PoStarina plačana.	Posamezna ftev. Oin I«—*
Štev IS.	V LiubHanl, v petek dne 7. novembra 1924.	Leto Vil.
Upravniitvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72
NaroAnlna: Četrtletno Oin 7-90, polletno Din 15-
oelolntno Din 30'—,
Kofiec glorije S (tranke) L (jaških) S(leparjev)
Beg obioimiih tigrovskih miaishror pred sodiščem — Tigri so se zatšpektsSarali — Tigri	cd ndrdavnih korit"
Se nobena stranka na svetu ga ni te* kom poldrugega leta tako polomila, ka* kor naša farovška stranka; saj pa tudi nobena druga stranka ni tako ociganila svojih volilcev kakor SLS. Zato ni čudno, da ji je ljudstvo sedaj dalo pravo ime in da se nekdaj tako čestitljiva SLS danes splošno imenuje: Stranka Ljudskih Sle* parjev.
Kako pa tudi ne! Koliko zlatih gradov je SLS obetala volilcem pred volitvami, a niti ene dane besede niso tigri izpolnili. Vse svečane prisege soklerikaici prelomili, na vse so pozabili in prav nobenega uspe* ha ne morejo ljudstvu pokazati. Poldrugo leto so klerikalni poslanci postooali po Beogradu in doma, pridno vlekli dijete, a drugega slovensko ljudstvo ni imelo od tega kakor škodo. Najprej so varali ljud* stvo z avtonomijo. Ko so to požrli, so začeli vrteti lajno o sporazumu. Dr. Ko* rošec se je objemal in poljuboval z libe* ralcem in «brezvercem» Radičem, veno* mer pa so škofovi listi trobili o silni ko* rupciji ter o državnih tatovih.
Danes vemo, da je bila tigrovska avtonomija ravno toliko vredna, kakor tigrovski sporazum, ali pa kakor tigrov* ski boj proti korupciji. Vse troje je danes na prodaj za en počen groš.
Avtonomijo so tigri že zdavnaj po* zabili, ker so jim bile mastne ministrske plače ljubše. «Sporazum» se je zadnji te* den izkazal, da je bil le slepilo. «Slo* venec« piše sedaj, da lahko gre tudi «brea Radiča«, torej tudi brez sporaz* uma.Sporazumašipase med seboj dajejo, kakor žganjarji. Radič zmerja «popa» Korošca, popisuje, kako govori iz škofov vinski duh in kako so škofje porabljali tigrovsko vlado, da so reševali svoja veleposestva pred agrarno reformo. Listi ljubljanskega škofa na drugi strani raz* glasujejo Radiča za norca, za pijanca, za brezverca itd. Videti je, da so bili zelo čedni «zavezniki» skupaj, in prav je, da nam vsaj sedaj povedo, kakšni so v res* niči.
In ta korupcija! Tri mesece so bili tigri na vladi, pa niso imeli časa niti toliko, da bi sami vsaj enega korupcijonista pri* jeli. Zadnjih 14 dni pa je tudi ta skrivnost pojasnjena. Dva tigrovska ministra dok* tor Korošec in Sušnik sta postavljena na zatožno klop zaradi korupcije. Kako sta
državo oškodovala in kako sta delala z državnim denarjem, smo že prej pojas* nili, ko smo priobčili obtožnico proti tem visokim dostojanstvenikom. »Domoljub* misli, da bo zamorca opral najbolj s tem, če bo druge mazal, a se moti. Niti proti enemu Žerjavovemu demokratu ni bila vložena obtožba; četudi bi jo klerikalci vložili, ako bi bila le senca nepravilnosti na komurkoli; zato sta pa kar dva tigrov* ska ministra obtožena. Najbolj zanimivo je še to, da so klerikalci zadnji čas tako politiko delali, samo da bi se dr. Korošec in Sušnik lahko odtegnila pravični sodbi pred sodiščem.
Kakor smo že pisali, se je kralj silno prizadeval, da bi spravil poslance ven* darle že enkrat k delu za ljudstvo. Na vse mogoče načine je poskušal doseči med njimi sporazum vsaj v taki meri, da bi1 parlament prišel skupaj ter rešil invalid* j ski zakon ter zakon proti korupciji, ako že nič drugega. In kdo je bil najbolj zoper delo? Kdo je bil najbolj za to, da se še naprej samo govori, razsaja za oslovsko senco? Berite «Domoljuba»! On sam pri* zna, da so bili tigrovski poslanci «osredje boja». Seveda «Domoljub« vse zopet po svoji navadi lažnivo in sleparsko pre* obrača in zavija in niti tega ne pove, da so tigri bili tisti, ki niso hoteli niti «spo* razuma« niti pameti. Celo v klerikalnih krogih ljubljanskih so zmajevali z gla* vami in rekli, da to ni lepo, da so kleri* kalci razbili «koncentracijo», ker se ve, da sta se s tem dr. Korošec in Sušnik od* tegnila sodišču, pred katero bi morala priti obtožena korupcije.
Tigri so se pa s svojo politiko tudi za* špekulirali. Z vso gotovostjo so mislili, da bodo, ako ne pride do koncentracije, potem zopet dobili oni nazaj svojo staro tigrovsko vlado, ki da bi vodila tudi vo* litve. Zašpekulirali so se, kakor so zašpe* kulirali koristi slovenskega ljudstva. Vladna moč jim je vzeta. Četudi s sol* zami, so se vendarle morali posloviti od ministrskih stolčkov, ki so jih imeli za »državna korita«. Hvala Bogu, da so od* gnani. Ljudstvo za njimi ne bo žalovalo, ker so jim le škodo delali in davke na* vijali. Sami pa naj sebi pripišejo, da so tako neumno špekulirali.
Sc vedno se je pravica in resnica iz* kazala. Četudi ne takoj, pa sčasoma. Za*
dovoljni smo lahko, da je prišla polna resnica o zavoženi in brezvestni tigrovski politiki še tako hitro na dan. Da bi vsaj vse slovensko ljudstvo razsvetlil sv. Duh in mu pokazal pravo pot iz zmotnjavc, v katero ga je spravila Stranka Ljudskih Sleparjev.
Sedaj pride nova vlada, vlada narodne koalicije, sam strah za tigre. Klerikalci so dali temu strahu ime P. P. vlada (Pa* šič*Pribičevičeva vlada). Mi pa pravimo, da bi bilo boljše, ako bi ji dali ime: Pa(šič) Pri(bičevič); kajti vlada narodne koalicije je najhujša papri*ka za vse, ki bi radi kot ljudski slepar ji živeli na račun ljudstva ter v državi delali zgago in ne* mir zatfl, da bi se oni sami debelili, ljud* stvo pa bi moralo obubožati.
Vsekako pridejo sedaj tudi pri nas zelo razburkani časi; kajti klerikalni tigri, ki so se sedaj pri vladnih jaslih mastili, bodo prišli brez dijet in brez ministrskih plač z razbito glavo nazaj domov, pa bodo zopet razsajali in divjali kakor po* besneli. Upajmo, da jim ljudstvo ne bo več verjelo; saj še osel gre samo enkrat na led.
Politični pregled
Kriza v naši državi se je zopet zasu» kala. Kosta Timotijevič s svojim manda* tom ni uspel, dasiravno je bilo precej iz* gledov. Stipa Radič je prošlo soboto v Zagrebu zopet imel nesramen govor proti kralju in državi, zmerjal pa je tudi oba svoja zaveznika Korošca in Spaha ter jima obljubljal, da ju bo na prihod* njih volitvah docela zmlel. To je kleri* kalce in muslimane tako razjarilo, da so Radiču obrnili hrbet in se
ponudili Timotijeviču
za skupno vlado z radikalci. Pripravi jeni so torej bili zvezati se s tistimi, čez ka* tere že vse mesece udrihajo in jim očitajo korupcijo. Iz tega se vidi, v kakšnih za* dregah se nahajajo posebno naši kleri* kalci, ki bi se za voljo ljubih korit in ministrskih stolčkov pobotali tudi z zlod* jem. Vendar so radikali stavili takšne zahteve, ki bi bili klerikalcem onemo* gočili koritarstvo, samopašnost in slepo* mišenje z avtonomijo. Klerikalci in muslimani so končno radi predolgega pomišljanja dobili brco in Kosta Timo* tijevič je kratko malo v sredo
kralju vrnil mandat
z izjavo, da mu sestava poslovne vlade iz različnih strank ni uspela. Kralju je
zdaj preostala še poslednja parlamentark na možnost, da je za Timotijevieem
poveril Pašiča,
naj poskusi sestaviti poslovno vlado. Ker pa nacijonalni blok ne razpolaga z do« voljno večino v parlamentu in ker ob* enem tudi ni verjetno, da bi Pašič mogel ustreči zahtevam drugih skupin, katere bi bilo treba pritegniti k sodelo« vanju, se lahko s precejšnjo sigurnostjo računa, da se bo sedanja kriza končala !<edino s tem, da
nacionalni blok izvede nove volitve.
Tudi drugod po svetu jc zdaj nekaka doba «volitev. Poseben merodajen je
izid volitev na Angleškem,
kjer so socialisti z dosedanjim ministr« skim predsednikom Makdonadlom zopet občutno nazadovali, dočim so konserva« tivci odnesli veliko zmago. Dobili so namreč: konservativci 399 mandatov, Makdonaldovi socialisti 151. liberalci 40 in ostale manjše strančice skupno le 13 mandatov. Konservativci imajo s tem v londonskem parlamentu dvetretjinsko večino in njihov vodja Baldwin že se« stavlja novo vlado, ki bo imela povsem svobodne roke. V angleški zunanji in no« tranji politiki bo s tem nastopil popoln preokret, čigar učinki se bodo kmalu po«, kazali in jih bomo sproti beležili tudi mi.
Enake svetovno politične važnosti je tudi izvolitev
novega ameriškega prezidenta,
ki se je vršila prošli torek. Z znatno ve« Čino glasov je bil izvoljen dosedanji pre« .zident republikanec Coolidge, ki ne do« pušča vmešavanja Amerike v evropske politične zadeve, kar ima poleg dobrih strani tudi svojo senčno plat glede na razvijanje svetovne politike. Zedinjene tiržave se namreč v evropske razmere ne vtikajo tam, kjer ni računa na profit. Kjer pa se pokaže kaj koristi za Ame« rikance, so hitro zraven...
"K temu dvojemu pride še tretje, kajti tudi	».
v Nemčiji se volitve vršijo v kratkem
in bodo s svojim rezultatom pripele svoj utež na uro mednarodne politike. Izid nemških volitev je težko predvidevati; ravno zdaj najbolj divja volilna borba. Naravno pa je že sedaj, da z volitvami v omenjenih treh svetovnih državah na« stopa povsem nova politična doba.
