|t 127.          _________
fcbaja trikrat n& teden, in sicer v torek, Četrtek :B soboto oh 4. uri popoldne ter stane po poŠt" !wjemw>a ali v Gorici na dom poSiljana:
vee leto........ 15 K
»/a........... 10  »
V.............5   .
Posamične Številke stanejo 1Q ,vte.#'     _  ;..,.
„SOČA" ima naslednje izrine priloge: Ob* no-m leta „KaLipot po Goriškem in GradiSCanskem" in jjlipot po IJubljani ia kranjskih mestih", dalje dva ^t T letu „Vozni red železnic, parnikov in poStail |iei" ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik",
jjarožnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici ,gv. 7 I. nadstr. v i Goriški Tiskarni« *A.*^lbr§eek It naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo ftglasl in poslanice se računijo po Petit-vrstah 5e '>slano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka rrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru.— iteilame in spisi t uredniškem delu 30 v vrsta. Za y,±o in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan
V Gorici, v četrtek dne 7. novembra 1907.
Tečaj XXXVII.
Uredništvo
»Vbo za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
se nahaja v Gospo3'vI ulici št, 7 v Gorioi v I. nad ti. Z urednikom je mogog^ govoriti vsak dan od 8. do 12.' dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Up ravni S t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadatr. na levo v tiskarni. Harofinino in oglase je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se posipajo le u r e d n 1 i t v a. Naročnina, reklamaoije in druge reči, katere-ne spadajo  v  delokrog  uredništva,   naj   se pošiljajo   In upravništvo,
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski nI., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališuu Jos. Aerti, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici,!. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma.
Kavčič v Gorici.
- Talvfon it. 83.
Državni proračun za leto 1908.
Iz državnega proračuna posnemamo to-le:
Sku|.jj kr..n ¦j.i:i».s:,;..ihs J.i:c*.7/t7H.
Državni proračun za letu 190S izkazuje toroj skupno potrebščino \m K 2,133. S 23.108 in skupuo pokritje . _._.__ „ 2,135.774.740 toroj prebitek .... K 1,951.03* kije nasproti prebitku pro 1907 „           890.907
v*'fji zu.......„        1,000.731
A. Potrebščine.
Glede I. in H. postavke »cesarski dvor" k „kabinetna pisarna Nj. Veličanstva" so stroSki preliminirani v isti visokosti kakor L 1907.
V   III. postavki „državni zbor" znaša potrebščina K 371.573 več nego v proračunu za L 1907, in to posebno z ozirom na povečanje dijet vsled višjega števila poslancev.
V    V. postavki „ministerski svet in upravno sodišče" nahajamo višjo potrebščino K 17» J f»0 ozir. K 51.225 zlasti radi uravnave plač in sistemizacije novih uradnikih mest.
Pri VI. dostavki „prispevek k stroškom za .-kupne stvari" se je z ozirotn na to, da niš) Se delegacije sprejele proračuna za sktipce izdatke pro 1908, vporabilo preliminarne cifre leta 11)07.
Budget nministeratva za notranje stvari" izkazuje višjo potrebščino K 5,446.189, od Katere gredo 34 milijoni kron na račun ura-»tiave. plač državnih uslužbencev. Pol milijona tnaša večji trošek titula „cestna stavba8 ; jojebno Dalmacija je vpoštevana v tem pogledu.
Višja potrebščina sminiaterstva za deželno hrambo* znaša K 6,800.000. Vzrok tiči i-\&>\\ v nameravani ustanovitvi domobranskega topničarstva in zvišanja aktivitetnih doklad žandarmerijskega moštva.
V   etatu „ministerstva za uk in bogo-Castje" znaša skupna višnja potrebščina K «l',»»5$.366f od kojih pripada K 8,766.000 na uravnavo plač.
Omenjeni večji trošek se razdeluje na oddelke«centrala" s K 792.773, BbogočastjeB s K 3,249.701 (večinoma za regulacijo dahov-B*ških plač) in nuk8 z okroglimi 15 milijoni, ^a teh zadnjih partecipirajo vseučilišča z okr. -> mil., srednje šole z okrogl. 6 mil. in obrtniške šole z okrogl. 2 mil.
V  titulu 19. „ljudske šole" nahajamo plus K 1*5 mil. § 12. se tam glasi: »Primorsko. — Stavbe in nakup realitet za Nastanitev zavodov, vstevši stroške stavbene režije, notranje ureditve in preselitve kron 6&-000 (nasproti K 30.000 pro 1. 1907.); a<ioptacija, oprema in učne potrebščine K U39 (naspoti K 2.100 pro 1. 1907)." Je-li to slovenska šola v Trstu??? Iz Načrta ni razvidno; pač pa bi moralo to izvi-
rati iz prilog, ki se predložijo ob enem z načrtom.
Proračun »finančnega mini-sterstva" izkazuje faktično višjo potrebščino okroglih 23 milijonov. Od teh spada na uravnavo plač finančnih uslužbencev K 7*5 mil. V povračilo državnega dolga je postavljen večji znesek 6 mil. K. Monopol tobaka zahteva večjo izdajo 3 mil.   K.
„Ministorstvo za trgovino" izkazuje višjo potrebščino okroglih 6 mil. K. Manjši je strošek za pristaniške naprave v Trstu (—7 mil.) Za subvencije pomorskega prometa je prora-čunjen večji znesek 2 mil. K. Preliminarna potrebščina pošte in brzojava znaša 9 mil. K več nego letos posebno z ozirom na regulacijo plač.
»Ministerstva za železnice" zahteva faktično višjo potrebščino 7 mi), K,
Povi«sk K 9,000.000 za »ministerstvo za pravosodje" izvira večinoma iz uravnave plač justičuih uslužbencev.
Proračun „ministerstva za poljedelstvo" izkazuj« večjo potrebščino 4*4 mil, K, B.  Pokritje.
Za 1. 1908 proračunjeni dohodki države znašajo okroglih 68 milijonov več nego leta 1907. Od teh spada na ministerstvo, iiuance 15 mil., na ministerstvo trgovine 8 mil. in ministerstvo za železnice 32 milijonov.
DOPISI. Iz ajdovskega okraja.
Iz Rihersberške občine. — Te dni so bile volitve v gozdno komisijo v Gorici. Naš Pavlica se je za nje vrlo pripravljal. Peljal je s seboj od tu ves štab agitatorjev: iz bolnišnice v Gorici je moral priti njegov Sever z zlomljeno nogo na volišče! In, glejte, vkljub temu je Pavlica padel: Od kakih 120 glasov dobil jih je le 15. So ga začeli pač povsod spoznavati tega Štrancarjevega generala.
Našemu Štrancarju pade karkoli v glavico. On dan pride h g. Robiču ponoči, zahteva ključ občinske pisarne, vzame luč in gre notri brskat po listinah. Ostal je notri nad eno uro sam. Kam pa ta človek lovi povsod in v vse reči vtiče svoj pobožni nos! ? Tudi k občinskim sejam hodi, kakor da ima komando nad celo občino. Svojih duhovskih poslov opravljati pa ne zna!
te rihsmberške tMi;. — 27. pr. m. sta prišla v gostilno Joganovo pri Birsih Mrevlje Jože iz Tabra v Dornberški občini in čuvaj Harej. Ker sta vedela, da je vsa vas napredna, sta se pokazala s tem, da je vse mirno prebivalstvo skup pridrlo/ da vidi „oštjarje". Ko so se znosili nad vasjo, so še v temi streljali. Mirnim in omikanim Birsov-cem se imajo zahvaliti, da so odnesli zdravo kožo domov v Dornberg. Mrevlje, kam si zašel ? Kaj je storil s tabo Lovre l
Iz komenskega okraja.
