1
ARIZONE
Senzacija nad senzacijo
ZVOČNI KINO DVOR
Predstave ob 4.. 7. in 9. uri zvečer Vstopnina 4.50 in 6.50 Din. Tel. 27-30
• Mož, ki je ubil svojega očeta, je umrl od roke lastnega sina. V Slavonski Požegi in širši okolici je vzbudila veliko pozornost razprava, ki Jo je vodilo sodišče pro ti 21Ietnemu Luki Rukavini iz vasi Lucin cl Mladi Luka Je v prepiru zabodel svo jega očeta, ki pa je imel na vesti smrt svojega očeta. Prvi očotomor v tej rodbi ni je bil Izvršen baš pred 20 leti v Istih okoliščinah kakor drugi primer očetomora. ki je imel svoj epilog pred sodiščem
m
Pride originalni ruski velefilm
PESEM HA VOLGI
produkcije Sojuzklno
Potrebujete tt sredstvo za iztrebljanje?
Rano zjutraj se boste normalno milo iztrebili, ako boste dan prej zvečer vzeli dve do tri
ARTIN D R A Ž E J E
Dobiva se v vseh lekarnah. Vrečica po dva komada Din 1.50. Odobreno pod br. S. 12.2u8 12./VT1. 1032.
......umni »i m ——Wtii
Pred 20 loti se je Naca Rukavina, ki mu je bilo tedaj nekaj preko 20 let, prepiral s svojim očetem znra-Vi dedščine. Oče in sin sta bila silno trmasta in nasilna ter so bili vsi sosedje prepričani, da se bodo spori krvavo končali. To se je tudi zgodilo V silobranu je sin ubil očeta in pred sodišči m je bil oproščen. Naca Rukavina si je potem uredil svoj dom, po 20 letih pa so se na nesrečni domačiji pojavile enake te žave, kakršne je imel Naca v svoji mla dosti. Tu 'i njegov sin Luka Je b!l nezadovoljen pri razdelitvi nekeea zemljišča In prop'rov ni bilo ne konta ne kraja Lan' oktobra sta se oče in sin spoprijela in s'n je v silobranu ubil svoje-a očeta Tudi I u'?a Rukavina je bil pred sodiščem oproščen.
•	Kaj se plete okrog Vatikana7 Zname niti francoski pisatelj \ndrč GHe 'e sp s« humoristično satirično knjigo .Vativ«n«k» •eče«, v kateri se duhovito norču'e '7 »ea» kar se v domišljiji pobožnih tjudt plen okroa Vatikana NaroČite te knii-ro' izš' 'e pravkar pri Tiskovn' zadrner' 'n *tan* broš D'n 65. vez-ns v platno $5 D'n. « poh, n'p rvn f>e	»r* HnaHe več
♦	Tovarna JOS. REICH sprefema mehko «n Ikrobljeno perilo v n^ileošo Irrfelavo.
HARMONIČNI TROZVOK
vsega dobrega so tri Idealna sredstva za nego lepote: dovrSeno blago lllijino mlečno milo »Paracelsua« in nezamenljiva lilijina mlečna krema »Paracelsua« in odlični puder »Liane« Paracelsua. Njihovo delovanje vam bo nudilo izredno zadovoljstvo, treba je samo, da vedno zahtevate izrecno »Paracelsua« Izdelke.
• NaJzanimlvejii roman, ki je izšel pr nas v zadnjih letih. Je Emila Zolaja .Gor minal« (izdala Tiskovna zadruga v prevodu A. Gspana). Danes se mnogo govori o »o cialni književnosti, evt> tu Imate romun pri katerem so se vsi drugi učili Življenj* rudarjev, njih mezdno gibanj«, štrajk. upo' — vse je opisano tako živo. da strm.te Najboljše delo E. Zolaja morale imeti \ svoji knjižnici Obtožna knjiga stane broš 100 Din, vezana v platno 125 Din. vezana v polusnje 140 Din Pišite takoj knjigarn Tiskovne zadruge v Ljubljani.
Iz Li^tttiane
u— Smučarski kroj za Nj. Vel. kralja Petra U. je razstavljen v lepi izložbi tvrd-ke A. Pavlin na Kongresnem trgu Kroj je izdelek g. Alojzija Pavlina, ki je bil že v Ix>ndonu odlikovan, ko je razstavljal svoje mojstrske smučarske kroje. Izložbo zaradi tega vedno z največjo pozornostjo ogledujejo smučarji, in ko so videli poo razstavljenim krojem tudi napis, da ie naročen za Nj. Vel. kralja Petra II., je razstava seveda predmet še veliko večje sploSne pozornosti Vso izložbo je uredil znani slovenski aranžer g. Jože KruSič Tvrdki Pavlin čestitamo k iastnemu naročilu g. Kru3:ČJ pa zaradi vzorne uredit.vo izložbe
u— Ceskoslovenskl Obec v Ljubljani
zve vfeehnv krajany na prednfišku, kter.1 se bir'e krnati dno 11. ledna o 20Vt h v re-stflurnci Z ezdftr. pfcdnfift! soukrotn? docent p. dr K B. fikerlj, »O rasfich a rasls-mu, _ v nc^ll 13. o 16. h loiitkovA di-vadlo »čarovn? kvčt.«
u— Občni zbor Slovenske Matice bo v pone 'el'ek 28 t m ob iS. v društveni posvetovalni, Kongresni trg 7-1. Dnevni red- porrčHa društvenih funkcionarjev in slučajnosti.
u— I. (XXVH.) delavski prosvetni večer priredita »Svoboda« in »Zarja* v soboto 12 t ni. ob 20 s prav lepim in pestrm sporedom. Program v izložbenih oknih trgovin Vstopnice se 20 prodajajo.
•i— Orginizadia praktičnih električnih in stroinlh tehnikov v Llubljani (Opest) bo Imela S redni občni zbor 20. t. m. ob 9 dopoldne v Delavski zbornici, fonova ulica, pritličje, levo
u— pripravljalni odbor »Delo In eksistenca« v Mostah bo otvorll 14 t. m. za svoje člane ogrevalnico v banovinski žreb čarni Nnmen društva je pomagati dozore lini ljubem do rfela 'n eksistence.
u— Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo pisarniških potrebščin za leto 1035 za mestne oddelke in podjetja Dobavni pogoji in vzorci se dobe v mestnem gospodarskem uradu, soba 12 Pravil no kolkovane ponudbe je vložiti v mestnem gospodarskem uradu, soba 1?.. do 30 t m opoldne. Ponudbe morajo biti zape čatene in opremljene z napisom »Pisarniške potrebščine za teto 1935*
u— Kid->n!e »nega. Mestno pocrlavarstvo opozarja hune posestnike in druge priza dete o?cbe na določMa 5 75 mestnega cestnega reda. ki določa: Kadarkoli zapadt sneg, je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ali na;emnik hife. stavbišča il' drugih zemljišč ob cesti, skldat! sneg = hodnika ali pešpota ob vsej dolžini posestva če zaradi sneca polzi, ali kadar se napravi poledica, mora t»koj po-utl hodnik s pepe lom ali žatBn.Vm Kadar zapade «nee al! ce napravi poledica ponoči, se mora dovr Siti snaženje in posipanje vsaj do 7 z.'u traj Pr- neprestanem sneženju «e mora hodn:k al! pešpot osnažiti večkrat na dan in tako posipati, da ni nevarnosti za pešce ?neg in led ce ne smeta odmetavati v odtočne jarke, tik ob robnike, na refetke odtočn h kanalov in tramvajsko progo Z dvori?č spravljeni sneg ali led se ne sme o<H-Wpti na cesto, temveč sra je treba zvoziti v vodo ali na odkazane prostore Fnesr. ki c?in 7/'rči ali se pomene s strehe mora h:£ni po*e*tn'k al? drus-e odeovorne o-ebe nemudoma na svoje stroške zvozit1 s ce^te Ob južnem vremenu in vobče. kn dar <-e »neg in led tajat*, je trebi hodnike in peSnott po potreb' večkrat na dan očist' ti luž 'n blata. Odtočne kanete In kanalsko pož!rsln'ke mora očistiti občina tako. da odtok vo-'e ni oviran Občina «me po brezuspešnem oponvnu dati IzvrSiti opufčeno al' nemarno npravPeno »'elo na stroške odr-ovorne osebe Prectopke teh določ;l kaznu> uprava policije z dobami od 10 do 1000 Din ob neplačilu denarnih kazni pa z zaporom od 1 do 20 dni
u— Ali veste, da je film »Eskimo«, na pravjjen po delili slavnega raziskovalca Petra Fieucbena »Eskimo« in »Flucht inž vveisse L.an<u. prava -euzacja m -aar«,, n mlado? Ako je bil senzacija »Tarzan«, potem je to še večja senzacija. V filmu bo-i mo videli tisoče še neznanih stvari Pred-
vsem pa nas bo zanimala božanska Dor-tuk in lepi Maia. oba Eskima, ki igrata glavni vlogi v Um napetem delu. Delo je pobebno priporočljivo za ljubite,,e narave Pokaže n«im lov na kite, t^očglava kju«sia severnJi jeienov, bele medvede in lov na nje. Poieg tega n.m pokaže zivljen.e in Lubezen E^k.mov, dežeie, kjer lahko mož v gotov.h prin.er.li poso-li svojo ženo drugemu. Film nam omogoča spoznanje tega tako malo znanega kraja, zato ga vsi priporočajo tudi zrelejši mladini. Premiera bo danes ob 16. Zaradi izredne dolžine filma naj blagovolijo ob!skovalci priti točno k predstavim Piedstave bodo danes še ob 19. in 21.15.
u— »Hčerki njene eks?elence«. izvrstno veseloigro, ponove v šentjakobskem gle !ali?ču dvanajstlč tn poslednjlč v soboto 12 In v nedeljo 13. t m ob 20.15 Igra je zelo zabavna ln duhovita ter je dosegla pri vseh uprizoritvah lep uspeh Pr' predstavi sodeluje ves ansambl odra Ker sta bili tud' poslednji predstavi popolnoma razprodani in je odšlo mnogo ljudi brez vstopn:c. naj ki:pi občinstvo vstopnice že v predprodaji rtd sobote dalje
•»Premog
* prisila kosovec ^
franko Zagorje ob Savi, cena za tono 220 dinarjev nudi
PREMOGOVNIK „&EMNIK"
Zagorje ob Savi.
u-— Tako zanimivih filmov, kakršne nam bo pokazala danes ZKD, gotovo ie niste videli. Palestina je obljubljena dežeia. kamor nas bo popeljal ponosni brod »Kraljica Marija«. Videli bcuio še marsikaj dru eega Boleg vsega pujdemo v Enlpt pod piramide, od tu ua obalo zelenetca Nila ter na rob Sahare Marsikdo bo srečal v tem fUmu samega sebe ali vsaj znance. Poleg tega nam bo pokazala ZKD še naš Split ali tako, kakor ga je menda videl le redkokdo Ta film je nekaj prav posebno zanimivega. Kot dodatek bomo videli »Slovanske piese«. posnete v Ljubljani Obudili bodo mnogo lep;h spominov in že ljo, da bi se še večkrat srečal' pr' takih slovanskih prireditvah rud' v rem filmu bomo videli mnoge naših znancev n znank ter marsikdo rudi sameza *obe — Predstava danes ob pol 3. p .p. Vstopnina 3.50. 4 50. 5.50 in 6.S0
u— Požar v sileuijanskem zavodu. Včeraj popoldne je začelo goreti v šupi s:ile-zijanskega zavoda na Rakovniku, kamor so spravljali iz mizarske delavnice razno oblanje Ogenj so kmalu oj:azili in poklicali na pomoč poklicne gasilce, ki so šli z motorno brizgalno in ncpeljali vo-'--iz hidranta na Dolenjski cesti. Obstajali! je nevarnost, da se požar razširi na sa:cz.:-jan-ki g'edališk1 oder, k'er so se okna že vnemala Na pomoč so prišli tudi barjanski gastJC z motorno brlzgalno pod vodstvom občinskega svetnika Vrbinca tn p-, prostovoljni trasllci iz Ljubljane O^enj je bil v poldrugi ur! pogafon gko-^a F-e ceni na 10 000 D:n Vzrok nožara neznan
u— Vlom v letoviško vilo v Mednem. Neki Ljubljančan ima v bližini gozda pri Mednem vilo, kemor zahaji poleti na o-l-dih Pozimi je vila zaprta Nedavno je bilo v vilo vlomljeno. Pri poslu je b:'o več grabežev po sledovih je očitno, da je sodeloval pri vlomu kak otrok, kajti sledovi bose otroške noge so bili prav vidni. Otroka so pač vlomilci poslali v vilo skozi ozko. razbito straniščno okno Otrok je najbrž podajal naerubljene stvari skozi isto okno in starejši vlomilci sc blago prevzemali Mel plenom je razna ponofena obleka, no^; 1000 Din vreden letni ženski plašč, nekaj ponofenib ženskih in moških čevljev in druge stvari, ške la znaša 1610 Din Orožniki v ?t. Vidu so ugotovili, da so morali v vilo vlomiti cieani, ki so proti koncu decembra taborili v gozdu nad Med-dom In je zlasti neka stara, šepava ciganka po Mednem beračila in povpraševala, če kdo stanuje v vili. Sama je vilo pridno ogledovala, vlom so pa opazili šele nekaj dni potem.
u— Hudo kaznovan tat vrtnic. V pomladni in letni sezoni kradejo nekaterniki razno žlahtno cvetje, zlasti rožo. Neki tat, ki je bil že večkrat kaznovan, se je zlasti spec:al:ziral na vrtn ee In j:h pobral toliko, da so Jih ocenili na 3500 Din Prodajal J'h je na trgu ali pa drugim interesentom Neki m-a<'oletnik mu Je pom-isml Nekemu Kamn čanu pa je tat odnesel tudi 9 stekleni vkiihTeea stročjeea fižola in a-ob. Mali senat je tatu obsodil na 6 mesecev pomaeača pa na dva meseca zapora
zano s pedagoškim oblikovanjem. Zanimiva in pregledna je Ozvaldova delitev posameznih smeri v sodobni psihologiji. Potem po-dn označbo prirodoalovne psihologije, ki hoče spoznavati duševnost po eksaktnitl metodah in kot nekaka fizika duševnega življenja proučuje samo duševni skelet človeka. Ima pa za seboj ">0 let uspešnega razvoja in je poslala že klasična šola v sodobni psihologiji S pridom nam streže, kadar vprašamo, kakšne lastnosti Imajo razne strani naše duše in po kakih zakonih funkcionirajo te strani. Vzgoji pomaga tlasli pri razvoju individualnih spodobnosti človeka
Posebej se loti Ozvnld psihoanalize, čije osrednja os je spodnja zavest in njena di nainika Freud loči dvoje neenakih polovir v človeški duševnosti: manjšo, jasno zavesi in večjo, spodnjo zavest (ta lepa izraza ra bi O Zupančič v prevodu Sage o For.tv tihi Adltsrjevt« individualna psihologija pa naglasa v duševnem razvoju človeka vpiiv soiialnena okolja ter podčrtava i-elomn-d človeške duševnosti. Obe prinašata mno^o novih pedasioško važnih spoznanj za tu/ umevanje olroške duše. zlasti njene gon sko strani Obe -.ta nekako na prehodu med orirodo-lovno in duhoslovno psihologijo
Duhoslovni psihologiji |e izhodišč* totni nosi duše. ki ima svojevrstno zasnovo, po kaleri ure tet psiholosiji pred vsem dni 2im za spoznavanje konkietnega poedinra. ki bi ga rada »ako in toliko spoznala, da bi ca bilo mogoče obvladovati. Hoče u» rj/.umeti zlasti v njegovem raimerju do du-
hovnega. kulturnega sveta. Vzgojno nrU.«-devanje ima skrbeti, da mladina ras<» organsko v celotno kulturo in civilizacijo svoje dobe. Pripravljati niora človeka za obuv-I jan je kulturnega dela, za katerega je važno teženje od nižjih k višjim vrednotam Ov-vald nam je v tej knjižici pokazal, da imamo v prirodoslovni in duhovni psihologiji dvoje vrst znanja o psihološko - antropološki strani človeka. Na koncu knjige je navedena bogata literatura.
