Pošfnlna t»fc»fc*na ▼ erotoidrtL Leto XI«, št, 284 (jpravmštvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 — Telefon it 3122. 3123. 3124 3125 3126 Inserarn> oddelek: Ljubljana. Selen« bureova al — Tel 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Teleton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 5t l - Telefon št 190 . Račun- or pošt čeli zavodih: L)ut>« tjana št. 11842; /nb» Ljubljana, nedelja 7. decembra 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 4(J.— Din Uredništvo: Ljubljana: Koaflieva ulica 5 Teleton št 3122. 3123 3124 3125 io 3120-fllaribor: Aleksandrova cesta 13 le* lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Teleton št 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu Briiiting Ima večine Zbornica Je odobrila s 40 glasovi večine 2 ^silnimi uredbami uzakonjeni sanacijski načrt - Westoup zahteva revizijo mirovnih pogodb Berlin, 6. decembra, s. V nemškem državnem zboru se je danes vršilo ob ogromni pozornosti vse nemške javnosti odločilno glasovanje o zasilnih zakonih. ki jih je izdala Bruningova vlaaa na podlagi čl. 42 weimarske ustave brez predhodnega pristanka državnega zbora. Kakor znano, so zaradi tega vložili desničarji več predlogov naj se sanacijski načrt razveljavi. O teh predlo-g n je razprav ala zbornica že na ^vce-raišnii seji. Bruningova vlada je pri odličnem slasovaniu dobila s 40 glasovi večino in so tako te zasilne odredbe legalizirane in odobren sanacijski program, ki je odločilnega pomena ne samo za nadalinjo usodo Brunongove vlade. marveč tudi za rada1m'i razvo? od-no5aiev med Nemčijo in državnim! upnicami, katerim mora Nemčija plačevati reparacije. Ob pričetku seje je predsednik državnega zbora dr. Loebe najprvo prečita! službeno poročilo o demisiji ministra pravde dr. Bredta. Takoj nato se je nadalievala debata o zasilnih odredbah in o predlogih za njihovo razveljavljene. Debata je trajala polnih osem ur ter so posegli v njo ponovno zastopniki vseh strank, ki pa v bistvu niso povedali ničesar novega. Grof Westarp se je v svojem govoru vehementno zavzemal za politiko revizije mirovnih pogodb in Youngovega načrta poudarjajoč, da nemški narod noče in ne more več nositi težkih bremen, ki mu jih nalagajo reparacije in mirovne pogodbe. Brez revizije je tudi notranja sanacija Nemčije nemogoča. I Vlado je ponovno branil finančni minister dr. Dietrich, ki je branil sanacijski program vlade in opozarjal, da je uspešna zunanja politika mogoča le tedaj, če so urejene notranje finance in če ima gospodarstvo garancijo za uspešen razvoj. Ob ogromni tišini je nato sledilo glasovanje. Navzočih je bilo 546 poslancev. V dvorani je vladal najgloblji molk. ko je predsednik Loebe končno razglasil rezultat glasovanja. Za uveljavljenje zasilnih odredb in izvedbo sanacijskega programa vlade ie glasovalo nroti pa 2*2 poslancev, tako da je imela vlada 40 glasov večine. Takoi nato je bila seja za^utč-ma. Berl?n, 6. decembra, g Pri današnji debati v državnem zboru je prišlo zopet do velikih nemirov Ko je nemfko-nacijonalni poslanec Kleiner kritiziral zadnje dogodke na Poliskem ter napadal zunan.rsra ministra dr Curtiusa. ie pričel na levici nemir Slišali sc se vzkliki, kakor: »To so latrinske parole!« Kratko nato je prišlo do iretena med nemškimi naciionalci. narodnimi socialisti in poslanci ljudske strank^ na eni in levičarskimi strankami na drugi strani. Desničarski radikali so klicali levici: »Zločinci'« Le s težavo je uspelo predsedniku T oebeju vsaj začasno vzpostaviti mir. da se ie mogla končati debata. Berlin, 6. decembra, s. V ponedeljek stopi v veljavo zas'1na odredba vla^e, po kateri je odslej prepovedano prodajati in izdelovati pšenični kruh. V go- •ftilnab. in restavracMab br>do od- slej smeli prodajati samo črni rženi kruh. Bojno razpoloženje v sovjetski Rusiji Mrzlična militaristična propaganda komunističnih zaupnikov - Komunistične priprave za vojno Moskva, 6. decembra d. Vsa komunistična Rusija stoji pod giobokim vtisom velikega procesa proti članom takozvane industrijske stranke. Vrši se na stotine shodov na katerih slikajo komunistični agitatorji v najstrašnejših barvah zlobne namere kapitalističnih in militarističnih evropskih držav, ki baje iedva čakaio, da bi padle po sovjetski Uniji. V zvezi s tem razvijajo komunistični agitatorji silno propagando za komunistično vojsko. To propagando vodijo in finansirajo vodilni krogi v moskovski centrali. Po vseh ruskih mestih je nalepljenih na stotisoče lepakov z besedilom- »Ker se pr.pravliajo zapadne države na vpad v sovjetsko Rusijo, tej ne preostane drugega, kakor da se pripravi na obrambo!« Posebno intenzivno je delovanje »Kemičnega in letalskega društva« ter vsemogočih vojnih krožkov. V Donskem bazenu je mnogo komunističnih poljedelskih kolektiv sklenilo prihodnjo pomlad posejati več hektarjev zemlie z žitom, katerega izkupiček bo namenjen izključno za komunistični obrambni fond. Nameščenci električnih podjetij v Odesi so opremili z militarističmmi letaki vse tramvaje, ki vozijo po mestu ter celo vrsto električnih napisov po mestu. Poleg tega predvajajo po odeških ulicah razni potujoči kini agitacijske filme proslavljajoče rdečo vojsko. V frkutsku je bil prirejen letalski dan. Pri tej priliki so pričeli z zbiranjem prostovoljnih prispevkov za graditev prvega sovjetskega zrakoplova. Slično propagando vrše tudi vse komunistične celice, ki organizirajo tudi prostovoljne delavske bataljone za primer vojne, ki so opremljeni z najmodernejšim orožjem. Moskva. 6. dec. d. V poslednjem časti so se v sovjetski Uniji pojavili zaradi pomanj- kanja drobiža razni nadomestki, kot kuponi državnih posojil, čeki in boni Komisari-jat za državne finance je ukazal vsem finančnim organom, nai izvedejo najodloč-nejšo borbo proti tem nadomestkom. Kdor bo poskušal plasirati namesto drožiba kake nadomestke, bo kaznovan zaradi ponarejanja denarja. Ramzin prosi milosti Moskva, 6. decembra s. Službena agencija »Tas« poroča: V svojem zaključnem govoru je obtoženec Ramzin priznal, da je kazen, ki jo je državni pravdnik predlagal za njega, pravična. V zadnjih treh letih se je boril proti sovjetski oblasti z vsemi sredstvi, ki so mu bila na razpolago. Glavni greh, ki je povzročil, da sem stopil na pot zločina, je dejal Ramzin, je bilo trdo prepričanje o pogrešnosti politike sovjetskih oolasti. Prepričan sem, da bo inženjerski stan po tem procesu odločno zavrgel vse dvome ter z navdušenjem sodeloval pri delu socia'istične obnove. Ako mislim na kazen, ki me pričakuje, se borita v meni dva čustva: Eno mi pravi, da se s tako sramoto in s takim nezaupanjem ne more živeti, boljše smrt nego tako življenje; na drugi strani pa sem spoznal možnost izvedbe socialistične obnove ter bi sam drage volje sodeloval pri tej obnovi. Ako bo sodišče našlo možnost, da mi ohrani življenje, trdo obljubim, da bom zastavil svoje življenje za utrditev sovjetske oblasti v trdi veri za njeno zmago po vsem svetu. Obtoženec Laričev je izjavil, da nepremagljiva sila socialistične obnove v sovjetski uniji ni prevara On nima pravice, da bi prosil za milost, vendar pa hoče popraviti svoj zločin z vdanim delom. Slične izjave so podali obtoženci Čarnovski, Oč-kin, Kalinikov in Federov. Sledili so nato govori braniteljev. Razsodba bo najbrž izrečena jutri zvečer Burne seje madžarske poslanske zbornice Protesti opozicije zaradi nepravilnega postopanja z volilnimi legitimacijami — Demisija predsednika volilne komisije Budimpešta, 6. decembra, d V madžar* ski posla-nsk zbornici se vrše poslednje dni nepret>tmo bum' spopadi med vladno večino in opoziciio. Vzrok neprestanih ne* mirov je postopanje vladnih organov pri dostavljanju legitimacij za volitve novi budimpeštanski občinski svet. Madžarski volilni zakon je že sam tako sestavljen, da skrajno forsira vladno večino, sedaj pa po« skušajo vladni organi z različnimi ne do* pustnimi mahinacijami še bolj oškodovati opozicijo ter v ta namen direktno krade; jo volilne les»itimac;ie pristašev opozicije. Po podatkih opozicije je bilo izginilo samo v zadnjih desetih dneh okoli 100.000 volil« nih legitimacij, ki jih sedaj ne morejo nikjer najti. Opozicija domneva, da bo vlada de. Banka ie n^m-eč z vso odločnostio odklonila nadalinjo finanrranie raznih fašističnih podietii, ki so bili cnovni na direktno zahtevo vlpde in iib ie do^ei vzdrževala imenovana banka. M-issoMni je zara di teia takoj odstavil p^e^Hnika banke >n vse vodilne člane uorave in mdzorstva. Novi člani še niso imenovani, ker vsi. katerim ie b;in "o"■"'eno to mesto, odklanjajo ponujeno funkcijo.