Iz TliBlCI. — (Odgovor „Primor-skemu listu" od dne 31. X. 07. št. 44). Ne čitamo enakih časnikov, ker se nam zdi škoda časa izgubljati s tem, da bi klerikalne jjcance" prebirali. Slučajno pa nam je zdaj ta klerikalna cunja v roke prišla. Ta prismoje-nec piše, da ni ničesa citati o naši občini, pa bi vam lahko povedali toliko, da bi^ vsaki či-tatelj dovolj imel.. Nismo taki suroveži kot ste vi, dopisnik, da bi v občini prepir delali, ampak želimo z vsemi složno živeti; vi, gosp. dopisnik, pa ste se začeli v nas zaletavati kot sršen v človeka,  ali napadajte nas, koli-
»Gor, Tiskarna« A, GabrSček (odgov, J. FabttC) tiska in zal.
kor hočete, to vam vže naprej povemo, da vsaki napad srečno odbijemo. Sedaj poprašu-"jeie, dragi dopisnik, kam so šli tisti, ki so dopisovali v „Sočo" in BPrimorcatt? Povemo vam, da niso še umrli. Vprašamo vas, kam so bili šli pa tisti, ki so bili nas v Gorico nesli ? Gotovo jih je bila Soča tako daleč odnesla, da so se komaj Čez 3 mesce iz nje izvlekli in v Temnico prišli spet laži nabirat ali pa mogoče, da so se pri klerikalni šivilji zabavali; zdaj pa ko je v Rim šla, so spet začeli nabrane si laži v svoje umazane cunje dopisovati. Prosimo te, povej nam, dragi dopisnik, korn si se zaletel z glavo, ko pišeš, da smo se sami izgovorili, ko smo šli na kraljevo večerjo; prepričani smo in vsi ljudje, kateri Temnico poznajo, da ni v Temnici kraljevega dvora in tako tudi ne more biti kraljeve večerje; vidiš, dopisnik »Primorskega lista" tukaj te prepričamo, da imaš malo soli v glavi. Tudi o g. učitelju pišeš, da večina ljudij ne zna, kako se piše; lahko bi vam mi v tem listu naznanili, na ker je tu vsaki dan in po cesti skozi vas v šolo hodi, ga lahko vprašate in on vnm bo gotovo drage volje povedal ; saj g. učitelj je priljuden in govori rad z vsakim človekom. Tudi prejšnjemu učitelju g. Fakinu so pismeno poslali, da so napravljeni s samokresi, da ga usmrtijo, ako ne gre iz Temnice, samo zato, ker ni trobil v klerikalni rog. Bolje bi bilo, da bi vi, dopisnik, se skril pod Črno suknjo, ne pa da take reči v javnost naznanjate.
Zaradi letine se dopisnik zelo zahvaljuje, da je bila še precej dobra in da ne manjka terana. Čudno se nam zdi, ko so ob času držav»»ozborskih volitev kakor vrani kričali, da ako bo izvoljen g. Alojzij Štrekelj, bodemo vsi od lakote umrli in da ne bode več^Bog dal svojega blagoslova za Ajdovski, Sežanski in Komenski okraj. Zdaj pa vidimo, da ste zelo bedasti, ko se za letino zahvaljujete. Tudi zaradi vodnjakov ste vi, dopisnik, nekaj omenili, da nimamo kaplje čiste vode; preteklo je vže toliko časa po držav-nozborskih volitvah in so bili vodnjaki vedno isti; ne bodite tako brezpametni, da bi vam g. Štrekelj kar v 4 mesecih vodnjake napravil, ko se toliko v njega zaletate. Mi pa mislimo in tudi gotovo vemo, da ako bi bil La-harnar izvoljen, bi bili v Temnici sedaj ravno tako vodnjaki kot so. Prej so se klerikalci izrazili, da so temniški volilci udobivali pijače, kolikor so hoteli, samo da so volili g. Alojzija Štreklja; zdaj pa vi, dopisnik, pravite, da so imeli suha grla in prazen trebuh ; to dvojno pa vidite, da se ne ujema. Resnica pa je, ko so klerikalci slišali, da je zmaga naša, so jim njih obličja bledela, kakor da bi jim vsa kri v čevelj stekla. Zdaj pa drugega ti ne rečem k pozdravu, dragi dopisnik, kot to, da si lažnjivec, lažnjivec in še enkrat lažnjivec.
Iz goriške okolice.
Iz Šempasa. — (Ples na katoliški podlagi.) V nedeljo dne 27. p. m. vršil se je javni ples v Šempasu, letos že tretjikrat. Žalostno je res, da se sploh dovoljuje ples v tako žalostnih časih, ko neusmiljeno razsaja nalezljiva bolezen, ko ne mine dan, da nimamo mrliča ter skoraj v vsaki deseti hiši bolnika! Še bolj žalostno je, da prireditelji plesa so bili sami zakonski možje. Lep izgled mladini! V „Primorcu" je bilo naznanjeno: ŠempaskinaprMni možje! Seveda, to je bilo samo, da bi se lažej lopnilo po naprednjakih. Ali oglejmo si ta ples malce od bližje.  Ples
se je vršil pod nadzorstvom našega dičnega župana Lebana; on je bil pri prodaji listkov ter pritisnil na vsak listek, to je vstopnico, občinski pečat. Torej blagajna je bila v županovih rokah; g. župnik ima navadno popoldanski blagoslov ob 2.; ta dan pa je imel silo, kjer ga je imel že ob 1»/, uri ter v hi-trici končal. Prireditelji plesa pa so ljudje, kakor jim kaže, danes agrarci, jutri napred-njaki, ako bi njim kazalo, bili bi tudi socijalni demokratje za majhen Čas. Na vse zadnje ter pri vsakih volitvah se pokažejo kot krotke župnikove ovčice, katere bi lahko župnik v svoj rokav spravil kot Mahomed mesec, Da je bil ples res »krščanski«, to je posebno po-kazala slavna gospa še bolj slavnega občinskega tajnika, koja je z vso častjo, ki ji pri-stoja, plesala prve štiri komade, med tem ko jo je soprog, bahati ter največji župnikov „petoliznik", zraven stoje do solz ginjen gledal. Vse katoliško I V nedeljo se je oglasil z leče g. kaplan, ki je ožigosal ta ples ter povedal tudi g. župniku, da to ni lepo, ter m o župniku izrazil tako, da je govoril prav nam iz srca; omenil je tudi, da naša fara je brez glavarja, to je brez dušnega pastirja. Kaj ne, g. župnik, tudi malce vroče kaše za Vas. Gosp. kaplana pa iz srca zahvaljujemo, da tudi on vidi, kje je Še kaj gnjilega. ČaBt, komur časti
Mi odločno protestujemo proti takim plesom; ako že plesi morajo biti, bi li ne bilo bolje, da bi se tf, plesi vršili v zaprtih prostorih, društveni plesi? Zakaj ne priredi bralno društvo tega? Kaj je temu vzrok!? Ali bralno društvo v Šempasu, kojemu predsednik je Grča, ni društvo za probujo mladine, ampak društvo črne teme, ter tudi tako ostane, dokler njemu predseduje sveti mož Grča in comp.