Knjiga je pisana iasno in v lepem jezi-ku. Izšla je kot redna publikacija šol-ke matice, ki Je poleg vsakoletnega P «h go-ikegu zbornika izdala Se *rtlo pomemben Bohinčev Zemljepis Evrope, ki izide v treh delih. V prvem delu bo obdelana tudi Jugoslavija, knr še posebej kaža, kako |»olrei»-no, zrelo in časovno važno dflo vrši fto'skn matira z izdajanjem svojih publikacij.
Kranr
Mariborsko kulturno pismo
V nodeijo, dne b, t. ui. avečor j.» uprizoril odei Zvi ze mladih intetft<'iir.iiat<v v Mari boru socialno legendo Wil-Ericha Peurker ta .Marija v p r e d m •) •* ♦ i v devetih •dikah Dejanje te legende ie lokalizirano v Breslavi in ji je originalni naslov >Maria in der Ackorstrasse«.. ia ulica dejansko ob *lojl > Breslavi 1'udl Je delo ,'is;ino v JV iljj-kem dialektu lil je *>-«•« fcno 2«»ni 0 «r barda Hauptitmmia V «'ov»»nW|no' : re vedla to odrsko parabolo Kristina Vrhov-čev* in Emil Stnasek
Omenjena uprizoritev \t biln prva i.a sloveli keni odru. Oder Zvez-} mladih intelektualcev prireja vsako leio sv.jj.-" odrske predstave, ki jih Je doslej uprt/.ar4ci v Nnro;|-nem gledališču. Prva letošn.u predstava pa je bila na odru na Aleksandrovi cesti M izvedba odrskih nalog je bila v mnogem ovirana,, v prvj vrsti zaradi nezado tnih tehničnih in sceničnih pripomočkov. Reži ser E. Sniasek je vseeno umel smiselno prikrojiti razpoložljiva sredstva Čim smotrnejši uporabi. SceniČne spremembe pri sledečih si slikah hi naj Sle nekoliko hitreje od rok. tudi hi se mogle Se nekatere značili.e dilelantske neizbrušenosli ublažiti (okornoM. sekanje in cenzure v izgovorjavi Itd.) V splošnem pa so vsi sodelujoči pokazali mnogo smisla za odrsko življenje in uveljavljanje. Bilo jo precej zanosa in top'e živahnosti. Čeludi zahtevajo odrska del« takšne vrste ruliniraitih igralcev, da " nillnkl na pričakovanih viških ne sprevržt io v obratno smer (občinstvo je na neka terlh mestih bruhnilo v »meh. ko bi uči nek moral biti ravno nasproten» MaruSItii ie bila skrbno pripravljena in preudarni' podana Vloga zahteva precejšen naimr n profesionalno kvaliteto zlnsti v šesti «liki 'sraika je pokazala mnoso prikazovali)« nadarjenosti Na precej skladni «topnji Maruskino Interpretacijo |e bil ložef. ki r bil celo v detajlih dobro pojniovan in ozn.i čen Ferdinand Alter 'e nudil značilno po dobo Človeka ki živi na »dnu* mestne'.';« življenja V ta svel ponižanih in razžalr nili se uvrščajo s epizodnojfiim deležem
kmet, kmetica, vratar, eospa od Armade spasa in tri, prostitulke V nekaterih h ksih. predvsem v drugi, tretji in četrti, ie vsa la nastopajoča združba brezstanovanj cev in brezposelnih prišla do posebnega jx)udarka Na večjem odru bi se mogli ti prizori stopnjevati in izpeljati do grandin? nih učinkov. Na svojem letošnjem sporedu ima oder Zveze mladih intelektualcev nekaj drugih iger. Mladim diletantom želimo čim lepših uspehov in vztrajnega na predovanja.	—e-
Nova * ra«prava dr. N. fcupantfa. V sod
meni zvezku »Etnologa«, ki Izide v bližnlili dneh. bo med drugim objavljeno predava nje, ki ga je imel na biz&ntiuološkem kun giesu v Atenah direktor dr N. Zupani* o izvoru in imenu Antov Predavanje je pravkar izšlo v ponatisu V njem razprav Ija dr Zupaiiič o starem problemu An to* in prihaja k sklepu da bo Ireba razjasnili še marsikatero (»oeditios! i» dobe pre«eli«» vanja narodov in da se važne reči. o katerih iioročaio hizanlski »irodovlnarii. ne daio razložiti s pomočjo irrškeg* lalin keag ger manskega u I i slovanskega |e»ika Cedalie bolj Jlopa v ospredje |iotrel»a znama orien tabkib jezikov zla«ti še kavkaških. nero fln-kih in urnlo-allai-kili «ovorov. da se i« lej POti osvetli temna rgodovin«ka «t "ologli? dobe r*re*elieva»''i« narodov
Ivan	VsenUHek«
l.tan»ka V bro»url ki io ie irdal nod letu naslovom i rofesoi arhitekture na ijubijan
ski univerzi g. Ivan V u r n i k. ie jiriobčen s popisom njegov projekt zgradbe vseučili-ške knjižnice v Ljubljani. Poleg tega j«? v brošuri objavljena primerjava njegovega projekta s projektom, kakor je izšel v publikaciji »Univerzitetna biblioteka ljubljanska 19Uk, in sicer glede velikosti prostorov v obeh projektiranih zaradbah nove knjižnice.
Dr. Walter Schmid o arheoloških raiiska-vanjih Naupurta — Vrhnike. Graška »Ta-gesjiost« je priobčila v nedeljski številki daljši članek univ. prof. dr VValierja Schmida o nedavnih raziskava njih rimskega mesta Nauportus, današnje Vrhnike. Naš rojak, ki si je pridobil nevenljivih zaslug za spoznavanje davne preteklosti slovenske zemlje. Izčrpno obravnav- «.«.npn Nau|«orta. zlasll v luči novih izsledkov, ki jih prinesla jesenska izkopavanja. Skica doc tehnične fakultete v Ljubljani ini. J. Crnjca prikazuje lego po«ameznih ubika-cij v davnem rim-kem zelišču.
U Balkanskem instituta v Beogradu so
ri(>1' »*'	*	■
daljši informativen članek dr Otona Ber kope a Pisec upravičeno eraia da izda-latelji glasila tega instituta »Revue Internationale des čludes Ralcanlquesi ne priznavajo nobenega slovanskega jezika za .vodilni evrot»«ki jezik* In pravi, da to me sto gre ruščini kol ieziku največjega slo vanskega naroda
časopis za umetnostni trt In zHIratelle t naslovom »Dle Internationale Kunstwelt«
Iz Celja
e— Ljudsko mucu>m.<.. v ponedeljek 14. l ni ou <0. oo preu&vai v rualnici desne me&cunske suie g. prof. Srečko aro-uar o »NovJi jdkritjih is stare kamene aooe v potočki z.jaiki m v RaueOan«. Zanimivo predavanje oodo pojasnjevale ski-opticne slike
e— Predavanje o človeškem egoizmu bo v nedeljo 13 t .n. ob t>. v mali dvorani .Narodnega dom* na sestanku, ki ga bo pnrtdU mladinski odsek Društva jugoslovanskih obrtnikov.
e— Dobav« vode iz mestnega vodovoda v okolišk* občini. Mestno poglavarstvo javlja, da mestna občina celjska na podlagi sklepa mestnega sveta z dne 21 decembra	do nadaljnega dovoljuje dobavo vode tz mestnega vodovoda tudi okoličanom. če vložijo zadevno prošnjo.
e časopisje v Celju. Lani so izhajali v Celju naslednji listi: »Nova doba« (1 krat na teden) »Deut«che Zeitung« (2 krat na teden i. »Slovenski hmeljar« in »Slovenski gospodarski list« (oba 2 krat na mesec).
Gost.lničarski vestnik«, »Hmeljarski vestnik« in »Mladika« (mesečno) ter Vestnik Sokolske župe Celje (10 krat na leto) Poleg tega se v Celju tiskajo še tri revije, ki pa izhajajo drugje Lani je prenehal izhajati mesečnik »Treznost«.
e— Občni zbor Sokola v Celju bo drevi 11 t m v Sokolskcm domu v Gaberju Zarad' važnega programa za bodoče leto naj bi vce članstvo pokazalo malo Interesa b svojo navzočnostjo. Začetek ob 20 uri
e— Prijavite motorna vozila, fijakarske
vozove in bicikle! Lastniki biciklov iz območja predstojništva mestne policije (Celje mesto Gaberje, Zavodna. Breg, Lisce in Lava) ne plačajo letne takse pri davčni upravi kakor doslej, temveč prilepijo na prijavni poli k prijavni taksi, ki znaSa 5 dinarjev, šo kolek za 20 Din, skupaj torej 25 Din Tako kolkovano polo ln prometno knj:žico oddajo pri mestni policiji (soba 36) v potrdilo. Za vsa ostala vodila plača letna taksa pri dačni upravi, pri-ja. na taksa pa pri pristojni upravni obla--t kjer je dot čno vozilo v evidenci. Rok za plačilo prijave in letn- takse poteče 31 t. m
r Vlom v trafiko. V noči od ponedeljka do torka je nekdo vlomil v trafiko na OV-ežnt cesti v I_.:scah in odnesel nekaj ■p cerijskega blaga v vrednosti 28 Din. V ■ traf ko je bilo vlomljeno že v decembru e— Kino Union. Danes :>b 16 30 in 20 30 zvočni film »Charleyeva teta« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Sooni uradniki za kraljev spomenik.
Ushiži.enc okrajnega sodišča v Mariboru (iarovail za spomenik Viteškega kralja \ ek-an.lra I. Uedinitelja 2180 Din. Posnemajte!
a— V plenumu finančnega odseka, ki mu
jf pre ise toval mestni predsednik dr Kra-r.j. Lipold. ee je včeraj začelo obravnavanji novega mc-tnesa proračuna, ki se bo reku tega in prihodnjega tedna nadaljevalo Ako bo razprava v vseh odsekih šla zadovoljivo od rok, bo proračunska seja najbrž 22. t ai
e— Mestna občina hišnim gospodarjem. ■ -tno poglavarstvo razglaša: Vsak lastil »skrbnik, h §n;k al; najemnik hiše ;ian ob cesti, kadarkoli zapade sneg, idati te^a s hodnika a'.i pešpota ob vsej >ižin posestva Ce zaiadi snega polsi al. a :ar se napravi poledica, mo.-a takoj po -uri hfdnik s [«?tkoni, pepelom ali žaga njem Kadar zapade sneg ali se napravi p o lica ponoči, se mora dovršiti snaže-n;< in pesi pa nje vsaj do sedmih zjutraj Sneg 'n led je odmetavati v odtočne jarke tik oh rebn ke in reJetke odtočnih kana-'ov Z dvorišč spravljeni sneg ali led sp n<	(vikladati na ceste, temveč ga Je
t 'ba zvoziti v Dravo Sneg, ki sam zdrč* a ,ia «e pomene s strehe, morajo hišni posestnik: iiemndno zvoziti s ceste Ob ta-:. n -ne2a je treba hodnike in pešpoti pO v treb1 večkrat na dan očistiti luž in blata
a— Cifdališk^ uprava rnzglafta, da dobijo .1 onentje lahko drugo nredstavo namesto ViJol'ce z Montniartra«, ako te predstave ne ž(ie. Javijo naj to gledališki bla trnjnl
a— Za tolmača madžarskega jezika pr'
mariborskem okrožnem sorUSču je imenovan zasebnik Anton Krapec.
a— Nove oarti. V zadnjim času so se izii&it lut iiu\e obrtne pravice; Marija Valovit, žagarska obrt, Vetrinjska 22: Je ror.ni l>cb«>.č, brivec, Magdalenska 33. Josiuina Kavčič. trgovka z mešanim bla gom na dic-bno, Gosposka 1; mag. phariu Fran jO Krivec izposojevanje filmov. Koro Hčeva t; Heinr.na Drexler, daniska frizur ka. Gosposka 11; Josip Adamovič, trgovi oa z avtomobili. Frančiškanska 17; Fridr.. in Vlah, trgovec s tekstilnim blagem na vel,ko. Kopališka ulica; Anton Potočnik izvošček. Ob železnici 2.
a— Davčne zadeve. Davčna uprava raz-giaia. v januarju je treba plačati tele tak=e: Prvi četrtletni obrok dopolnilne renosne takse zapade plačilu do 31. t. m
ie pričel izdajati v Pragi nemški umetnostni zgodovinar dr Adolf Donath
V 8<»!'j I>o 18 t m otvorjena razstava ke grafike in lepe knjige Obsegala bn I1S del tH)inembne|ših čeških grafikov in 2- m V7orno natisnjenih in opremljenih knjig Petnajsti mednarodni kongres fiziologov ie -klican za ča.- od 0 do 17 avgusta t. I v Vlo-kvo kjei ga pripravlja poseben od-boi ki mu nnčeluje znameniti fizioloa Psi v lov
Ivnjiea o A Dvoraku Dunajski publicist dr Paul Štefan ki se je predlansim udel-žii kongresu Pen-klubov v Dubrovniku in pokazal da -ia pole-y Cehov zanimajo tudi J'iuo-loveni je pri pravil za založbo dr Rni fa 1'assera knjigo Dvorak Leben und ttnrks Dr Štefan |e prevel. povezal in str uil » 'epo »-loto posamezne odlomke iz obrežne tri debeli- zvezke olisegaiore biogra 'i K A Dvoraka pi io ie v češkem jeziku -pi-a! inž Olokar ^ourek Tnko ie Stefano sa hlografiis * glavnem skrajšana nemška ^ourkoveira spisa ima pa pred iz -ifikrm .»'eilnos' da |e dostopnejša šir i.-ri;ii »fvpin-tvij K»»i ie dr Štefan že <tar >o'.navalei	-jla-he in |K)sebei
'»\r.f-kn » njeonva r»redPl«v»» ^oifks po-i^kofl turi' i7rif>'iolnicno / njegovimi samo ■domini' doiif^ki Tako ie na«tala knii<ra ki utegne vzbuditi zanimonje prijateljev
ri< ^S-l/nvf. rl^cfip
Dopolnilna prenosna taksa, ki na leto ne »naaa več kakor 500 Din, ae mora plačati naprej sa vse leto, ln akrei najkasneje d.> iti t m Za nepiačano ali prepozno plača no takso se plačajo predpisane zmudne ob testi tn isvrsilni sti-oaki Taksa sa vbe ob jave io rsklame a« mora plačati do 6. t. m Kazen aa neplačano ali prepozno plačani, takso je trikratni znesek takse Taksa za biljarde se plača do 16. t. m Novi biljard ae morajo prijaviti v roku 16 dni po naba vi in plačati prijavnlnam letns taksa. Takso sa otvorjene in tekoče račune za prej 6nje polletje je treba plačati do 16. t. m Zakasnitev plačil se kaznuje s trikratnim zneskom redne takse Taksa za pravico da se točijo pijate, se mora plačati za pr vo polletje do ti. t. m. Zakasnitev plačila se kaznuje s enkratnim zneskom redne takse
a— Mariborski sejmi se znani. 80 jih je
lo v preteklem letu Na mariborskih sej mih se delajo važne kupčije z avstrijski m; m italijanskimi prekupčevalci 14.50'z repov je bilo veega skupaj prignanih v pre teklem letu. tn sicer 3563 volov. 38« bikov. 9718 krav, 433 telet tn 402 konja Proda ni sta bili približno dve tretjini prignanih repov (80071 Nc svinjske sejme Je bilo prpeljanih 12.104, prodanih pa samo 4983 svinj
a— Mariborčani pojedo mnogo rib 937" ► iloeramov so jih konzumirali v preteklem letu Mariborske gospodinje očitno da;ein
prednost morskim ribam, katerih Je Maribor zaužil 721i kg. sladkovodnih pa 2166 kilogramov.