« oti fašizmu mmerciale in Mussolinijem fašističnih podjetij Dunaiski list dodnie temu po-očilu svoi komentar, v katerem na?laša. da bo imel konflikt usodne posledice za Italijo, ker je ta banka ierala baš ood fašističnim režimom »rlav^o nlo^o v itnliianskem narodnem 'osr>or,irstvi in oomeni n;en odpor prav za orav 7'om faši~t:sne^a režima na finančnem noliu. It^liia si že deli časa zaman prizadeva dob;t; nosoiilo v inozemstvu, in če sedaj še domiri denarni zavodi zapro svoie bla-•raine. ie bankrot fašističnega režima neizbežen. Italijanko (?osnodarstvo je v veliki meri odvisno od l;5ča. ki ?a zav7emi Ban-ca commerčiale Italiana. kar je več ko verjetno. da bodo nienemu vzgledu sledili tudi ostali vodilni denarni zavodi, ki so več ali manj odvisni od te banke. Pred odhodom dr. Marinkoviča Beograd, 6. dec. M. Kakor že javi j eno, odpotuje zunanji minister dr. Marinkovič na povabilo grškega ministrskega predsed« nika Venizelosa v Atene, kjer bo ostal par dni in izkoristil to priliko za politične kon« ference z grškimi državniki. Soremljal ga bodo načelnik političnega oddelka zunanje« Sa ministrstva Pavao Karovič, šef kabineta Bož"dar Pavlovič in osebni tajnik Kosta Pavlovič. Dr. Marinkovič bo odpotoval z reprezen« tančno garnituro zunanjega ministrstva v Skopi je, kjer bo prestopi na posebni vlak, ki. mu ga pošHe grška vlada. V Skopi ju ga bodo tudi pričakovali oficijelni predstavni« k' qrške vlade. Grški tisk slej ko prej posveča prihodu jugoslovenskega zunanjega mnistra naj« večjo pažnj« in s simpatijami podčrtava mi« roljubnost jugoslovenske zunanje politike. Ostavka dr. Scheineria Praga, 6. dec. h. COS je dobila včeraj pismo od dosedanjega staroste dr. Josipa Sche:nerja, v katerem ta naznanja da je podal ostavko. COS je vzela to pismo na znanje in bo o tem vprašanju razpravljala na konferenci izvršilnega odbora spomladi. Kongres češkoslovaške zveze Osijek, 6. decembra n. Danes je prispelo semkaj okoli sto delegatov češkoslovaške zveze, katera zastopa 140000 čeho-slovakov, živečih v naši državi. Jutri se namreč prične kongres češkoslovaške zveze v posvetovalnici Zbornice za TOI. Nocoj je bil prirejen gostom svečan koncert v dvorani Filharmonije. Nove določbe za monopol soli Beograd, 6. decembra AA. Centrala industrijskih korporacij je obvestila vse svoje člane o izpremembi predpisov za pridobitev industrijskega monopola za sol. Po teh iepremenjenih predpisih ie treba prošnji priložiti tudi izkaz o plačanem davku, o količini potrebne soli in potrdilo trgovske zbornice in ministrstva trgovine in industrije. Italija in Turčija Rim, 6. dec. M. Listi poročajo, da bo zu« nanji minister Grandi v kratkem odpotoval v Ankaro, da vrne poset turškemu zuna« njemu ministru Ruždi beju. V zvezi s tem podčrtavajo fašistični listi izjave, ki jih je podal turški zunanji minister pred svojim odhodom iz Sofije. Zlasti poudarjajo, da je turški zunanji minister nedvoumno pove« dal, da se orjentira Turčija vedno bolj v skladu z Rimom in Moskvo. Listi obenem napovedujejo, da bo spomladi posetil Rim sam Kemal paša. Krediti za omiljenje po?pofarcke krize v ČSR Za omiljenje gospodarske krize bo potrošila čsl. vlada 150 milijonov kron — Vprašanje melioracijskega in vodnega fonda Praga, 6. decembra d. Po posvetovanju predstavnikov vladnih strank se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom ministrskega predsednika Udržala. Na seji so razpravljali o zakonskem predlogu za dovolitev izrednih kreditov v višini 150 milijonov Kč. Te kredite bo uporabila čsl. vlad8 za borbo proti gospodarski krizi in za omiljenje stalno naraščajoče brezposelnosti. Način uporabe tega milijonskega kredita v zakonskem načrtu ni določen ter je dana v tem oziru vladi svobodna izbira. Vprašanje parlamentarnega nadzorstva nad uporabo tega izrednega kredita je urejeno na ta način, da bo morala eclokuo-na vlada soglasno odobriti način uporabe tega kredita in nato položiti obračun v proračunskema obračunu za leto 1931. Zakonski osnutek bo predložen prihodnje dni zbornici v odobritev ter bo najbrž še pred Božičem odobren tudi od senata. Vprašanje melioracijskega in vodnega fonda še ni urejeno ter ne bo prišlo na dnevni red pred božičnimi počitnicami. Razprava o teh dveb važnih fondih se bo pričela v januarskem zasedanju, ki je določeno za 15. januar. Indijska konferenca I>ondon, 6. decembra AA. Delo odbora indijske konference je danes zopet napredovalo. Odbor za zvezni ustroj je konča' klasifikacijo zadev zveznega značaja Amerika posreduje v Rimu Pariz, 6 decembra. AA. Današnji »Ma« tin« prinaša članek ženevskega dopisnika »Newyork Ti mesa« Dopisnik v članku po« sebno laglaša, da vršijo Zedinjene države Severne Amerike vedno jačji pritisk na Ita« l:io, da bi Italija opustila svojo zahtevo po par tet na morju s Francijo in da bi na ta način prišlo do sporazuma v razorožitve« nem vprašanju. Zdi se. da London podpira tn stali"!e Verjetno je. da bo Italija popu« stila v zahtevi po pariteti. Kongres avstrijskih socia^stov Dunaj, 6. dec. g. Dunes popoldne se ie tukaj vršil strank n zbor soc:alnodemokrat» ske stranke Avstrije, katerega so se udele« žili tudi delegati Češkoslovaške in Nemčije ter zastopnik socialistične delavske inter« nacionale dr Friedrich Adler. Strankino poroč:lo je podal dr. Danneberg. k je med drugim izjavil, da je bil napad fašizma od« bit. Ome^?"?® pričevanja y ^"»'linioiifl fil^jiv«® • Washington, 6. dec. AA. Tmigraciiska komisija poslanske zbornice je bila obve« ščena o tem, da namerava predsedn k Ze« dinienih drž?v omejiti priseljevanje. Ame« riškim konzulom b" naloženo, naj odkloni« jo potne listine vsem onim osebam ki bi mogle pasti na breme javnih uradov S tem ukrepom bo število brezposelnih do konca letošniega proračunskega leta. tj do 30. VI. 1931 znižano za 135.000 tujcev. Vladna kriza v Franciji Francoski senat je vrgel drugo vlado g. Tardieuja. Redkokdaj se. v Franciji zgodi, da pade vlada zaradi nezaupnice senata, navadno je to pridržano poslan-, ski zbornici. Tokrat je to razumljivo,1 \3r je sestava senata bolj levičarska od poslanske zbornice ni je bks'levica v i ranciji najbolj nasprotovala Tardieuju. Formalno je francoska vlada doživela poraz zaradi bančnih polopiov. in .škandalov zadnjih časov, v katere so bili zapleteni nekateri ministri in državni podtajnfki. Tardieu je svojo vlado sicer •čistil, ni pa s tem mogel -preprečiti lastnega padca. Notranji vzroki sedanje krize pa so povsem drugi. Tardieu je izvajal v glavnem- program levice, ki v vladi ni bila zastopana. Izpeljal je socialno zavarovanje, izpraznitev Porenja, sprejem haaških pogodb in Voungovega reparacijskega načrta. Pri tem se je opiral na desnico, dočim je bila levica, katere politiko je realiziral, v nelogični opoziciji. Tako stanje se stalno ni moglo držati. Francoski socialistični radikali so dol-zo dobo pred vojno in med voino. stali t'.a čelu iavne uprave in vodili usodd republike. Po vojni jih je izstisnilo splošno' ostro nacionalistično razpoloženje. L. 1924. so si z levičarskim kartelom /;opet sami zavojevali oblast, dokler jih ni vrgel finančni polom. Ko je Po-:ncarč 1. 1926 začel veliko akcijo.. za rešitev franka in ozdravljenje javnega-, gospodarstva, so mu radikali iz patrijo-tizma in pod pritiskom javnega mnenfa. zvesto pomagali. Poincare je svojo na- logo izvedel mojstrsko in je s tem za Clejnenceaujem postal drugi rešitelj domovine. Zdaj so socialistični radikali smatrali, da je vlada nacionalne sloge dokončala svoje poslanstvo in da je zo-pot možno misliti na izvajanje strankinega programa socijalnih reform. Zato niso hoteli vstopiti v nobeno izmed na-slednih vlad, v katerih je sedela desničarska skupina g Marina. Vendar je bii njihov vpliv v javnosti toliko močan, da so vse te. vlade vodile levičarsko zunanjo politiko, posebno v odno-šajih do Nemčije, doma pa se je. tudi vse prej uveljavljalo kot pa socialna reakcija. Po več letih opozicije smatrajo oblasti vajeni radikali, da morajo zopet priti do krmila, posebno še, ker je njihova politika itak že leta in leta stalna službena, politika Francije. Hitlerjevska epizoda v Nemčiji ni vrgla francoskega mirovnega stremljenja iz ravnotežja. Večina francoskega naroda odobrava prej ko slej odločnost v utrjevanju narodne obrambe in v utrjevanju miru. Nova vlada, ki pride, zato najbrž ne bo prinesla bistvenih izprememb v zunanji politiki, saj je mog'..5a le več ali manj koncentracijska vlada ali pa vlada, levice. Nobena ne bo mogla znatno kreniti. z Briandove poti. Kar se domače politike tiče,, je vsekakor treba računati* da bo republikanska demokracija znova pritegnjena k upravi javnih poslov, s katere se je svojevoljno umaknila p.o izvršenem velikem ozdra-vitvenem delu Poincarčjeve vlade. Zveze med socialisti Madžarske in ČSR Zanimiva razkritja budimpeštanskega lista — Ni še gotovo, aH so raz-~ kritja res točna Budimpešta, 6. decembra. AA. Madžarska telegrafska agencija poroča: List »Magyar Orszag« objavlja danes dgkaze, da pošilja; češkoslovaška socialno-demokratska stranka gmotno podporo madžarskim socialnim demokratom. List priobčuje faksimile korespondence med voditeljem madžarske so-cialno-demokratske stranke Karamyjem in voditeljem češkoslovaške, sočialno-demo-kratske stranke Soukupom. V pismu z dne 23 maja t 1. prosi Kararny Soukupa za rnaterijelno podporo, češ da je stanje madžarske socialne demokracije, katastrofalno Po drugi strani pa da se baš zdaj nudi uprav sijajna priložnost, da se nekaj, ukrene in obrne pozornost inozemstva Ha Madžarsko. V pismu pošilja Karamy Soukupu tudi nekatere podatke o nadvojvodi Otonu in pravi, da bi objaVa teh podatkov vsekakor močno odjeknila 'v svetfT Vend§r si Soukupa za diskrecuo. kef neprijetno, če. bi njihov/,zaupuikv v, lggitip,7: stični stranki zaradi tega- trpel. On.-misli da bi bilo najprimerneje objaviti to -v novembru. ko bo Oton polnoleten in. ka se bodo razmere na Madžarskem poslabšale: Naše razmere, pravi končno Karamy so vse težje. V stranki vladajo nesporazumi ln razprtije, naše moči so že izčrpane. Morajo se izzvati izpremernbe, drugače bo vse izgubljeno.