Dopisi
ježica pri ljubljani. V nedeljo dne 9. t. m. ob treh se vrši pri «Ruskem earju», Mala vas 16, izredni občni zbor sokolskega odseka Ježica. Dnevni red: prehod odseka v društvo; prememba pravil; nagovor društvenega tajnika; volitev načelnika; slučajnosti.
—	Na ta občni zbor se pozivlje vse članstvo odseka. — Odbor.
JEŽICA PRI LJUBLJANI. Da loči dobro seme od nadležnega plevela, označuje ljudstvo vse one zapeljance, ki tlacanijo nameram politikujoče duhovščine, za klerikalce. Že mnogokrat so odlični možje svarili pred to škodljivo zalego v našem narodu, občani Jezice pa so imeli ravno te dni priložnost, spoznati, kako potrebna so povsod taka svarila. Naši klerikalci, «prijatelji» Kmetijske podružnice, bi namreč radi makar z nasiljem, intrigami, krivico in s korupcijo pomandrali kmet-ski značaj kmetijske organizacije s tem, da bi na prvo mesto v Kmetijski podružnici posadili moža, ki nima k napredku kmetijske organizacije pokazati nobenih svojih uspehov; na njem visi le njegova žalostna avstrijska inkvizitorska praksa. — «Načelnik> Verbič in Verbičev «odbor na srečo nista postavno veljavna in nikdar ne bosta, ostane pa lahko vsa klerikalna komedija s podružnico nam vsem le jasen spomin, kako bi izgledala kmetijska podružnica v vajetih Bizjaka in Jarca. Kajti tisto zborovanje pred Gasilnim domom
—	in v tem ga je Bizjak strašansko polomil — ni še nikak občni zbor, najmanj pa pravilno sklican in voden občni zbor, ampak
kvečjemu navaden klerikalni pomenek ali crecimo* shod. Takih shodov pa Bizjak lahko uprizori brez škode za podružnico po vsej Dunajski cesti od Trsta do Maribora, in sieer pri vsakem konfinu makar po 10 na nedeljo. cNačelnilo Verbič pa, če bo naročil v tiskarni zase kake vizitke, naj svojo «načelniško> čast položi med ušesca. Taka ušesca menda pomenijo: nisem zoper to, da bi postal načelnik, ampak ratalo mi ni... Našemu «načelniku> se je ponesrečila že prva predajna seja, ker se pravi odbor še ne misli iti «rinkee talate. Pravi odbor se za vse te smešne otročarije Bizjaka ni zmenil. Na veljavnem, pravilno sklicanem in sklepčnem občnem zboru dne 2. novembra je dobil soglasno zaupnico iu zahvalo za svoje delo. Prav tako soglasno pa so bili izključeni iz podružnice stebri Verbičeve vlade: Ivan B i zj a k, Polde L e n č e in Lovro Kos. Na sramotni oder so postavljeni, da se pokorš za grehe in da pokažejo vsem, kam se lahko pride, če se hoče priti. Ljudski glas je božji glas. Amen.
SORA PRI MEDVODAH: «Domolju-barju» bomo le na kratko odgovorili na njegove nepodpisane očitke. Le zmanjša naj si tek po prerekanju z nami. Opozarjamo ga, da z ljudmi, katerim je vera le sredstvo za politično veriženje, ne maramo imeti opravka. Namesto da obrekuje poštene ljudi po «Laži-ljubu», naj raje nauči tisto mladino, ki zahaja v Orlovski dom, lepega in dostojnega vedenja, da ne bo nastopala po raznih prireditvah kakor divjaški Culukafri ter motila poštene goste z ostudnimi italijanskimi kletvami, kakor se je dogodilo pred nedavnim tukaj. — Kolikor nam je znano,, obstoji vsa vzgoja prj tukajšnjem Katoliškem izobraževalnem društvu v zabavljanju proti vsemu, kar je razumnemu človeku sveto in koristno. Še celo na shodih Marijine družbe, ki je si^er cerkvena organizacija, je govornik — kaplan — napadel poštene ljudi — člane dobrodelnega društva edino zato, ker ne tulijo v klerikalni politični rog. Gasilno društvo te tem ljudem največji kamen spodtike. Toda gospodje od «Domoljuba», zastonj je vsak Vaš napor. Vaše hinavsko sklicevanje na katoli-
;rAnton Stražar:
Krvavi denar
Povest iz minulih časov.
(Dalje.) VIII.
Pred mestom Kamnikom je bila znana «Ulagarjeva» krčma. Tja so zahajali vsake vrste ljud« je: vojaški begunci, tobakarski tihotapci, rokovnjači in taka pi« sana družba. Med te ljudi je prišel tudi Jurče ... . - Mrzel veter je pihal s Kamniških pla« tlin, ko je v zgodnjem jutru koračil Jurče po veliki cesti. S kapianom Matijčetom bi bil šc rad govoril, pa ga ni bilo doma. Hodil je zelo slabe volje...
V Dob je prišel naš mladi popotnik, ko je zvonilo baš sedmo uro. Krenil je k «Dragonarju», v tistih časih najbolj čislano krčmo ob cesti, da dobi malo okrepčila. Ko je tam zajtrkoval, pride y krčmo nov popotnik, ki prisede ravno 'nasproti Jurčetu.
Neznanec Jurčeta pazno motri; ker sta bila sapaa v hiši, ga bolj potihoma vpraša:
«Odkod in kam, mladi prijatelj? Za vraga, jaz sem že tebe nekje videl, ali me ne poznaš?«
Jurče si pazljivo ogleduje neznanca. Bilo mu je okrog petdeset let; imel je lepo črno brado, telovnik pa žametast s srebrnimi gumbi. Sploh je bil opravljen kakor boljši kmetje tistih dob.
Neznanec se skloni čisto k Jurčetu in pravi: «Glej no, glej, fant, slab spomin imaš, ali ne poznaš Pajka, ha, ha!»
Jurče se nehote zdrzne pri tej no« vici — kajti domislil se je one mrzle zim« ske noči, ko je stražil...
«Kam pa sedaj greš?»
«Sam ne vem kam.»
«Glej, zlodja, ali nisi več pri Šim« novcu? Saj so govorili, da boš enkrat mladi Šimnovec.»
Fant v glavnem pove Pajku vse iz« premembe, ki so ga zadele. Pajk je med tem zajtrkoval; videlo se mu je, da je zelo ješč. Kajti velika suha svinjska klo« basa mu je hitro izginila, žejo pa si je gasil s poličem vina.
«Torej še nimaš nič gotovega, kam bi se okrenil, da se skriješ pred vojaščino? Kaj pa, ali bi šel v našo družbo? Pa si brez skrbi pred voiaščino, fantič!»
«Kam neki bi pa šel?»
«Ne vprašuj! Ti pojdi z menoj, ako hočeš!®...
Dobre pol ure po tem tihem raz« govoru sta že koračila Jurče in Pajk proti Kamniku...
«
Nizka in drugače nepriljudna krčma je bila Ulagarjeva. Pri domačinih ni bila ta hiša nič kaj v čislih. Pač pa so tja za« hajali vsakovrstni tujci kaj sumljive zu« nanjosti. Dasi drugače pogumen, je Jurče s precejšnjo tesnobo v srcu stopil za Pajkom v to hišo.
Petero možakarjev je hkrati pozdra« vilo Pajka v krčmi — poleg so pa vsi kaj pazljivo ogledovali Jurčeta.
«Tovariši moji, ali vam ugaja ta fant, ki bo sedaj naš?»
«Je videti, da bo še enkrat pravi ka» jon, samo v šolo ga bo treba vzeti!» Tako mnenje izreče o Jurčetu Prelovšek z Gradišča.
Brez posebnih nagovorov je Jurče se« daj vedel, da je tovariš rokovnjačev, ki so se preživljali s tatvinami in po po« trebi tudi z roparstvom. Poleg tega so se pa tudi pečali s tihotapstvom, hodeč na Hrvaško po tobak.


čanstvo ne razbije našega pokreta. Ljudje, j katerim je laž, obrekovanje, denuncijantstvo in kvarjenje mladine vsakdanji kruli, nam ne morejo imponirati niti takrat, ko nastopajo kot navidezni poštenjaki. Padli so tako nizko, da pošiljajo pod okna vohunit človeka, s katerim se pošten čiovek ne druži rad, samo da bi kaj izvohali in poslali novo laž v «Laži-ljuba*. Gospodje, le tako naprej! V ostalem pa pripominjamo, da člani Gasilnega društva niso farovški hlapci.
SORA PRI MEDVODAH. V naši občini so zopet zavladali klerikalni mogotci, pre-: zirajoč vsakogar, ki je nižjega stanu od njih. Ob volitvah so napeli vse sile, da bi ne izgu-' bili županskega stolčka. Kaplan se je baje! pri agitaciji tako pehal, da je bil potem par j dni bolan. Klerikalci so ponujali v agitacijske svrhe žganje. Ob volitvah takšni niso po volitvah nič boljši. Nekdo, na katerega vsi znaki kažejo, da je klerikalec, si je izvolil vlogo nekakega kanfidenta, da je naznanil na davčni urad pretirane podatke o dohodnini in poslovnem davku, katera dva davka sta pritisnila baš pristaše gospodarske liste najhujše v občini. To ni primer, ampak maščevanje klerikalne klike. Kajne, to je po vašem programu: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! — Ob drugih volitvah se pripravite, da boste morali pustiti županski stolček drugim, res pravim možem, ki jim bo v resnici za blagor vse občine, ne pa samo za dobro svojih privržencev. Dan obračuna pride ob novih volitvah. — Vseznal.
DOLNJI LOGATEC Na dan vseh mrtvih smo tudi pri nas okrasili grobove svojih dragih s cvetjem. Šolsko vodstvo, ka'eremu vsa hvala, je oskrbelo, da so šolski otroci olepšali grobove med vojno tu pokopanih vojakov. Sveta dolžnost županstva bi bila skrb, da bi se ti razpadajoči grobovi lepše uredili. V prvi vrsti bi se morali obnoviti vsaj napisi na njihovih skromnih križih, kajti tujka-mati, ko bo zah!evala, naj ji pokažejo grob njenega sina, bo bridko razočarana, ko ne bo mogla najti pravega mesta. V nedeljo sta zapela na pokopališču žalostinke tudi oba pevska zbora, Sokoli in Orli. Sokoli, ki so peli zadnji, so prestopili z domačega na vojaško pokopali-
šče ter tudi tam zapeli onim, ki počivajo daleč od svojcev. Čast njim! — Na naši farni cerkvi se blešči po šestih letih naše svobode še danes marmornata plošča z zlaiim napisom v počeščenje bOletncmu vladanju Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. — Župnija Dolnji Logatec itd. Ta napis se blešči na župni cerkvi še danes kljub temu, da je izšel pred leti ukaz, naj preskrbe oblasti, da se vsi enaki sramotni napisi odstranijo. Gospod župnik, kateremu se menda še ni posvetilo v glavi, da bi bilo dobro odstraniti to ploščo, naj bi v sporazumu z vaščani nabral denar in na istem mestu naj bi se vzidala plošča z imeni, letnicami itd. v spomin vsem tistim župljanom, ki so postali žrtve svetovne vojne. Oblasti naj bi se zgenile in odstranile napis, ki proslavlja Habsburžana, sicer bodo, logaški Orjunaši storili svojo dolžnost.