a— Utopljenka js znana. V predvčerajšnji številki smo poročali o neznani utop Ijenki, ki so jo našli delavci, zaposleni pri regulacijskih delih, v bližini Sv Martina pri Vurbergu Zdaj se Je posrečilo ugotoviti Identiteto. Gre za 47 letno želesničar-jevo ženo Etno Lamutovo iz Brestrnice pri Mariboru, ki je bila že uov. lani šla od doma in se odtlej ni več vrnila k svojemu možu. N4 še pojasnjeno, ali gre za samomor ali pa za nesrečno naključje.
a— Požar, v Motovllcih Je nawtal pri posestniku Petru Gombacu požar, ki Je gospodarsko poslopje popolnoma upepelil Obstaja sum. da je ogenj zanetila zlobna roka
a— Pravde so drage. Pri tukajšnjem
okrožnem sodišču so plačale v preteklem letu stranke za takse 366.323.70 Din, pr okrajnem sodišču pa 948.146.3S Din, skup no 1.314.469.95 Din Pr' okrajnem sodišču je vrgel največ mesec oktober. In sicer 95.126.70 Din. pri okrožnem sodišču ps največ me=ec Junij, ko so znašali tzrtatk' na taksah 40,438 90 Din
a— Stekleničko karbolineja «1 je preskrbela 41 letna Elza Q in šla v stranišče neke restavraciie v Jurčičev* ulici Naši so jo v stran:šču nezavestno Prepeljal* so jo v bolnišnico, kjer so jI nudili prvo nomoč
Gospodarstvo
Nujna taksna vprašanja
Spomenica gospodarskih zbornic
CitafU te«i*ft.«feo rrviio ŽIVLJENJE iN SVET"
V	številki od i>. in 10 t. m. je »Jutro* ou javilo v»el>ino spomenice, ki so jo predloži ie gospodarske zbornire finančnemu nuni stru glede vprašanja pridobnine. V nasled njem objavljamo v glavnem še vsebino spo menice glede taksnih vprašanj ki je bila istočasno s prvo spomenico predložena fi nanenemu ministru.
Politika brezobzirnega obremenjevali ia davčnih /.avezancev, ki se je v zadnjem Ča su vodita v naši državi, je posebno prišla do izraza v gotovih spremembah in dopol nitvah taksne tarife, a še bolj v njenem iz vajanju. V naslednjem nava,auio nekai najmarkantnejših in najtežjih takih primerov
Prununična taksa na plače namcščencet
Po tiiriini številki 33 taksne tarife je tr»* ba za potrdila in priznanice, v katerih potrjuje prejem lastne vsote ali predmeta plačati (razen v bančnem poslovanjuj taksa V*0 o vrednosti sprejetega predmeta. Poslednji odstavek prve pripombe k tej tarifni številki določa, da se mora ta taksa plačati tudi tedaj, kadar usiuzhenre sprejme plačo na podlagi podpisanega ali nepodpisanega seznama, ali pa če se mu plača knjiži na njegot tekoči račun. Pojasnilo generalne direkcije davkov od L fehrnana 192h pravi k tej tarifni številki, da se taksa plača za polrdila ali i-riznauice. s katerimi potrjuje sprejem lastne vsot« al« predmeta, torej sa ^riiio listino o prejemu odnosno ta potrdilo. Ce tako potrdilo o« obstoji, »e ne more zahtevati taksa iz le tarifne številke izjema od lega pravila velja v smislu členu taksnega in prUtojbin-skega pravilnika le za privatne uradnik** iu uslužbence, med katere se na morejo všleti ročni delavci
lz vseh teh predpisov je razvidno, da s* ima priznaiiična tak.-a po tar. št. 3.1 plačevati izključno na polrdila in prizuuuice, kadar obstojajo, pri čemer je kot potrdilo smatrati tudi podpisane ali nepodpisane sezna me plač in tekoče račune nameščencev, kadar se plače knjiži na tekoči račun Hodč-netia nameščenca Z drugimi besedami obstoja taksna dolžnost samo v gori navede-nih primerih, kar ie brez vsake diskusi**
V	zadniem času pa so prihaiuli finatiini kontrolni organi v obrate in so kaznovali lastnike obratov ker niss izdali priznana niti pobrali priznanične i.ikse na plače svojih uradnikov, in sicer sa ve« ta* od i. i!>-'•• naprej. Docela netočno m protizakonito je tolmačenifc .1« b; bilo izdajanje pr.znai..c nameščencu obvezno, odnosno da se tar. št. 33 nanaša na vse primere, kjer gre ia iz p!ač lu plače. .vH ier ne obstoja predpis, da se plač* bi siikmp izplačevati brez ustrezajoča csMbe. še manj predpis, Ja se ta taksa nanaša na samo izplačilo Medtem je finančno ministrstvo 17 maja 1934. izdalo razpis, v katerem izrecno zahteva, da je ia plačilo te taks« merodajno izplačilo, medtem ko potrdilo o izplačilu ni merodajno-Ta razpis nadalje pravi, da pride v postev priznanična taksa, kadar privatne osebe in ustanove zplačilo plače svojim uslužbencem kjerkoli v svojih knjigah vnecejo, tako da obstojajo o izplačilu pismeni podatki, in da le tedaj ne obstoja taksna dolžnost, če ne obstoja noben pismeni podatek. Spomenica pravi, da je ta razpis šel v negiranju zakona do neverjetnosti. Taksa iz tar- štev. 33 bi se na ta način pretvorila v takso na vsako izplačilo, o katerem obstoja pismena sled (torej če je podjetje, ki je veolo izplačalo. ta Izdatek kjerkoli vneslo v svoje knjige. Tako prihajamo do paradoksa, da mora privatni nameščenec to takso plačati samo zaradi tega, ker izplačilo delodajalec zabeleži v knjigah Iz navedenih razlogov je neobhodno potrebno, da se taksna dolžnost po tar. it. 33 isva)a samo v onih primerih. ki s« jasno In itrerno v takonii navedeni In da *e rsi zakonu protivnj predpisi in raipisi nuino razveljavilo. Polet; tesa je treba lasno preezirati. katere osebe se imalo za uslužbence in na katere se nanaša taksna dolžnost.
Računska taksa
Spomenica nato navaja nove določbe taksne tarife po »ar- šlev 34. ki se nanaša na računsko takso ter ugotavlja, da so v smislu druge pripombe k te) tarifni številki dolžni izdajati račune, note itd.: 1. trgovci in obrtniki m 2 eostlnski obrati Pn trgovcih in obrtnikih pa obstoja ta obvez nost v smislu besedila taksne tarife samo v pogledu terjatev in dobav, pri gostinskih obratih pa na potroške v lokalih Potemta kem obstoiaio tri davčne osnove, to so trriatev dobava in potrošek To se zrecno navaja v irugi pripombi, kar pomeni da eo to trije različn- pojmi Terjate* mvolvira v <eb časovno latdobje med postankom de narne obveze (to ie krpditnetra odno&aja) in njegove likvidacije odnosnr izplačala; dobav« oa invnlvlrs v seb časovne raz dobit« tnsd idnrsmr> nredm^ts od «tran? noš:lia1ra in -»nrpionv Mpcj« predmeta od strani rtMfovn^a Pr- rntrnSVn na «e nred met izroča od prodajalca kupcu iz roke v j roko za gotovino Jasno ie. da po besedilu
taksne tarife ohstnia obveznost isdaianis rafiin* za kupoprodaje it rok® t roko za gotovino sjimo za gostinske obrate. Po pisu finančnega mmistrstva Pa so dolžn' izdaiali računp vsi tavezanrl pridobnine. Medtem ko zakon govor; samo o trgovcih, obrtnikih in go*t telrh In se tu ne omenjajo industrije!, ki so golnvo za rad* po/rešk«1 izpadli gr^ razpis dilie in razširja to lolžnosi snlob na vse zavezance pridobnine. tako da morajo tudi odvetniki zdravniki. umetn;k' iH za svojp prejemke ki izvira io >z njihovega poklica, obvezno izdajati taksi-rare rpčun?
Docela razumHiv je neprijeten položaj, v katerem se nahajalo iniciatorii now hesedMa tar št 34 zarsdl tega ker sa-koictko besedilo ne določa onega, kar sc najbrž hoteli predpisati Toda zakon 1? ~n-kon ln no besedfu taksne tarife so trgovci tn obrtn'ki dolfcn« 'zdajati račune le z-1 svoie teriatve ln dobave a ne za n®no. "redne nrodule za gotovino v svojih obri-t'h O lmJu«trHc'h zlasti oa o vseh ob-vezanclh prid^b"'^!!, nI v zakonu govora zato so vse lBvr*'ine odredbe, ki se nana-fiaio na t« za>m«ki prednis nevellavne in 1'h ie t"»ba uk'"'ti To le t^m boli potrebno. k^r 1e sedant" Izvnlanje računske takse »z^aio »n	dipvno ns*»rl1<»tie
spore med nrodaialel ln kunci, kakor tudi m«»d nrodalsid »n orea«' fn»nčif kontrole. TI spori insilvajo veliko neraaspoloženje
ZVOČNI KINO SOKOLSK1 DOM
Tel. 8387 v feiški Tel. 3887
Na splošno željo predvajamo
ie danes ob 7. In 9. url
monumentalni velefilm
Kleopatra
V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik.
Rezervirajte si vstopnice telefonično!
Jutri:
»Velika ljubezen mladega princa«
Kupcev nasproti prodajalcem, kakor tudi vseh nasproti državi.
Je pa Se druga stvar, ki je protivna zakonu in ki še bolj pooatruje sedanje stanje. Finančno ministrstvo je 26. aprila preteklega leta izdalo akt, ki pravi, da morajo kupci vedno zahtevati izdajanje ta-ksiranih računov, ker dobo za 100 takih ta-ksiranih računov eno četrtino plačane takse To opozorilo so davčna oblastva razumela tako, da trgovci takse ne smejo prevaliti na kupca in so tudi prepovedala trgovcem zaračunavanje ter izrekla v tem pogledu tudi že kazni, čeprav nikjer ni prepovedano da bi prodajalec takso zaračunal kupcu Taksna tarifa sama govori o povračilu taluse. kar pomejii, da Je sam zakonodajalec smatral, da se bo ta taksa prevalila na kupca. Vsekakor ne obstoja noben zakonski niti drugi predpis, po katerem bi bilo prepovedano, da se taksa prevali na kurca in je zato nujno potrebno. da se v tem snrslu izda navodilo vsem pristojnim oblastvom.
Zastaranje taksnih prestopkov.
Končno zahteva spomenica spremembo kazenskih določb v tnksnih stvareh. Po zakonu o taksah zastara pravica države na takso v petih letih, toda rok pričenja teči pn listinah šele od dneva, ko se listina prvikrat uporabi pred oblastvijo od: osno kadar tudi brez teija oblastvo zve za tako listino, v ostalih poslih pa od dne, ko oblast zve. da taksa ni plačana. Četudi bi se dali motivi za to strogo določbo braniti s fiskalnega stališča, vendar gre ta določba predaleč. Posjosto se doijaja. da kakšna privatna listina zgolj s'učajno ali zaradi denuncijacije po .0 ali ^0 letih pride do vednosti oblfl-srev Oni. ki je zagrešil netaksiran je. je že dfcvno umrl. nasledniki p.i za to stvar niso vedeii. Ce pride taka listina do znanja oblastev. se navzlic temu smatrajo nasled niki kut krivci tn morajo plačati visoko ka-isoiisku takso, in to za listino, ki je že davno izgubila vsako pravno in praktično vred nost. tedanje pravno stanje predstavlja ogromno stalno nevarnim za mnoge državljane ki niso krivi Zato )e treba to določbo spremeniti. Kazenski zakonik določa za iiajtežje zločine rastaranje v Al letih od dneva, ko je bilo dotično delo sforje-no. medtem ko citirana odredba taksnega zakona ustvarja stalno nevarnost desetletja in brez meje.
Ukinjeno pobiran)« i"/0 izrecinega prispevna od delavstva
Važen razpis finančne direkcije
V zadnji ueueijski številki je »jutro« poročalo, da jc Državni 3vct z odlokom od ir. decembra 19^4. v cetoti potrdil sodbo upravnega sodišča v Celju glede pobiranja i odst. izreunega prispevka od delavstva, ki ni v skladu z zakonom, sedaj je finančna direkcija v Ljubljani posLla vsein davenuu upravam ouiok ^od 6. t m.J, ki pravi na-Siednje; Upravno sodišče v Oelju jc v več anaiogiiin primerni ra/sodilo, ua 2 razpisom iinancuega mimstiSiVa od 4. junija leča 1Vj4 \Jo.1~6j m pravilno interpretiran § 16. finančnega zakona za leto	ker
navedem para^rat ip^o ture oprošca izrednega doprinosa vse uslužbence, ki So oproščeni uslužbenskega davka. Po razlagi upravnega sodišča so izrednega prupevka oproščeni vsi delavci, pri čemer je poim »delavca« razumeti po dolocilin zakona o zaščiti delavcev. delavce potemtakem ni smatrati nameščencev, ki v giavnem le nadzorujejo deiovanje drugih ročnih de lavcev. Obratovodji, mojstri, polirji itd. so torej zavezani izrednemu prispevku. Dedukcijo upravnega sodišča je v konkretnem primeru potrdil Državni svet z razsodbo od 17. decembra MM, št. 33.143.