Več ueveruikov.
V Poiigorl so vojaki 1. t. m. zelo razgrajali in celo prebivalcem z bajonetom grozili. — Med vojaki je bilo celo 6 podčastnikov 47. pešpolka, seveda Nemci. — Prebivalstvo je zelo razburjeno radi takega početja in želi, da se prepove vojakom v Podgoro prihajati. Stvar je naznanjena kompetentni oblasti.
Iz Poigore. —- Naš kurat sili venomer dekleta v Marijino družbo. Sedaj se je spravil posebno na šolske deklice. Po vasi pravijo, da jim gtozi, če ne pristopijo, da dobijo slab red. Zahteva od njih tudi, da hodijo k večernicam. Na jesen je mnogo dela pri kmetiji : stariši se jezijo, da morajo otroci v cerkev, namesto da bi doma varovali ali kaj delali. Otroci seveda rajši tekajo v cerkev, ker se tako izognejo vsakemu opravilu. Tako se uči otroke neposlušnosti do starišev. Stariši, zganite se ter ne pustite, da bo kurat delal prav kar bo hotel. Zgane naj se tudi šolska oblast.
Iz Renč. — (Naši j an i carji.) V nedeljo je bilo 5 Tržačanov v Renčah, dva od teh, ki se pišeta Pahor, sta pristojna v našo občino, rojena pa v Trstu. Ta dva janičarja sta zmerjala nas s „ščavitt in s „ščavi" ; kar naprej se je slišalo psovanje „ščavi8. Nekega mladeniča so hrulili, kako da govori per ščavo. Ko je ta reagiral ter svetoval, naj mirujeta ter ne izzivata, ga je pa Še nekdo pahnil. — Mi pa nočemo, da bi nas kdo izzival in umerjal. Tista dva janičarja pa naj se poprej naučita manire, predno zopet prideta v Renče; če prideta s tako surovostjo, kakor sedaj, se jima ne bo  več tako dobro   godilo.
Ii',l;l<M              |l>.i.n.iki
l iV-.ir.ki 'i'.-r .    ,    .     K    !UoO.»W
N;.-  V-!ifMnstvii     .      ¦>         17«.:,»1
:  l'5viM» /.»-v   .    .    .      »      :}.7^"i.^M)                            J
4   p:/..vn-. *..<li;.V .    .                    ii7..|«it                            I
-   M lii^t. r>ki swi, in                                                                 I
, ;¦-.vr.f,  >,,,iiV-f   .    .      ,      -l.;i~»l.T9-t        2.M7..*>W j
., <.-i\>u>- -t\:i:i       .    .     ^ 'Jsi.DJl».7!>S                             J
;•  M-iii .N>rsf\ ¦ a< r.f.r:a-                                                           I
>      -rvan    ....           Hi.!-Jl».l8'.i         i.H:W.h3!l I
s   '.im./,i iii-2. ».ramliO .     »    7.S.7l3.7."ii»         l.tfjl.tilM« I
¦ Mim-r-i-su.. /a nk in                                                          I
i   'A-stj.-   ....     -   ll|.!>r,7.Vj»        lS.l7f.-tik> I
-i. .\«ii!;.f.--. /:; lman--<-                                                              J
• .-i. iii?..niii .i-JfO .     > 7i"2.-n»ios."   u{7G.;:o:;:»:u I
:l   Min. -m tit?nii..» ,    .         1!W.:»I4.s«m     t87.G77.870
i.». Mm. ?« Z»I.'/Hi'i-      .     » -lr2.12.U10    4!»r>.»lM8i» j
i1   M ». /.-i |.--.-IH-Nu.. .          k\i,M2.:ft.i       il^OTul  I
;J   .il-.ii. /.a pr.iv....j.|](!   .     .    Sii.nlS.yil         ».{».T..111   I
I",  N:.jvi-ji i\t<\ •i\<>',     .     •         li.m-JOO                            j
:''- !''k"J"''"'..-...:. '-j    „   to-'>:!8.oiN   _ 7.iOfi.v,r.i; J
Iz sežanskega okraja.
Iz SežlflS. (Namestnik princ Ho-henlohe v Sežani.) — 4. t m. pop. ob 3. uri 30 min. je posetil Sežano c. kr. namestnik g. princ Hohenlohe. Vas je bila oki-čena z zastavami. V spremstvu c. kr. name-stništvenega svetnika in voditelja okrajnega glavarstva g. Antona Rebeka je obiskal namestnik občinski urad, kjer je bilo zbrano občinsko starešinstvo. — Župan g. Fran Štolfa je pozdravil gosta v imenu občine kakor c. kr. namestnika in kakor častnega občana občine Sežanske, zahvalivši se mu za poset. G. namestnik se je v slovenskem jeziku najprisrčnejše zahvalil za lepi vsprejem in za -podelitev častnega občanstva, zatrdivši, da hoče vedno imeti pred očmi koristi Sežanske občine in nje prebivalstva. — Podpirati hoče vedno in ob vsaki priliki delovanje občine Sežanske v javni blagor in procvit iste. — Namestnik si je ogledal župno cerkev, kjer ga je čakal in pozdravil prečestiti župnik Josip Omers v spremstvu gosp. kapelana. Visoki gost se je napram župniku in spremstvu jako laskavo izrazil o lepi, prostorni župni cerkvi. — PoslovivSi se od duhovščine se je gosp. namestnik podal s spremstvom v fio'o, kjer ga je čakal nadučitelj g. Anton Bergk5.««, ki ga je v lepih besedah spoštljivo pozdravil v svojem in v imenu učiteljstva in šolske mladine, zahvalivši se mu za Častni obisk ter priporočivši se za nadaljno blagohotno naklonjenost. — Princ se je zahvalil za laskave besede zagotavljajo, da mu je ljudska šola in nje učiteljstvo vedno na srcu in da je vedno pripravljen podpirati je po svoji moči. Po tem si je ogledal posamezne razrede, kjer je bila zbrana šolska mladina s svojimi učitelji oziroma učiteljicami. Stopil je tudi v pripra-vljalnico za učiteljišče. Gospod namestnik je z lastno mu prijaznostjo počastil vsakega učitelja. Poslovivši se od šolskega voditelja in županstva se je podal na okrajno glavarstvo, kjer ga ja čakalo zbrano uradništvo, katero je pozdravil. — Ob 5. uri zvečer se je odpeljal zopet v Trst, poslovivši se od gospoda namestništvenega svetnika Antona Rebeka in njega velepoštovane soproge.
Domače vesti.
Zi družbo sr. Cirila in Metoda darovala gosp.
M. Eenda, nadučiteVj v Volčah in soproga, mesto naznanil K 30"—.
Družbi sr, Cirili Sil Metodi je daroval g. Peter Gruden, trgovski sotrudnik iz Nabrežine, K 10*— namesto obvestil o svoji poroki z gospico Albino Vižintinovo iz Št. Petra pri Gorici, dne 6. novembra 1907.