GORNJI LOGATEC. Sokolov prosvetni odsek nam je na Vse svetnike pripravil res lep, užitka poln večer. Podali so nam Potrovičevo dramo «Mrak». Nočemo se spuščati v podrobno oceno igre in posameznih igralcev, ki so vsi storili več kot svojo dolžnost. Omenjamo le, da je bilo treba iz nič kaj ustvariti, kajti za oder nam manjka vsega razen dobre volje. Nimamo ne kulis, ne raznih gledaliških potrebščin in vendar nam je dobra volja iznajdljive režije v nekaj dneh pričarala vse, kar se je rabilo za predstavo. Podaljšana Lenassijeva dvorana je bila nabito polna, občinstvo navdušeno in nadvse zadovoljno. Ena sama želja nas je družila vse: da bi naši diletanije skoro mogli nastopiti na lastnem odru v lastnem prostornem domu! — Kakor čujemo, pripravlja prosvetni odsek znamenito burko za Martinovo nedeljo, politična organizacija pa nadvse zanimivo predavanje dne 23. t. m.
BLOKE. Naš župnik g. Viktor Švigelj je imel pri svoji duhoviti pridigi v nedeljo dne 26. okt. Bločane v veliki «paci>. Med drugim je omenil, da bo bog svoječasno Bločane kaznoval, ker ne spoštujejo «dobrih» duhovnikov s tem, da jim bo poslal slabega duhov-jnika. Te kazni božje smo pa Bločani že sedaj deležni in hujšega sploh pričakovati ne moremo. Ta šiba božja je za našo faro naš župnik. Na denar je, ko volk na meso, in
zraven pa še škodeželjen, kar je večkrat prav: očitno pokazal Najbolj je pa Bločane <airihtaval* na praznik Vseh svetnikov. Na ta dan je naš pastir zapustil faro ter šel na pojedino k neki novi maši. Kaj njemu mar verski obredi! Ljudstvo je to njegovo malomarnost primerno ožigosalo. Takega postopanja Bločani do sedai še niso bili vajeni kljub temu, da po izjavi: župnikovi niso bili še obdarjeni s tako spoštovanja vrednim božjim namestnikom. Glavno-je, da gre gospodu dobro, da se mu od vseh strani steka denar. Zato ne mara dobiti kaplana, sicer pa tudi priti noče noben ravno radi njega, ker je povsod dobro poznana oseb-* nost To je pa dobro za njegov račun. Svoje-časno so nekateri kratkovidni Bločani šli k škofu ter so zanj prosili, toda sedaj je teh zaslepljencev v vsej 1'ari kvečjemu en odstotek. Gospod vedno govori, da so Bloke slabe in da bo faro zapustil. Želeli mu bomo srečen; pot ter mu bomo izkazali vsaj ob tej priliki* primerno čast, katere si tako želi.
PEČE. Dovolite, g. urednik, tudi nekaj iz naše hribovite občine. Dne 28. septembra smo imeli volitve. Vseh volilnih upravičencev je bilo 196, a oddanih glasov 162. SLS je dobila* 106 glasov (6 odbornikov), a gospodarsko-obrtna lista 56 glasov (3 odbornike). Najbolj se je pehal za klerikalce nosilec njihove liste g. Janez Borštnar, ki je ob volitvah skoro pozabil na svoj stan. Še ponoči je klical kmete' iz prepotrebnega spanja ter agitiral. Dajte nam vsaj ponoči mir! Na dan volitev je imel? g. župnik mašo že ob pol 6. uri. Pridigo je imel seveda politično. Povem Vam, da postajamo že tudi mi siti politiziranja v cerkvi. Bilo' bi res potrebno, da bi Jezus prišel zopet rar svet, vzel bič v svoje roke in pognal barantav-s ce iz svojega svetega hrama. Kmetje, dajmo se že enkiat »zdramiti iz svojega duševnega' tlačanstva in ne verjemimo vsega tistim, ki bi morali biti le naši dušni pastirji, a ki svoj; položaj izkoriščajo v posvetne zadeve.
DVOR PRI ŽUŽEMBERKU. Pred par dnevi se je poslovil od nas večletni naš nadP učitelj g. Ciril Dequal. Bil je dober gospodar, skrbno je učil in vzgajal naše otroke in vsa" občina ]e bila z njim zadovoljna. Samo v; farovžu so bili proii njemu. Ko je prišla na
Ker je bil Jurče zelo lakomen na denar, se je kmalu kar pomiril s svojo vestjo, ko je prišel med to pisano druž« bo. Mislil si je: nekaj časa se bom pač klatil iz kraja v kraj. potem se bo pa že kako presukalo ... Kmalu je k družbi v gostilno prišlo še četvero ljudi; z mra« kom so odrinili proti Tuhinjskem — vohunit, če se bo dalo kaj ukrasti ali 'drugače ugrabiti. Tako je Jurče hladno« krvno započel svoje novo životarenje v rokovniaški družbi.
IX.
Skoro bi se bilo doktdrju Sto« klasu slabo godilo, ko se je sešel z družbo tihotapcev«tobakarjev v samotni gostilni onkraj Brežic. Med tihotapci je bil tudi njegov sin Jurče...
V tretjem poglavju smo opisali sni« denje dr. Stoklasa s sinom Jurčetom, ko je bil še pri Šimnovcu. Od tistega časa se je tekom desetih let mnogo izpreme« nilo.
Vrnivši se gospod Andrej z obiska pri svojem sošolcu, moravškem kaplanu, se jc prijazni soprogi zelo čudno zdelo, da je bil tako otožen in duševno potrt.
Skrbna Helenica je vpraševala moža, kaj mu teži srce, pa ni nič mogla izvedeti. Mislila si je, da se je morda prehladil ali da je drugače bolan. Pa ji je zanikal, naj ne skrbi za njegovo zdravje.
Kadar pa je hodil dr. Stoklas po sa« motnih vaških potih obiskujoč svoje bolnike, se mu je podoba njegovega sina Jurčeta vedno pojavljala pred očmi... Smilil se mu je njegov ljubljeni otrok in vest mu je očitala bojazljivost, da se ne upa javno pokazati s svojim sinom — sadom brezskrbnih in vihravih študen« tovskih let...
Poročil se je namreč dr. Stoklas, ko si jc priboril obstoj za življenje, s Helenico iz imovite meščanske rodovine. Žena njegova je bila vzor zakonske liubez« nivke, a pogostoma je zalotila svojega soproga in se mu čudila, da je kar sredi besede obmolknil; če je bil pa pri oknu, se je zagledal kam v daljavo... Spo« četka je Helenica skrbno vpraševala svojega soproga, kaj je vzrok njegovemu dušnemu nemiru, ker pa ji soprog ni izdal ničesar, temveč jo sam tolažil, ga ni ho« tela več nadlegovati in se je sčasoma povsem privadila zamišljcnosti svojega soproga. Glavno praznino v njunem za«
konskem življenju je povzročalo le po» manjkanje otrok. Drugi tovariši Stokla« sevi so po sprehodih vodili svoje otroke,, dr. Andrej pa jih ni mogel. Rodila sta stf mu dva kodrolaščka, a sta umrla že v? detinskih letih. Gospa Helena je po« gostoma vzdihnila proti svojemu možu:* «Andrej, lepo je najino življenje v za« konu — toda zla usoda in nepoznana^ gorje sta v najinih srcih...» Gospa bf bila še nadalje tarnala, ali videvši svojega? potrtega soproga, da je ob takih besedafr postal kar zmeden, je vselej hitro ob« molknila...
*
Vsa lepota majnika je sijala v naravi; ko se je dr. Andrej nekoč odpravljal z doma v oddaljeno selo k nekemu boI*| niku. Šele na' večer se je vračal proti-domu.
Utrujen in potreben okrepčila se jej spotoma oglasil v gostilni za Savo. Ker! so pri «Ribiču» znali postreči vsakemu] gostu, se je tudi dr. Andrej rad tu ogla«' šal, kadar so ga že opravki nanesli mimo.''
Ko je tisti večer sedel v stranski so« bici, je s posebno pažnjo poslušal po* govore osmero pivcev, ki so sedeli pri drugi mizi, Spoznal jih je takoj za to«

krmilo vlada «reda in praviee», so ga pognali nazaj v hribe, kjer je že prej bil 7 let. Edini vzrok je bilo osebno sovraštvo političnega nasprotnika, kateremu se je pred leti zameril, ker je v cerkvi pel in branil kraljevo himno «Bože pravde». Ko smo zvedeli o premestitvi, so šli takoj 4 odborniki s podpisi v Ljubljano in tudi iz Ambrusa je prišla depu-tacija občine k šolskemu oddelku prosit, naj se pustita naš in ambruški učitelj pri miru, ker smo z obema zadovoljni. V Ljubljani so nas sicer potolažili. Kakor nas z neke strani obveščajo, se je potem zgodilo takole: Poročali so v Beograd in od tam Ljudski stranki, ki je odstopila odločitev poslancu Kulovcu in ta je odpisal: «Tako se mora zgoditi, kakor dekan zahteva!» Živimo torej sedaj v taki dobi, da en sam, ki niti iz naše občine ni, več odločuje kakor dve občini z vsemi prebivalci! Ali bomo še dolgo pustili, da nas bodo tako vodili za nos? Ali ni že zadnji čas, da v svoji občini sami odločujemo? Seveda krivec sedaj trdi, da bo šel vsakogar tožit, kdor bo trdil, da je on kriv. Nam je pa navsezadnje vseeno, ali je kriv Janškov Korl ali pa Rešetarjev Jože. Glavno je, da se bo v občini tako delalo, kakor ljudstvo hoče. Vam pa, g. naduči-elj, se za ves Vaš trud z našimi otroci in našo šolo najlepše zahvaljujemo ter obljubljamo, da ne bomo mirovali, dokler se ta grda krivica ne popravi.