« V svojem odgovoru omenja Soukup neko manjšo vsoto, ki da je bila izplačana madžarski sociialno-deraokratski stranki, za katero pa ni bilo izdano potrdilo. Zastran nadvojvode Otona misli Soukup, da bi bilo treba sporazumno dogovoriti se, kako naj se uredi ta zadeva Bilo bi nepopravljivo, pravi Soukup v svoiem pismu, če bi se s polomijo te afere doživel poraz ali pa samo delen uspeh, ker bi to učvrstilo Bethlena tako v državi sami kakor tudi napram inozemstvu. »Magyar Orszag« prinaša nato faksimile pisma nekega drugega madžarskega socialnega demokjgta, v katerem t| zahteva, naj. se bolje organizira ^razpečavanje glavnega organa magJlsrsko v socialno-demokratske stranke A'epszavc« ;ki se je te dni vrnil iz Kodanja, kjer jecha -mednarodni konferenci za meddržavni ; promet in vozni red zastopal našo .državo, je daJ novinarjem zanimiva pojasnila o sklepih konference Konferenca se-je zlasti bavila z novo ureditvijo voznega reda zašimplon-orient ekspresni" vlak. Po sklepu konference se bo čas. vožnje tega vlaka po Jugoslaviji skrajšal za eno Uro. obenem pa bo Imel v Jugoslaviji pole? prvega in drugega tndi tretji raired Atenska garnitura tega vlaka se ne bo formirala več v Nišu," kakor doslej, marveč v Beogradu Po' hitrosti;. š katero vozi ta vlak. bo odslej Jugoslavija na tretjem 'mestu. drtčim je bila doslej šele "na šestem. Uvede se tudi sezonski brzovlak na progi Varšava - Lvov - Budimpešta - Za- greb - Sušak, ki bo vozil v dobi sezone na Jadranu. .V Syrho sigurnejšega in udobnejšega. pp$bvat}ia bo naša država naročila več modernih .osebnih vozov tipa ABC, ki bodo urejeni na parno in električno , kurjavo ter opremljeni z električno razsvetljavo. Ti izdatki se bodo krili z zmanjšanjem najemnine/ za take vagone, ki smo jo morali doklej plačevati inozemskim družbam. Samo v letih 1925. do 1930. smo plačali na ta račun nad 21 milijonov Ta izdatek se bo z nabavo lastnih vagonov želo zmanjšal in bo sčišotfta popolnoma izločen. V zvezi z ostali ipi modernizacijami naše prometne službe, ki. so na dnevnem redu, se bo promet v naši državi v dogledni dobi znatno izboljšal ter dosegel tako stopnjo, da se bomo lahko kosali z vsako drugo državo. Imenovan ia v postni službi Beograd, 6. dec. p. Z odlokom ministra javnih del je napredoval v višjo skupino poštni uradnik Ivan Sušnik pri pošti Ljub' Ijana I Postavljeni so pr pošti Ljubljana-1 Mirko Betnajc pri pošti Ljubljana II Emili* ja Uršič. v Pragerskem Fran Jerenčič in Maks Jereb na ,Tescn;cah Stanko Godeic. v Ptuiu Ivan Zabela, v Mariboru II Fran Hu* dina in v Murski Soboti Matej Rozman. Zasrr^bŠH peki nočejo Zagreb. 6. dec. n. Včeraj je "zagrebški magistrat odredil znižanje cen kruhu. Kljub temu pa so ostale cene kruha danes pri vseh pekih nespremenjene in se peki torej niso pokorili tozadevni odredbi. Samo neki pek na Dolcu je kakor za nekakšno demon« stracijo obesil pred svojim šotorom listek, s katerim naznanja, da stane bel kruh 3 Din, črni pa 2 Din, to je pod uradno od* rejeno ceno. Bombe v Lisaboni Ltaabona, 6. decembra AA. Policija je na nekem posestvu našla in zaplenila 74 bomb. Istotako je policija zapečatila prostore demokratske . stranke ter prostore .lista . »Et. -Pehate«, ki ima uredništvo..v istem poslopju. Lastnik posestva, kjer so bile najdene bombe, je bil aretiran. Zagonetno umiranje prebivalstva okoli Liegea Po gosti megli nad dolino reke Maase je pričelo prebivalstvo trumoma umirati - Ugibanja zdravnikov Bruselj, 6. decembra d. Prebivalstvo v okolici Liegea je silno razburjeno zaradi tajinstvenega umiranja med ljudmi v starosti od 30 do 70 let, ki je nastopilo sočasno z gosto meglo nad temi pokrajinami. Nekateri so menili, da je vzrok tajinstvenemu in naglemu umiranju v razvijanju plinov iz skladišč strupenih plinov izza svetovne vojne. Drugi zopet iščejo vzrok v nagli spremembi temperature. Na kraj tajinstvenega umiranja je odšlo več zdravniških ekspedicij, med njimi tudi ravnatelj belgijskega higijenskega urada. Bruselj, 6. dec. s. Število tajinstvenih smrtnih slučajev v dolini reke Maas se je že povečalo na 70. O vzrokih ne vlada še nobena jasnost. V zdravniških krogih prevladuje mnenje, da ne gre ta zastrupljenje, temveč za posledice nenadne izpremernbe temperature ln dejstva, da se je nepričakovano pojavila ledena megla, kateri so podlegli zlasti stari ljudje in premogovni delavci, ki so v svojem poklicu postali astmatični. Opozarja se na to, da simptomi pod katerimi je prišlo do smrtnih slučajev, dalje afekciie dihalnih organov in srčne težkoče niso podali podlago za domnevo, da gre za zastrupljenje tvorničnih plinov in da je tudi-v Otheeu, kjer sploh ni industrije'" zaznamovati stičen smrtni primer. Leta 1911. je v ledenem in meglenem jutru -umrlo 11. oseb," oiiih obdukcija ie dognala, da je smrt povzročila jzprememba vremena. Bolezenski znaki so. razširjeni skoraj $ vsej dolini Maase jnpd Ličgeom, Seraingon in Huyen, v dolžini več kot 30 km. Tudi gette-ralni ravnatelj-, beljgiskega higijenskega" ministrstva meni, da, ng gre za. zastrupljenje temveč za smrtne primere zaradi meglje. Večjo jasnost o vzrokih tajinstvenih Smrt-, nih primerov, bo mogoče prinesla obdukcija trupel. Med ; prebivalstvom se trdovratno vdržuje mnenje, ' da je iz mnogih podzemskih rovov v dolini reke Maase priha«-ial strupen pliii, ki • je žahteval toliko človeških žrtev. . .. Megla nad Londonom London, 6. decembra AA. Megla, ki je včeraj objemala London in južnovzhodni del Anglije, je ležala tudi danes nad temi kraji. Vidnost se je nekoliko izboljšala in megla ni bila več tako gosta. Zato so po-Dovno otvorili promet na Temzi. Naloga akademske omladine Akademska omladina tvori važen del velike narodne sile; ujena naloga je poleg študija, da se udejstvuje tudi v javnem življenju tn po svojih mladih močeh pomaga pri reševanju vseb nacionalnih, kulturnih in socialnih vprašanjih Akademiki upravičeno apelirajo na javnost da jim pomaga pri reševanju njihovih socialnih skrbi Pri tem pa često pozabljajo, da tudi javnost z enako pravico pričakuje njihovega sodelovanja in udej stvovanja. V tem pogledu pa smo akademiki preveč odpovedali, nismo se dovolj zavedali, da s samim udejst.vovanjem v akademskih društvih še nismo storili, kar bi mogli in morali Vstop na univerzo za večino akademikov doslej ni pomenjal tudi vstopa v življenje, zato so povojne akademske generacije dale mnogo premalo mladih, agilnih in sposobnih javnih delav- To dejsitvo je rodiilo že tudi za akademsko mladino samo neugodne posledice, ker javnost na njeno sodelovanje sedaj skoro ne računa več in ga, ako se kje pojavi, sprejme skoro z nezaupanjem kot kratkotrajen pojav ambicioznosti. V tem je tudii del vzrokov za neuspehe akademskih časopisov in revij. Akademiki se v odgovoru še bolj umikajo ža kitajske zidove svojih društev v okviru univerzitetne avtonomije. Zavedati pa se moramo, da to nezauipanje jav-: nostii ~ Je Jpazu ml ji vo. Iz- avali smo ga v.aiajteels meri sami s svojim nezanimanjem zadavila narodna vpraša nja. To mora postati drugače. Univerza ima nalogo posneševajti razvoj kulturnih dobrin naroda, toda le naloge ne morejo izvrševati samo profesorji; pomasrati morajo z vsem srcem tudi akademiki. Njihova naloga je zlasti vzdrževati stike z narodom, kajti univerza, ki bi teh stikov ne gojila, he bi bila narodna univorza in bi bila zato skoro nepotrebna. Pravilno se poudarja, da mora biti delo akademske mladine konstruktivno, ustvar jajoče V tem delu za narod moramo biti vsi enotni: naše diference v nazorih ne smerjo povzročati neaktivnosti v javnem življenju. Nairod zahteva od nas konstrnk tivnosti in imoulzivnosti v vseb vprašanjih Zakaii ne bi ugodili tej upravičena in sveti zahtevi? V naši državi je zavladala era konsolidacije in pozitivnega dela. Naše delo in sodelovanje je več ko potrebno Delo akademske omladine se ni končalo z narodnim osvobojen jem. v lastni državi moramo še več delati Stopimo v javno življenje in oo-magajno pri ustvarjanju resničnega zedi: nlenia vsega naroda! Danes se vedno znova poudarja obstoj različnih nacionalnih vprašanj Vprašania je treba tudi reševati in rešiti, ne pa še bolj komnlicirati razmeroma enostavne stvari Reševanje samo mora biti primerno in sistematično, rešitev pa mora biti radikalna Ne onorekamo obstoja teh vpra šanj. toda hočemo nadallevatl delo starejših tovarišev na ustvarjanju močnega in enotnega naroda. V tem delu moramo biti enotni. Naj na« klic za koncentracijo pozitivnih narodnih sil načde na pravi poti! Tudii mi moramo sodelovati pri delu za ustvarjanje močnega naroda v močni državi! Naj to velja akademikom vse države kot klic k skupnemu reševanju narodnih potreb in k pozitivnemu nacionalnemu delu. Dajmo izraza naši želji po delu za blagor naroda in naj ta glas prinese več aktivnosti v naše vrste! Naj tudi akademsko fcivljende postane narodno! Branko Alujevič. ge, krsi jih je društvo nabavilo, med t«ni tudi a.rije učnih, knjig držav, kjer je uve* cbna moderna šola Dodal je poročilo o Sl iv. šolski vrrt-ci,-Š. upravitelj g Voglar je govoril k vprašanju ureditve gmotnega -ravnega položaji učiteljstva V razgo« voru -c je pojasnila vrsta zadev šolsko* u -avn2t!d /n "lja. "'rok. • ":telj iz Maribora g. Ivan Lovren« čič je z dečki 2b razreda mestne osnovne šole nastopil v telova ici. Pokazal -je, '-a* ki ni ji vx~i telovadba v -:..islu modernih načel in kako naj bo polna veselega, neiz? s / nega gibanja, gojena predvsem na pro* stem. V predavanju je nato podal še po* c"bei navor 'a in navedel razne primerne va jih učitelj* stvu stavita narod m država, ter utemelje* val nujno potrebo udejstvovania učitelj« st--' v Omenil je zadeve stanovs' ega :n " ' 1-pftq značaja kakor kurivo, st -larino. u5itelj"ka imenovania. onozarial ie na 8. t. m. v Celju se vršečo seio odbora za kmetsko in "r,«!nodinisko nadalievalno šol* ter novaial iv«?neiše zadev Vi bo* do v programu te seje; tako razširjen ie tega šolstva v banovin1, snovnnie centrilne ki)!