Glede na navedeno razsodbo državnega sveta vam naročam, da v bodoče ne pobirate več izrednega prispevka po določilih prej omenjenega razpisa tinanenega ministrstva št. 3o.lo6 34, temveč da smatrate do nadaljnjih navodil vse delavce in dni narje proste izrednega prispevka, pri čemer je pač pojm delavca pravilno interpretirati.
L zgornjim razpisom finančne direkcije je torej uhpešno zaključeno prizadevanje za pravilno interpretacijo § 16. finančnega zakona, ki je trajalo skoro pol leta (ie 13 junija 1934. je »Jutro« opozorilo na neskladnost tolmačenja finančne uprave z zakonskimi določbami). Doseči bo treba sedaj se to, da se od deiavcev nepravilno pobrani in preodkazani zneski tega 1 odst. izrcd-uega prispevka povrnejo delavstvu.
Gospodarske vesti
Hotelirski aougtes. nakor znano, je Zliornica za 101 v Ljubljani povabila za ly t. m. zagrebško, splitsko in dubrovniško zbornico ua »kupno tujsko-proinetno konferenco, ki ima uamon pripraviti predloge., ki se naj izvedejo do prihodnje tujsko-pro-uietne sezone. Sedaj poročajo iz Zagreba, da se bo teden dui pozneje vršil tam kongres hotelirjev iz vse naše d rta ve, ki qa sklicuje izvršilni odbor Jugoslovanskega in jadranskega hotelirskega »aveza v Zagre bu Kongres se bo vršil v hotelu »Esplana-de« v času od 25. do 27. januarja. Na dnev nem redu kongresa so naslednja vaina vprašanja 1. Pozdrav predsednika Kosto Milmova 2 sanacija hotelske Industrije r referati a) hotelirsfvo na Jadranu, b) ho telirstvo oa Bledu is t Sloveniji; e) hotelirstvo v kopališčih in C) hotelirstvo v me stih. 3 Ustanovitev hipotekarne banke sa hotelirstvo In turisem; 4. propaganda. ur>* ditev In rarionalirariia h» 'vs props •/a»dna doklads 5	r> »nri7m'i in ho
»•»Hrsfvu koosMškl redi; fi tnle»on«k« ugodno=1i za hotele 7 stanovska rpruSa nja. strokovna izobrazbi In strokovni pouk.
oduošaji med podjetji in nameščenci, H Lmvcue tu takšne olajšave za Uotoi»ko industrijo.
—■ Važni sklepi saje ravnateljstva Zveze jugosloseuskih tnaanaic v Ljubljani. 4Sa
svoji seji dne V. l iu. it Zveza lugosioven skiu uraniiuic pod preuseustvom ravnatelj* g. Pretnarja razpravljala u vprasauju mobilizacije našin hranilnic in o pr;>cditvi potujoče vsedrzavue nramtiucne razstave, ki naj poka/.e. kaj so samoupravne tiranilnice storile /u gospodarski napredek in da torej zaslutijo vso poinoc rvoneno se je razpravljalo o propagandni akciji zveze ter o tes-iiCjšin stikin z včlanjenimi Hranilnicami
—	Uazpored priuoouine. Uctvcna uprava Lijubljaiia - mesto razglasa, da Je razpored pridobnine in pavSauiega davka ia poslovni promet za davčno teto 1934 razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med običajnimi uradnimi urami v času od 14. januarja do 21. januarja 1935 pn davčni upravi za mesto v LJubljani, Vodnikov trg it. 5-H. nadstropje, soba št. 12. — VSI davčni zavezanci so že posebej obveščeni o ugotovljeni davčni osnovi in o odmerjenem davku s plačilnimi nalogi (obvestili). Proti višini davčne osnove in odmerjenega davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni po prejemu plačilnega naloga. Kolek za pritožbo 20 Din
-	Stanje Italijanske bank* po uvedbi strogega deviznega režima. Kakor smo že Ufoavno poročali, se je padanje zlatega za klada Italijanske banke v prvem izkazu po uvedbi strogih deviznih ukrepov ustavilo. V drugi tretjini decembra so *e namn-č zlate in devizne rezerve prvič zopet pove čale za 40.1 milijona lir. le dni je bil ob javljen izkaz za 81. december preteklega letu, po katerem se je zlati zaklad v zadnji tretjini decembra povečal za 11.3 ua 6811.5 milijona lir, devizne rezerve pa so narasle za 85.3 na 71.6 milijona lir. Istočasno je obtok bankovcev narasel od 12.7R7 na 13.145 milijonov lir. Skupni dotok zlata in deviz znaša lorej v prvih dveh izkazih po uveljavljenju strogega režima in doli-i.o.ii oddaje razpoložljivih deviz italijanskih tvrdk in denarnih zavodov 86.7 milijona lir, kar pa ni nmogo. če se upošteva, ds so v zadnjih dveh izkazih pred uvedbo novega reiiiua padle te rezerve za 181.3 milijona lir
=-Dobave. Dne 81. t. m. se bo vrši'a pri vojnotehničntin zavodu v Kragujcvcu ofert-na licitacija glede dobave azbesta, grafitu, gume, 1. februarja pa glede dobave 20.*K)0 metrov impregni ranega platna. 150 kg sukanca, 100 m lanenih jermenov. Dne 7. februarja se bo vršila pri upravi državnih monopolov v Beogradu ofertna licitacija glede dobave ca. 90.000 kg polkartona. Pri upravi jetnišnice okrožnega sodišča v Ljubljani se bo vriila 12. t. m Ob 11. dopoldne pismena ofertna licitacij* za dobavo sukna. dvolkanin. molinosa. blaga za brisače, sukanca in usnja Dravska delavnica v Ljubljani sprejema do 25 t m. pismene ponud be t« dobavo vijakov, matic, podloinic. železa. kisika, krede, leiiščnega olja. steklenega platna in usnja.
Borce
10. Januarja.
Na ljubljanski borzi sta danes devlzi London in Nevvvork lopitt oslabeli Tečaji ostalih devlr ps se niso bistveno spremenili V
orivatnem kliringu notiraio avstrijski šilingi «.10 do S.2n fv 7ngrpbn promet po S. 15) grški boni na 30 do 30 75) v Zagrebu promet po 30.50). Angleški funti so se
v zagrebškem privatnem kliringu trgovali po španske pezete so se nudile po o.ot>. madžarski pengi po 8.75.
Na zagrebškem efektnem tržišču so državni papirji obdržali dolžene višje tečaje. Vojna škoda se je za kaso trgovala po 358 (v Beogradu po 8o8.50). za lebruar po 8">4 (v Beogradu po 355) in za inarc po fšT>4 in 355 (v Beogradu jh» 350). Nadalje je bil promet v 8®/» Blairovem po.-ojilu po 70. v 4*/o agrarnih obveznicah po 43 in v 6"» begluških obvezni ah za feLruar po 61.50 Končno je bil promet v delnicah Priv. agrarne bauke po 283 in 234
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2308.79 _ 2320.15, Beii.ii i3ut> (iu -	Diu.-eij iVJ l, -
803 21 Curih 1105 85 - 1111 35 Londoi 167 15 — 168 75 Newyork 3375 58—3403 8i Pariz 225 88—2'Jfl 40 Praea 142 4(5—143 32 Trst 291.52 — 293 92 (prem Js >8 S .dst i Av«tr'1skl š nng v privatnem klirinsn 8 If. do S 20
Zagreb. Amsterdam 2308.79 — 2320.15,
Beri i,	m	ei
803 21. London 167.13—I6S.75 Milan 201.52
do 293.02, Nevsvork kabel 3397.58-342)84.
ček 3375.58 _ 3403 84, Pariz 225.28—226.40,
Praga 142.46 — 143.32, Curih 1105.85 do
1111.35.
( nrih. Beograd 7.02. Pariz 20.3750. London 15.15, Nevvvork 3 7.75. Bruselj 72.2750, Milan 26.42. Madrid 42.2250, Amsterdam 208.7750, Berlin 123.90. L>unaj 57 45. Sto?k-holin 78.10. Oslo 76.10. Kobenhavn 67 T), Praga 12.89. Varšava 58.25. Atene 2.93. Bu-karešta 3.05
Dnii.-iJ Cfpčaii v priv Kliringu.) Beograd
12 29. Ivondon 26 48. Milan 46.02. Ne^ork 5"6.23, Pariz 35.58 Praga 21.84, Curih 174.28. 100 S v zlatu 12S S pap.
fclektl.
I j ibljana. Vojna škoda 352 — 3">4. 7* • investicijsko 72—73. 8r'o Blair 70—72, 7° o
Blair 61 — 62 7" o Drž. hipotekama banka 70 den., 4° o agrarne 43 — 44. 6-/o beidu-fcke 00 - 62.
Zagich. Državne vrednote: Volna škod3 3->3 — b54 za feLruar ^53 — 354. za marc j 3-i>4 — 354 50. za april 353 den., 7°/o investicijsko 71 — 73, 4Ve agrarne 43 — 43.^0. 7°<V Blair 61.50 — 62, 8°'i. Blair 70 — 72, 7®/» Drž hipotekama banka C0 — 73. 6"» begluške 60 — 6i, za februar 60.50—61.5 l; delnice: Narodna banka 455 den., Pnvil.
agrarna banka 2L2 _ 234. Trboveljska 107
do 115.
Beograd. Vojna škoda 353.25 — 354 (353.50), za januar — (853). za februar 8 >4 do >54.50 i855), za mnre 855 50 — 856 (3&6), V:* investicij~ko 7150 — 76. 4°« agraru« 43 25 - 44 .6«/. begluške 61 - 61.50 (61.50, 60.25). za februar bi — 61.50 (01.50). h" o blair 69 — 70. 7°/o Blair 60.50 - 61.50 (61.5u), 7*1* Drž. hipotekama banka 095.) den.. Narodna banka 4750 _ 49 O, Privil. agrarna banka 232 — 234 (2.35. 2o2i
DunnJ Dunav-Sava-Jadran 12.95. Državne *Pleznicp 21. Trboveljska 14.50. .^lolne-Mo;.;an. 11.30.
Blagovna tržišča
ŽITL
+ Chicago, 10. januarja. Začetni tečaji1 Pšenica: za maj 101.125, za julij 93.50, za sejileinber 91.75; koruza: za inai iX).87.V» ra julij 86
+ tVinnipeg. 10. januarja. Začetni tečaji: Pšenica, za maj 84, za julij 84
*■ Ljubljanska borza (10. t. m.) Tendenca za žito prijazna. - Nudi se uv fco nakladalna postaja): pšenica baška 79 k u. gorojebauatska. 77/78 kg in sreuiska 79 kg po 111 _ 113. dolajehanatska. 77/78 ke po 109 - 111, slav on-ka. 76/77 kg |)o 1K do 119 in potiska. 78/79 kg po 119 - 121 koruza: baška po 61 — 63. sušena po HO do 71, banatska po 59 — 61 in sušena po 66 — 68. moka: baška in banatska »u« p.i 177.50 - 197.50. baška ,2» po 162.50 Jn 177.50 in baška v5< po 142.50 - 157.50
-t- Novosadska blagovna borza (10. t. m.) Tendenca je bila čvrsta. Promet srednji. Pšenira: baška in sremska 110 _ 112; banatska 108 - 110: slavon&ka 114 — 116; baška ladja Tisa 118 — 120; ladja Begej 116 — 118 — Korusa; baška in sretn ka 61 - 63; sušena 65—67; banatska 57—59; sušena 62 _ 64. _ Oves: baški tn sremski 76 - 78; slavonski 81 _ 83: baški. ladja 84 — 86. - Rt: baška 105 — 107. - Ječmen: baški. sremski. 65/66 kg 1(5 — 107-tO; jari 67 68 125 - 127JO. _ Moka: baška in bant^ka (v oklepajih sremska in slavonska): iOgc in Ogg« 175 — 195 (172.50 do 182.50). »2c 155 - 157 (152.50 - 162.50); :5< 135 - 155 (132.50 _ 142.50); :6« 117.50 do 122.50 (115 _ 125); »7« 105 _ 110 (105 do 110). >8f SO — 85 (SO — 85). — Otrobi-baški, sremski 69 — 71; banatski 68 — 70. Fitol: baški in sremski beli 130 — 132.5<i -t Budimpeštanska terminska borza (10 t. m.) Tendenra stalna. Promet livahen.
Pšenica: za marc 16.44 _ 16.45, za maj
10 90 — 16.91; koruza: za maj 11.85—11.86
Razbremenjeni zakonski možje
Komisija za revizija angleškega civilnega prava je izdala poročilo, ki zahteva, da se naj zakonski možje osvobodijo jamstva z avse dolgove ln druga dejanja, ki bi jih napravile njih žene brez njihove vednosti in soglasja, poročilo utemeljuje to zahtevo s tem, da Imajo angleške žene danes iste pravice kakor moftki ln bi bilo nesmiselno, če ne bi jim naložili tudi istih dolžnosti in odgovornosti. Kako se bodo ženske izjavile o tem, še ni znano.
2idje v Turčiji
Velika židovaku zveza »Agaminal« na Turškem, ki se Je prekrstila v »Arkadašik Jurda«. Je pozval avse Žide v tej drŽavi, naj opuste svoj dosedanji občevalni jezik staroApanskl ln ga nadomeste s turškim je-alkom Ta poziv je v zvezi s zadnjimi odredbami turftke vlada, ki hoče odpraviti vse, kar na Turškem ne diši po turškem. Tako se morajo poturčitl tudi "odblnska Imena, izginiti morajo vse končnice, ki spominjajo kakor »Ovc »ev« ali »lč« na slovansko, »Jan« na armensko in »is«. >08», »aki« na grftko poreklo turftklh državljanov.
Revija
ŽIVLJENJE IN SVET
POS\HFZNA 8T1HVIT.R A f nm SEGAJTE PO DOBREM 8HVU1
in
ivljenje
Ljudje, živaii in rastline v hladu — Nedosegljiva absolutna ničla Živali cb nizki temperaturi — Katero najnižjo mrzlotno mejo pre-
nese človek
Ob nek1 najnižji temperatur; mora umreti brezpogojno vsako življenje, ker st-v njem molekuli prenehajo g.bat.. To je temperatura 273 2 stopinj pod ničlo, slovita »absolutna ničla«. Do danes je v laboratorijih še niso dosegi: in je mogoče nikoli ne bodo vcnd-ir pa so se ji približal na O S stopinj To je bilo v eksperimentu pr: katerem je uspelo spravit: helij v trdo stanje Ce hočemo helij spremenit: samo v teKočmo št vedno potrebujemo 268.5 stopinj mraza
To je silovit mraz a vendar s° more živalsko življenje za kratek čas ohranit tudi v njem Svoječasno sme poročali o poskusu pr. katerem so neke primitrme črve in podobne žival v njihovem mirujočem stadiju torej izsušene postavili v tekoč nelij. v temperaturo 2fiS 5 stopin- pod ničlo Kc so iih po nekoliko urah po^a^ ogreli. sc žival i ce spet ož vele Ist poskus so usprešno napravil, tud: z njihovimi jajče-
ci Prof. Piittei je ož:ve< celo živali, ki niso o.ie izsušene ie k' j><> bile 2-i ur v temperaturi — io3 stopinj K temu b. pripom aik. aa učinkuje itana sveča v prostoru s to temperaturo Kakor žareče železo, ki ga ,'ržeš v tilaono vodo caker in svinec postaneta trda Kakor jeklo
Tud; bakternt osta.iejo žive še po mrazu — 200 dr ^00 stopinj ii celo glivice plesni prenesejo temperaturo —200 stopinj brez škode Trd' med visumi rastlinam imamo takšne. ki prenesejo zelo nizke temperature tako macesni in breze v vz-hodnosioirsk- Tajgi kjer morajo vztrajati v temperatur: — 30 do — 50 stopinj in več. čeprav v otrplem stanju Gorska zlatica ranunculus glacialisi. k: jo dobimo Kot najvišjo našo rastočo cvetko še v višini 40O0 ir. dobro, prebije naihujš; mraz Njeni belo-rožnati cvet' postanejo trd' kakor led a v milejšem vremenu sc spet otaiaio in cvetejo dali"1
Slepar Stivlskl
le imd dve žen?