ČRNOMELJ. V nedeljo 19. m. m. je bil pri nas okrožni plenarni sestanek JDS. Obiskal nas je delegat iz centrale g. Majcen. Po poročilih predsednika in tajnika smo napravili ■ direktive za bodoče delovanje krajevne organizacije v Beli Krajini. O političnem položaju je poročal g. Majcen.
ČRNOMELJ. Dne 25. in 26. okt. je dramatični odsek Sokola otvoril sezono z burko «Avtomobilist». Igralci so se potrudili in nudili navzoči publiki mnogo zabave. Tip pokornega moža, nad katerim vihti žena copato, je brez vsake prisiljenosti podal br. Kastelic. Njegovo ženo Pepco, «državnega pravd-nika», je podala sestra Malnerič in pokazala precizno popolno nadoblast nad možem. Zvesto in ljubečo ženo je z nežnostjo igrala sestra Setina, njenega moža avtomobilista,
bakarske tihotapce. Dobro so si gasili žejo in pridno prazničili kozarce pa tudi krožnike.
«Ti, Jurče,» tako je povzel besedo prvi, bil je Pajek, «dobro si se danes od« rezal in vreden si naše družbe. Nisem se nadejal, da znaš udariti s takim po« gumom po graničarjih.»
«Veste, Pajek, jaz sovražim vse škrice in gospodo! Pa čemu? Pravil sem že vam vsem, da sem nekega dohtarja sin. A preklet bodi oče moj! Zapeljal je mater mojo; jaz sem prišel na svet, lumn pa je obrnil hrbet materi in meni. Sedaj ima gotovo kako gosposko babnico. Tako se ravna poštenost in pravica pri škricih! Fej jih bodi, prekletnike!»
«Ali pa ne moreš nikjer izvohati svo« jjega ljubeznivega očeta, Jurče?»
«Za zlodja, vsako sled je zabrisal za seboj. Pa nič se ne bojim; enkrat se bova že kje sešla. In to rečem, takrat se po« igram z njim kakor maček z miško!»
Vroče in tesno je postalo dr. Stoklasu pri srcu... Glava se mu je sklonila na prsi, v grlu ga je dušilo. Omedleval je ...
Precej truda so imeli domači, da so predramili nezavestnega dr. Stoklasa; iraočeč ga s hladno vodo. Prenesli so ga
ki s svojo premetenostjo skače čez zakonski plot in nudi drugi ženi nežno ljubezen, je popolnoma naravno podal br. Mrovlje. Sestra Gostiševa (ga. Rihar) je kot dalekovidna in izkušena dama stala zvesto ob njegovi strani. Nervoznost in ljubosumnost njenega moža Riharja (brat Štrbenc) sta bili posrečeni. Br. Štrubelj kot tip zaljubljenega pesnika je pokazal, da se znajde v takih vlogah. Tudi ostale vloge (s. Weissova kot Milči, s. Barletova kot Nina, s. Stariha kot Justi in naš novinec br. Skubic kot Coklja) so bile posrečene. Nekatere igralce in igralke, ki so na gledališki deski kakor doma, želimo videti tudi v kaki narodni igri. Zdravo!
CERKLJE PRI KRŠKEM. Po dolgem odlašanju se je vendar našlo vrlo gasilno društvo odločilo, da je začelo graditi nov gasilni dom, ker stari že dolgo več ne odgovarja svojemu namenu. Nov dom stoji sedaj v sredini vasi, kjer je stala starodavna lipa. Vkljub temu, da je dajala vsako leto svoj lipov čaj in prijetno senco, pod katero smo se vaščani prav radi ob nedeljah shajali, ji je vendar morala biti odločena nesrečna usoda. Prostor je določil stavbeni odbor, načrt doma pa je napravil g. Vahčič s pomočjo in nasvetom gosp. Petra. Nov dom bo prav krasna stavba, imela bo shrambo za orodje in ve-selično dvorano. Stolp bo visok 15 metrov ter bo tako viden po vsem Krškem polju. — Po končanem delu doma dobi gasilno društvo tudi novo motorno brizgalno, staro pa bo odstopilo novemu bratskemu društvu v Krški vasi. — Prihodnji mesec se prične pri nas graditi tudi parna mlekarna, d. z o. z., katere predsednik je g. Franc Butara.
SLOVENJGRADEC. Na inicijativo gospoda Jožefa Rotovnika, veleposestnika v Legnu pri Slovenjgradcu in prisednika okrajnega zastopa slovenjgraškega, se bo vršil v nedeljo 9. t. m. ob pol 3. uri popoldne v dvorani hotela Goli v Slovenjgradcu družabni sestanek gg. občinskih predstojnikov in odbornikov slovenjgraškega okraja, pri čemer se bodo prejemale denarne naklonitve za podporo po strašnem neurju dne 8. avgusta t. 1. prizadetim prebivalcem dolin Ločnice, Hrašnice in Radovljščice v srezu Kranj.
v kamrico, kjer je v zmedenosti in le pol razumljivo šepetal:
«Gorje meni... in mojemu sinu... Sin moj, ti me preklinjaš, pa ne veš z kaj!...»
Tudi pivce«tihotapce je silno zmedel ta dogodek. Najbolj pa je bil prizadet Jurče. Vrelo mu je v glavi... po čelu so mu tekle hladne srage ... Da si opomore, gre na sveži zrak. Ko je bil tako zunaj, hodeč sem in tja... zasliši peket konj« skih kopit. V mesečini zapazi kmalu v razdalji kakih tisoč korakov graničarje na konjih. Jezdili so naravnost proti «Ri« biču»!
Jurče plane nazaj v sobo in zakriči:
«Bežimo! Graničarji so nam za pe« tami!...»
Kakor bi trenil, se je gostilna izpraz« nila v divjem pobegu tihotapcev. Eden je v vsej naglici udaril tudi po leščerbi, da je nastopila tema. V peketu graničar« jev in ropotu odbeglih tihotapcev pa se je v kamrici iz nezavesti prebudil dr. Stoklas. Njegove prve besede so bile: «Kje je moj sin?»... Toda nihče pri« šotnih mu ni vedel odgovoriti.
(Dalje prih.)
Vstop prost. Nastopajo slovengraški salonski orkester in razni pevski zbori. — Glede na dobrodelni namen tega sestanka se vabijo tudi vsi drugi krogi občinstva.
SREDIŠČE OB DRAVI. Po kratkem odmoru v poletnih mesecih je začel središki Sokol zopet z živahnim delovanjem. V telovadnici se pridno vadi, istotako se sokolski pevski zbor in naša dična godba pridno pripravljata na Martinov večer, ki bo gotovo zelo lepa prireditev. Kulturno-prosvetni odsek je reorganiziral sokolsko knjižnico, ki bo izpopolnjena z nad 100 lepimi novimi knjigami. Zavedajoč se velike važnosti knjižnice nam je podaril br. J. Zadravec velikodušni dar 1000 Din in s tem omogočil nabavo lepih novih knjig, ki bodo našim članom in prijateljem ob dolgih zimskih večerih zelo dobrodošle. Bodi br. Zadravcu na tem mestu izrečena prisrčna zahvala! — Petdesetletnico pisatelja Nušiča je proslavilo naše sokolsko društvo dne 26. m. m. z uprizoritvijo njegove veseloigre «Svet». Br. Vittori je uvodoma v kratkih potezah očrtal življenje in delo tega duhovitega pisatelja bratskega srbskega ljudstva. Režijo igre je vodil br. Žerjav in obenem podal glavno vlogo prav izborno. Njemu ob strani br. Vittori ni zaostajal. Tudi vse ostale vloge so bile zasedene dobro in, kar je najbolj razveseljivo, s samimi novinci. Našemu gledališkemu odseku se ni treba bati za naraščaj. — Sestri Zidaričevi, Ivanuševi, s. Marta Kočevarjeva in Raušlova ter br. Ša-vora, vsi so dobro podali svoje vloge in niti najmanj jim ni bilo poznati, da so večinoma prvič na odru. Središčanom je igra zelo ugajala. Zato žele imenovane še večkrat videti na odru. — Petdesetletnico pisatelja Fr. Ks. Me-ška proslavimo v nedeljo 23. t. m. z uprizoritvijo njegove drame «Pri Hrastovih*. Režijo je prevzel naš neumorni br. Veniger-holc, ki je že začel z vajami, da bo proslava tega našega pisatelja, ki je naš ožji rojak, izpadla dobro in velikega genija Meška vredno.
SV. KRIŽ NAD MARIBOROM. Minil je čas vinske trgatve, ko je skrbni kmetovalec zbiral žlahtne grozde. Zal, da nas, tukajšnje kmete, prav nič ni veselilo branje, ker smo imeli poleti parkrat dobre berače, namreč točo, ki nam je zapustila le prazno trsje. Zato pa so bili na boljšem oni, ki ne kopljejo in ne špinajo, pa vendar berejo. In med temi je bil tudi naš dobro znani gosp. župnik, ki je prav pridno v nočnih urah hodil s svojo puto od preše do preše. Sedaj smo mu bili dobri tudi bralci «Domovine». Samo daj in si moj prijatelj! Tako je nekega večera privedla gosp. župnika pot tudi na Kozjak z namenom, napolniti si puto. Stopil je v klet na-prednjaka, ki mu je od svojega pridelka odstopil škaf mošta. A gosp. župnik si je mislil: «To je vendarle premalo za tega moža!» In hajd, naš gosp. si je nalil še en škaf mošta v svojo puto. Med gospodarjem in našim gospodom je nastal prepir in skoro bi jih gospodar dobil za zahvalo po hrbtu. G. župnik si naj zapomni, da so tudi naprednjaki usmiljenega srca in ga navzlic njegovemu obrekovanju raz prižnice podpiramo. Prosili bi gosp. župnika, da nam na koncu zbirke pove, koliko je nabral, in sicer koliko vina in koliko zrnja, ker zmiraj jadikuje, da s tem ne more živeti.
Priporočajte in širite
JDOMOVINO«!
Kmetijski pouk
MENJALNA RABA TRAVNIKOV ZA KOŠNJO IN ZA PAŠO.
Pe travnatih krajih, kjer se nahajajo sami travniki, je gospodarstvo s travniki v marsičem drugačno, kakor pa po naših poljedelskih krajih. Po takih krajih skrbijo gospodarji veliko bolj za travnike kakor pa pri nas. Saj so pa to tudi edina zemljišča, ki jih imajo in jih je treba obdelavah. Ker stoji po teh krajih živinoreja na visoki stopnji, imajo tudi ondotni travniki veliko višjo vrednost kakor jo imajo naši travniki. Tam gre ves gnoj in vsa gnojnica na travnike, zate se po teh krajih tudi toliko krme in tako dobra krma prideluje. In kar ne dosežejo ondotni gospodarji z bogatim gnojenjem, to dosežejo z dobrim obdelovanjem in s pametno porabo travnikov.