žn;ce vnrfl^ania učnih kniit?. učil in te* čajev i. dr. Učitelia gg Vola v šel- in Hajn* šek sta ^od^la slike o i«vii"m rlelu in. na> n ,r"v ueitelUtv* v dr"nvi S'»"liTnr ie. noro* č"1- - »Samrt^mf'" !n snu1«' se />iW»l« ku za zavar anje učiteljskih otrok. Knii/* ni: :r uCitelj g. Gobec je navedel nove knji* Vzgledna prireditev )>Soče« V veliki dvorani restavracije »Pri levu ž: še je vršila snoči krasna patrijotična prireditev društva s-Sočec Dvorana je bila okusno okrašena z državnimi trobojnicami ter s podobaiiM članov kraljevske družine, zasedena pa je bila do zadnjega kotička. Večer je bil namenjen proslavi praznika uedinjenja in pa obletnici Sokola kraljevine Jugoslavije. Župan dr. Puc je kot predsednik društva uvodoma pozdravil številno zbrano družbo, predvsem pa predstavnika vojaštva, zastopnika divizije polkovnika Novakoviča ter predstavnike vseh ljubljanskih ^sokolskih društev. V zelo,lepem op voru je župan de. Puc. Joato pojasnil, ppjuen uedinjen.iai ter dosedanji in bodoči razvoj našega naroda v nacijonalnem pogledu in žel za svoja izvajanja burno odobravanje. Oktet »Ljubljanskega Zvona: je pod vodstvom gosp. Mafu-lja zapel državno himno, ki so jo navzoči poslušali stoje in. priredili kralju viharne ovacije. Znani sokolski delavec prof. dr. Pavel Pestotnik je govoril nato o moralni koristi sokolovanja za narod in podčrtal pomen ustanovitve Sokola kraljevine Jugoslavije. Kakor že Sočani znajo, so tudi nocoj izpolnili spored s številnimi recitacijami m Reklamacijami, oktet »Ljubljanskega Zvona: pa je skrbel za glasbeno razvedrilo. Sočani pa menda še na nobeni svoii prireditvi niso zbrali tako odlične in pestre družbe, kakor na tej lepi proslavi. Dograditev palače 0UZD v Mariboru Maribor, 6. decembra Danes so zavihrale raz poslopja novo zgrajene palače Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru državne zastave v počast delavstvu in tvrdkam, ki so v treh mesecih zgradile to palačo, ki bo ena najlepših, kar jih je v Mariboru. Interne domače proslave tega veselega dogodka so se udeležili komisar okrožnega urada za zavarovanje delavcev g. dr. Krek, dalje ravnatelj g. dr. Joža Bohinjec, pod-ravnatelj g. dr. Kuhelj in arhitekt g. Saša Dev, ki je izdelal načrte za zgradbo palače. V imenu delavstva, ki je gradilo palačo, je pozdravil zastopnike okrožnega urada preddelavec g. šnuderl, ki je končal svoj kratki in jedrnati govor s pozdravom kralju in Jugoslaviji. Nato sta odgovorila s krajšimi govori komisar g. dr. Miha Krek in ravnatelj g. dr. Joža Bohinjec, ki Sta obrazložila zbranemu delavstvu pomen nove stavbe za Maribor in izrekla željo, da naj postane nova palača žarišče :dela za zdravstveni napredek delavstva ter njegovo socialno in kulturno napredovanje. Predsedstvo okrožnega urada je povodom tega dogodka tudi nagradilo s primerno nagrado vse delavstvo, ki je sodelovalo pri gradnji nove palače, stavbni tvrdki inž. Jelenc-šlajmer g. Ivana žiliča pa sta priredili tudi tradicionalni likof za vse aktivno delavstvo. Pri sta/bi je bilo cnevno zaposlenih skoro tri mesece od 150 do 200 delavcev. Največje težave so bile pri graditvi temeljev, ker jih je bilo treba položiti skoro sedem metrov globoko. Pri tej priliki je bila odkrita nov gramoznica, ki je sicer dobavila mnogo .gramoza, a tudi povzročila precejšnjo zamudo pri dograditvi palače. Novo zgrajena stavba bo vsekakor ena najlepših palač v Mariboru ter bo otvorjena za javno uporabo šele prihodnjo jesen. V pritličju bodo prostori za lekarno okrožnega, urada, dalje za bolniško-ambulanto in nekaj zasebnih pisarn. V prvem nadstropju se bo nastanila delavska zbornica s knjižnico in čitalnico ter razne strokovne organizacije, v drugem nadstropju bo nameščena tranzitna bolnica, v kateri bodo našli leka bolniki, ki niso zmožni za prevoz. V tretjem nadstropju pa se bodo nahajala zasebna stanovanja. Bled izločen iz zimske olimpijade Ljubljana, 6. decembra d. Velike mednarodne zimsko-sportne tekme, ki bi se bile morale v pretekli zimi vršiti na Bledu iil v Bohinju, so bile zaradi neugodnega vremena preložene na letošnjo zimo. Priprave so v poinem teku in kakor vse kaže, bo inozemska udeležba pri tekmah letos še večja kakor bi bila lani. Tekme se bodo izvršile v celotnem, lani določenem obsegu, vendar pa s to izpremembo, da se bodo vse prenesle v Bohinj, tako da se bodo v Bohinju vršile tudi one tekme, ki so bile prvotno določene za Bled. Zakaj je prišlo . do te važne in za Bled gotovo nepovoljne spremembe, nam še ni znano, poročajo nam le, da je Jugoslovenski zimsko-sport-ni savez, ki vodi priprave za mednarodne tekme, izvršil spremembo v sporazumu z merodajnimi javnimi čini tel ji. Tatovom na železnici ukradenih dragocenosti na sledu Zagreb, 6. dec. n. Po napetem in mar* ljivem zasledovanju doslej neznanih stor !* cev v veliki tatvini dragocenosti, odkriti v Ljubljani in izvršeni nekje na železnici v škodo tvrdke »Prctiosa«, kjer gre za vred* nost 800.000 Din, je izvršila zagrebška policija danes prvo aretacijo. Varnostni orgj« ni so zalotili nekega železniškega uslužben* ca, ki je prodajal osem zlatih verižic smešno nizko ceno. Odvedli so aretiranoa z veriž:cami k zlatarju Fusmanu, ki je tudi imel med ukradenimi dragocenostmi nekaj svojega blaga. Fusman je res spoznal te ve* rižice kot svojo last. Aretiranec se za?)* varja. da je kupil te verižice pol ure pred svojo aretacijo od neke neznane ženske. Policija je prepričana, da je prišla na sled pravim storilcem. Rekonstrukcija rumunske vlade Bukarešta, 6. decembra g. Izvršilni odbor Narodne kmečke stranke je imel danes pod predsedstvom Mironesca sejo, ri~. kateri je bilo sklenjeno, da bo mesto notranjega ministra prevzel dosedanji prometni minister Mitescu. Posebni vlaki na zagrebški kmečki tabor Zaradi velike udeležbe, ki je prijavljena, bo na ponedeljkovo veliko kmečko mar-* festacijo v Zagrebu tudi iz dravske ban"» vtaer vozilo več posebnih vlakov. Želeji« ška uprava prosi vse udeležence, da potu* jejo s temi posebnimi vlaki, ker bi vel kan« ski naval drugače onemogočil reden pr->« met z običajnimi vlaki. Določeni so naslei' nji posebni vlaki: Ljubljana * Zagreb Sava: odhod iz Ljub' liane v nedeljo ob 21. uri 18 min.; odhod ■% Zagreba v ponedeljek ob 23. uri 34. min S tema vlakoma naj se vozijo vsi udeleženci, ki prispejo v Ljubljano z zadnjimi rel* nimi večernimi vlaki dolenjske, gorenjske in kamniške proge, kakor tudi udeleženci * proge Ljubljana * Zidani most. Maribor * Zagreb Sava: odhod iz Maribo« ra v nedeljo ob 22. uri 30 minut: odhod iz Zagreba v torek ob 1. uri 2 min. S tem vin* kom naj se peljejo tudi udeleženci s prof-e Ljutomer=Ormož*Pragersko, ki potujejo do Pragerskega z zadniim rednim večernim vlakom. Kotoriba = Zagreb: dva posebna vlaka z odhodom iz Kotoribe v nedeljo ob 9. uri in 9 uri 30 min.: odhod iz Zagreba v ponedeljek ob 19. uri in m uri 10 min. Ta vla* ka prideta v poštev za dolnjelendavski 'n deloma tudi za ljutomerski m ormoški "novo me^to * Karlovac -- Zagreb: odhod iz Novega mesta v nedeljo ob 21.58. odhod iz Zagreba gl. kol. v ponedeljek o polnoči. ' Tudi udeleženci s stranskih prog, ki bi imeli na prestopni postaji morda zvezo 5a na redni večerni vlak proti Zagrebu, naj po možnosti počakajo na posebni vlak. S ten imajo tudi to ugodnost, da j:m v Zagrebu ne bo treba prenočevati, ker bodo lahko ostali kar v vlaku. Zlasti za povratek p;i naj se poslužijo posebnih vlakov tudi on*, ki bi se morda v Zagreb vendarle pripc ljali z rednimi. Vremenska n a no ved Zagrebška vremenska napoved za daner: Oblačno, zmerno hladno, nestalno. — S -tuaeija včerajšnjega dne: Nizki pritisk, je ležal dosedaj nad severnim in južnim delom kontinenta ter nad Oceanom, pre-haia vedno bolj na kontinent ter povzroča nadanje pritiska. Temperature so zabeležile velike spremembe. Pritisk je padel za 1.5 do T mm, temperature pa so ponekod porasle, drugod padle ali pa ostale neiz-premenaene. Morje je bilo v gornjem in srednjem primorju mirno ali slabo valovito, v južnem primorju pa zinerno valovito. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Mirno, pretežno megleno, s polagoma naraščajočo temperaturo, ki se bo dvignila v enem do dveh dneh. V severnih Alpah se bo prehodno zjasnilo, nato pa bo sledilo poslabšanje vremena z naraščajočimi padavinami. ZNIŽANJE CEN! AJflK „Petovia", Euoajska cesta la Naši kraji in 30-letni jubilej škofjeloške Okrajne hranilnice in posojilnice Načelstvo in nadzorstvo. Sedijo od leve proti desni gg. Deisinger Josip, podravnatelj Košir Ivan, ravnatelj Sušnik Lovro, Thaler Rafael ta Hafner Anton. Stoje od leve proti desni g g. Hafner Matevž, Pecher Konrad, Burdych Oto, Benedičič Franc, Len-dovšek Ciril, Kašman Anton in dr. Jože Rant. Škofja Loka, 6. decembra. Davno je že spoznalo lepo število narod-nozavednih škofjeloških rodoljubov, da je edina, najuspešnejša rešitev slovenskega naroda v samoobrambi na gospodarski podlagi. Misel gospodarske nezavisnosti se je pojačala in se je hitro izoblikovala v želji, naj se za škofjeloški okraj osnuje denarni zavod, ki bi zadostoval hranilnim in posojilnim potrebam prebivalstva in ga vspod-bujal obenem k varčnosti in k dobremu gospodarstvu. In tako je izšel prve dni oktobra 1. 