Foulner in njegovi zaščitniki — Arlctta Staviska se
vleče iz a£er
Francoski ministrski svet. ki st je se-sta. t- dni v Parizu je obravnaval poleg tekočih zadev tud: vprašanje izginotja dosedanjega oskrbnika otrok Staviskega Pouinerja k. je bil zarad. ponar ianji državnih papirjev obsojen na osem let ^rešilnega dela Pouiner je bil že za zapahi, toda na intervencijo so ga »začasno izpustili na svobodo Dovoljeno mu je bilo celo kretanje po Parizu
To dovoljenje ki ga je moral Pouiner obnovit vsak-: tr mesece je podpisal Kakor kaž"" uradne listine, državni tož:l°c Prouharam in s:oer na posredovanja svo-ječasr.ega justi >nega ministra R^neja Re-naulda ki je takisto zapieter v afero Sta-viskesra Prouharam zda; državr.: svetnik, je bil z~raa tega od ministrskega sveta odstavljen Da pa ne bo stvar izgledala tako hudo. sc sra pozvali na; vlož nrošnjo za up oko- t=v kar je storil Ministrski svet je proS-"O snreiel
Prcufcarfama obtežuieta dve pismi s kater m podniral Poulnerievo prošnjo za ^Ei^ii.t0-- kazni Obe pismi je r>osla! p—»u1—-rr ravnatelju picame v ^ustičneir. ministrstvu Moutonu. pobudo za to pa je
i dobi; oa ministra Renaulda. ki n: bil samo minister, ampak tud: odvetniški zastopnik obsojenega Pouinerja. V zvez s tem je franco&ki notranji m:nist?r oaredii, da sr vsa dovoljenja za ozgoditev kazn; ukinejo s 15 januarjem
Echo de Pariš, poroča da je veiesle-parja vdova Arletta Staviska. te dni predložila preiskovalni komisiji francoskega parlamenta obširno gradivo ki v marsičem pojasnjuje življenje njenega moža Staviskv je imel namreč poleg nje še eno žensko k jo je izdajal za svojo ženo Ta ženska je bila podrobno poučena o sle-parjevih poslih Z njo je potov a: po svetu, bil na Madžarskem in tudi na konferenci v Stresi medtem ko je čakala ona z otroci v Parizu Policija pa je kljub temu da p<v zr.a to reč. prijeia njo namestu sleparjeve prlležnice, ki jo je Staviskv povsod predstavljal za svojo ženo Seveda je manever sleparjeve vdove prozoren: dosegla b: rada osvoboditev iz ječe in oprala sebe pred avnostio. grehe pa naprtila drugi, čeprav je delila življenje Staviskega tud: v aferah k: so prignale sleparja na rob propada
Kar se tiče človeka, vemo, da umre paue njegova telesna temperatura na 25 stopinj (naa ničlo!) Za kratek čas prenese pa seveaa tudi človek velik mraz To .-»ta pokazala prea tremi let: dva amer.ška učenjaka, k sta se v lahk. obleki zaprla v ,eden:co v kateri je vladala temperatura — 30 stopinj zt pc IS minutah sta se onesvestila a sta bila kmalu spet na nogah, ko so ju počasi ogreli. Meritve so poka zale v njunih ustih navzlic silnemu mrazu še vedno temperaturo — 2S stopinj A t' po sedm: minuti v ledenic n: mogel nobt-ien med njuna več spregovoriti.
Letalo i električnimi metorji
Kanadsk ini-enjer Edja- \\ ard je zaradi1 letalo z elekrr.čnimi motorji ki se je po njegovih /iavah na prvem poletu obneslo nad vst dobro. Baie ie doseslo povprečno hitrost 4"' k*- na uro
PoSorsi-io si:o riaiei" temu letalu izredno zm - ii" akumulatorji. k: zavzemajo zelo mak prostora, a razpola-a -- vendar z napetostjo 566*1 vo!to\ Polnkcv teh akumulator jev. ki so bili glavr, rroblerr V. irjo-ve zamisli, ie zelo poceni. O drugih tehničnih podrobnostih svojega izuma pa V _rd še noče govoriti
Nr.;dbe rokopisov
Dostojevskega
Prve dni tesa meseca so n Leningradu odkrili doslej neznane materialije za Dostojevskega »Dnevnik pisatelja«. Najdragocenejša najdba je neobjavljen članek, ki vsebuje lastnoročne opazke tedanjega cenzorja in generalnega prokuratorja svetega sinoda, rcakcionarja Pob ledonosceva Odkriii so *ud- šop korespondence Dostojevskeja z niiiiiističnim in strahovainimi organizacijami Narodna volja« V tem šonu se nahajali nisma Lhzanete Korbc in folklorista Dra-. omanova.
Roži! se je mrtev, pstem pa |2 oživel
Iz ^jnaona poročajo o ..- navadnem slučaju. ki se je : imeri nek angleški rudarjevi ženi. Rodila ; mrtvega otroka, ki so ga celo uro skušal oživet: z umetnimi sredstvi, pa ni^o aoi g. nobenega uspeha
Porod je bil zelo t^ž^1? Zdravnik je moral izvršit operacijo na materi k: je trajala celo uro Ves ta čas je bi. novorojenček izročen bolničark.. ki st je trudi:a. d3' bi odkrila v njerr. iskro ž vljenja
Ker pa srce kljub poskusom ni hotelo reagirati, se je zdravnik odločil za injekcijo adrenalina S tem je spravil sr. •? v utripanje Pokazalo se j da je to stimu-lačno sredstvo dovolj močno Otrok ;• začel dihati potem ko se ie v začetku najprej nekoliko davil Krralu so za doneli iz grla ma.rga zemliana tud prv gla.w- in srečna mati je kmalu mogla pritisnit: otroka na svoje prsi.
Dve filmski zvezdnici
Življenje prtiča
Življenjska auba serv,;ett se ne šteje po letih marveč p tem, kolikokrat gre prtič v pranje Podatk.. k ji: objavljamo, se ne nanašajo na porabo servijete v domačem gospodinjstvu temveč \ velikomestnih obratin Povprečna življenjska doba prtiča prenese tair. 2(K' čišaeni Po tolikokratni uporab; postane prti. neraben, ker se začne trcati na kose Nekateri prtiči prenesejo ceio 225 porab, drugi na zopet samo 150. Namizni nrti traiajo nekoliko daij časa. ker se ne perejo tako pogosto kakor serviete. Prenesejo p_ povprečno 170 pralnih procedur.
£ .ojevodja prezrl signal
Huda železniška nesreča, k: se je primerila v nedeljo na progi Leningrad—Moskva, bo tmela za posledico sodno obravnavo, v kateri pridejo krivci pred sodnike. Doslej so ^biasti prijele šest uradnikov, ki se bodo morali zagovarjati zaradi nesreče, ki je zahtevala lb mrtvih in 6" hudo ranjenih oseb Preiskava ie dognala, da se je primerila nesreča na tistem delu profe. kier b' morali viaki voziti v počasnem tempu. Strojevodja. ki je vodil viak iz smeri Lenin-giad. se je ravnai točno po signalu, prezrl pa ga ie strojevodja lokomotive iz nasprotne smeri. Njegova površnost je pravi vzrok nesreče. Proces proti krivcem zaradi zanemarjanja službene dolžnosti se bo začel v najkraišem času
Doiores del Rio In Constanca B^nnettova, fotografirani na tradicionalnem plesu fiin*-skih veličin v Los Angelesu
Sto žrtev letalske katastrofe
V bližini mesta karah: v Indiji so imeli te dni ve be vojaških letal Manevri so se imeli zaključit: s poletom in obstreljevanjem kolon, k so bile na pohodu proti neki postojanki. Y ta namen se je letalec, ki ie markiral bombni napad, spustil do nižine 40J m nad zemljo. Tam je šele spoznal, da se je aparat izvil njegovi oblasti. Letalo je treščilo na tia, in suer naravnost med najgostejše oddelke pehote L činek padca je bil strašen. Enaist vojakov je bilo na mestu mrtvih, okolu 90 pa ranjenih. Od teh se jih desetorica še bor; s smrtjo. Prizorišče katastrofe je napravljalo strašen vtis boji šča. na katerem je obležala množica poražene vojske.
Največji teleskop
Na slik) vidimo ueiavce pri vlivanju leče za največji te.eskop na svetu, ki ga
namestili v kalifornijski zvezdam'
Ta je pravi?"
Peti dan procesa proti Hauptmannu — Zeleni avto-m j bil z lestvo — Grožnje Lindberghovi ženi in nje*
neicu drugorojencu
Bled in zmeden je stopil Bruno Rihard Hauptmann v soano avorano peti dan ob ravnave Uprl je oči v porotnike, ki se zavzemal: svoje prostore, kakor bi notel razorati z njihovih obrazov, kakšno sodoc imajo o njem Ko je videl okoli sebe povsod trde. neizprosne poteze, se je zatekel njegov pogled k očem njegove ž»ne k: st mu je ljubko tn vzpodbujevalno nasmehnila 2?na se mu je približala m začela sts se raZjtovarjat c vsakdanjih stvareh.
Pc sklepu sodišča je bil prvi zasl-išar. 'J vedenec za prstne odtise Frank Kelly, k> je svojčas pregleda", ozemlje, po katerem je bežal ugrabitelj z otrokom m preiskan tud: sobo Njegova naloga je bila ugotov ti prstne odtise zločinca Toda Kellv je izjavil. da n: nikjer v vili našel najmanjšega sledu o kaktoih prstnih odtisih Pač pa je mogel ugotoviti na vrtu vile v Hope-wellu
sledove moških čevljev
ameriške številke 9 Oseba ki je nosila ts čevelj, pa s: ga je nedvomno omotala z volneno nogavico, da je lažje zabrisala sledove za seboj
Za Kellyjem je prišel na vrsto 871 etn: starec 2 imenom Hochmuth. ki živ: v bližini Lindberghovega ur.enja v Hopewei-lu. Izjavil je, da je videl na dan ugrabitve v bližini posestva zelen avto V" njem je sede', moški, ki Be mu je obraz nenadoma spremenil ko je videl, da ga starec opazuje. Hochmutfc pravi, da je bila
v avtu tudi lestva
Predsednik obravnave je vprašaj pričo, če se znabiti ne moti v oseb: zločinca. Hochmutfc je nato stopil bliže k Hauptmannu ter si natančno ogledal njegov obraz Položil je roko na obtoženčeve rame ter dejal z mirnim glasom. j Ta je pravi«. V sodn: dvorani je zavladala za trenutek splošna tišina Nato je posegel v zaslišanje Hauptmannov branitelj Reillv ter je skušal izpodbijati starčeve navedbe češ da Je mož na^ušen ia da slabe vidi Vendar mu ta poskus n: u.sp-4. nasprotno pokazalo se je, da je Hochmuth v pogledu vida
popolnoma za.n**sljiva priča.
Kot nadaljnja obremenilna priča je bil zaslišan newyorški avtomobilski vozač John Peronne Izjave tega moža so do-vedle do dramatičnih prizorov Priča je namreč izjavil da mu je Hauptmann 12. marca v Bronxu izročil 1 dolar ter mu stisnil v roko pismo za dr. Condona Dr-žavn. pravdnik ga je za^ad. sledme trditve še enkrat vprašal, naj izrecno pouj\. svojo izpoved, šofer je tud v drugo ponovil iste besede in je na vprašanje sodnika če se ne moti v osebi obtoženca odločno dejal: »To je prav tisti, k: mi je stisnil v roko denar in pismo Hauptmanna je
iziava tako razburila.
da je planii pokonci in zaklical vozaču: »Lažete!«
Izpovedi« Peronnea je posebno važna
Podpis italijansko-francoskega sporazuma

zato, ker je zdaj kot priča na vrst: ar. Condon posredovalec med Lmdbergnoit xr ugrabi tel jeni. Glede njega bi Hauptman-nova obramba rada skonstruirala teze d& je bul v zvezi z izsiljevalci. Zaslišanje dr Condona bo zarad. tega zelo natančno Dr. Condon bo s svojim: iaax»vecto; podkrepil trditev, da sta
Hauptmanr. in skrivnostni John.
kateremu je vrge' čer pokopališki s»c v polnočni ur 50 000 signiranit dolarjev ena in ist: oseba Dr Condor. napoveduje tud, senzacijo z izjavo da mu je Hauptmann sam priznal da je bii v usodni noči v otro-šk. spalnici Lindberghove vile v Hot>ewe>-lu.
Nevrvorške »Daily News< poroča>o d& prejema gospa Lindberghova odkar je bila zaslišana na sodišču v Pietningrocm. dnevno
grozilna pisma
v katerih j: neznan: pisci pretije t amrtja Napovedujejo pa tudi, da bodo ugrabil! njenega drugorojenca Johna ki g& un&to Lindberghov. zarad. sigurnost, v New Torku pod strogim naezorstvom Grozilna pif-ma prejemajo Tud:. čiam državnega todtii-stva ie odvetniki ki zastopajo obtožnicc proti Hauptmannu
V Flemingtonu je naval ljudstva v k>6-no dvorano povzročil zdravstvene neprijetnost Tuje; so
zanesl v kraj hnpr
it razne prehladne boiezn.. Velik del prebivalcev Flemingtona lež v postelj: te zdra-vniki imajo z bolniki mnogo posla
Potres uničil sedem vasi
Prošli petek so potresomer zaznamovali na turškem ozemlju potres, cigar posledic« *o mnoge večje, kakor st je sodilo v prvem trenutku po katastrofi. Ognjišče potresa ie bilo na otoku Marmara. ki lež pred azijsko obalo Na otoku je stalo 137 hiš Potres jih ie porušil 40. druge pa močno poškodoval Več naselbin je skoro popolnoma opustoše-nih Prebivalstvo, ki trpi zarad: vremeni tudi mraz. se je deloma izselilo. Rdeči polmesec ie podvzel akcijo, da se nesrečnim prebivalcem opustošenih kraiev nudi prva pomoč Tudi v azijskem ozemlju je povzročil potres znatno škodo. Pretrda! je vse telefonske zveze Doslej so ugotovili tudi človeške žrtve potresa, dva mrtva m štiri hudo ranjene Sunki pod zemlje se še vetrno ponavljajo, čeprav so nekoliko rahlejši
Revija
2IVLJENJE IN SVET
POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din SEGAJTE PO DOBREM STTVU!