Ondotne gospodarje uči izkušnja, da delajo najbolje, ako rabijo svoje travnike tudi nekaj Časa za pašo, in sicer menjaje, nekaj časa za košnjo in nekaj časa za pašo. V ta namen imajo svoje travniške kmetije razdeljene v tri dele. En del popasejo v zgodnji spomladi, drugi del rabijo sploh za pašo in tretji del rabijo izključno le za košnjo. Izkušnje jih uče, da dobe na ta način najugodnejše uspehe. Ruša se zgosti in travniki ostanejo čisti od plevela, zlasti od mahu in različnih kobulnic. Pripisati je to bogatemu gnojenju in paši. Z gnojem in hojo se ruša zgosti in očisti od mahu. Veliko pridobi pa tudi živina in vsa njena reja, kajti na dorbi paši se živina vse drugače počuti kakor pa v hlevu in pri jaslih.
Seveda je pa vse to mogoče le v krajih, ki so po svoji naravi zelo travorodni, in na kmetijah, ki imajo svoje travnike okrog doma; dalje v krajih, kjer se travniki dobro gnoje in kjer je vsestransko izkoriščanje travnikov kar najbolj olajšano.
Taka menjava košnje in paše je za gospodarstvo zelo ugodna, toda žal, da ni povsod mogoča. Pri nas imamo le malo takih krajev, kjer bi se dalo posnemati tako gospodarstvo s travniki. Po naših poljedelskih krajih imamo premalo travnikov in premalo tako ugodnih travniških leg, da bi jih mogli izkoriščati menjalno za košnjo in za pašo. Pri nas je vpeljana na travnikih samo jesenska paša in pri iej bo moralo zvečine tudi še nadalje ostati. Kjer so pa razmere količkaj ugodne za menjavo travništva s pašništvom ali pa za delno porabo travnika za zgodnjo pomladno pašo, tam naj se s tem poskusi, zlasti v tem primeru, če se kaže potreba za zgostitev ruše in za čiščenje travnika od mahu, škrobotca in kobulnic. Tako rabo travnika je treba podpreti z dobrim gnojenjem, da nam ruša vsled paše preveč ne trpi. Kjer je paša izključena, se da tudi z valjanjem in gnojenjem vplivati na zgostitev ruše, kar je važen predpogoj, da sc izgubi polagoma tudi mah s travnikov.
Gospodarstvo
TRŽNI PREGLED.
ŽITO. Na prekomorskih tržiščih beležijo cene znaten padec, dočim so pri nas za malenkost oslabele. Povpraševanje je majhno. Izvaža se malo. Trgujejo se v Vojvodini: pšenica po 355 do 370 Din, turščica, sušena, po 245 do 250 Din, oves po 262 do 265 Din, moka «0» 555 do 570 Din, otrobi po okrog 170 Din za 100 kg na debelo.
FIŽOL se je trgoval v Vojvodini po 440 do 450 Din za 100 kg. Na ljubljanski borzi se trguje fižol po 400 do 580 Din po kakovosti.
GOVEDA. Cene se drže. Na ljubljanskem sejmu v sredo so se trgovali za kilogram žive teže: voli, prvovrstni, po 14 Din, drugovrstni po 13 do 13-50 Din, tretjevrstni po 11 do 13 Din, buše po 9 do 11 Din, krave za klobase po 7-50 do 9 Din, krave, debele, po 12-50 Din, teleta po 16 do 17-50 Din. V Zagrebu so cene približno enake.
KONJI: Na ljubljanskem sejmu se je dobil par dobrih konj do 20.000 Din. Na zadnjem zagrebškem sejmu se je dobil 1 konj za 3800 do 6000 Din po kakovosti. Boljših vrst na zadnjem zagrebškem sejmu ni bilo.
SVINJE. Na ljubljanskem sejmu so se trgovali prasci, 6—8 tednov stari, po 250 do 300 dinarjev za komad. Svinje, nepitane, so v Zagrebu dosegle ceno 18 do 22 Din, prasci, do 1 leta stari, 17 do 20 Din, preko 1 leta stari 17 do 22-25 Din za kilogram žive teže.
VINO. Kupčija z novimi Vini se še ni posebno razvila. Cene: krška in bizeljska rdeča ter bela srednja vina 6 do 7 Din, boljša 8 do 9 Din, belokranjska, navadna, 7 do 8 Din, boljša 9 do 10 Din, ljutomerško-ormoska odbrana vina 11 do 12 Din za liter. Cene so torej precej visoke. Zaradi tega se tudi kupčija ne more razviti.
KRMA. Na mariborskem trgu se prodaja seno po 63 do 75 Din za 100 kg.
= Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 5. t. m. v devizah: 100 avstrijskih kron za okrog 9 % pare, 100 italijanskih lir za 300 do 303 Din, 1 dolar za 68-20 do 69-20 Din, 100 češkoslovaških kron za 205 do 208 Din, 100 švicarskih frankov za 1330 do 1340 Din.
Beležke
« Gorje Vam, p is m ar j i in farizeji, hinavci, da čistite steklenico in skledo zunaj, znotraj ste pa polni ropa in nepravičnosti! Kače! Gadja zalega! Kako boste ubežali sodbi peklenskega ognja ?» — Tako se bere v evangeliju sv. Matevža v XXIII. poglavju od 25. do 33. vrste. In ravno te svetopisemske besede se strahovito nanašajo na tiste pismarje in farizeje, ki v «Domoljubu» pod škofovo in poslančevo zaščito uprizarjajo divjaško gonjo proti svojim političnim nasprotnikom. — V najnovejši številki znova zmerjajo «Domovino», da je zagovornica vlade državnih tatov. To piše -*Domoljub» edino zato, ker v resnici on brani bivšo ti-grovsko vlado korupcije, ljudskih sleparjev in pijavk slovenskega davkoplačevalca. «Do-moljubove» farizeje in pismarje vprašamo: Kako bo6te ubežali sodbi peklenskega ognja!»
+ Hinavstvo brez primere. Umazani «Domoljub», glasilo klerikalnih tigrov za poneumnjevanje slovenskega preprostega ljudstva, bivši zagovornik radičevskih in drugih boljševikov ter razbojnikov, se je razjezil, ker nismo po Sušniku, ki je obdolžen oškodovanja države, lopnili kar z loparjem. O ne, ne maramo lagati in cigansko udrihati, temveč povemo le to, kar je res. «Domoljub» bi imel prav gotovo rad, da bi se mi grdo izzmerjali, ker bi nas potem Sušnik lahko tožil. Po zakonu namreč tudi krivca ne sme nihče psovati. Mi nimamo poslanca za odgovornega urednika, da bi se za njegovim hrbtom skrivali kakor «Domoljub», ki piše,
kar hoče, in laže, kar hoče, pa ga ne more nihče pozvati pred sodišče. Mi smo samo stvarno obrazložili, kako je tigrovska vlada škodljiva in da so se v njej baš klerikalci izkazali kot veliki korupcionisti, ki so oškodovali državo za velike vsote in ki so delili «pravico» in delati «red» tako, da so z naravnost divjaškim poželjenjem in zadoščenjem preganjali politično jim nasprotne državne nastavljence.
+ Kadar si «Doinoljiib» z ničemer drugim več pomagati ne zna, pride z očitki brez-, verstva. To je ena največjih klerikalnih nesramnosti, katera uspe pač le med največjimi bedaki, ki ne vedo, da v političnih bojih naše države ne gre, ni šlo in ne bo šlo za vero, temveč le za nasprotujoča si naziranja v političnih posvetnih zadevah. Če mi nismo za klerikalno avtonomijo, še zato nismo brezverci. Če farovški gospod reče, da je sneg črn, mi pa, da je bel, ravno tako nismo brezverci. Nismo niti brezverci, če bi rekli mi, da je sneg črn, a farovški gospod bi zatrjeval, da je bel. Ni brezverec napednjak kmet, ki se kot siromak upira, da bi se na njegove stroške postavili lepši hlevi farovškemu gospodu, ki že itak vsak dan uživa dvakrat meso in pije najboljše vino, dočim mora kmet sam jesti le koruzne žgance in često otepati sam krompir. Zakaj bi bil brezverec, če se kot lačen siromak upira daiati bero debelemu in zmirom sitemu farovškemu gospodu? Krisfus je učil zmernost v jedi in pijači in zahteval predvsem od svojih namestnikov na zemlji, da gredo z dobrim vzgledom naprej. Kakšen dober vzgled pa je to, da farovški gospod uči druge, naj se postijo, sam pa vživa vse sladkosti jedi in pijače. Kristus ni imel, kamor bi položil svojo glavo, naša duhovščina pa ima po večini skoroda lepe palače in v hlevih vse polno mukajoče in kruleče živine. Naša farovška gospoda ima časopisje pač samo za to, da slepi ljudstvo, da ne bi izpregledalo, kako neramno se danes zlorablja vera za po6vetne koristi. Ljudstvo, izpreglej vendar, da ni brezverstvo to, če žigosamo slabo in pokvarjeno duhovščino. Dobre in pravične duhovnike pa bomo mi vedno zagovarjali, kajti zavedamo se, kakšne neizmerne koristi za naš narod bi bili pošteni duhovniški voditelji ljudstva.
-f Hinavci, kakor jih ni vide! svet. Vsi
tisti, ki berete «Domoljuba», se še dobro spominjate, kako Vam je pred meseci, ko je šlo za tigrovska korita, vezal otrobe, da je zveza z zagrebškim veleizdajalcem in brezvercem Radičem potrebna. Tri mesece so se klerikalni tigri po Radičevi milosti greli na vladi. Ko pa jim je zdaj Radič začel stopati na rep in jih namerava pri volitvah odreti za mandate, se «Domoljub» silovito zaganja v Radiča in ga zmerja tako ostudno, kakor mi kot Radičevi načelni in dosledni nasprotniki nikoli nismo storili. Vi vsi, ki berete tudi «Domoljuba», presodite z zdravimi možgani: ali ni klerikalno početje z Radičem hinavstvo, kakor ga "še ni videl svet?!
KONEC KLERIKALNEGA NASILJA PRI KMETIJSKI DRUŽBI.
Kakor je znano, so hoteli klerikalci iz Kmetijske družbe, strokovne organizacije slovenskih kmetov, napraviti svojo strankarsko podružnico in so napeli vse sile, da bi se vgnezdili v njej. Dosegli so, da je ministrstvo notranjih del v začetku t. 1. protizakonito odgodilo občni zbor Kmetijske družbe, ki je bil določen za 30. januarja t. 1.
odgoditev so si izposlovaii zato, da'kaj razsodnosti iri odločnosti, je treba pod-'hčerko, ko ie bila sama doma. Zaklical ji je: li potem vpisovati v vsej naglici pri kupljenega seljaškega puntarja Radiča po- i «Denar in ključe daj, sicer te ustrelim!* De-
klicati na odgovor.