1900. poziv na someščane, v katerem se sklicuje skupni pogovor na dan 13. okt v gostilni Lovrenca Sušnika v Šk. Loki. Na razpravnem sestanku se je iznova poudarila potreba zavoda, ki bi se najlepše zasnoval in oživotvoril v ustanovitvi Okrajne hranilnice in posojilnice za škofjeloški okraj s sedežem v Škofji Loki. Pripravljalni odbor ie v par dneh nato razposlal mnogim meščanom vabilo k ustanovnemu zborova-vanju 28. oktobra 19J0., ki se je vršilo v salonu ge. Ane Guzljeve, vulgo pri Balantu. Ta spis je vrlo zanimiv, ker poleg materl-ialnih dobrin opozarja tudi na moralno izboljšanje in okrepčevanje sloven. naroda. Dobesedno pravi: »Vrhu tega imajo slovenske posojilnice tudi narodni pomen, ker hočejo s slovenskim uradovanjem pospeševati rabo slovenskega jezika. Obenem Pa postanemo Slovenci v materijalnem oziru neodvisni od nemških hranilnic in posojilnic. Ako je Slovencem merodajno načelo, da se v vsakem sodnem okraju osnuje vsaj en slovenski denarni zavod, smemo trditi, da je ta potreba za škofjeloški okrai še nerešeno, pereče vprašanje in do danes le tiha, srčna želja mnogih rodoljubov. Od sodelovanja obeh škofjeloških dolin in od zaupanja škofjeloških narodnih meščanov je zavi-sen procvit in prospeh začrtanega cilja.« Ustanovni občni zbor je bil dobro obiskan. Po revizorju g. Franu Joštu predložena pravila so bila v neizpremenjeni obliki sprejeta in podpisana. Izvoljeno je bilo načelstvo: načelnik g. Lovro Sušnik, njegov namestnik g. Ivan Mali, odborniki gg. Anton floman, Josip Guzelj. Ivan Košir, Leon Lavrič, Matej Ž:gon; računski pregledoval-ci: gg, Franc Papa, Ivan Koceli in Franc Kašman. Z 38. novembrom 1900 je bila hranilnica vpisana v zadružni register od takratnega deželnega, kot trgovskega sodišča v Ljubljani. morala hranilnica sama najeti posojilo, da je mogla ugoditi zahtevam svojih vlagateljev. Izredno visoka obrestna mera je v naslednjih letih izvabljala denar iz skritih kotov omar, skrinj in postelj. Vloge so se kljub znižanju obrestne mere, kot znak vračanja v normalne razmere dvigale do letos, ko je zopet nastopila gospodarska kriza, ki je zaradi stagnacije v lesni trgovini še povečana. Okrajna hranilnica in posojilnica je poslovala od vsega početka v hiši monsignora g. Ivana Klobovsa na Mestnem trgu. Ker pa prostori z razvojem zavoda niso zadoščali je kupila hranilnica 23. maja 1922. lastno hišo od posestnice ge. Ivane Flisove. Bivša prodajalna se ie preuredila v udobno urejene poslovne lokale in 17. marca 1923. se je prvič uradovalo v lastnih prostorih. V poslopju so tudi stanovanja za uradništvo. V tridesetletni dobi je dosegel zavod prav častne zavidljive uspehe. Denarni promet se je zvišal na 80,000.000 Din. Hranilne vloge so narasle na 15,000.000 Din. Posojila in krediti v tekočem računu znašajo 10,000.000 Din, rezerve so narasle na 160.000 Din. Hranilnica je tudi vsakoletni dobrotnik raznim koristnim ustanovam, drušivam, šolstvu in bednim. V dobrodelne namene se je votira-lo do leta 1922. kron 18.791.28, od leta 1923. dalje pa 126.357.50 Din. V načelstvu sta samo še dva člana, ki spremljata zavod skozi vse tri decenije z vso očetovsko ljubeznijo :ii skrbjo do današnjih dni. Jubilanta sta bivši škofjeloški župan in posestnik, ravnatelj zavoda g. Lovro Sušnik in podravnatelj g. Ivan Košir. Sedanje načelstvo tvorijo: ravnatelj Lovro Sušnik, podravnatelj Košir Ivan; odborniki Deisinger Josip, Hafner Anton, Hafner Matevž, Kašman Anton in Thaler Rafael; nadzorstvo pa: predsednik Burdych Oto, odborniki Benedičič Franc, Pecher Konrad, dr. Jože Rant in Veber Joško. Uradništvo: Lendovšek Ciril, prokurist in tajnik; Daga-rin Terezija, blagajničarka in Burdych Irena, uradnica. Zavodu, ki si ie tekom tridesetletnega udejstvovania pridobil nevenljivih zaslug za celokupni škofjeloški okraj ne le n,a gospodarskem, temveč tudi na nacijonalnem polju m ki uživa v širokih vrstah prebivalstva upravičeno zaupanje, želimo najlepših uspehov in napredka i v bodoče. Za spomenik Juriju Flajš- manu Dol pri Ljubljani, 6. decembra. Do pred par leti je bilo malokomu zna« no, da smo tudi Slovenci imeli moža, ki je pred več kot pol stoletjem oral celino na polju slovenske glasbe. Ta mož je bil Jurij Flajšman, roj. 1. 1818. v Beričevem, občina Dol pri Ljubljani. Nje« govo ime je slučajno odkril g. prof. dr. Ko» zina in je nato zbral podatke o njegovem življenju in delovanju. Na inicijativo go« j poda prof. dr. Kozine si je prostovoljno gasilno društvo Dol«Beričevo nadelo čast« no nalogo, da postavi na hiši, kjer je bil rojen prvi slovenski skladatelj, spominsko ploščo. Pokojni je bil po poklicu učitelj ter je služboval na Vrhniki, od tam je prišel v Ljubljano k Mahru. Urejeval je prvo slov. glasbeno revijo »Grlica« ter iz« dal v samozaložbi 7 zvezkov svojih kom« pozicij. Umrl je v Ljubljani 1. 1884. Na sestanku v nedeljo 30. novembra se je sestavil odbor za odkritje spominske plošče, ki bo začel zbirati prispevke za na« bavo iste. Vse ljubitelje stare slovenske glasbe pa prosimo, naj nam po svojih močeh pomagajo, da otmemo pozabljenosti njegovo ime. Prispevki naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Odbor za odkritje spo« minske plošče Juriju Flajšmanu, Dol prt Ljubljani. Berliozovo »Faustovo po-gublienie« v Lhibliani (H koncertu Glasbene Matice v torek, dne 9. t. m. v Unionski dvorani.) Hektor Berlioz, eden največjih glasbeni« kov velikega francoskega naroda, se je ro» dil II. decembra 1803. leta v Cote Saint« Andre rnnrl pa je 8. marca 1869. leta v Pa« rizu. Njegovo življenje je bilo tako bujno, obenem pa tudr burno, da se njegov živ« Ijenjepis čita kakor naroestrejši roman. Neumorno je švigal semtertja, prepotoval vso Evropo, prihajajoč pri tem na nove ideje, zamišljajoč in ustvarjainč najbolj fantastične in bizarne zamisli. Ni čuda, da ie radi tega njegovo življenje nepretrgana veriga borb. uspehov, pa tudi težkih raz« očarani. Tudi »Faustovo i>r«eubl?enie«. ki ga je ustvaril v 1et'h 1*45 do 1*46 na potova« njih po Avstriji, Ogrski, Češki m Sleziji, I Lastno poslopje Okrajne hranilnice in posojilnice Uradno poslovanje se je pričelo dne 10. decembra ob 10. uri dopoldne; v sredo bo tedaj 30 let, ko so narodni Škofjeločani za-orali v ledino gospodarske samostojnosti Temeljni kamen je bil položen in pričelo se je z odgovornim, zaskrbljenim podrobnim delom v širokih vrstah ljudstva. V šestem letu obstoja se jc vpeljal tekoči račun; leto pozneje je prijavila Okrajna hranilnica m posojilnica svoj vstop k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani, katere član je še danes. Vsako drugo leto se vrši zakonita revizija. Huda denarna kriza v letih 1910. in 1911. ie prisilila za nekaj časa zaustavitev izplačevanja posojil. Leto dni kasneje so pričeli vlagatelji izvajati run na denarne zavode kot znak bližajoče se vojne. Nasprotno pa je v letu 1914. število vlog naraščalo, prav do izbruha svetovne vojne, ko so vlagatelji zahtevali izplačilo vlog. Zavod je ustrezal do razglasitve moratorija. Pod vplivom sreskega načelstva se je ljudstvo pomirilo !n v 1. 1925. se je dotok hranilnih vlog zopet povečal. Višek krize je bil v 1. 1932., ko je ljudje mo je prineslo mnogo razočaranj. Sam pravi v svoj-.h »Spominih« o postanku Fausta med drugim: »Poskušal sem, potu« joč v starem nemškem poštnem vozu, na« praviti verze za svojo glasbo. Ko pa sem začel, sem ustvarjal verze, ki so mi pri« hajaK kar sproti, kakor so mi prihajale glasbene misli; vso partituro sem spisal s tako lahkotno, kaksor redkokdij pri drugih delih. P sal sem, kjerkoli sem mogel, v ko« čiji, vlaku, na parnikih in celo v mestih, kljub vsemu delu za koncerte, ki sem jih moral prirejati. Tako sem na bavarski me> ji v Pasavi v neki gostilni napisal uvod, Faustov spev: Odšla je z:ma; na Dunaju sceno »Na obali Labe« in arijo Mefistofe= Ia: »Poglej te rože« zraven pa še balet silf. Tam sem spisal v eni noči celo koračnico na Rakoczijev ogrski tempo. Ko sem ne« koč v Pešti zašel s prave poti, sem pn svetlobi plinovega gorilnika neke proda« jaln'ce zapisal zborovski refren ronda kmetov. V Pragi sem vstal sredi noči, da sem zapisal melodijo za zbor angelov v apoteozi Margarete. Bal sem se, da bi jo pozabil. V Breslavi sem zopet napisal tekst in glasbo študentovske pesmi: »Jam nox ; stellata«. Vse ostalo sem napisal v Parizu, | vedno nepričakovano: zdaj doma, potem v s kavarni, v Tuilerijskem vrtu in celo na vo« gelnem kamnu nekega bulevarda. Nikdar nisem iskal idej, vedno so mi prihajale sa« me. kakor so se pojavljale po najbolj ne« pričakovanem vrstnem redu.« »Faustovo pogubljenje« je bilo prvikrat izvajano 6. decembra leta 1846. v Opera Comique v Parizu, pod vodstvom samega j avtorja in tudi na njegove stroške. Defic:t prvega koncerta in prve reprize dne 20. de« cembra je bil katastrofalen, Berlioz gmot« no in duševno popolnoma uničen. Prišla j pa mu je rešilna misel, šel je zonet na pot ! v Petrograd, kjer je bil leta 1848 nadvse ljubezniivo sprejet. Koncertiral je v Rusiji z vel'k:mi umetniškimi in finančnimi uspe« hi. Leta 1849. ie bil izvajan Faust že v Londonu, leta 1852. zopet v Londonu pod vodstvom Berlioza samega, istegi leta pa I je dal Liszt to delo v \Veimirju Bili so to prvi ogromni uspehi in od leta do leta se je delo vedno bolj in bolj uveljavljalo. Novo, dne 26. novembra slovesno otvor« jeno poslopje stoji v bližini cerkve nekoli« ko oddaljeno od vasi na prijaznem malem holmu, od koder je lep razgled na Kamni« ške planine. Okrog šole je obširen šolski vrt in dvorišče, kojega bo možno uporab« ljati za praktični pouk o sadjarstvu in kjer bo mogla mladina šolske odmore prebiti na svetlobi in solncu. — Zunanjost stavbe je za kraj m vas naravnost impozantna. Na pročelnem zidu sta vrezana v zid dva na« pisa in sicer: »Dobro vzgojena mladina, srečna domovina!