ANEKDOTA
Menze! je bil kancelar reda »Pour ie Merite«. Nekega dne ga je obiskal Helmholtz, izumitelj očesnega zrcala Helmholtz je bil podkanceiar imenovanega reda Vpraša! je Menzia, v čem obstoje njegove dolžnosti. Menze! mu je dejal: »Vam ni treba storiti nič drugega, nego čakati, kdaj umrem. kajti potem lahko postanete kancelar. prej
ne «
Rimski obisk
zunanjega ministra se |e zaključil s podpisom pogodbe med
in Massollnijem
gg. Lavalom
VSAK DAN ENA
—*
»Kje _ —»ju ta prti- ^jj aahod?« "Prehladi) sem se v gledališču.« »Povej mi vsaj v katerem, d* se bo* vedel čuvati obiska s tav^m* n ep rije tir mi posledicami i<
O R T
Villacher SV : SK Ili.ija
V soboto ob 20-30. V nedeljo ob 10. na drsališču Ilirije Ilirija je uredila na ursaiišču pod Cekino v iih gradom za letošnjo sezone vsem ined n„roainih predpisom odgovarjaoce igrišče za nocKe> oa <euu Opremi jeno jc z razsvet | ;avo za jdigranje nočnih tekem Opozar lamo nase športno občinstvo na dejstvo, da imaio baš nočne tekine v hockeju na le tlu nek poseben čar Večina tekem v hok kt-vu se v hvropi vrši pri umetni razsvet liavi S tem da se vrši prva tekma ie v -oDoto zvečer, pa nudi Ilirija mnogim smu carjem priliko, da si morejo končno ogle dati najpopularnejšo panogo zimskega spor ta ki 11 najlepša borbena igra vob^e.
liir.ja «»re v letošnjo zimsko sezono z ne primerno močnejšim moštvom, ki ne bo stremelo kot doslej le zatem, da si nabira v tekmah izkustva in rutine, temveč bo šlo v b j i'idi že l voljo do zmag
Viilachet SV' bo močnejši protivnik že ca radi te^a. ket so v treningu in vigrani, kar pri Iliriji ni Ilirija bo te tekine porabila za generalni trening in presojo moči. kar bo omogočilo sklep za defimtivno postavo za bodočo sezono. Po večkratnih srečanjih sodeč je pričakovati izravnane in hjfje ture. zato je pričakovati rekordnega poseta
Ubcinstvo se opozarja, da se zapre drsališče v soboto ob 19., garderoba pa ob
1".30.
\ stopnina bo iz propagandnih o*irov
nizka.
Kdo bo prvak jugoslovenskih univerz za 1. 1935
Za skoke, ki se bodo vršili v nedeljo 15. t m. v Kamniku, vlada povsod, zlasti med iK<t,.i, venka napetost bportni 9tro-k vnjaki ugibajo, komu bo uspelo priboriti >. .a>it,i w<m1ov prvaka jugoslovenskih univerz I 1935 in s tem v prehodno last pokal kamniške mestne občine ter obenem sigurnost nastopa v St. Moritzu. Vsi tekmovalci bodo napeli vse svoje sile. Ca brani tov Dečman Tone Predvsem ija hrani tov Dečman Tone Predvsem bodo borili za to mesto naši trije nai-»Ijši tekmovalci, ki s<> preskočili znam-
0	50. oziroma 00 m lanski prvak Dečman ione. jugoslovenski prvak Palme in bivši dr/avni rekorder Šrainel. Vendar bodo posegli v borbo za prva mesta tudi drugi tekmovalci, kakor Baebler, Jeseničan Jože Novak Subic Milan in Mušič Se cela vrsta drugih tekmovalcev je že preskočila znanrc-
>0 m. med njimi Dušan Karba. Škober-ne l ric. Levičnik Miloš itd
Pričetek tekem bo točno ob 15. takoj po prihodu ljubljanskega vlaka Ljubljančani i na jo prav ugodne zveze s Kamnikom, ta-k i da bo prav sigurno poleg velikega šte-'a Kamničanov navzočih tudi mnogo lubljanskih gledalcev. V nedeljo vsi v Kamnik!
Smučarski dem na Polževem
i r» /di smu telefonsko poročilo, da je po ej Dolenjski zapadel debel sneg. a na Pol-
1	vem ga je že -K) cm. da je smuka naravnost imenitna V nedeljo 13 t. m bo otvor-
cn na Polževem smučarski tečaj, v katerem bo poučeval začetnike pa tudi bolj izve, bane smučarje znani in izprašani smu-jurski učitelj Frvin Zupan. Prijave sprejema klubov tajnik g Jože Zupančič. Knaf Ijeva ulica 5, telefon 3122 do 3126 do sobote opoldne Prijavnina bo naknadno do-tojena Prijatelji belega športa vabljeni!
Vremensko poročilo JZSS
Ljubljana. 10 januarja JZS^ je davi pre jel naslednja vremenska poročila po stanju 8 t. m
Krvave®; —9. sneži, veter jugozapadni. na staro podlago zaoadlo 10 cm novega nr-5iča smuka zelo dobra skupno ležišče zasedeno
Zelenica: sneži, veter jusozsDadni. na sta ro pod'a<?o zapadlo 60 cm 6neea. smuka nrav lobra
Jezer«ko- oblačno, sever. —9. sneži. 15 cm nrJ<ča smuk* dobra
Koča na Smrekove«: —12. na staro podla™ zapadlo 30 cm prSiča. sneži, smuka ora» dobra
PORODILO PO STANJU 0 t m Pokljuka: —0 sneži veter sevco vhodni na 20 cm stare podli^e zanndtn '5 cm sne<»a nr«ič smuka odlična ska lestvica imorabna
Kamnik- —S drobno mede mirno. 10 cm "r^ra smnlca manj ugodna
Wnke" —10 veter «everov7bodni sne «»<> Krp* podlage 25 do 30 cm. pršič smuka dnV>ra
So dražim: —10 oblačno sneži veter sev"iv hodni \5 cm nr^iča smuka dobra na Travni planini -dpilna
Kr^ftt na Sv Planini nad T^hovfiem: —12 sneži veter severo-apadni. 1 m sne ga «muVn ugodna
S-nar/e-Sap: 28 cm pršiča. smuka tlgosfrift
Trf't oblačno, sever. 6 cm snega smu ka ricuflod^a
Rt-fre-	mede na podlago V) cm
r^nirllo 30 novega snega smuka *elo
do^ri
R '"/V Jezero•	S cm s^e«?*
Rr>h'ni: zeln iW*i?no 3 cm pršiča sne
nerodna
Kočf\''e• —R zelo oblačno sneži pr smuka utjo/f-i*
c-poc) 40 cm muka rln^i-i Kofce. 10 |an»aHa Temp —6 Močno sneži z 1^-lm vetrom. Pršila 35 cm. smuka prav dobra.
LZSP (S'u?beno.) Seja upravnega odbora danes ob 20 v damski sobi kavarne Emone Polnoštevilno'
Službeno lz LNP Danes ob 20 seja u o. v tajništvu Nebotičnik, prvo nadstrop je soba 106
Popravek. Rarnis državnih smučarskih prvenstev ki je bi' obiavljen v torkovi številki ie treba popraviti takole- "Tekme se ocenjujejo za državno prvenstvo: tekmovanje v kombinirani tekmi ftek in skoki)«
JASO Danes ob 18. važen članski sestanek na *ehniki (soba št 82) Sestanka naj se udeležijo vsi člani zlasti tekmovalci, da se pomenimo zaradi organizacije tekme v Kamniku in zaradi skrpnega odhoda Vož-na je seveda čerrtinska Pozivamo vse akademike. da se v čim večjem številu udele že teh tekem, bodisi kot tekmovalci, ali kot gledalci Na članskem sestanku se bodo sprejemale prijave tekmovalcev Klasifikacija bo izvedena ločeno v dveh skupinah: prva skupina izve;bani druga skupina ne izvežbani tekmovalci Kakor je bilo že jav-Ijcno. so razpisana za to tekmo številna darila Na važnost tekme opozarjamo zlasti izvežbane tekmovalce V torek in v sredo 15. in 16 t m. se bodo vršile tekme v tekih in v smuku, takoj naslednji dan pa (17 t. m.) se bo določila ekipa za St. Mo-ritz ter se bodo poslale prijave. Zaradi tega nikakor ne bodo mogli priti v pošiev oni tekmovalci, ki bi se zaradi tega ali onega vrroka ne udeležili teh tekem. Ponavljamo. vsi tekmovalci se morajo brezpogojno udeležiti tako nedeljskih, kakor tudi osta-
lih tekem, ker sicer odpadejo lz reprezentance za St. Moritz. To velja brez izjeme za vse: Pripravijo naj pa do četrtka po dve sliki (višina glave najmanj 1 cm), ki se bosta takoj odposlali skupno s prijavami v St Moritz.
2SK hermes. (Nogometna sekcfja). Danes ob 20. obvezen sestanek vseh aktivnih igračev pri Kočarju. Važno tudi zaradi nedeljske tekme
SK Grtfika Drevi ob 20. važna seja upravnega odbora.
SK Sloga. Danes ob 19. obvezen članski sestanek v gostilniških prostorih Nabav lialne zadruge na Masarykovi cesti.
TSK Slovan. Danes ob 20 v klubovi sobi pri Krušiču seja glavnega odbora. Vsi odborniki gotovo!
SK Svoboda (Ljubljana). Drevi ob 19. seja u. o v Delavski zbornici. Ker je seja l&ko važna vsi odborniki
Ustanovitev športnega kluba v Lendavi. V Lendavi se *e ustanovil SK Lendava Ustanovni občni zoit st je vršil v ponedeljek. Na ustanovni občni zbor je bila vabljena vsa Lendava zato *je bila udeležba zelo obilna p.^al in pn«topil je 101 član Na ob^neni zbori, so bda prečitana že odo brena pravila nakai se j* razvila deloma zelo burna debata Končno se je posrečilo sestaviti kompromisno 'isti. in je bilo izvu Ijenih kakih 20 članov upravnega odbora s predsednikom dr klarjem. podpredsednikom katehetom Verbajnškom m tajnikom Hiklavčičern. davč uradnikom na čelu.
Skloni klub 34 (Teh odsek). Šesta i.ek vseh tekmovalcev (tudi juniorjevj in novo prijavljenih v torek ob IV v klubo vem lokalu na Aleksandrovi ces i 5. pritličje. desno Sestanek ie važen zaradi tekem, tečajev in verifikacij Kdor želi biti verifici ran. odnosno dobiti legitimacijo za polovično vožnjo .nai prinese eno sliko in 1(1 Din - (Dam&ki odsek) Danes redna gimnastika na ženskem učiteljišču Po gimnastiki se stanek da se domenimo zaradi nedeljskega izleta in nadaljnjega dela — (Propaganda). V nedeljo izlet za Jelovco Skupin odtiod ob 15.20. Vzemite s seboj legitimacije. Vožnja do Radovljice Opozarjamo vse članstvo in prijatelje da sta oba domova tako na Gorjušah kakor Mošenjski planini — Jelovci otvorjena m oskrbovana in smuka povsod odlična Točneiše informacije v klubovem lokalu Gornje glede legitimacij za polovično vožnjo velja tudi vse ostale
Vremensko poročilo
Števili za jznačbo Kraja pomenijo l Ca* jpazovanja 2 stanje barometra 3 temp* raturo 4 relati vui vlago ? odstotkih o smei in brz'n< vetra 6 oblačnost 0—10 7 padavine v mm 8 vrsto padavin — renijitratura prvt številk«- pomeni)« najv šjo. drue«- najmžj« 'eniperaturo
10 januarja LJubljana 7, 771.8, —5.8, 82, NI, 10, sneg. 1.3; LjUO.jana 13, 764.0, —4.4, 68, SSW2 lu. —, —; Maribor 7, 771.5, —8.0, 90. N2, 10. sneg, 6.0; Zagreb 7, 772.3, —7.0, 90, BI, 10 sneg 1.0; Eeograd 7, 771.7, —6.0. 90. SE2. 10, sneg. 1.0; Sarajevo 7. 772.5, —14.0, 80. 0, 10. —. —; Skoplje 7, 769.7, —3.0, 90, 0. 10, sneg, 5 0, Kumbor 7, 767.2. 5.0, 90, NE2. 10. dež, 26.0; Split 7, 766.9, —1.0, 90. NE3. 8, —, —; Rab 7. 767.3, —1.0, 80, NE2. 10. —, —; Rogaška Slatina 7, —, —7.0, 93. N1. 10, »neg 11 0.
Temperatura: Ljubljana —4.0, —7.0; Ma ribor—5.0, —8.0; Zagreb —6.0, —7 0; Beo grad —6.0, —7.0; Sara:evo —7.0, —15.0; Skoplje 2.0, —5.0; Kumbor 80. 4.0; Split 3.0, —2.0; Rab —1.0, —4.0; Rogaška Sla tina —7.0, —8.0.
Vremenski pregled 10. t m.: Anticiklon nad celim kontinentom, ciklon nad lslandi Jo. Prevladuje oblačno, megleno vreme, mes-tc-ma sneg v vsej centralni Evropi i« tudi na Balkanu. Občuten mraz prevladuie na kopnem, najnižja temperatura na Poi. skem —30 C.
»
*
4 «
fc. « ♦
t ♦
MUCARJIf
•a « i!
Smučarske ob"eke
za gospode ali dame .
Samo hlače.....
Smučarske čepice . . . Smučarski šali .... Smučarske obleke za dečke
: .«
i/.*
m
i*
i« :
TIIVAR OBLEKE
Prva sokolska smučarska skakalnica
Zagorje ob Savi, 10. januarja Dolgoletna želja vseh Zagorjanov se je letos uresničila, ko si je Sokolsko društvo zgradilo lastno skakalnico. Mnogo truda je bilo treba, preden so bile vse težave premagane. Kljub slabim gospodarskim prilikam je delo napredovalo in v začetku decembra 1934 je bilo vse gotovo. Gradil io je domači stavbenik Pavlinič po načrtih stavbenika g Rožmana iz Ljubljane, ki je gradil tudi veliko skakalnico v Planici Prišel je trikrat v Zagorje k skakalnici. za kar ni prejel od Sokolskega društva nobene odškodnine, in tudi vse načrte je napravil brezplačno G. Ivanu Rozmanu se Sokolsko društvo spričo njegove velike požrtvovalnosti iskreno zahvaljuje
Vsekakor je skakalnica najboljše izgo-tovljena Skoki bodo možni še preko 40 m. kar ie za naše razmere vsekakor dovolj. Ker je ta skakalnica prva v celjski župi in celo prva v sokolskem savezu, so seveda Zagorjani na njo še bolj ponosni Razen Sokolom iz vse države pa priporočamo skakalnico tudi vsem ostalim smučarjem n blizu in daleč. Poleg načelništva SKJ bo skakalnico verificiral tudi Zimskosportni savez. ker bodo na tej skakalnici trenirali tudi smu "ar ji Smuškega kluba SPD. ki ie član 1ZSS Tako bodo imeli priliko uporabljati skakalnico vsi smučarji, ki jim je najbližja. Ugodno je tudi to. ker je skakalnica blizu železniške postaje v sredini Zagorja Vsi. ki se za skakalnico interesira-jo. so vabljeni v Zagorje, posebno še 20. januarja, ko bodo tu tekme Celjske sokol-<ke župe, dopoldne na daljavo in popoldne v skokih. Obenem bo tudi otvoritev skakalnice.