Novoporočuneema se zahvaljujemo na daru »t jima kličemo: Vse najbolje!
Niša diželi i proračunu lata 1906. — Za
cesto Škrljevo-Cerovo v gradiščanskem okraju 5.000 K; za cesto od Sv. Martina na Krasu do Zdravščine 1.500 K; za prenos erarne koroško ceste v Gorici 47.000 K; za prenos koroške ceste med Trnovim in Srpenico v tolminskem okraju 40.000 K; za železni most čez Lijak ter za popravo ceste med km 190 in 196 v goriškem okraju 4.636 E; za cestno omrežje med Sočo in obmejno Idrijo v okrajih goriškem in gradiščanskem 20.000 K ; za regulacijo Soče in Tera 25.000 K; za regulacijo Talja 23.000 K; za erarno poslopje v Tolminu 10.300 K: za prizidanje k erar. posl. v Gorici 44.948 K; 22.000 K je določenih za ohranjevanje starin; za gimnazije je postavka 9.161, za realke 2.000 K; za obrtne šole 70,000 K; »Šolski Dom* dobi subvencije 2.000 E za vzdrževanje pripravljalnega razreda za srednje šole.
Za novo ustanovitev slov. možkega učiteljišča na mesto slov, paralelk v Eopru pavšalna svota 12.000 K in za stavbo 4.000 E.
Imenik porotnikov, izžrebanih povodom II. zasedanja porotniških obravnav c. kr. okrožne sodnije v Gorici za leto 1907. — Imena 36 rednih porotnikov: Gugliatti Josip, Gorica, Tomasini Peter,  Gorica,  Massig
Franc, Gorica, Fornasir Peter Nikolaj, Červi-njan, Leban Peter Pavel, Stopče, Podgornik Alojzij, Gorica, Šfiligoj Ferdinand, Medana-Gorica, Comel Valentin, Gorica, Dusnig Janez, Gorica, Zorzon Cezar Alojzij, Bracan, Gyra Ivah, Gorica, Tess Alojzij, Ermin, Zat-toni Cezar, Tapoljan, Pettariu Franc, Gradišče, Batič Franc, Sv. Eriž, Soller Aleksander, Gorica, Macuz Josip, Gorica, Cigoj Josip, Ma-lovše, Palik Vincenc, Vel. Zabije, Krašček Josip, Plave, Ee De Anton, Gorica, Gravner Mihael, Podsabotin, Mischou Ludvik, Gorica, Fonzari Edvard, Gorica, Culot Mihael, Gorica, Lazzari Peter, Joanniz, Janesch Ivan, Gorica, Culot Janez, Gorica, Dilema Anton, Marijan, Podgornik Andrej, Vrfcovin, Faganel Ivan, Miren, Primas Friderik, Gorica, Meloch Anton, Tržič, Battistig Anton, Gorica, Drfoli Henrik, Gorica, Kožuh Anton, Osek.
Imena 9 namestnih porotnikov: Cadel Alojzij, Zuttr.oni Lenart, Malnig Anton, Bertos Peter, Forcessm Alfons, Zei Josip, Seculin Rudolf, Petronio Peter, Susanna Avgust, vsi iz Godce,
Kot polpoml ČllB s 3 K je pristopil k akad. fer. društva „Adrija" gosp, profesor Gustav Novak.
TrgOfSkO ŠOlO so otvorili v Gorici. Seveda slovesno. Najprvo so molili v cerkvi, da bi Bog dal srečo, potem pa v trgi-v -ki zbornici govorili in otvorili šolo, seveda vse po laško. Navzoč je bil tudi zastopnik vlade grof Attems, ki je obljubljal Še daljšo pomoč. — Tako se bodo v tej šoli izobraževali Lahi za trgovce tudi s slovenskim denarjem. Vlada bi bila morala preprečiti samo laško trgovsko šolo — ali namesto tega se je postavila na stran Lahov proti Slovencem. Slov. klerikalna stranka ima pri tem svoje Hzasmge"!
Zborovanje „krščinsko-mlslečihu učiteljev danes v „Eat. Domu" na Verdijevem tekališču je bilo presneto mizerno; Par učiteljev, par učiteljic, potem pa nunci: Golob iz Podgore, Eo-sovel iz Št. Andreža, stolni vikar Vuga itd., kakih 20 oseb. Vrtojbenski g. nune je bil tako žalosten, da je hitro ušel. Prišel je pomagat poslanec Borbuč, svetnik Vodopivec in še celo Gašper Likar, oče nadebudnega učitelja v Ozeljanu, je »ausrikal", pa ni nič pomagalo. Dejstvo je ostalo, da med goriškimi učitelji jih bore malo »krščansko misli". — Restavrater Honsch, ki je pričakoval vse polno ljudij, že obupava nad „Centralom".
Slovence žaleči napis na Lijaku še vedno ni odstranjen. Državni poslanec Fon je oblju-baval v Šempasu in na Otavi,. da pojde na glavarstvo protestirat in zahtevat, da se napis odstrani ter nadomesti z drugim, na katerem bo dano slovenščini mesto, katero jej pritiče. Z?, danes samo vprašamo: Ali je držal po-slauec Fon dano obljubo 'i Ali je bil sploh na glavarstvu radi omenjenega Slovence žalečega napisa ?!
Kako daleč siga maščevanji ? — Znan* je,
kako je kričala „ Gorica", ko |e nabijal bivši restavrater v Trg. D. lepake po mestu v treh jezikih. Delal je to seveda brez veduosti vodstva Trg. D., in tiskati je dal lepake v neki laški tiskarni. Takrat so kričali klerikalci po „Goriei", da je to škandal ter se zgražali. Kar goreli so same narodne gorečnosti. Ali glejte tičkel Dočim so kričali, da bi bilo moralo vodstvo Trg. D. prepovedati take trojezične lepake, pišejo sedaj po „Gorici", da je dal njihov restavrater za koncert trojezične lepake tiskati v drugi tiskarni in ne v Narodni ter da jih niso mogli prepovedati. To so podle duše! Pa komodni gospodje 1 Zaganjajo se z ogorčenjem v naprednjake, potem pa je vse prav in v redu pri njih prav isto, radi česar se zaganjajo v druge I
Pa izdali so se tudi I Nespameten bi bil, kdor bi verjel kaj klerikalcem. Tu vmes tiči velika klerikalna fintal O tistem koncertu pra vijo, da je bil otvoritveni koncert, Eer pa narodni mlačneži v vodstvu klerikalne stranke niso hoteli otvoritvenega koncerta naznaniti le po slovensko, kakor  bi bili mo-
rali kot goreči narodnjaki, ki se, kadar kaže, tako radi bijejo po hrabrih svojih narodnih prsih, so dovolili Honschu, da je dal tiskati lepake v laški tiskarni, češ, tako se operemo pred javnostjo in vse pade na restavraterja. Tako so se izmuznili, da jim ni bilo treba pokazati se Slovence!