« in »Ljubi svoj rod ter spoštuj svoj jezik!« Notranjost stavbe je takisto zelo lepo in praktično izrabljena. V pritličju sta dve veliki učilnici, v prvem nadstropju pa ena učilnica ter stanovanja za tri učiteljske mo« či. Vse sobe, oziroma vsi prostori so visoki, zračni in svetli, pod pa po večini iz hra« stovega parketa. Manjka le primerna vadnica, kar pa se bo še sčasoma dozidalo. Že leta 1925. je takratni občinski odbo» osvojil predlog občinskega svetovalca go* spoda M. Belca, da naj se pobira vsa ob« činska trošarina na alkoholne pijače v fond za zgradbo nove šole. Šolska stavba je stala ca. 400.000 Din si je po večini krita iz gradbenega fonda. — Navedbe vredno je pripomniti, da imata obe občini t. j. Radomlje in Volčji potok skupno okroglo 600 stanovalcev in je torej šola velik dokaz požrtvovalnosti. r Ustanovni občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega kemijskega društva Ljubljana, 6. decembra. V nedeljo 30. novembra se je vršil v predavalnici univerzitetnega kemijskega inštituta ustanovni občni zbor naslovnega društva. V otvoritvenem govoru je predsednik pripravljalnega odbora šef kemijskega inštituta univ. prof. g. dr. M. Samec pozdravil od navzočih posebno prisrčno goste iz Zagreba in Maribora. Zagrebško sekcijo, ki momentano fungira tudi kot centrala društva, je zastopal osebno predsednik univ. prof. g. dr. VI. Nj<-govan v spremstvu univ. profesorja g. dr. ing. F. Ilanaman-a, ravnatelja srednje tehnične šole v Zagrebu g. ing. F. Aleksandra in tajnika društva univerzitetnega asistenta g. ing. R. Podhor-skya. Iz Maribora pa je bil navzoč predsednik mariborske sekcije g. dr. K. Ca-zafura. Po čitanju pravil, ki je sledilo otvoritvi, je bil na predlog predsednika pripravljalnega odbora soglasno izvoljen predsednikom ljubljanske sekcije nestor slovenskih kemikov direktor Kmetijske in poskusne postaje v Ljubljani g. ing. Jakob Turk. V odbor so bili dalje per acclamationen izvoljeni gospodej: ing. D. Bjelič, ing. F. Gerl, dr. ing. Lad. Guzelj, dr. ing. V. Kramaršič, ing. G. Pečak in dr. ing. I. Ribarič. Po zahvali novoizvoljenega predsednika je oddržal univ. prof. g. dr. M. Samec slavnostno predavanje o micelarni teoriji visoko molekularnih organskih spojin. V nad- J vse stvarnem in zanimivem predavali je prikazal zvezo med molekularno sestavo in koloidkemijskem obnašanjem omenjenih spojin. Po kratkem odmora je povzel besedo univ. profesor g. dr. VI. Njegovan, ki je kratko, a temeljito podal pregled gibanja jugoslovenskih kemikov in specijelno zagrebške sekcije, v imenu katere je pozdravil novoustanovljeno ljubljansko sekcijo, že-leč ji obilo uspeha in vso srečo v njenih stremljenjih. Enako je orisal g. dr. Caza-fura delovanje in uspehe mariborske sekcije. izročil pozdrave iz Maribora in se url družil vsem željam predgovornika. Ob koncu kratke debate, ki se jo je udeležilo večje število navzočih, je bila na predlog predsednika med splošnim odobravanjem sprejeta udanostna brzojavka NJ. Vel. kralju in kraljevskemu domu. Med prisrčnim pozdravljanjem odhajajočih gostov je zaključil predsednik nadvse uspelo zborovanje. Koroške novice Deželni poslanec I. Stare pravi k zadnjim volitvam, da koroški Slovenci od plebiscita dalje niso storili tako pomembnega koraka, kakor dne 9. novembra t. L V boj so šli s strahom, kajti volitve so prišle nepričakovano. V mnogih občinah niso bili pregledani volilni imeniki in novi zakon o volilnih imenikih se še ni vživel, zato je odpadlo nekaj sto glasov, pa le začasno. Tik pred volitvami je bila plebiscitna desetletnica proslavljena z vsem sijajem. K starim nasprotnim strankam se je pridružila nova. Heimatblock, ki je z velikim slovenskim lepakom vabila Slovence v zvezo vseh, ki ljubijo svoj dom, ki ljubijo svojo družino in ki so vdani krščanski cerkvi. Glede na vse to izvaja g. poslanec, da se moramo čuditi, da za številom glasov leta 1927 nismo zaostali za več, nego je približno bilo izpuščenih slovenskih volileev iz volilnih imenikov. Koroška slovenska stranka je dobila 9205 glasov napram 9578 leta 1927. Disciplina v stranki je bila vzgledna. Dne 10. oktobra je imenoval deželni glavar Slovence »Majhno peščico nespravljivih«, dne 9. novembra je dobil za to zaslužen odgovor. Stranka je doprinesla tudi dokaz priznavanja po plebiscitu ustvarjenega dejstva in sedaj je vrsta na vladi, da prizna Slovence kot enako vreden faktor v državi Poslanec naglasa: »Sedaj se mora pokazati, ali nam je naša država mati ali mačeha in po tem se bo ravnalo naše nadaljne postopanje«:. Na celovški gimnaziji je bilo leta 1928 ▼ 23 razredih 830 dijakov, leta 1929 v 2S razredih 910, letos jih je 984 v 30 razredih. Kam pojde Koroška s tolikim inteligentnim -»araščajem? Spominjajte se slepih! Najmlajši gasilci v Zagorju Naraščaj prostovoljnega gasilnega društva v Zagorju ob Savi. Po komaj 5 mesečnem obstoju pridno napreduje z redovnimi in kongresnimi vajami. Prinašamo sliko, posneto pri proizvajanju kongresnih vaj. — Da p« le naraščaj sa to kratko dobo ž* tako dobro irvežban, Je zasluga poveljnika društva Karola žibreta. Naraščaj je že deloval pri dveh društvenih vajah in eni župni vaji s štirimi društvi. :a-"i SKLEROUKI in od STAROSTI OSLABELI! Ako želite olajšanje in poživljenje, potem poskusite z zdravilnim pitjem Radio-sclerina. Prosto prodajne, radium vsebujoče: RADIOSCLERIN - TABLETE povzročijo prosto kroženje krvi, delajo žile elastične, prepreč&jo nasedline apna, in s tem v zvezi stoječe starostne pojave kakor tesnoba, omotica, glavobol, migljanje pred očmi, zasopljenost, šumenje v ušesih, revmatične in protinske bolečine. Duševna in telesna delovna zmožnost se osveži in ohrani do visoke starosti. Dobivajo se r vseh lekarnah in drogerijah. Glavni depot in pojasnila: Drogerija na veliko »EMBEKUS«, BEOGRAD, Zrinjskega ulica 87. Prospekte gratis ia frank®. 15.82S Berlioz je smatral to delo za eno svojih najboljših in danes zavzema »Faustovo po* gubljenjec stalno mesto na koncertnih programih vsega sveta. Če ga izvaja naša Glasbena Matica, je izvršil i njegovo izvedbo eminentno ku!» turno in umetniško delo. Vsebina tega močnega dela je razvidna iz programa, ki se bo dobil v koncertni dvorani. Najlepše božične razglednice Za božič je izšlo 10 razglednic, ampak tako lepih razglednic, da jih je kar Skoda pošiljati okrog in bi jih človek najraje dal v okvirčke in obesil na steno. Izdala je te sličice tvrdka Slika, ki nas bo založila z najuspelejšimi reprodukcijami, da se nam bo prav lahko ločiti od raznih tujih zmazkov in kičev, ki si ljudje brez okusa in kulture še sedaj z njimi »krasec svoja stanovanja. Da sta nove razglednice naslikala arhitekta ing. Omahen in ing. Se-rajnik, spoznamo že na prvi pogled, saj sta nam postala že stara in tudi ljuba znanca, tiskala jih je pa seveda Delniška tiskarna in to je tudi dosti, da nam ni treba še posebej hvaliti z vso popolnostjo izvedenih reprodukcij, ki se prav nič ne ločijo od originalov. Res, razglednice so kakor bi bila vsaka posebej slikana na roko. Zmotil sem se, saj so dve še Miklavževi vmes! Prav za prav so pa hudičkove, saj sami parkeljčki plešejo po njih okrog Miklavževih darov. Na božičnih si pa Je-žušček sveti po gozdu, da« najde z dreve-ščkom pot po temi in snegu do vas, Mati božja pestuje Jezuščka, neznansko lepo pisani in ocirani trije kralji romajo v vas, oče in mati pa razkazujeta vso praznično ofert svojih kožuhov. Kako veselo odmevajo kraguljčki po gozdu, saj gospodar v čez in čez poslikanih saneh pelje domu drevesce. Brez cerkvice pa tudi ne smemo biti v bajni noči, da poroma družina, v kožuhe zavita z laterno k polnočnici. Zadnja karta nam pa vošči že srečno novo leto. Veliko prednost imajo ti motivi, ki jih vidimo na vseh božičnih razglednicah vseh narodov, ker so res naši in domači, tudi na tistih razglednicah, ki ni diskretno uporabljena narodna ornamentika na njih. Nam so namenjene, zato pridno se zimo po njih. PALMIRA MILO, K0L0NJSKA VODA, PUDER. SAMP0 Nova 3razredna šola v Radomlju Kaj pove statistika Jutrovih" malih oglasov? —i.t: - - - L*t« XI. fc im UaMIan. ak!^ IV oktsm l,V ■» m« '1!1 fecj—iSra 47#5 456061 - .1 ■ " ,VJf '..J . i -.