Iz življenja na dežel?
Iz Kamnika
.»a— Snežni zameti so napravili te dni
veiiko oviro prometu v Tu.unjski dolini, slasti na preiazu Kozjaku, ki len že 7u<i metrov vi»uko med Tumnjein in Spitaiičeni, «o bili zameti skoro meter visoki. Peregri-nov avtobus, ki oskrbuje promet po tu-mnjski doiini. si je s težavo napravil pot po visokem snegu, da je privozil v Kamnik brez zamude. V planinah so bili veliki si>e<-m meteci. vendar snega ni zapadlo toliko. kakor so pričakovali. V Kamniku ga ie morda za spoznanje več kakor v Ljubljani, zato so naši športniki v skrben, kako nai pripravijo skakalnico za nedeljske tekine
ka— Kino Kamnik bo predvajal samo še
danes ob lb. in 20 filma Balkanska vojna in pogrebne svečanosti za blagopokojnim kraijem Aleksandrom.
Is rrbovel)
t— Sniu.sK. uuaek srh v iroovljah pn-
icui ouiicvai feuiuaKi tečaj v oaoiisu 'itoo-»elj. vaje po^oicuie. prijaviti se je do ne-' vieije v pouruznici »Jutra«.
Iz Ptuja
J— Interesi -»»-elar^ov. v ne -trijo jt o.i oocui zooi piujske podružnice ..eoetaioneča uruaiva. 6au.w<iuje je bilo • kuKo iuui uieu ceuetarji ouuaijeue piujsne ukonce st iued zuorovanjem je pristopilo več uov.b čianov Pred&eunik je imel spo-uiiUaKi kovor o biagopokojneia viteškem nraiju Poročal je o oeiovanju društva in nagibal težavna pnzauevanja, da bi dosegli uoieuuo o pievazauju čebel na ajdovci pašo. Poročal je o pravilniku in zatirauju cebelmh kožnih bolezni, ki se Sirijo k nam od madžarske strani Društvo bo s svojim močmi izdatno pomagalo zatret* te bolezni v ptujskem, ljutomerskem in lendavskem srezu Zborovale! eo po večin; zahtevali od odbora, naj doseže, da bo v listu S č. propaganda za sladkor prenehala in se začela ta uporabo preostalega medu. sicer bomo vedno fiebelarili le za sladk< ne tovarne, namesto, da bi ostal denar v Sloveniji. Proti odboru se je pojavila precej Snja opozicija mladih, manj ve&6ib čebe lariev in je izposlovala precejšnjo spremembo odbora. Vseeno zdrav pojav društvenega življenja. Za pred«ednika je bil spet enodušno izvoljen g. Lenarčič Fr j— Kazenski pregreikl na področju ptujskega sreskega sodišča. V kazenskih zade vah Je bilo v preteklem letu 1267 prestopkov, za katere presojo Je bilo pristojno tukajšnje sodišče Izrečenih sodb Je bilo 585, proti temu pa vloženih 55 prizivov in 9 pritožb število poizvedb, ki jih Je Izvršilo sresko sodišče za okrožno sodišče, je bilo 430, pravnih pomoči pa je nudilo sodišče v 50« primerih Razen tega Je bilo refen;h 48 pre^škov 1ni'ega značaja, k* Jih sreska sodliča začasno obravnavajo fzvenuradnih poslovanj Je bilo 16 V sploš nem so se kazenske zadeve nasproti let« 1933 nekoliko zvišale Kaznjencev Je bilo sprejetih 828. In sicer 162 pripornlkov, 277 sodnih kaznjencev, 356 političnih ln 33 do-hodarstvenih kaznjencev
Iz Prekmur]a
pm— Snežni zameti. Po toplih dnevih je nastopila resna zima. Dva dneva je neprestano snežilo in pokriva zemljo debela piast snega. S snegom pa so nastopile ovire v prometu. Tako se poštni avtobus v sredo ni pripeljal iz bobote v Lendavo ekrenjeno pa je vse potrebno, da se ceste vzposobijo za nemoten promet.
pm— Neznan pustolovce. V lendavski restavraciji pri »Kroni« so imeli dva dni neznanega gosta, ki je čez dan hodil okrog ali pisal v kavarni, kakor bi imel kakšne poslovne zadeve, pri tem pa tešil lačen želodec. kakor bi iinel polne žepe denarja. Verietno je. da mu je postajalo že nerodno, ker nI plačeval računov. Pa je naročil natakarju, naj prevzame paket, ki pride zanj po pošti, sam pa je odšel in se ni več vrnil.
Pustolovec je prijavljen oblastem.
*
BLJ3D Zvočni kino »Bled« bo predvajal v soboto ob 20. in nedeljo ob poi 16. in ob 20. velefilm »Marija«. Predigra nov Pa-ramountov tednik.
RECICA OB SAVINJI. Sreska organiza ji j a JNS v Gornjem gradu bo pod vod stvom nar poslanca g Rasta Puatoslemšk* priredila pomladi potovanje na Oplenac kjer se bo poklonila spominu kralja Uedi nitelja Potovanje bo s posebnim vlakom če se prijavi do 100 udeležencev Da se od pomore veliki bedi. ki ie deloma zavladala 'udi v našem okraju ie občinsks uprav« •is Rečici ustanovila socialni fond Viteške js'kralja Uedimtelia Ze pred boiičnimi orazniki se je prvs pomožna akcija pod vodstvom šol upravitelja uspešno zakliuči ta Obdarovani so bili z oblačili io drugi-
mi življenjskimi potrebščinami najslromaS-nejš: v občini. Iskrena zahvala vsem dobrosrčnim darovalcem, ki so s prispevki omogočili navedeno socialno akcijo. Tudi v gor-njetjrajskem okraju se je vzbudilo šahovsko življenje. Na iniciativo g. Majcenoviča, stud. ten. iz Radnuria, se je osnoval pripravljalni odbor za ustanovitev šahovskega kluba Da se kraljevska igra čim bolj popu larizira med našim ljudstvom, je g. Majce-novič odigral v Radmirju, Gornjem gradu in ua Kecici tri simultanke in ekshibicijske partije. Njegov uspen je bil sijajen, kajti vselej jc igral proti 20 igralcem, a izgubil je le 6 partij, docim je s tremi remisiral. Želimo, da se začeto delo nadaljuje in da hi četudi naša mladina oprijela te igre, ker bo v tem našla dovolj zabave in razvedrila.
ŠOŠTANJ. Dne 8. t. m. se je vršil pri Cerovšku 4. redni občni zbor Šahovskega kluba. Delovanje kluba je bilo lani prav živahno. V teku leta so se odigrale tri simultanke .in sicer z gg. Furlanijem in Longer-jeni iz Ljubljane in z g. Diehlo~i iz Celia. Vršila sta se tudi dva lokalna turnirja; pripravljalni in turnir za klubsko prvenstvo. Klub šteje 30 članov. Novi odbor sestavljajo fifi-: predsednik Srečko Mayer, podpredsednik dr. Stane Medic, tajnik Rudolf Koren, blagajnik Scharner Ivan, preglcdo-valca računov Movh Ivan in Stane Straus. odborniška namestnika Kariž Viktor in Trobej Valter. — Na Smrekovcu je padlo 39 cm pršiča na stari sneg. Temperatura — 18 stopinj Celzija. Smuka idealna, posebno proti Mozirski koči, Krnezu in Kofnmi.
aCPCRTOAft
DRAMA.
Zafetek ob 20 Petek. 11. ob 15.: Cvrček za pečjo. Dijaška predstava po znižanih cenah od 5 do 14 Din.
Sobota. 12: Vihar v kozarcu. Četrtek. Premiera.
Nedelja. 13. oh 15.: Žalujoči ostali. Izven.
Cene od 24 Din navzdol. _ Ob 20.: Vihar v kozarcu. Izven.
OPEKA.
Začetek ob 20. Petek. 11.: Zaprto.
Sol»ota. 12.: Dežela smehljaja. Izven. Gostovanje g. A. Dariana. Cene od 36 Din navzdol.
Nedelja, 13. ob 15.: Traviata. Izven. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20.: Štirje erobjani. Izven. Cene od 36 Din navzdol.
★
Občinstvo opozaij.imo na poslednje gostovanje g. Dariana, ki nastopi v soboto 12. t. ni. v Leharjevi opereti »Dežela smehljata« v partiji princa Sou-Chonga. s katero je žel pri prvem gostovanju največji usoeh Cene od 36 Din navzdol.
SENTJ AKORSKO GLFDALISCE.
Začetek ob 20.15. Sobota. 12.: Hčerki njene ekscelence. Nedelja. (3.: Hčerki njene ekscelence. Zadnjič.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20 Petek. U.: Zaprto.
Pohota. 12.: Vijolica z Montmartra. Gostovanje Erike Druzovičeve Premiera. D. Nedelja. 13 ob 15.. Gugalnica. Znatno znižane cene od 15 do 2 Din. — Ob 90.: Vijolica 7 Montniarlra. Gostovanje Eri ke Druzovičeve.
V S MINUTAH ZA S LET MLAJŠA
Velikanska izprememba z uporabo pravega pudra
POIZKUSITE TO
Vi se danes lahko pomladite za najmanj pet let ui dobite svežo baržunasto polt. zaradi katere Vam bo zavidalo vsako mlado dekle Poizkusite to sami na sebi na tale enobtav-si način: Naprašit« polovico lica z znamenitim pudrom Tokalonom (s smetanovo pelo) ter motrite v zrcalu razliko obeh polo-ric Vašega lica Videl' boste isto presenetljivo razliko kakor oa zgornji sliki.
Puder Tokalon je edini puder ki vsebuje imetanovo peno (pripravljeno po patentirani metodil To ie sestavina, ki omogoča, da daje puder Tokalon licu orekrasno svežo dekliško lepoto Smetanova pena povzroči, da ostane puder na licu petkrat dalie kakor »icer Če ga samo enkrat dnevno uporabite, te Vaše lice ves dan ne bo svetlikalo Če se poslužujete pudra Tokalon. ste lahko brez skrbi ca vetru tn dežju plešete pa lahko tudi ure <n ure * vroči dvorani Vaša polt bo vendarle ostala »veža in 'epa Puder Tokalon omogoči vsaki ženi. da ie videti tako! za mnogo let mlajša Pri -ed™ uporabi smetanova pena o»v«žu;e ilar«Mii<? Unzo
Alarcelle l'iuayres
107
Upornica
ttoinan
>To, dn, prihaja zdravnik in še dalje muči otroka...«
:>Zakaj?£
Skonngrila je z rameni. Z blodnim gibom roke si je popravila lase navzgur, in v njenih suhih očeh — njih črne zrenice so bile razširjene, tako da jo bila mavrica samo še ozek sinji kolobar — je bilo nekaj nenaravnega, neoprodeljivega, kakor v očeh blaznikov.
»Vem,« je zašepetala. »Takoj sem razumela... Ne bomo ga rešili ... Zato nočem, da bi se ga kdo dotikal, to ga samo boli... Pri miru naj ga pustijo... In nič ljudi okoli naju... Samo ti ostani pri meni..
>Da, samo jaz, Jozana, jaz, ki te ljubim, tabe in ubogega srčka; jaz, ki ti bom pomagal, da ga ozdraviš, če me boš poslušala in boš j)ridna..
Hotel jo je pripraviti, da bi se odpočila in zaužila kaj krepi-1-nega. A zavrnila ga je, s takim glasom, da ji ni bilo moči oporekati ...
Zdaj pa zrlaj si jo spet mehanično popravila lase navzgor in z blodnimi očmi pogledala Noel a.
x>Ne,«: je rekla. »Ne, saj ni mogoče... Kaj ne, Noel, da ni mogoče? ...«
'Ne, ljuba, pomiri se... Claude utegne ozdraveti. Doktor še ni nehal upati, in jaz se zanesem nanj... Bodi pogumna ... In v svoji boli, ki jo čutim s teboj in delim s teboj, misli na mojo ljubezen, misli na prihodnjost, ki ti obeta marsikatero tolažbo ...c
Zamolklo, žalostno je odgovorila:
»Nič me ne bi moglo potolažiti.. .<
Tedaj je Noel utihnil. Nič drugega ni mogel storiti za to žensko, kakor sedeti pri njej in molčati in se spoštljivo klanjati njenemu mučeništvu, kakor je terjala od njega...
Doktor se je vrni>l.
»Nu,c je rekel Noelu, ki ga je sprejel v malem salonu, >ali ste pripravili mater'?«
»Sama je vse uganila.v
»Uboga žena! Kako težko jo preizkuša usoda!...«
Stopila sta v spalnico. Jozana se ni ganila.
»Vse sem storila, kar ste naročili.« je rekla. »Nič ni zaleglo. Ne maram, da bi ga še mučili. Dajte mu morfija, da mu ne bo treba toliko trpeti... In če bi zastrupili tudi mene, bi vam bila zelo hvaležna...«
»Ali se vam meša?« je skoraj osomo vzkliknil zdravnik. sPamet izgubljate in moža, ki vas ljubi, spravljate v obup, ne da bi s tem pomagali bolniku... Pojdite z gospodom Delysleom v sosednjo sobo Motili bi me...«
»Ničesar ne bora več rekla,« je zaprosila. »Nikar me ne pošljite venkaj... Prosim!...«
Zdravnik je zadal Noelu nekaj vprašanj in med govorjenjem pritisni'] otroku prst na neko mesto med čeljustjo in ušesom. Claude je presunljivo zakričal.
Jozana je planila k njemu.
»Počakajte .. počakajte« jo rekel zdravnik »Le vpij, fantiček moj! Tako, tako .. Prav za prav bi si bil lahko mislil...«
Obrnil se je k Noelu:
»Jutri na vse zgodaj pojdite k doktorju Simardu v LiMski ulici. Dal vam bom pismo zanj. Privedite Simarda s seboj... Otrok
ima vnetje srednjega ušesa... ki povzroča vsa znamenja menin-gite. Ali viu.te tole mesto pod ušesom? Tu je sedež tvora... Jutri bo doktor bimard izvršil zelo preprosto, a nu(nn potrebno operacijo ... In trdno upam, da se bo vse srečno končalo...«
»O, moj inaiii Claude!« je vzkliknila Jozana.
In glas ji je utonil v solzah.
Spet se je svitalo jutro. Noel in Jozana sta videla, kako je postajalo zunaj svetleje. Dan se je bližal kakor odrešenje, kakor zarja novega upanja... Otrok je zadremal. Jozana, ki jo je bil jok olajšal, je stisnila Noelu roke...