To
so začeli
podružnicah Kmetijske družbe nove člane — klerikaice. Agitirali in kupovali so duše z denarjem. Tako se jim je posrečilo vpisati okrog 10.000 članov, za katere so klerikalni zavodi plačali udnino.
Ob nastopu tigrovske vlade so se vršile nadaljnje nezakonitosti v Kmetijski družbi. Prav brez vsakega povoda so odstavili vla-dinega komisarja Kmetijske družbe g. Žup-neka ter na njegovo mesto posadili klerikalnega profesorja g. Jarca.
Podpredsednik Kmetijske družbe g. Pipan se je radi odgoditve občnega zbora pritožil na državni svet, ki je te dni razsodil, da je bila odložitev nezakonita. Zato se bo občni zbor družbe vršil s starimi delegati.
Tako so klerikalci zopet enkrat žigosani z žigom zakonolomstva. Taki so tigri, ki so bivšo vlado imenovali vlado reda, pravice in zakona.
Tedenske novosti
*	Za župana v Ptuju je bil izvoljen dne 5. t. m demokrat g. dr. Matej S e n č a r, a za podžupana narodni socialist g. Anton B 1 a ž e k.
*	Železniška proga Ormož-Ljutomer se
bo izročila prometu dne 22. t. m. Svečana otvoritev se bo izvršila v prisotnosti zastopnikov pristojnih oblasti.
*	Občinske volitve v Trbovljah se bodo, kakor poroča časopisje, vršile dne 1. marca
*	Smrt našega poslanika. V Londonu je v nedeljo umrl naš tamošnji poslanik dr. Mi-hajlo Gavrilovič v starosti 56 let. Mož je bil! eden naših najbolj sposobnih diplomatov in j je dostojno zastopal našo kraljevino v takoj važni prestolici kakor je London. Truplo pokojnika bo na državne stroške prepeljano v domovino.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla v 59. letu s'arosti gospa Lucija Pire, vdova po bivšem predsedniku in dolgoletnem ravnatelju Kmetijske družbe Gustavu Pircu, ki je lani tragično preminul. Pokojnica ie v vseh krogih uživala splošno spoštovanje; tragična smrt njenega soproga pa jo je tako močno potrla, da je začela bolehati in prejšnjo sredo izdihnila. — V Ljutomeru je umrla ugledna posestnica Marija W i c h e r j e v a. Bila je skrbna mati in vzorna gospodinja, o njeni uglednosti pa je pričal posebno lep pogreb. — V Slovenjgradcu je naglo preminul inž. Leo P i n t e r i č, šef tamošnje okrožne gradbene direkcije. Pokojnik je bil izvrsien strokovnjak in ljubezniv družabnik. — V Borovnici je v nedeljo umrl veleposestnik in trgovec Ivan M a j a r o n v starosti 74 let. Bil je dolga leta tudi borovniški župan in je užival vsestranski ugled. — V Gaberjih pri Celju je po krajši bolezni umrla gospa Terezija P u š n i k, soproga tamošnjega posestnika in čevljarskega mojstra, v starosti 60 let. Bila je vedno narodnozavedna žena.
*	Radič dobiva denar od boljševikov. Znana stvar je, da Radič vzdržuje stalne zveze z boljševiškimi agenti na Dunaju. Posebno ogorčenje pa te dni vzbuja razkritje, da je Radič prejel od boljševikov 50.000 dolarjev ali v našem denarju okroglo poldrugi milijon dinarjev za svojo protidržavno gonjo, ki je posebno v prid ruckim boljševikom. Sovjetski komisarji namreč računajo, da bodo potom Radiča zanetili na Balkanu nemire in boljševiško jjeklo. Toda tudi ti Judeževi groši nc bodo zalegli, zakaj ako je v naši državi še
Krvavi prazniki Vseh svetih v Zagrebu. Na praznik Vseh svetih so zagrebški komunisti hoteli na pokopališču ob grobu morilca Alijagiča, ki je bil obešen radi atentata na ministra Draškoviča, prirediti politično manifestacijo. Ker policija tega ni dopustila, so komunisti, pojačeni z radičevsko sodrgo, začeli streljati s samokresi in je bilo več oseb znatno poškodovanih. — Zvečer se je v tem povodu tudi po mestu vršilo več divjaških spopadov, toda policiji se je končno posrečilo, da je ugnala komuniste in preprečila nadaljnje prelivanje krvi.
*	Igra narave. Posestniku Jenku na Jami pri Kranju je krava povrgla tele, ki je imelo čreva in drob zunaj, glavo in noge pa v životu. Telo je bilo zunaj popolnoma golo, znotraj ^pa obraščeno s pisano dlako. Ta čudni nestvor je sevega kmalu poginil, dočim je krava k sreči ostala pri življenju.
*	Pogreša se izza 14. septembra 12letni Ferdo Glaser iz Ruš pri Mariboru. Fant je črnolas in črnook. Oblečen je bil v času, ko je izginil, v temno obleko. — Komur je kaj znano, naj poroča očetu Ferdinandu Gla-serju, pristavniku na Smolniku, p. Ruše.
*	Star morilec. V vasi Proči pri Novi Gradiški je 701etni starec Tomo Petrovič, od nekdaj znan razsajalec in pretepač, z ostro nabrušenim handžarjem zaklal svojega soseda Purgariča v naglem prepiru. Starega divjaka Petroviča so seveda po zločinu takoj zaprli.
*	Uboj med bratoma. Pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah je dvajsetletni Vincenc Knuplež v družinskem prepiru jx>tolkel svojega starejšega polbrata Janeza iz prvega zakona z ročico. — Janez je z razbito lobanjo kmalu izdihnil, Vincenc pa je zmeden pobegnil v Maribor, kjer se ie sam javil policiji.
*	Zaradi davka si ie končala življenje Pavlina Begovič, gostilničarjeva vdova v Sarajevu. Pre ela je plačilni nalog za 20.000 dinarjev, imela pa je le toliko gotovine, da si je kupila lizola in par metrov vrvi. Najprej je popila lizol, nato pa se je skušala obesiti na kljuko v zidu. Toda kljuka se je izruvala, žena pa je padla na tla in izdihnila v strašnih mukah. Ker je sama stanovala, so nesrečnico našli šele tri dni po smrti.
kle je odvrnilo, da nima ne enega ne drugega. Ropar je nato ustrelil vanjo in jo zadei v desno roko. Nato je hitro pobegnil.
*	V Ambrusu je podsekana bukev podrla na tla posestnikovega sina Ignacija Peska, da je nesrečnež kmalu izdihnil. Bil je priden in dober mladenič. Pokoj njegovi duši!
*	V Rdečem bregu v Dravski dolini je posestnik in župan Miha Vollmeier stopajoč ob vozu zdrknil s ceste v potok Velko in si zlomil hrbtenico. Po težkih mukah je končno izdihnil v mariborskem sanatoriju. Plemeniti in ugledni mož je dopolnil komaj 40 let. Blag mu spomin!
*	Na Zgornji Polskavi pri Pragerskem se je 75 let stari lovec baronice Posti utopil v graščinskem tolmunu, ko se je ponoči malo vinjen vračal domov na grad. Njegova smrt je tem bolj tragična, ker se je tam utopilo že več graščinskih uslužbencev.
*	V Šmarju pri Jelšah se je poročila go-spodična Silva Gradtova, hčerka gostilničarja in jsosestnika, z g. Grasellijem, trgovcem in posestnikom iz Slivnice pri Celju. — Bilo srečno!
KRALJIČIN DNEVNIK V POSTAJE-NAČELNIKOVI BLAGAJNI.
Lansko leto sta potovali naša kraljica Marija in njena mati, rumunska kraljica, po Dalmaciji. Kraljici sta se mnogo vozili po morju ter se končno izkrcali na Sušaku, da se odi>elje:a na Bled.
Ko je dvorni vlak že odhajal s kolodvora, je sedaj že pokojni kraljev tajnik Vlada Njegoš zapazil, da je iz salona v njegovem vagonu izginil majhen ročni kovčeg iz usn a, v katerem se je poleg drugih predmetov nahajal tudi dnevnik (dve knjigi) naše kraljice Marije, v katerega je kraljica beležila potne vtise in druge zapiske. Ket je kovčeg izginil, je bilo o tem takoj obveščeno ministrstvo notranjih zadev v Beogradu. Cela vrsta de ek-tivov je šla na delo, da bi izsledila tatu, toda niso ga mogli najti. Šele sedaj, celo leto po dogodku, se je zadeva nekoliko pojasnila. Dogodki, ki so privedli do odkritja; so v glavnih obrisih nastopni:
Nedavno so neznani zlikovci vlomili v urad železniške postaje v Bakru, kar je imelo za posledico preiskavo s strani posebne komisije, kateri jc načeloval policijski uradnik Vargazon iz Zagreba. Med to preiskavo so prišle na dan zelo zanimive stvari. Sušaški komisar obmejne policije Ujčič je namreč povedal Vargazonu, da ima v rokah podatke o ukradenem kraljičinem kovčegu in njenem dnevniku, ki da se nahaja v blagajni bakrskega postajenačelnika. Komisarja sta takoj odšla na lice mesta ter velela odpreti blagajno. — Postajenačelnik, ki ni vedel, za kaj gre, je odprl blagajno brez obotavljanja. In glej, pod kupi aktov sta ležali — dve knjigi, toliko iskana dnevnika kraljice Marije. Možak je takoj priznal, da je on vzel knjigi. Ko je policija preiskala še njegovo stanovanje, je našla tudi ukradeni kovčeg. Mož je priznal, da je graščak g. Ivan Kenda.	kovčeg odprl s silo in da je stvari, ki so bile
V Doleh pri Litiji je umrl ključar in \ njem, daroval svojim znancem. Z jokajočim
*	Na Zgornji Beli pri Kranju je požar upepelil jx>sestniku Hribarju hišo. škoda je tem občutnejša, ker je Hribar zavarovan le za majhno vsoto.
*	V Strahinju pri Kranju so fantje vaso-vali pod oknom Strupijeve hiše. Ker sta i>o-sestnik Strupi in njegov sin ho'ela nadležneže odpoditi, se je rafcvil jiretep in je Strupijev sin dobil tako težke rane z nožem, da je izdihnil. Ubijalca so orožniki že izročili sodišču.
*	Na Bledu je bil izvoljen za župana
bivši župan France Grčar s Selc N. p. v m.!