-. -1 . i i » . -i-,.. P 'V • ■ * II ' -. i '..!' fe- ; i. a P h ; 'V >•'-• ter i. i.v. . I L: ' 1S28 J 1929 GC V vseh prilikah življenja igrajo veliko vlogo mali oglasi v časopisju Malih oglasov se poslužujejo zlasti široke ljudske plasti, ki imajo cudovn instinkt za uspešno oglaševanje. To se vidi tudi na listih samih; eni linaj« vse polno malih oglasov, drugi pa prav malo. Mali oglasi so uspešni samo pri zelo razširjenih listih Pri malem krogu čitateljev pa jih je čedalje manj in končno jih splo! ni več, ker ni več ljudi, ki bi jih naročali in plačevali brez uspeha. »Jutrovi« mali oglasi stalno naraščajo, kar je najboljši dokaz za veliko azširjenost lista »Jutrov« mali oglasnik je postal prava, zelo učinkovit socialna ustanova. Temu se ni čuditi, ker dokazuje vestno vodena statistik, da doseže 95 % oglasom svoj namen. Za nekaj dinarjev, kar stane oglas, s brez vsakih posredovalnin in nagrad prodajo in kupijo potoni malih oglaso manjša in večja posestva, najrazličnejši stroji in pripomočki za obrtnika i poljedelca, kupujejo in prodajajo se pridelki in izdelki vseh vrst, pohištvi oblačila itd., najdejo pa se tudi službe in stanovanja. Kakor izkazuje gornj abela. je bilo v letu 1929. priobčenih 47.765 malih oglasov, letos pa boni 'otovo dosegli 53.000 ma' b oglasov, torej porast za okrog 5.500 oglasov, ka e izredno veliko in obenem tudi dokaz, da se k »Jutrovemu« oglasniku zati kajo velike množice in da so »Jutrovi« mali oglasi tako rekoč največfa in najpestrejša posredovalnica Dravske banovine Varstvo koristnih ptic Kako otmemo našemu gospodarstvu težke milijone Preteklo sredo je predaval pod okriljem 1 ibljanske podružnice »Sadjarskega in vrt* murskega društva« g. predsednik M. Humek . varstvu kor.stnib ptic. lz nadvse zanimi« ega in obče koristnega predavanja posne« n amo naslednje: Ni dvoma, da spada varstvo koristnih tic tudi k vrtnarstvu, oziroma h kmetij« stvu Kakor da bi ne bilo v vrtu cvetlic, } ;av tako izgubi vrt vso mikavnost, če ni njem ptic Ljubezen do ptic je človeku > : nekako prirojena Poglejmo le malega c roka. kako se veseli ptic in steguje za njimi svoje roke ter stika po grmovju za gnezdi. Žene jih le radovednost, ne pa hu« dobija Razlogi za varstvo koristnih ptic so dvojni: Ljubitelj vrta je že sam po sebi tu« 6- ljubitelj pt.c in skrbi za njihovo zaščito lo bi bil idealen razlog za varstvo ptic, n.imreč veselje Mnogo važnejši je drug r zlog za njihovo varstvo, namreč korist« n ist ptic. Ptice pevke so najboljši naši po« n agači. ki skrbijo za ravnotežje v naravi, H j se škodljivci preveč ne razpasejo. V ravnih letih je bilo razmerje med škodljiv« ci in njihovimi zatiralci, pticami prav uravnovešeno. S širjenjem rastlinske kul* ture pa so se tudi škodljivci posameznih kultur, tedaj tudi škodljivci v splošnem, zelo razmnožili. Širjenje poljedelske kul* t re je čim dalje bolj krčilo domovja ko» r >tnih ptic po grmovju Zato so se začele 1 ice odmikati od človeških naselbm: škod« 1 vci pa so se začeli silno množiti, kakor \ dimo baš pri sadnem drevju, kjer je prav j »manjkanje ptic pri uničevanju jabolčne' g i cvetoderja povzročilo vedno večjo piš« ki vos t sadja. Zato so se trudili mnogi ljubitelji ptic, kako najti pota. da se ptice privabijo na« zaj k človeškim bivališčem in se poskrbi tam za njihovo varstvo Glavni pobornik tega pokreta baron Berlepsch je jjosvetit vse svoje življenje temu vprašanju, ki ga je že njegov oče načel. Kaj prav za prav krati življenje koristnih ptic Današnja kmetijska kultura ni njihova y speševnlka. temveč zatiralka Kultura lt> p vič vzela pticam priliko za razmnoževa« r. drug č ugonobi zima že itak zredčene, Siiijiim sebi prepuščene ptičje vrste vsako leto v milijonih in tretjič so jim povsod za petami najrazličnejši -vražniki Kar se tiče razmnoževanja, y prav jasno, da je širjenje poljedelske kulture glavni kr.vec zastanka. Preje je bilo povsod dovolj gr> movja. kjer je lahko ptičji rod gnezdil ln se množil. Danes se hoče vsak košček zemlje obdelati, zato se iztreblja grmovje vse. povsod, ptice pa se umikajo v gozdove. Nekdanji nenegovani sadovnjaki so nudili še vedno dovolj zavet šča za ptice, ki so sovražnice raznih škodljivcev in ki gnez« dijo večinoma v žlaborih (duplih): pred« vsem senice in žolne Danes pa se tako bojimo raznih drevesnih bolezni, da takoj odstranimo vsako drevo, ki prične hirati Res, da so izginila žlaborasta drevesa i« naših sadonosnikov, z njimi pa so žal tz> ginile tudi ptice. Tako vidimo, da se je prav bridko maščeval sicer upravičen klic: Ven s starim drevjem! Treba je privabiti ptice pevke nazaj v naše vrtove To najlažje storimo, če jim nudimo kje v kotičku vrta skrivališča » par gostih grmih ali v živi meji, duplarjem pa nastavljamo umetne vaMnice. V Nem. čiji izdelujejo posebne tovarne na debelo, take valilnice že dokaj let. Tudi pri nas. se je našlo podjetje, ki je začelo z izdelo« vanjem teh valilnic, ki bodo v doglednem času na razpolago po razmeroma nizki ce« ni 20 Din kos pri »Sadjarskem in vrtnarskem društvu«. Če že privabimo nazaj s primernimi ukrepi koristne ptice, je tudi naša dolžnost, da skrbimo za njihovo pre« hrano v zimskih mesecih Povsod vidimo postavljene krmilnice. vendar pa so take krmilnice, kakor iih pri nas danes postav> liamo, le v pogubo ptic Sicer je resnica, da zaradi slabega krmljenja še ni propadel noben ptičji rod. vendar pa je namen za« ščite baš v tem. da se obdrži čim višje število posameznih individuov. Kakšni so nedostatki našega krmljenja? Najprej moramo vedeti, kdaj začnemo ptice krmiti. Tedaj ko so v sili: ko zapade prvi sneg in naenkrat zapre vse vire za prehrano. Še hujš; sila pa je ob času po« ledice. ko prevleče po dežju led vsa debla Zakaj pa ptice baš tedaj poginjajo v tro« pih? Zato. ker so po 16 urnem spanju in živahnem presnavljanju tako zgladovane. da obnemorejo in zmrznejo Onemoglost in ne mraz ie glavni krivec njihovega pogi« na. Le tedaj dajajmo pticam hrane, ko so ▼ sili, 3 — 4 dni. dokler se »neg ne otrese raz drevja in ne neha poledica. Če bi kr« mili ptice vso zimo, bi se živali odvadile iskati naravnih virov hrane ter bi jim bili tako pri vsaki opustitvi krmitve le za en dan krivi pogina. Zakaj so naše današnje krmilnice napač« ne? Zato, ker so izpostavljene dežju in jih pogosto žamete sneg. Navadno natre« samo na krmilnice kruha. Moker in svež kruh pa je strup za ptice. Drugod imajo že take krmilnice, kjer sega rob strehe v isto višmo s krmilno desko. Streha je pre« cej večja in dobro krije krmo pred sne« gom. Dotični faktorji, ki imajo na skrbi take javne krmilnice, naj si nujno nabavi« jo nove vrste Privabiti pa moramo ptice dovolj zgodaj v jeseni, dokler se še ne preselijo v gozde, v naše vrtove z malo hrane in valilnicami. Najboljša hrana za ptice Pravilne pripravljen kruh, to je zdrob« Ijen in dobro posušen, je dobra hrana, mo« ker in svež pa je, kakor smo že rekli, strup, ker se skisa v želodčkih in povzroči smrt« no grižo. Najprikladnejša za ptice so se« mena ki vsebujejo tolščo: lan. konoplje, solnčnice in slično. Le repičnega semena ne je nobena ptica Mimo teh semen pa so prav dobra ptičja krma tudi razna žita, posebno proso in oves Najboljša_ in na)= tečnejša hrana za prezebajoče ptiče pa je loj, ki nudi pri izgorevanju v telesu do: volj toplote in krepila. Nemški sadjarji in vrtnarji napravljajo takole zmes za krm« ijenje ptic po zimi: V 1 in pol kg razpu> ščenega loja nasujejo 15 dkg suhih kruš« nih drobtinic, 10 dkg mesnega zdroba 20 dkg strtega konopljincga semena, po 10 dkg makovega semena, prosa in ovsa ter po 5 dkg strtih solnčnic in bezgovih jagod Ta zmes se pusti shladiti ter se nareže na kose. v hudi zimi se pa nastrže, ker sicer ne morejo ptice odpikavati trde mase Po . nekod kar veje mladih smrek in drugo ve« levje oblijejo s to lojeno hrano, da visijo cel' cenglji (sveče) oc' njih Taka zmes je najidealnejša ptičja hrana ker ji ne mora Škodovati voda in zato tudi ne potrebuje« mo za krmljenje posebnih krmilnic. Prav tako važna točka kakor dobro gnezdišče in pravilno krmljenje je za var« stvo ptic končno tudi zatiranje ptičj h so« vražnikov Teh je cela vrsta Poleg mačk podlasic dihurjev in kun stikajo tudi pod= gane za ptičjimi jajčki in mladiči. Na drobne pt ce pevke prežijo vrane, kavke srake in kragulji. Najnevarnejši sovražnik naših koristnih ptic pa je vrabec On po« žre v bližini domov vso hrano, preganja pa tudi vse druge miroljubne ptice s svojim vodnim kričanjem. Vrabce se ugnezd v tu« ie gnezdo, če ga le najde. Najuspešnejše preganjamo vrabce z nastavljanjem lonče« nih gnezd, ki jih ponoči poberemo, samice pogonobimo, samce pa spustimo. Tako sc s časom samci tako razmnožijo, da ne puste samicam niti valiti in tako vrabčja nad= loga vedno bolj g nc. Mačke, podlasice, ku» ne, dihorje in podgane lovimo na pasti ali jih pokončujemo s strupi (n. pr. s Zelio« pasto). Vidimo, da je delo za varstvo koristnih ptic silno važno za naše kmetsko gospo-darstvo in da ga lahko vršimo s prav skromnimi sredstvi. Treba pa je, da se ne-, 'e naše kmetijske in vrtnarske organizacijo trudijo v tem pravcu, temveč je to važna naloga našega šolstva predvsem kmetijsko nadaljevalnih tečajev: Drobne pticc nam bodo dajale hvalo z lepim petjem in nas bodo branile škode po raznih škodljivcih, ki gre celo pri nas v ogromne svote. Vprašanje Narodne galerije Narodna galerija spada med naše naj« odličnejše kulturne naprave. Za Ljubljano ima eminenten idealen in praktičen pomen Ljubljana kot kulturno središče slovensko ima v Narodni galeriji že danes jako lepo ustanovo ki je odlične kulturne važnosti Narodna galerija je pa tudi praktičnega pomena za Ljubljano, kajti treba je našim in tujim ljudem, ki prihajajo v Ljubljano, vendar nekaj pokazati. Zbirke Narodnega« lerije so že v sedanji obliki m ob sedanji ..redbi dragocena ustanova, pa je Narodno galerijo vsekakor šteti med največje zani« mivosti naše Ljubljane. Narodna galerija postane vse pomembnejša, ko zbere pod svojim okriljem še one dragocene umetni* ne, slike in skulpture, katere so ji obljub« [jene iz knezoškofijske zbirke in iz narod« nega muzeja. Vzdrževanje teh. zbiranje in nakupovanje novih umetnin kakor tudi dejstvo, da Narodna galerija ne vrši samo opravil svojega ožjega delokroga kot zbi« ralna naprava, marveč preko tega prireja različne razstave domačih in tujih umetnin, vse to je zvezano z velikimi stroški, ki jih ob vsej požrtvovalnosti in iznajdljivosti uprave Narodm galeriji kot taki ni mogoče kriti iz svojih razpoložnih sredstev. Dejstvo je, in sicer neveselo dejstvo, da je zasebna