HISl JlBtTalM BOiOJlIulCB" ali »Katoliški Dom" na Verdijevem Tekališču ni — narodna hiša!" To priznava 8 Gorica" sama, rekoč, da ni narodni monument, da se jej ni treba postavljati na narodno stališče itd. Hvala lepa za to izpoved! Elerikalci v Gorici torej nočejo imeti narodnih hiš.
Ti strašna poštni zveza s Parmo fn njenim Ozadjem! — Nekdo je pisal v Št. Maver iz Idrskeg* pri Kobaridu važno pismo - dne L t. m. Mislil je, da ko pride čez 3 dni v Št. Maver, ga bo že Čakalo naročeno blago. Toda pismo je prišlo v roke naslovljencu 4. t. m,; tisti dan je prišel tudi oni obrtnik iz Idr-skega. E sreči ni imel škode in ni trpel zamude časa, ali malo je manjkalo, da se ni zgodilo to. — Pismo je Šlo iz Kobarida 1. t. m,, na pošto v Podgoro je prišlo dne 2. t. m., stranki je bilo vročeno pa 4. t. m. To je pa vendar od sile taka poštna zveza! Kaj bo vedno tako, kaj se nikdar nič ne spremeni glede te pošte ? Prizadeti gospodarji naj se z nova pobrigajo ter podrezajo županstvo, da stori zopet in zopet korake v ta namen, da ne bodo dobivali na Dunaju in Berolinu in kdove še kje daleč poprej pisem iz naše dežele nego v Pevmi, ki je oddaljena komaj V4 ure od Gorice ali v Št. Mavru, kamor je slabo uro hoda. Kličemo tudi druge faktorje, da &e zganejo l
Družbi sv. Cirili in Metoda v Ljubljani poslalo
se je iz nabiralnikov v mesecu oktobru t. I. : Jos. Komljanec, Ptuj 8 E 22; poverjeništvo družbe v Sodražici 44 K 50; restavracija v „Narodnem domu" v Ljubljaai 26 E 90; skupaj tedaj 79 K 62. — \r3ak, ki razpolaga z družbenim nabiralnikom, naj ga proti koncu meseca redno odpre in darove družbi pošlje. Če ni nikakega daru v nabiralniku, naj se družba tudi obvesti.
O pohlepu, ki slepi, pišejo po »Gorici" ter se čudijo glede tega, da se je pisalo v uredniškem delu „Sočeu nekaj o oštariji nemškega Ogra, v inseratnem delu pa je bil. „pri-poročen". O inseriranju imajo pri „ Gorici" zmešane pojme. V inseratnem delu se priporoča inserent sam. Uredniški del in inseratni del treba strogo ločiti, zato pa že v glavi „Soča" odklanja vsako odgovornost za obliko in vsebino oglasov. Tako ima v uredniškem delu proste roke in ni nič vezana na inse-rente. — Zakaj pa so ga klerikalci poslali k nam inserirat ? Eer je oglas tu, jim ni prav ; če bi ga naša administracija odklonila, bi pa zopet kričali, da ni prav. Stvar pa smo rešili tako, da je nam prav. Elerikalci, vpijte!
Družbi sv. Cirili In Metodi v LJubljani naznanja, da so naročile računske, oziroma gostil -ničarske listke sledeče: hotel Legat, Lesce; hotel Štrukelj, Ljubljana; gostilna Rudolf Eunstelj, Radovljica; gostilna Lav. Bučar, Eostanjevica; Natalija Šepetavec, Idrija; Pe-pica Majzljeva, Bela cerkev. — Pričakujemo še več naročnikov.
Goriška »Slovenski Mladina" v čitalnici naznanja, da se prih. plesna vaja z ozirom na veselico v prid »Šolskemu Domu" ne vrši v nedeljo dne 10./11. popoldan, temveč zvečer. Pričetek ob 8. Istotako naznanjamo, da se vrši v soboto dne 16. t. m. v Čitalnični dvorani zabavni večer. Na vsporedu je šaljiva predstava, petje (omenjamo sekstet iz opere »Prodana nevesta") in konečno ples. Čisti prebitek v prid »Dijaški kukinji." E obilni udeležbi vabi odbor.
»Soriška slovenska mladina" je z ozirom na blagodejni namen odstopila dvorano v „Cen-tralu" ženskemu oddelku »Šolskega Doma", ki priredi v nedeljo srečolov. Zato odpade plesna vaja v nedeljo, vrši se pu v soboto 9. t. m. zvečer. Vstopnina in toaleta kakor navadno pri plesnih vajah.
Br« laži ne morejo živeti. — »Gorica« laže
da restavracija v »Eatoliškem Domu" ni bila odprta s plesom, ampak s koncertom. .Resnica pa je vendar ta, da je bila otvorjeua s plesnim venčkom. Elerikalni lažniki hočejo zatajiti celo otvoritveni plesni venček! Mladina lahko vidi, pri kakihlažnikih pleše! — q0. rica" se je svoj čas s svetim ogorčenjem spodtikala nad prvim plesom v Trg. D. Če bi znali mi zavijati in tajiti, kakor zna »Gorica" bi bili lahko rekli: ni res, da s plesom, ampak s tem in tem koncertom je bil otvorjen Trg. D.
Na Rojlcill so aretirali orožniki v torek cigana Miha Hudoroviča, ker je na škodo tovarne Mosser kradel drva.
Orožniki so v torek pripeljali sina Josipa AžmanaJz Bleda Jnenega_ konja, katerega je Ažman prodal v gostilni pri »Zvezdi". — Eupec ni bil s konjem zadovoljen, zato se tudi oba posestnika tožita. — AŽmanov »in je prišel v ponedeljek v Gorico in je — ne da bi komu kaj povedal — vzel konja h hleva, hotč ga peljati domov, -~ Prišel je že do Eanala, od tam pa se je moral šiloma vrniti v Gorico.
ŽO sedaj. — Z lažnjivo »Gorico" je že vedno*j tako. Eo ne more s stvarnimi dokazi in resnico na dan, tedaj <*e začne zvijati in lagati na vse mogoče načine, da se le opere, kot je njen običaj. Sicer ne maram je na tem mestu karakterizirati, saj treznomisleči eita-telji sami predobro poznajo ta za laž patentirani tistič.
Vsak, ki količkaj čita na splošno časopise, pripozna najgnjusobnejšo podlost »Gorice". Tega se prepričamo, če posežemo po par zadnjih številk.
Eoprški učiteljiščnik Rusjan je bil obsojen sedaj pred tuk, sodiščem na kazen, katero je zaslužil na zborovanju kršč. mlsi. učiteljev. Ta mladi politiški junak iz klerikalnega tabora je obdolžil popolnoma po nedolžnem svojega bodočega (seveda, ni vreden, da se prišteva v to kategorijo) kolego s tem, da je isti g. učitelj Bric poučeval rihemberške otroke tri dni brizgati, naj bi isti brizgali na slavnosti odkritja spominske plošče S. Ure gorčica v Eihembergu. Stvar je bila dognana pred sodiščem, da g. Bric je popolnoma nedolžen. UčiteJjiščnik Rusjan pa je bil obsojen.