*	V Šmartnem pri Litiji so fantje streljali z možnarji ob priliki dobave novih zvonov za neko podružniško cerkev. Neki možnar je eksplodiral ter par fantov ranil, dvajsetletnega Franca Preglja iz Gradišča pri Litiji pa na mestu ubil.
*	V Begunjah pri Cerknici je neznan ropar napadel 181etno Ano Zalarjevo, domačo
glasom je še dodal, da sam ne ve, kako je ta kos prtljage prišel v njegovo posest. Kovčeg je baje ri&kdo prinesel v urad, postajenačelnik pa se tega ni upal javiti policiji, ker se je bal kazenskih posledic.
Kako se je torej prav za prav izvršita tatvina kovčega, še ni ugotovljeno. Preiskava se nadaljuje in upati je, da bo zadeva v najkrajšem času pojasnjena.
Iz Zveze kulturnih društev
V	nedeljo 9. t. m. se vrši predavanje v nastopnih krajih:
V	Dvoru pri Žužemberku ob 2. uri popoldne v šoli. Predava g. Milan Cimerman o davkih in taksah ter o prošnjah in pritožbah na državne oblasti.
V	Domžalah ob 9. uri zjutraj v Sokol-skem domu. Predava g. ravnatelj I. Pestotnik o prvi pomoči živini v sili.
V	Smolenii vasi ob 2. uri popoldne v gostilni Ludvika Sladeka. »Predava g. okrajni ekonom Kuret o splošnih gospodarskih vprašanjih.
V	Sinjem vrhu ob 11. uri dopoldne v šoli. Predava nadzornik Fr. Črnagoj o sadjarstvu.
V	Kostanjevici ob pol 8. uri zjufraj. Predava g. major Colarič o vojaški obveznosti.
V	Stopičah ob 7. uri zjutraj v gostilni Žagar. Predava g. Anton Likozar o splošnih gospodarskih vprašanijh.
Na Raki ob 7. uri zjutraj v šoli. Predava dr. Fran Čadež o solncu, luni in zvezdah.
V	Železnikih ob 4. uri popoldne v Sokol-skem domu. Predava prof. Fr. Breznik o slikah iz zemljepisja in zgodovine Jugoslavije.
V	št. Vidu nad Ljubljano ob 4. uri popoldne. Predava prof. Dolžan o postanku sveta in o pračloveku.
V	Radomljah ob 10. uri dopoldne v Sokolski dvorani. Predava živinozdravnik Joso Čeh o kužnih boleznih pri domači živini.
V	Novem mestu ob 1. uri popoldne v Čitalnici. Predava Stojan Bajič o komunizmu v teoriji in praksi.
Na Koroški Beli ob 9. uri zjutraj v sokolski telovadnici. Predava g. dr. Jože Bohinjec o socijalni zakonodaji v naši državi.
V	Preserju pri Borovnici ob 7. uri zjutraj v gostilni Petelin. Predava g. inž. Ružič o gozdarstvu.
V	Birčni vasi ob 10. uri dopoldne v šoli. Predava g. nadzornik Gombač o vinogradništvu.
ljica. 4.) Josipina Kalan, nadučiteljeva soproga, Struževo pri Kranju. 5.) Ivan Molih, delavec, Rudnik pri Ljubljani.
<Veliki inkvizitor (30 dobitkov): 1.) Avgust Šimenc, rudar, Hrastnik. 2.) Jožefa Gorjup, Velike Bloke, Nova vas. 3.) Mihael Vutkovič, trgovski sotrudnik, Rajhenburg. 4.) Rudolf Knez, učitelj, Št. Vid pri Brdu. 5.) Franjo Go-rišek, poduradnik finančne kontrole, Žalec pri Celju. 6.) Anton Istenič, posestnik, Gorenja Planina pri Rakeku. 7.) Simon Fischer, posestnik, Sv. Križ nad Mariborom, Zg. Sv. Kun-
. v p,,, gota. 8.) Jožef Vidie, Zaloše, Podnari 9.) Mi-y.M°J!!f*n.!	hacl Konečnik, Trnavče, Mozirje. 10.) France
Rant, učitelj, Stražišče pri Kranju. 11.) Franc Skrlee, krojaški mojster v Vičancili, Velika
domu. Predava g. Oton Ambrož o socija lizmu in komunizmu
V Gribljah v Beli Krajini ob 2. uri po- Nedelja. 12.) Ana Pctcrncl, Vinkarje, Poljane
poldne v šoli. Predava g. dr. Josip Kune o prvi pomoči živini v sili.
Na Vrhniki ob 3. uri popoldne predava g. prof jeras: Slike iz nacijonalne zgodovine in svetovne vojne.
V Stražišču pri Kranja ob 4. uri popoldne. Predava g. dr. Josip Bohinjec o socijalni zakonodaji v naši državi.
Ni izdajalec.
Sodnik vpraša potepuha, katerega hočejo poslati po odgonu v njegov rojstni kraj: «Vi nikakor nočete povedati, kje ste doma?»
Potepuh: «Ne, jaz ne izdajam svoje do-, movine ...»
Izžrebani dobitki za naše ugankarje
Rešitve ugank za ugankarsko tekmo, ki smo jo razpisali v 42. številki, so nastopne: Rebus: Stoli stoje na nogah. — Zemljepisni demant: 1.) M. 2.) Kal. 3.) Jarše. 4.) Maribor. 5.) Tabor. 6.) Dol. 7.) R. — UgaRka: Nedelja — Računska šala: Po smrti sestre petih bratov ni ostala nobena sestra več. — Kako mi je ime?: Peter. — Uganka: Žima, zima.
*
Rešitve nam je poslalo 465 naročnikov. Od teh je pravilno rešilo vseh šest ugank 145, tri do pet ugank je rešilo 218, eno do dve uganki (premalo za vpoštevanje pri žrebanju) pa 42 in ie 1 ni rešil nobene. 59 naročnikov, ki so sicer rešili zadostno število ugank, ni poravnalo naročnine. Teh 59 in onih 43, ki so rešili premalo, odnosno nobene uganke (to je skupno 102 naročnika), ni bilo vpoštevanih pri žrebanju.
Rešitve ugank smo prejeli iz različnih krajev Slovenije, Bosne, Hrvatske, Vojvodine, iz
Nadaljnje dobitke so zadeli: <Hči papeža> (35 dobitkov): 1.) Franjo Za-gorc, učit. upravitelj v Kostanjevici. 2.) Anton Gselman, Sv. Martiii pri Vurberku. 3.) Ivan Nahtigal, Gornje Jarše pri Mengšu. 4.) Kan-cijan Zatler, Savlje, Ježica pri Ljubljani.
5.)	Anton Ermenc, Ljubno ob Savinji 77.
6.)	Anion Frana, železničar, Grosuplje. 7.) Fran Vidic, orožnik, Mojstrana. 8.) Hinko Baier, občinski tajnik v Ribnici na Dolenjskem.
9.)	Iladoslav Langus, brivec, Jesenice-Fužine.
10.)	Franc Žurbi pri finančni kontroli v Kranjski gori. 11.) Anton Varšek (član SSDU), tvorni ca za dušik v Rušah. 12.) Karel Škcr-jane, Šmarje-Sap. 13.) LjHdmila Udovč, soproga orožnika, Semič. 14.) Avgust Petrič, Mestni trg 13, Ljubljana. 15.) Ivan Kuapič, čevljarski mojster, Tacen 63, Št, Vid nad Ljubljano. 16.) Janez Špenko v Potoku, Kapla vas 8, Komenda. 17.) Peter Prebili?, posestnik v Dalnjih njivah, Vinica pri Črnomlju. 18.) Jan Farkaš, šolski ravnatelj v p., Maribor, Ko-roščeva S/II. 19.) Milica Jenko, Litija 106. 20.) Justa Kraigher, Gosposka ulica 5/1., Ljub-
Macedonije (vojaki). Udeležili so se ugankar- ]iana- 21) Hasl Anica> učiteljica v Cirkovcah -i.« ______________v.	.	i_____CPtuisko nolieV 22.1 Iran Skrarfa. kanclist.
ske tekme naročniki vseh slojev, tako kmetje, obrtniki, delavci, uradniki, učitelji, trgovci, odvetniki iu drugi stanovi obojega spola. Ker je bilo tekmovalcev tako lepo število, smo k razpisanim 43 dobitkom pridali še 60 (30 «Hči papeža» in 30 «Veliki inkvizitoo), tako da je vseh dobitkov 103.
ŽrebaDje se je vršilo v torek 4. t. ni. in usoda je odločila, da so dobili dobitke nastopni ugankarji:
Prvi dobitek (<Hči papeža>, «Lucifer> in ♦Veliki inkvizitor^) je dobil Franc Bedina, dimnikar v Tržiču (Gorenjsko), druga dva dobitka (cVeliki inkvizitorj in «Hči papeža*) sta zadela Elizabeta Ocrnevšek iz Nove Štifte pri Gornjem gradu ter Jožef Kmeti?, invalid v Zgornji Voličini pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.	. .
(Ptujsko polje). 22.) Ivan Skvarča, kanclist, Vrhnika. 23.) Leopold Barle, Gornji Podboršt, Velika Loka. 24.) Ernest Drager, Dramlje-St. Jurij ob juž. žel. 25.) Ivanka Nadišar, kino, Tržič. 26.) Adolf Ivane, Sodražica. 27.) Peter Šmid, Selca nad Škofjo Loko. 28.) Stiglic Josip, posestnik v Bočni (Savinjska dolina). 29.) Andrej Slokar, Domžale. 30.) Ivan Ko-roše«, posestnikov sin v Gliujah, Braslovče. 31.) Oton Arzcnšek, Sv. Rok pri Šmarju pri Jelšah. 32.) Franc Brglez, nadučitelj, Čadram pri Oplotnici. 33.) Ema $mit, Kostanjevica pri Krškem. 34.) Drago Drofenik, učitelj, Laško. 35.) Mi«i Bukovec, poštna praktikantinja v Semiču.