»Ubogi prijatelj! Odpusti mi! Niti ene prijazne besede nisem imela zate! A kaj, ko sem bila tako nesrečna!... Mešalo se mi je» Vem, da mi tega ne zameriš ...«
»Jozana moja! Tudi jaz sem bil ves nesrečen « Nežno ga je pogledala:
»Te ure, ki sva jih skupaj prebila, bodo nova vez med nnraa.. « »Da,« je odvrnil, »in tudi med Clatideom in menoj... Že prej sem ga imel rad, a zdaj, ko sem se toliko tresel zanj, ga bom imel še rajši... Po«slej bo tudi nekoliko moj... In ti bodi zdaj pogum-nejša! Čas je, da te zapustim in skočim k doktorju Simardu ...«
Ko se je napravil, je krenil po temnih stopnicah. V vratarjevi loži v prizemlju je gorela svetiljka, in vonj po čokoladi se je mešal s hlapom petrolejevega kuhalnika. Vrata klavrnega stanovanja so bila odprta, vratarica je v nočni jopici in spodnjem krilu še govorila z nekim mladim moškim ... Noelu se je zdelo, da sliši ime »Valentinova« in številko nadstropja. Tuji gospod je zaprl vrata za seboj in krenil mimo Noela... Pozdravila sta se, nato je šel prvi gor, drugi dol...
4; £ N E MALIM OGLASOM
Po 50 pai «» Oesedo. Oin &.— davna sa vsa« Jglaa in enkratni pri-•itmbino Um 3.— za Sitrt al) dajanje naslovov pluAajc «wu. KI imvjc *luž.t> Najmanjši	ua enkratno <»0jav<> oglat« Din 12.— DupiM
m fcenitve h«* tarat^unaj«. p«> l)in i.— za vsaKo besedo. I)in 'i.— davka va vsak ogla.« in ennrntnr pnstojhinr Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov NajmanjSi «nfwH tu »nkrutnr objavo oglaNa Din 211— v'si ostali oglasi faniPunajf p«' Din I.— ta »ww<in. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pnstoihmr Dtn 5.— z» šltro ali dajanje -isslovov Vajmnnjšl *nesofc rs enkratno ohjnvo offlas« Oln 17.—
Pnnnrfbam na mre ne nrilaea^p mamk' l<e. ee samevate oo
fvlpnvor r»rilo7'»f= Oin V- v znamkah.
V3e onstoibine za male oglase le plačati on nredaji naročila oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali ca oo poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev 11 «42 sicer se zaračuna k zgorai navedenim nristoibinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tleoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Linhliana.
ilustrirana
revija
ŽIVLJENJE
IM SVE1
VAM NUDI lEUtNSKO rOl KA 1JS ZAiJAVE V BESEDI IN SLIKI
Lfii-iVA: LrJ i. 1SLJAJNA, Knafljeva ul. 5
Beseda • On. lavek J Din u Slfro ali lajaolt naslova 5 Dio SjitnanjS' tnesek »7 Oin
Natakarico
pridno in pošteno, čedne zunanjosti. sprejme Marija Mežek, Žirovnica st. 17 — Gorenjsko.	64V1
Frizerko
dobro izurjeno sprejme za (talno friz. salon v Ljubljani. Pismene ponudbe na oglas. oddelek .Jutra« pod »Dobra plača«.	ttVul
Iščem podjetnika
u izkopavanje Santiuober barve. Naslov v vseli poslovalnicah »Jutra-
Usnjarski pomočnik
dober škarjevfar (š e r a r) dobi takoj stalno službo. 7.glasi naj se osebno v tovarni usnja Pavel Franc K.iuflič. Šmartno pri Litiji __644-1
Žensko pisar, moč
za na dežfMo. išče gozdno podjetje. Biti mora popolnoma zmožna nemščine in slovenščine — prvovrstna nemška atenografinjn in strojepiska. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra ;kx1 »Gozdarstvo«. 663-1
LL
•lesi-da I Oin. davek 2 Oin o Jifro ali dajani« oaslovf 5 Din Naimaniš' tnesek «7 Dio
Površnike
ibleke. perilo itd. dobre >n cenene kupite najbolje
pri Preskerju ujohljana. Sv Petra c 14
31-6
Kompletne smuči in sanke
kupite najceneje pri izde-l.iv.ilcti Kajfarju, Trnovska ulica 35, telefon 34-'<\
686-6
Sluf.be išče
•leseda 50 para davek t Jm 11 šifri 1I1 jsianje laslota } Din Na|maniš> eoesefc I? Oin
Mladenič
star 36 let, močan, zdrav, išče kakršnokoli zaposlitev Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	657-2
Službo hišnika
išče starejM mehanik — zmožen vseh popravil in šofiranja. soliden in trezen. Ponudbe na oglasni oddplek ».lutra« pod šifro »Brezalkoholen^.	600-2
Pomočniško mesto
1 trgovini 1 mešanim hla rum po mogočnost' ob •nem z iesno trgovino šče B Tnrk Nov! kot. •rezid	565 2
S 50.000 Din
gotovine
fkavcije) išče mlajši trgovec službo inkasanta. skladiščnika ali potnika. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zasigurana kavcija«.	596-2
Kupim
leeeda I Oin. davek 2 Oin ta šifro ali daianie naslova
1	Din Naimaniš' toesek
17 Oln
Trebam nov ali rabljen
parni kotel
od 8—10 m® ogrevne površine. Molim ponudu i opis kotla na oglasni oddelek »Jutra pod »Kotel« 623-7
Kože divjačine
kakor lisice, kune, podlasice. dehurje, veverice, polhe in krte po najvišjih dnevnih cenah kupuje Eligii E b e r v Ljubljani. Kongresni trg 7. M7-7
2	para kompletnih otročkih smuči
kupim. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 678-7
Lokali
Oeseda t Oln. davek 2 Oln ta šifro ali dalanit naslova 5 Oin NaimaniJi inesek 17 Oin
Lokal
oddam v novi zgradbi sredi mesta. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
6.M-19
Trgovski lokal
oddam v »Pegleznn« na Poljanski cesti št. 1 za takoj. Poizve se pri hišniku £25-19
Ka^pital
ieseda > Dio lavek 1 On. ta šifro al) dalanit naslova * Oin MalmanJii toesek 17 Oln
Posredujem denar
na hranilne knjižice
Ktb denarnih tavodov
Rudolf Zore. Ljubljana
iledališka 182, telefon 36-10 45-16
Hranilne knMžice
Mestne, Kmečke. Banovin-ske ali sličnega dobrega denarnega zavoda sprejmem kot varno hiii.>t>ko na prvo mesto. Zaje Lojze, komercijalna pisarna. Gledališka 7 — telefon »-18.
»1 C
Dijaške t ob«
4e«rda > Din davek 2 Din ta šifro ali dajanje aaslova
1 Dio Va:"-!-niši tnesek 17 Dio
Dijakinjo ali gdč.
sprejmem v dobro oskrbo v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«
656-28
Stanovanje
Seseda I Oln. davek 2 Oln ta šifro ali dajanje naslova i Din Naiiranjši toesek 17 Oin
Štfrisob. stanovanje
komfortno s kopalnico z originalno kmi tskj soba v bi ž ni nove tole Tjrrševa casta, posebno ugodno za zdravnika, oddam takoj Istotam oddam separl-ano sobo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Tyrševa«.
4:4-21
Dvo?ob. stannvpive
s pritiklinami oddam v Rožni dolini, cesta ITT/'0.
660-31
Dvosob. stanovanje
podpritlično — oddam v Ljubljani, Petelova 11I. 4 (desno iz Linhartove ulice)
661-31
mwm
Beseda 1 Din. davek 2 Din ta 5ifrt, ali dajanje naslnva 5 Din Naimanjši tnesek 17 Din
Elektromotor
Siemens Schuckert. vrtilni tok 220 v., 16 K s. proda Ivan B e r č u n, Ljubljana — poštni predal št. Iftl.
673-29
Sobo odda
denvua I Din. davek 2 Din ta šifro ali dajanje naslova i Dio Na'manji< toesek 17 Dio
Opremljeno sobo
oddam v Dalmatinovi ul. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	6>8-33
OpremMeno sobo
čisto in zračno, v novi vi Ii tik tivolskega gozda, s posebnim vhodom, oddam Naslov v vseh poslovalni
eah »Jutra«.
685 23
Udobno sobo
solnčno in mirno, oddam tudi z oskrbo na Mir ju — Verstovškov« ulica št. 2fl.
689-23 1 bitelj Airedalov. Ljubljana
2JI,
.eseda t Din davek l On * »lir« ali Ja anj« naslov* .lin Naimaniš' <ne»*k & Oin
Dobra gospodinja
Doln i Logatec
Dvignile pismo v oglas, oddelku »Jutra«. 9oT-J4
V oglas, oddelku »Jutra«
dvignite sledeča pisma:
Blizu Ljubljane. Cimpreje, Čakam. Center mesta. Dijak 1, Deloma tudi knjižice. D. Lj. P. 3. Dobra gospodinja. Dober plačnik Din 100. Eksistenca. En gros. Ford. Gospodična. Jelka. Januar. Kape. Lju
Ljubljana vila. Mirna in točna. Mlada, Med, Mlada zakonca. Nemška konver zacija. Okus. Odkup, Pes na verigi. Prijazno. Praksa. Prijatelj, Perfektna, Prometna točka. Proda.al-ka takoj. Resnost. Smre-kar Agata. Srnjak 3'*>. Si guren plačnik Sreča Strogo diskretno. Takoj ali pozneie. Trezen. Var ščina 10 %. V mestu. Vlo-«ra. Venera. Virtus. Veselo društvo 12. Zelo neod no 31. Zelo rentabilno. Zvesta in zanesljiva. 25.
ffflivn
Beseda I Oln. davek 2 oid
ta šifro ali dalaojt naslova i Olo Na'maniil toesel-17 Oin
Mala papiga
»elenomodra. je v sredo popoldne blizu tobačne tovarne odletela. — Pošten najditelj se naproša. da jo proti nagradi odda mit-ničarju na Cesti na Rožnik 6 tO-.7
Razno
Be-eda 1 Oin. davek 2 Oin
ta šifro ali daian;» naslova 5 Oin Na'maoiii toesek 17 Oin
Telefon 2059
Premog arbopakeh drva »n kokj. nndi
POGAČNIK
'•ohorireva nlica 5

Uspeh
za
Enosob. s*anovan'e
z vrtom oddam v Zeleni iami. L'iibl:anska ulica 57 Vprašati hišnika. frK»-"3!
Beseda 1 Oin daveh 2 Oln
ta šifro ali dajanje naslova
i Oin Na:i"an'i' tnesel 17 Olo
Dvosob. stanovanje
iščem z marcem. Plačam 3 ali 6 mesecev naprej. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Ceno sporočiti«.	599-31/a
Enosob. stanovanje
s pritiklinami, iščem — najraje v Rožni dolini ali na Mirju. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šilro »Stan«.	671-31/a

t
uspehom
•inje kdor se ob vsa ki Drlliki poslužuj«
»Jutrnvega«
M (1/ •» 1
STAREJSIM LJUDEM ZAGRENJEJE-10 STARE DNI REVMATIČNE BOLEČINE
Vsem, ki trpite na revmatizmu, kostnih bolečinah, zbadanju, ishiasu, zobobolu, glavobolu, priporočamo masažo. Za masažo je »Alga«. Masaža z »Algo« vas krepi in osvežuje.
»ALGA« se dobiva povsod. 1 steklenica Din 14.—.	222
Reg. S br .18117-32
Interesantno brošuro o uspešnem zdravljenju pošlie brezplačno gl zastopnik za Jugosl. The Salvat anote-' ka Sv. Ivan. Zagreb. Kaptol 17.
Potrti neizmerne tuge in bolesti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem, tovarišem in znancem, da je Vsemogočni danes nenadoma poklical k sebi našega predobrega očeta, gospoda
Fmsia Jegliča
nadučitelja v pokoja
Truplo bo prepeljano na Dovje, kjer bo pogreb iz šolskega poslopja v soboto 12. januarja ob 15.30. uri.
Prosimo tihega sožalja.
Zasip, dne 10. januarja 1935.
M ALCI, MINKA, ALBINA In POLDI, hčerke.
Občina Ljubljane Mt»u>; pogreba UVIM
Zapustila nas je za vedno naša iskreno ljubljena mamica. gospa
Vilma Ambrožič roj. G ostrin
vdova po poštnem upravn:ku
dne 9. t. m., po dolgi mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 12. januarja 1935., ob Vi 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splofcne bolnic« na pokopališče k Sv. Kri; ..
Domžale, dne 10. januarja 1935.
Globoko žalujoča AMON in FRANCI, sinova.
FVITfffli
Sobo
z 2 posteljama	in hrano
iščem. Ponudbe	na oglas,
oddelek »Jutra«	pod »Oče
in sin«.	887-JVa
t -. -".i*. . 1fr iT' - '
; m-:-:
■ nit rt'... i.	>.;
■ * (■ .-i* • ... p'V ■■• ■ -.

■■ .• -», '■>	A'-'
ZAHVALA
Najsrčneje se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na poslednji poti našega ljubljenega, dobrega in nepozabnega soproga, očeta, brata in strica gospoda
dr.Uiktorja Gregoriča
višjega sanitetnega svetnika in s reškega sanitetnega referenta
Prav posebno se zahvaljujemo primariju g. dr. Milanu Cervinkl, ki mu je z veliko požrtvovalnostjo, ob vsakem času, lajšal težko trpljenje, in č. o. gvardjanu Ciprijanu za duhovno pomoč med boleznijo in v poslednjih dnevih. Nadalje se zahvaljujemo za zadnje častno spremstvo blagopokojnemu, vsem predstavnikom civilnih in vojaških oblasti ter predstojnikom in uradništvu poedinih uradov, kakor tudi čč. duhovščini in pokojnikovim dobrim prijateljem, ki so od blizu in daleč prihiteli po slovo. Isto se zahvaljujemo za globoko v srce segajoči govor sreskega načelnika g. Friderika Logerja, 'ii se je ob odprtem grobu z ganljivimi besedami v imenu banske uprave poslovil od pokojnika, kakor tudi primariju ženske bolnice g. dr. Cervinkl za izbrane, sočutja polne poslovilne besede, ki jih je tolmačil v imenu zdravniške zbornice.
Končno se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem krasnega cvetja.
Novo mesto, dne 9. januarja 1935.
1059
žalujoči ostali.

V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da nas je za vedno zapustila naša nad vse ljubljena soproga, zlata mamica, hčerka in teta, gospa
V« V
m
h N
llf
iii h1
5* H*
.«3
soproga trgovca In posestnika
ki je po dolgi, mučni bolezni, v starosti 38 let, previdena s svetimi zakramenti danes, dne 10. januarja, ob	uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala.
ITepozabno pokojnico spremimo k večnemu počitku v soboto, dne 12. januarja, ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Planini. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Marjete v Planini. Prosimo tihega sožalja ln molitve za pokojno dušo.
V Planini pri Rakeku, dne 10. januarja 1935.
IK
Ml
fitte^!
ill M
■r- ■; - i
m


Marijan
sin
Zvonimir Kopitar
soprog
Terezija Zupančič
mati