Elerikalci so pa lahko pouosni, da imajo take le —- kolegij a lne -- učitelje. Sami pridigajo in oznanujejo kolegijalnost, sami pa sploh so brezobzirni pri tem. Sami učijo i» oznanujejo mir, a oni pa delajo prepir, koder le morejo. Od učiteljev se zahteva, da naj bodo miroljubni ter ne se vmešaviti v politiko (seveda to velja samo za napredne), ker s tem se gotovo podpira prepir. V svojih vrstah pa imajo tako strastno-fanatične politike, da vkljub šolske discipline se vmešavajo v javno politiko, zraven pa še črno obrekuje svojega bodočega kolega z namenom, da bi mu škodoval, bodisi na ugledu, ali pa v službi. Torej tak človeček naj bi spadal kedaj med učit, vrste, da bi tam nekdaj sejal večni prepir in iz tega napetost in sovražtvo; kakor tudi slišimo, da tudi v Eopru že sedaj povz-ročuje večkrat sovraštvo in napetost med mirnimi dijaki s svojo modro, klerikalno, fanatično politiko, seveda le indirektno, kakor znajo povsodi ti sveti možje.
Sedaj pa vprašamo prizadete faktorje: kaj dijaki na počitnicah niso pod šolsko disciplino vsi enako? Ali imajo mogoče nekateri poseben privilegij ? Torej jih opozarjamo, naj bi se v tem oziru pobrigali, ne pa puščati svoje gojence na tako nevarna iu pogubna pota.                                               X.
Veteransko društvo v Kanujih priredi javni
ples pri g. Francu Kravo su v Skriljah dne 10. t. m. Pri veselici svira sokolska godba iz Prvačine. V slučaju slabega vremena se odloži veselica na prihodnjo nedeljo.
flralbi sv. Cirili In Metodi v LJubljani jela je
razpošiljati svoj koledar za leto* 190*. Kdor pomora,a istega ne dobi, oglasi se naj zanj po preteku 14 dni pri družbenem vodstvu. Cena koledarju je 1 E 20,   sprejme se
V teku tega meseca se otvori v tekališču Josipa Verdi  Štev. 26
skladišče c. kr. priv. mnihovgraške tovarne čevljev.
J. MEDVED, lastnik.
r
tQdi več, saj je to za našo  družbo in po ;« aa slovensko prosveto.
prerezal 8l ]e Vrat včeraj dopoludne izvoš-4 Josip Ušaj, star nekaj nad 30 let, za-* jLVgi ženo in 1 otroka. Izvršil je to na Li proti Soškemu mostu ; pripeljali so ga v hišnico, kjer je umrl.  Pravijo,   da se mu
'pmešalo.                           .'-V;','.** --«.•• ^,
Ušaj si je prerezai vraTVbrlfniei Toli? ^ v ulici proti Soškemu mostu, ko ni Uo cobenega v brivnici. Našel ga je hitro n to učenec, ki je poklical pomoč.
irgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
Zavarovalnica proti nezgodam.
(L Rollett.)
(Dalje.)
Tu hočem še naslikati, kako se obte-ijejo posamezne tovarne, in kako je to, da fmbu močnemu obteževanju imajo ti zavodi tadarle izgubo.
Poleg birokratske sestave zavodov je fctem, na katerem so postavljen! avstrijski ivodi, glavni uzročitelj neuspehov in defici-A ¦ s temi rečmi vsporedno tečejo še velike jifice.
Kaši zavodi se morajo držati premijskega feteraa, in sicer že izkazani slučaji nezgod se mirajo ter primerno odškodujejo in iz od-lodcvalnih svot se določijo številke nevar-Mtij. Ker pa se mora vsaka izplačana premija spitalizirati, se izvrši nabiranje kapltalaT ivršiti se mora le na troške industrije. Po-& ho ne išče nevarnostne številke na te-seljn nezgod kakega zavoda, marveč ta šte-ilka rezultira iz nezgod vseh zavodov skupaj. itticit zavodov sloni torej i) na premijskem istemu •, 2) na tem, da se zmeče vse zavode i eno nevarnostno eruiranje, kar je Jako jmčno; 3) na birokratičnem temelju zavo-ov in slednjič na malem interesiranju delavcev .a zavodu.
Nevarnostne Številke se jemljejo od prej, : so odločilne za prihodujost. Ako se obte-ijoea svota deli s stotim delom skupne nerodne svote, se dobi omenjeno številko, ki 4 predstavlja le netto-nevaruostno Številko. k se pa mora zavod upravljati, treba še ridfttkov k tako dobljeni Številki. Ta plus l nettonevarnostni številki da brutto-nevar-st:\no številko, po kateri se obtežuje industrijo. Te pridatke se dobi, ako se pomnoži :?tto-uevarnostno številko s T13 ter se doda sik dobljeni številki še 007.
Zgled: Neka žaga je imela v pre-Mm letu 2 slučaja nezgod, za kar bi imel ivod plakati na leto 360 K. Letna mezdna ?ota te žage je odmerjena na 7800 K; torej ratto nevarnostna številka 360 : 7^ x 113
007 = 527 ler imajo avstrijski zavodi .' nevarnostnih razredov in dva podrazreda t .v V>, bi gorenja nevarnostna številka 527 *lia v XI. razred, ker v tem razredu nave*-*ia nevarnostna številka 5*18 pride najbližje : žagi določeni nevarnostni številki. tJvrstitev
XI. razred je torej dognana in od te šte--ke se žaga ne more premakniti skozi več •-"- 'zdi se mi, da vsakih 5 let se obnovljajo Varnostne številke.)
(Dalje v prih. številki.)
in skrajen čas je, da se ivrši. Ker je težko dobiti delavcev, odredile so oblasti, da bodo pomagali vojaki. Pri nekem posestniku v Meco Lombardi dela v vinogradu 25 cesarskih lovcev.
Politični pregled.
^TWllrM                             je
; )redložil svoj ekspoz«§, ki podaja suhe številke in nič drugega. Grof Kolowrat je umaknil svoj nujni predlog, na kar je pričela razprava o Steinerjevem predlogu glede zvišanja ojicir-hskibrplač. K predlogu je govorilo več poslancev. Predlog je bil sprejet, s čemur se je zvišala »gaza11 prostakom za 5 vinarjev. Nemški radikalec Mvihbvert je bil toliko nesramen, da je proglasil nenemške govore v odseku za nesramnost. Nastalo je veliko ogorčenje ter se ostro protestiralo od strani raznih slovanskih poslancev proti temu. Seja   zopet jutri.
Mlldofillkl klub je sklenil v seji 6. t. m. delovati nato, da ostane dr. Foft trgovinski minister. Agrarei naj se zadovolje s češkim ministrom- rojakom; Pacak bi odstopil, ako hoče priti Prašek na njegovo mesto. Češki agrarei pa zahtevajo za se portfelj poljedelskega ministra. Nemci se upirajo temu, da bi postal Prašek poljedelski minister. Ministerski predsednik namerava demisionirati, ako ne uredi teh rečij v kratkem.
Hrvatski sabor bo sklican najbrže začetkom decembra t. 1.
Ceiljirskl razstiil. — V Mirnu se zaključi •'vijarski strokovni tečaj z razstavo vseh v •fito izvršenih del v nedeljo dne 10. t. m. 3 10 uri. Priporočamo, da naj si to razstavo r!*kdo ogleda, ki se zanima za razvoj cve-'*•* čevljarske obrti v Mirnu. Naprej do po-2-ue strokovne organizacije 1
Tičal Zl k(8{lčl je otvoril v Gradežu za-;-i za pospeševanje obrti. Poučuje g. M. foc iz Ljubljane.