<Lucifer> (5 dobitkov): 1.) Valentin Oblak, Srednja vas 57, Bohinj. 2.) Delavsko izobraževalno društvo «Svol>oda» (predsednik Franjo Langof), Vrhnika 12. 3.) Jakob Kosclj, Radov-
nad Škofjo Loko. 13.) Ivan Papež, Rečica ob Paki. 14.) Franc Poljanec, pismonoša, Školja Loka. 15.) Jože Pintar, Gozd 7, Kranjska gora. 16.) Anton Lotrič, posestnik, Dražgoše, Železniki. 17.) Ivan Kocjan, krojač, Središče ob Dravi. 18.) Alojz Strah, mlinar pri Gezi Hart-nerju, Murska Sobota. 19.) Jakob Kovač, posestnik v Tirni, Sava pri Litiji. 20.) Anton Ko-nobelj, Canje, Blanca ob Savi. 21.) Matevž Ivanšek, posestnik, Arnovo selo, Artiče pri Brežicah. 22.) Adolf Šaloven, Pesje, Velenje. 23.) N. Jakofčič, Cerkvišče, Gradac. 24.) Ernest Brezovšek, Vransko. 25.) Danica Štibernik, Zagorje ob Savi. 26.) Jakob Eržen, mizar, Lesce (Gorenjsko). 27.) Anton Plut, Mladica 3, Semič. 28.) Franc Tomažič, Nova Lipa, Vinica pri Črnomlju. 29.) Franc Pokom, vodja elektrarne, Bohinjska Bistrica. 30.) Martin Zale-zina, rudar, kolonija 151, Hrastnik.
<Gusarji> (10 dobitkov): 1.) Jože Krošel, Arnovo selo, Artiče pri Brežicah. 2.) Angela Mirtelj, Loke 219, Trbovlje. 3.) Ivo Rebolj, ščetar, Moste-Komenda. 4.) Jožefa Plestenjak, Log 28, Brezovica. 5.) Janez Jager, Dol, Šmarje pri Jelšah. 6.) Fran Križan, Spodnji trg, Vuze-nica ob Dravi. 7.) Ivan Arsenik, mizar v Begunjah. 8.) Milan Praznik, Višnja gora. 9.) Franjo Senica, Loke 354, Trbovlje I. 10.) Franjo Jakopec, učitelj, Sv. Rupert v Slovenskih goricah.
<Blagajua velikega vojvodo (10 dobitkov): 1.) Julija Modrinjak, pri g. Decsi, Boškovičeva ulica 40/IL, levo, Zagreb. 2.) Andrej Vabič, Plesko, Hrastnik. 3.) Franjo Urbic, upravnik pošte, Sv. Lenart v Slovenskih goricah. 4.) Anton Leber, Borovnica. 5.) Ivan Štukl, Verštanj št. 23, Podčetrtek (Štajersko). 6.) Franjo Vladimir Tončič, nadučitelj, Dolnje Kartelovo, Mirna peč. 7.) Alojz Ugovžek, Šentlenartski vrh, Gornji grad. 8.) Frane Cimprič, posestnikov sin, Novi Kot, Prezid. 9.) Janko Bolha, Studenec-Ig 5. 10.) Leopoldina Kovač, hčerka postaje-načelnika, Dobrepolje.
«Prigode gospoda Collina» (10 dobitkov):
1.)	Rezi Lazar, Kamna gorica na Gorenjskem.
2.)	Ivan Bavdek, Dvorska vas 35, Velike Lašče.
3.)	Jožef Kokole, Loke pri Zagorju. 4.) Janko Jezeršek, Fužine, Gorenja vas. 5.) Luey Per-totova, Razlagova ulica- 7, Celje. 6.) Rodbina Benet, Podkoren, Kranjska gora. 7.) Franc Fende, Primskovo, Kranj. 8.) Josip Zupan, Spodnja Sušica, Bizeljsko. 9.) Janez Šavs, posestnik v Preddvoru (Gorenjsko). 10.) Jožef ČreSnik, Hranjigovci, Sv. Tomaž pri Ormožu.
Z razpošiljanjem dobitkov pričnemo v nekaj dneh. Za prihodnji mesec pripravljamo novo ugankarsko tekmo z dobitki. Komur ni bila usoda sedaj mila, naj le ponovno poskusi srečo. Tudi oni, ki so bili sedaj deležni sreče, naj jo znova iščejo. Vsi, ki vas je sreča izbrala, nam ostanite še nadalje zvesti in pridobivajte <Domovini> novih naročnikov.
Iz demokratske stranke
V	petek 7. t. m. se vrši plenarna seja k. o. JDS. n a V i č u pri Ljubljani ob 8. uri zvečer. Udeleži se je dr. Rape.
V	soboto 8. t. m. se vrši članski sestanek političnega društva za Krakov o-T r n o v o ob 8. uri zvečer v gostilni g. Sokliča. Udeleži se ga dr. Albert Kramer. — Istega dne se vrši plenarna seja k. o. JDS v Št. Vidu n a d L j u b 1 j a n o ob 8. uri zvečer. Udeleži se je dr. Rape.
V	nedeljo 9. t. m. se vrši plenarna seja k. o. JDS v sledečih krajih: v Žužemberku ob 3. uri popoldne. Udeleži se je dr. Rape. V R a j h e n b u r g u ob pol 4. uri popoldne. Udeleži se je g. Fr Majcen.
čim EIsa-Fluidom. Imate li bolečine v udih, nahod, glavobol, zobobol, grče? Ali trpite na slabosti, slabem spanju, nervoznosti? Poizkusit® Fellerjev Elsa-fluid, ki vam bo v hudih dneh dober prijatelj. Zavoj s 6 dvojnatimi ali 2 specijalnima steklenicama z zavojnino in poštnino za 62 Din pri lekarni Eugen V. Feller vStubici Don j i, Elsatrg 360, Hrvatska.
A H. I OGLASI
Za smeh in kratek čas
Ni povoda za ločitev.
Sodnik: «Zakaj se hočete ločiti od svoje žene?»
Gašper: «Ker me tepe in mi meče v glavo, kar dobi v roke*
•o pač ni vzrok za ločitev, to počenja tudi moja žena *
Hitra z odgovorom.
t
Cestilec: «Milostiva gospodična, vi ste kakor solnce in mi smo planeti, ki ga obkrožamo.*
Gospodična: «Da, prav tako je: obkrožate me in hvala Bogu, da se mi ne morete bližati.»
Prijazna ženiea.
«2enka,» je zbudil možek svojo boljšo polovico iz spanja, «baš ta hip se mi ie sanjalo, da sem videl prikazen ogromnega osla>
«Pusti me spati,» je odvrnila ženka raz-Ijučena, «in ne boj se svo e lastne sence!*
Škof in kmet.
O priliki neke birme na Gorenjskem se je udeležil cerkvene slavnosti tudi posestnik Boltežar, ki pa je svoj klobuk obdržal kar na glavi
Župnik je pridirjal ves razburjen do njega »n ga okaral toda kmet mu ie odgovoril: «Če je škofov blagoslov dober, bo prodrl (udi skozi klobuk.*
Zmisel za barantijo.
Mati: «Ančica, ti se moraš marljivejše posveča i klavirju. Ako boš pridna in se vsak dan vežbala, dobiš vsak dan 5 dinarjev.*
Ančica: «Samo 5 dinarjev? Sosedovi iz gornjega nadstropja pa mi ponujajo po 10 dinar ev dnevno, samo da ne bi igrala.*
Lešnike (domače), lipoyo seme.
makovo seme, bukov žir. fižol in druge pridelke
kupi v vsaki množini GOBAN, d. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 85.
se dobi ,
v useh speceriiskih prodcralnoh
JUoto* »os6*.r Ji d»l»rel, priporočamo Vam. da »< knptte
«o 1b* !,. « « *
pelerin«, suki.j«. M»ee. 4exae ol*ib» z
mt. v»»lcoT<-»>no perilo b» na tiižji ceni te pri koat*kett*k; adastrtjl
Drago Schirab, L nbljaita
Dvorni trg št. 3 (pod Narodno kavarno.).
Največja "zaloga vs»ieovr»t.ney» blaga r« raoJko 10 dečke Zahtevajte vzorce!	H
NaroceDo blago se raapoJilja po poStnera povzetju. V iaatm težili se izdelujejo usojen: (kožui) rekelc hlače in čepice » črni, riavi tn sivi barvi. - Obleka po enarl. -
]e !i prenehanje bolečin
»redno ene poiiiisnji?
Potem ne toži, tem ve« poskušaj: LEKARNARJA FEL1.ERJA EESA-FLUID. Imaš li bolečine v obrazu"? Po vsem telesu? Muči te li revmati-zem. glavobol, zobobol? Ako si preobčutljiv proti mrzlemu zraku, ti bo rlrgnenje z EIsa-Fluidom olajšalo bolečine, te okrepilo in osvežilo. Znotraj za želodec, pri krčih, bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Mnogo izdatneje in bolje delujoče kot francosko žganje, najboljšo sredstvo te vrste 1 Z zavojnino in poštnino vred slane:
1	zavoj s 6 dvojnatimi ali 2 special. stek. 62 Din.
2	navoja s 6 dvojnatimi in 2 special. slok. 96 Din.
3	zavoji s 12 dvojnatimi in 2 special. stek. 130 Din.
6 zavojev s 18 dvojnalimi in 6 special. stek. 240 Din.
Naročila naj se natančno naslove na:
EUG4S* V. FELLSR, lekarnar
v Stiibici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska.
SR| Za dopolnitev zavoja se pnporofcajo: ELSA-KR0G 59 l.kjh. milo odvajfuo sredstvo b dobrim uspehom. Si ELSA-UIBJE OLJK krepi »labe otroke ii odrasle.
Ako si hočete nabaviti aa ioaea. in umo
dobro iti ceno blago
posetite trgovino	?r
Anton Sawiik, Sk&fla Loka, M\ trg
sasa dne 14 2*j»tembr& 1924.
M Sefen fant Ferdo 0lose?
«motas in 6rnook, obieč&n takrat v temno nbieko. Za obvestilo o taotu proti oča Ferdo Uia««?. pri»tavnik na ŽSmoimka. pošta ftaše, 79

Sedaj je dobro! pravi mož, ko mu je njegova pametna žena zdrgnila hrbet in ude s Fellerjevim bolečine olajšajo-
M\m\U strešno kritje!
Združene opekarne, d. d. v Ljubljani
prej V1D1C-KNEZ, tovarne na Viču in Brdu
n-«dijo v poljubni množini, tako; dobavno, uajboljJe preiz-t^šene m delo strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in
jMihloši« eva <cs. 13
,3tao>
Na željo sa pošljeta takoj popis in ponudba!

Pri naKupu zase in družino se Vam oriporoča domače podietie z dobrim trpežnim blagom samo
»Češkega kdelka" - «JT »mlko CečrnUs - Ljoliltana, Immm ulice
MJa.NO za zimske suknje, štof, kamgarn; SUKNO za ženske mantelne, plašče, velour, pliš, žamet.
No-irostii -v volnenem in poiptoatastem
Originalke, kocke, svilnate, plišaste, žametaste, volnene rute in šerpe. Posteljne garniture, odeje domačega izdelka, konjski koci, plahte itd Vse po znatno znižani cenil -wmimwumb.....n- Poatpažba sftpogo poštena!