Razstava knjig In trgovine s knjigi«!. — v
tafketa se otvori  v Parizu razstava, ki po-razvoj   knjig  kakor   tudi   trgovine   s
Reforma hišnega davka. — Finančni mini-
¦¦fcr Korvtovski je obljubil deputaciji zveze ,,en društev hišnih posestnikov, da predloži ^°j po rešitvi nagodbe parlamentu načrt za rtformo hišnega davka.
Tele i dvama glivami. Nekemu kmetu na Ti-'!^kem je vrgla krava tele z dvema glavama. palica je slabotna, a bo živela. Iz tilnika •? razvijata dve glavi, kojih vsaka sprejema j^o- Ušesi ima samo dve, oči pa štiri, no-^ji dve imata menda slabejši vid in bodeta ! '"?oma najbrže popolnoma oslabeli.
Vojaška pomoč ob trgatvi. - Na južnem Ti-
tolskem
ye je vsled deževja zakasnila trgatev
Razne vesti.
TlfOlSkl iltllBl Zior bo mpuščen sredi tekočega meseca.
Shod »Narediš delavske orplzacljo" pri Sv.
Ivanu V Trstll. — Navzočih je bilo okoli 800 ljudij. Predsednik dr. Josip M a n d i č je govoril o programu narodne delavske organizacije in polemiziral s sodjjalno demokracijo. Priglasil se je za besedo svetoivanski kaplan g. Čok, ki je rekel, da čestita dr. Mandičii na njegovih izvajanih posebno, kar ae tičo navedb proti socijalni demokraciji. Izjavil je, da se popolnoma strinja z govorom dr. M a n d i Č a, da pa konštatira, da je predsednik v svojem govoru popolnoma prezrl versko vprašanje. Prosil je za to, naj mu predsednik precizira stališče N. D. O. nasproti verskemu vprašanju. Tov. predsednik mu je odgovoril, da N. D. O. ne zavzema v verskem vprašanju nikakega stališča. Po njegovem mnenju spada vera v cerkev, nikakor pa ne na politične shode. N. D, O. prepušča svojim članom, naj dajajo izraza svojim verskim čutstvom po lastnem prepričanju, in se ne čuti opravičeno, da bi se vtikala v.to. njihovo versko prepričanje. S tem ;e že rečeno, da se N. D. O. neče pečati z verskimi stvarmi; ima pa tudi preveč spošto vanja do religije, da bi ke-d&j nastopila proti njej. N. D. O. je gospodarstvena organizacija, ista ni liberalna in tudi ni in noče biti niti klerikalna. Enkrat za vselej bodi povedano: Pod nobeno ceno se ne bo D. N. O. nikoli dajala izkoriščati v osebne in straukarske namene. T. J a k 1 ič je v ojstrih besedah dokazal zle posledice od g, Čoka priporočane politike, sklicevaje se na razna dejstva. Omenil je eklatanten slučaj g. kapelana Hreščaka, ki je ob neki priliki v Marijini družbi nedoletnim delavskim deklicam stavil na srce, naj agitirajo proti N. D. O. Govornik je zaključil, da moramo pustiti na stran vsako razpravljanje o veri in koncentrirati svoje sile v prid gospodarski in narodni emancipaciji našega delavstva. Občinstvo je izvajanja predsednika in podpredsednika spremljalo z burnim aplavzom in dokazalo, da se poplnoma strinja z njenimi nazori.
Zopet se je oglasil za besedo g. kapelan Čok, ki je skušal pobijati predgovornika. llepliciral mu je dr. M and;.č. — Tudi tov. Ivan Krizmančič je toplo odsvetoval, naj se ne spuščamo v bratomorni boj radi verskega vprašanja, — Ko se tu oglasi tretjič k besedi g. kapelan Čok, je bila masa že tako razburjena, da ga ni hotela več poslušati in g. Čok ni mogel priti do besede. Po končnem pozdravu predsednikovem je bil med splošnim navdušenjem zaključen shod.
V vnorJO |B Skočila v Trstu neka okoli 18 let stara punica, oblečena Črno z belim klobukom. Sodi se, da bi bila ta 17-letna Katarina Šarko iz Bovca, ki je prišla te dni v Trst, kjer je obiskala tudi svojo sestro Marijo, ki služi v hotelu de la Ville. Pozneje je ni nihče več videl. Baje je prišla v Trst na-
lašč zato, da izvrši samomor. Trupla še niso našli. — Marya Šarko je bila radi tega tako žalostna, da je pila Hoffmanov Špirit, ali so jo .rešili. Vzrok, zakaj bi bila skočila Katarina v iiiorje, je baje nesrečna ljubezen v Gorici l Trojčki je porodila v Barkovljah žena delavca Pavla Cabana. Vsi trije novorojenčki so, ostali pri življeoju.           ;-....*..    „
Papež In modernisti. — Iz Rima javljajo: Pape/i je izdal dekret na škofe vsega sveta, v katerem jim ukazuje, naj smatrajo duhovnike, ki so pristaši modernistiške struje, kakor da stoje izven cerkve, ter naj proti njim postopajo z vso strogostjo.
Tretji kongres jugoslovanskih književnikov In ti-SBlkarllt se bo vršil prihodnjo leto v Ljubljani meseca julija povodom 400-letnice Primoža Trubarja.
Bllfjja briz kralja. — Belgijski kralj biva malo v svojem kraljestvu. Sedaj se zopet čuje o njem, da pojde na jug ter da se vrne v Bruselj šele v začetku poletja prihodnje leto,
Irultve sioDodomlselnlh slovenskih akademikov »Savi* na Dunaju naznanja, da se je odbor za zimski tečaj 1907./08. sestavil sledeče: predsednik : ur. Mate Suhač; podpredsednik : phil. Evgen Vavken; tajnik: iur, V. F. Jelene; blagajnik: iur. Drag. Vrečko, knjižničar: iur, Ciril Pavlin, arhivar: tech. Franc Debevc, gospodar: iur. Franc Steinbauer, namestnika: iur. Viktor Durini, vet. Anton Ook; pregledniki : phil. Franc Stopar, phil. Franc Knailič, phil. Rado Pavlic. V legitimacyski odsek so izvoljeni: načelnik : phil. Vavken, tajnik: iur. Ludevik Muha, blagajnik: vet. Adalbert Večaj,
Požar na postaji Južne železnice v Trstu. —
V torek v jutro okolu 6. uri in pol bo bili gasilci obveščeni, da je nastal požar na postaji južne železnice. Gasilci so šli takoj tja
s tremi brizgalnicami. Gorel je pa vagon bombaža. V vagonu je bilo 58 bal bombaža, vrednih 9000 kron. Po dve uri trajajočem delu so gasilci pogasili ogenj. Ker je pihala burja, je bila nevarnost, da se ogenj razširi, posebno ker je v bližini mnogo lesa.
Predpisi za časnikarje v novi .dumi. — Po novih predpisih za seje dume bo časnikarjem prepovedan vstop v kuloarje in direktno občevanje s poslanci. Vsak - list dobi vstopnico s posebnim dovoljenjem više tiskovne uprave.
Slovensko akad. društvo »Slovenija" na Dunaju bo imelo svoj H. redni občni zbor dne 9. t. m. ob 728. zv, v restavraciji: „Zum griinen Tor« (TO^^
Zopet umazana iteri v Berollnu. — 6. novembra je pričela obravnava o tožbi kneza Bulowa proti Adolfu Brandu, ki je tudi Btt*-lovva obdolžil nenravnih dejanj. Bttlow je bil zaslišan za pričo, bolnega kneza Filipa Eulen-burga, ki je bil tudi zaslišan za pričo, sta morala dva moža nesti v dvorano.
l&i)již^i)0$i\
Koledar družbe sv. Cirila in Metoda v LJubljani
za prestopno leto 1908. Izdalo in založilo vodstvo. Tisk »Narodne tiskarne" v Ljubljani. Cena K 1.30 v. — Koledar prinaša poleg I navadnega gradiva m koledar tudi oddelek zabavi in pouku z raznovrstnim zanimivim berilom in dobro zadeto sliko bivšega družbi" nega prvomestnika, msgr. Tomo Zupana, Koledar najtopleje priporočamo, ker je dober koledar in ker gre dobiček v prid naši potrebni šolski družbi.
presojeno je
jedilna mast
praženje
pečenje in kuhanje najboljša.
„Globus"
edina mejnarodna, postavno dovoljena agencija za potovanje v Trstu
oblastveno potrjena.
Sedež: Trst, Via Nicolo Macehiavelli 4.
Le-ta je edina agencija, ki ne zlorablja izselnika in lahko  postreže z najnižjimi  cenami   na  brzih parobrodih   vsem   onim, ki se obrnejo  naravnost ==== do nje.    .
Ta mast ni le cenejša od drugih, nego tudi izdatnejša. — Ako se vzame 15—20°/0 manj, kakor se navadno jemlje  masla in masti in jedila so okusna.
Prihodnje dni se otvori
v Gorici, Corso G.Verdi 32
velikansko trgovino = manutakturnega blaga.
Najnovejše zimsko blago  se bode prodajalo po zelo nizkih  cenah.
Se priporoča z odličnim spoštovanjem
Anton Bohinski.
Razglas.
Naznanja se, da bode letos letni semen) sv. Martina
v nedeljo 10. novembra 1907.
ŽUPANSTVO KOMEN
dn6 3. novembra 1907.
Župan: S. VolČiČ.
Išče se uradnika za trgousko hišo u Dalmaciji
zmožnega hrvaščine, italijanščine in nemščine v govoru in pisavi. Oglasiti se je  pri tVrdki   ^T)fOf)  f)«Čei)1^0.
Poprava in komisijska zaloga dvokoles
Waffenrad z dveletnim in Baval z enoletnim jamstvom
pri
Batjelu
v Gorici, Via Dutmo   Štev. 3.
Prodaja tili na Mesečne obroke.
Na novo otvorjen
^estaurant ..Central*4
na tekaiišču 3os. Uerdi št. 32
v hiši ..Centralne posojilnice".
Na novo prirejen restavrant s 6 velikimi jedilnimi sobami ter velikim salonom za plese, veselice, itd. Lepo pokrito in kurjeno kegljišče pripravno za klube.
Izborna kuhinja. Bazličaa tisa I. vrste. Pivo iz najboljših tovarn; pristno Pilsensko, Dreherjevo itd.
Zmerne cene in dobra postrežba.
Za obilen obisk se toplo priporoča Pavel Hdnsch, restavrater.
Ahaa!
Belgijski, francoski in normandijski veliki r> mači zajci 8—10 mesecev   stari   3_r j,0* težki od K 7'— više; lotrinški 8-16 mQg 4-5 kg težki od K 5-- više; plavi duLi
veliki kunci od K 4— više. Skoro novi r 3 valni stroji K 16*—-; Kolesa za gospode in dame skoro nova od K 20'— više. Stroje ? čiščenje, jedilnega orodja od K 10— ^1] j Schwabov univerzalni stroj za  čiščenje jedil' ! orodja K 50 — ; aparat   za elektriziranje od i od K 5-~ više;  električne  naprave zg \^ katero si  vsakdo lahko  sam postavi od KI 16-— više;  električne  zvonce  za samoupe i ljavo od K 5-— viže;  mizni ventilatorji 0(i i K 5"— više  razpošilja   garantirano   na  yže j
kraje po pošti in po železnici Schwab, Dunaj, Wiedner Haoptstrasse 127
Cenik  zastonj.  Vprašalnim    "smom je I priložiti znamko.                                       \
Odlikovana pekaiija in ilatearna
Karel Draščik
v Gorici na Komu v (lastil kiii)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najti nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fin« vina In likerji I na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •p* po Jako zmernih cenah. -%aj
_     Komisijsko in agencijsko podjetje
|         Josip Rovan
^    Gorica, Stolni trg (Piazza del Duomo št 9.)
|            Zastopstvo in zaloga valjčnega mlina ID. Uochmanu iz fljdou-
|  ščine. Velika zaloga izbornib pšeničnUi  mok,  zdroba in otrobov le
S? dobro znane domaČe tvrdke.
P            Zastopstvo in zaloga slouečih ilirskih testenin prve kranjske
B tovarne Znideršič & Oalenčič, Ilirska-Bistrica.
s              Zaloga in prodaja  kristalnega  ledu iz prve  goriške tvornice
S-
^ A. Tanner.
^            Zastopstoo. Kraljevo pooblaščene Zagrebške delniške tuornice
S likerjev in sadnih destilatov.  Špecijaliteta  „Pelinkouac"  pristna sli-
=» uouka, borovička i. t. d.
S              Blago   razpošilja se  franko  vse   železniške   postaje.   Ceniki
*" poštnine prosto. Točna in poštena postrežba po zmernih cenah.
Pfafiovi šivalni stroji ""^J
so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprekosljhi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tflio in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let.
Glavna zaloga in zastopstvo
SAUNIG & DEKLEVA V GORICI
Magistratna ulica štev. 1.
Imava v zalogi I udi iivalna stroja raznih drugih vrat In tovaren.
.    Cene zmerne, pogoji ugodni. === Stavni sbčinstvi je naprožens, da pred nabave šivalnega stroja zahteva cenik, kateri se pislje zasttsj in ^
Steckenpferd-
liljino mlečnato milo
Bergmanna & Komp. u Draždanah in u Hišni ob babi
je in ostane — glasom vsak dan novodošlih priznanj — najboljše mecli-cinalno milo proti pegam;  ono ohrani kožo nežno,  mehko  in rožnato. Na prodaj po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. — Cena 80 vin. za komad.
Kožuhovne ovratnike
------- (boa) =
v najoečji izberi  - po čudovito nizkih cenah
Raznovrstne pletenine za zimo
Jaegernerilo m,
naj si y lastno korist ogleda vsakdo pred nakupom y trgovini
J. ZORNIH - Gorica, Gosposka ulica št. 10.
Cene brez vsake konkurence! — Kakovost blaga najboljša! Solidna postrežba!  —  Cene stalne!