požrtvovalnost leto za letom manjša. O kaki privatni munificenci in res« uični zasebni velikodušnosti kmalu ne bo več mogoče pri nas govoriti. Daril ni do« biti, da bi bilo ž njimi kaj večjega zapo« četi, pa tudi volila so pri nas precej ne« ooznana stvar. Z umetninami iz Strahlove zbirke je Na« rodna galerija storila velik korak naprej, in pomenja ta pridobitev dragoceno pom« nožitev zbirk Narodne galerije v Ljubljani. Ali pri tem ne gre samo za pridobitev in pomnožitev dosedanje zbirke, marveč so s tem Narodni galeriji naložena nova velika bremena in drage naloge. Narodna galerija je odlična ustanova, pa je vprašanje uspe« vanja Narodne galerije javno vprašanje večje pomembnosti in važnosti, za katero mora imeti umevanje in srce in odprto ro« ko vsa slovenska javnost, osobito pa av« tonomne uprave, javni zastopi in avtonom--na mesta. Ako hočemo, da Narodna galerija ne bo sa.mo "ivotarila' in često morala gledati, ka« ko se izgubljajo najlepše naše umetnine v roke, iz katerih ni več vrnitve v skupno last, jx>tem je potrebno, da Narodna gale« rija kot prominentna kulturna in narodna nf^rava občeslovenska v naši Ljubljani uživa zadostno in redno javno podpora Prispevki naših vodilnih javnih zastopov in mest morajo zadobiti stalen značaj tako da more uprava Narodne Galerije z izvest nimi rednimi in stalnimi dohodki pozitivno računati Edino v takem primeru ie sme* treno in ciljno delo mosoče in izvedljivo Prispevki javnih rok za Narodno galerije ne smejo biti slučajnostni in ne smejo ime* ir značaj aleatornosti, marveč moramo pri' t: do tega. da so prispevki za Narodno ga* lerijo kot prominentno občeslovensko usta* novo redni in stanovitni Taki redni pri' spevki morajo hiti pri posameznih upravnh našh avtonomnih mest in javnih rok vsako leto redno ustavljeni v proračun, in sicer konkretno in nominativno za Narodno g a« lerijo Pri napravi tako znamenite važno« sti ne gre, da bi se prispevki dajali samo po vsakokratnih prilikah. Narodna galerija mora v proračune imenoma in ne sme igra« t- vloge samo slučajnostnega podpiranca — kakor kane — nadležnega ah dobrodošlega! Te besede so napisane po soglasnem sklepu uprave Narodne galerije z dne 19. m. iz velike m resne skrbi za Narodno galerijo, našo prelepo napravo velike raz« vojne mogočnosti, ter iz vnete želje, da bi ogrele in pridobile srca in misli naših vo« dilnih mož. Dr. Fr. \Yindischer predsednik Narodne galerije. Obupen položaj občine Senovo pri Rajhenburgu Iz naše občine že dolgo niste ničesar po« ročali v »Jutru«, čeprav so razmere pri nas take, da bi lahko napisali o njih za cele stolpce v vašem listu. Koncem preteklega meseca je potožil celo ljubljanski »Slovenec«, kako visoke davčne predpise so pre« jeli občani. Seveda pa ni povedal, da teh predpisov niso krivi uradniki, ki so jih na. pisali na papir, temveč da gre pri davkih večinoma za občinske doklade in da je to v taki veliki meri zakrivil predvsem oni, ki je tako lahkomiselno privedel občino v silne dolgove zaradi zgradbe nove šole. Nič ne rečemo, šola je bila potrebna, ne« potrebno m za vse občane nesrečno pa je bilo tako razsipanje denarja, kakršno so je vršilo ob zgradbi te šole. Nova šola, ki jo imamo približno leto dni, nas je veljala okrog 5 milijonov Din. Če primerjamo novi šoli v Zgornji Šiskl ali na Dolu pri Hrastniku, ki sta obe lepi in solidni palači, a sta stali le vsaka okrog 3 milijone dinarjev, pridemo do zaključka, da bi naša šola ne smela veljati dosti nad 2 milijona. Formalnega stavbnega dovo« Ijenja krajevni šolski odbor menda še da« nes ni dobil in kolavdacije še tudi ni bilo. Načrti so se za časa gradnje večkrat spre« minjali po navodilih tedanjega župana. Za« to je umevno, da nova šola ni zgrajena ta« ko, kakor bi morala biti, in da kaže vedno več nedostatkov. Iz kleti, v kateri sta na« meščeni centralna kurjava in kopalnica, prihajajo v razrede, ki leže nad nj mi, če» sto pravi oblaki dima in dušljivi plini. Ne« zadostna so tudi učiteljska stanovanja vi« soko gori pod streho. Ljudje jih upraviče* no imenujejo »golobnjake«. Stanovanja so taka. da se vsaj čez zimo najbrž ne bo da« lo stanovati v nj h, posebno še, ker se za« radi slabega odvoda dima ne dajo zadost« no razkuriti. Pač pa je bilo treba zgraditi poseben stolp za uro in opremiti šolo s ce« lo vrsto raznih nepotrebnih napisov, ki so stali težke tisočake, ki pa povedo vse dru« go, samo ne to, da je ta stavba — osnov« na šola. Napisi in stolp so morda lepi, toda bolj važno bi bilo, da bi učilnice ime« le na oknih zastore, otroci v sobah svež zrak in učiteljstvo bolj primerna stanova« nja. O tem, kko se je šola gradila, se je že mnogo pisalo tudi v listih. Vse je šlo sko« z' roke ene same osebe, kar je lahko včasih gospodarsko pametno, mnogokrat pa delo le podraži. Da se je to zgodilo pri nas, go« vorijo naslednje, za podeželsko občino ogromne številke: 3,600.000 Din posojila po 9'odst., 100.000 Din šolskega fonda iz leta 1924., okrog 200.000 Din naknadnih tangent iz občinske blagajne, vsi letni preostanki krajevnega šolskega odbora — to vse se je oorabilo za gradnjo nove šole, kakor je razvidno iz gradbenega žurnala. K temu oridejo še večji zneski neplačanih računov, terjatev, obresti in še stroški raznih nepo« trebnih tožb. Tako nihče ne ve, koliko bo šola prav za prav veljala. Res dragi so bili S anketi v Dovškem! Posledica tega gospodarstva je, da so 'našale občinske doklade že letos 330 odst. i da jih bo treba za prihodnje leto se Tinogo bolj povišati, da bo mogoče zama« šo« grad obenem glavno sred šče našega prosvetnega, socijalnega, zdravstvenega in gospodarskega snovanja in delovanja, si bodo inozemci na tej stalni razstavi našega go« spodarskega ustvarjanja mogli ogledati proizvode našega narodnega gospodarstva v okviru vseh naših prosvetnih, socijalnih, zdravstvenih in gospodarskih razmer, kai je vsekakor tudi velikega pomena za kakovost in posebnost proizvodov namen je« nih za izvoz. Ker pa ni dovoli, da imamo v novem tr» govinskem muzeju stalno razstavo naših gospodarskih proizvodov pri nas doma, ker ne zadostuje za uspešen razvoj naše zunanje trgovine, da rabimo inozemstvo k o^le« dovanju naših proizvodov na naših tleh, temveč jim moramo v vsakem pogledu olajševati informacije v naši proizvodnji, je treba, da zahajamo tudi mi sami s svojimi proizvodi k njim, da jim iih pokaže« mo in razkažemo. Zato bo druga glavna naloga novega trgovinskega muzeja, da bo zbiral in izdeloval gradivo za službeno udeleževanje naše države na mednarodnih razpečavališča, pa se to še ni zgodilo, ker so bili doslej neznani na odnosnih zunanjih trgih. V zvezi z zavodom za pospeše« ■••anje zunanje trgovine, kateremu je nalo« ga, da vse take stvari vodi v stalni evl« denci, bo mogel trgovinski muzej tako od« preti vrata mars kateremu našemu proizvo« du, ki more biti kos vsaki tuji konkurenci, pa ni našel razpečavališča in odjemalstva v inozemstvu, ker ga pač niso poznali tam zunaj. Naloge novega trgovinskega muzeja so po vsem tem v resnici zelo dalekosežne, a zavod jih bo mogel točno in vsestranski izpolnjevati le tedaj, če bo imel svojo stal« no oporo ne samo v naših službenih kro« gih, ki mu je itak zagotovljena, ker je vendar izšel iz njih in je njim podrejen, temveč tudi v vseh naših gospodarskih krogih, ki proizvajajo zlasti izvozne proizvode. In tem krogom podpiranje novega zavoda pač ne bo težavno, ker nai ta njihova podpora obstoji v glavnem v tem, da zalagajo mu« zej z vzorci svojih proizvodov, namenje« nih predvsem za izvoz, a seveda tudi z onimi, ki se razpečavajo v domovini. Da moraio biti taki vzorci brezhibni, najbolj« še od najboljšega, je razumljivo samo po sebi, kakor je tudi razumljivo, da mora razstavljalec vzorcev imeti v zalogi ali pa vsaj gotovost, da jo more v določenem ro« ku dobaviti, določeno količino proizvodov J)am&fti pCcde kot dariCo ali pa icrasna večerna oble/ca in preŠeraone izbire pri tvrd/ci Stritarjeva ul. jCti-fci C Stritarjeva uK mora vsaŠeo damo /car najbolj razveseliti. Domače vesti Naročnikom in čitateljem. Zaradi dvojnega praznika izide prihodnja številka »Jutra« v sredo, v torek pa »Ponedeljek«. Današnje »Jutro« obsega 28 strani. * Kraljevo pismo vodstvu šole pri Dev. Mariji v Polju. Upravitelj osnovne šole pri Dev. Mar. v Polju je prejel naslednje pismo: Ob priliki otvoritve nove šole pn Devici Mariji v Polju je blagovolil Nj. Vel. kralj naročiti, da izjavlja toplo želja za napredek šole, ki naj vzgaja tudi v bodočnosti novi naraščaj v duhu rodoljubja m vdanosti do naše uedinjene domovine. — Minister dvora: J e v t i č.« * Vojaške vesti. Prideljeni so na službovanje. pehotni brigadni general Vladimir Skubic štabu komande I. armijske oblasti; major Vladislav Sondermajer, doslej v komandi vojaškega zrakoplovstva 1. razreda Milan Kolar in sodni poročnik Ciril Špind-ler sodstvu komande bosenske diviziiske oblasti; pehotni podporočnik Ivan Hočevar za vodnika 36. pehotnemu polku; inten-dantski podporočnik Stanislav Burkeljca za blagajnika glavnemu sanitetnemu skladišču; nižji vojno - tehnični uradnik IV. razreda inženjersko - tehnične stroke Alojzij Guštin prometnemu odseku inženjersko-tehničnega oddelka v ministrstvu vojske in mornarice; zrakoplovni poročnik Jožef Kropar za izvidnika l. zrakoplovnemu polku; zrakopiovni kapetan 2. razreda Stanislav Balauč za komandirja 272. eskadrili 6. zrakoplovnega polka; zrakoplovni poročnik Janko Šalamun za vršilca dolžnosti komandirja 1. čete komande aerodroma 2. zrakoplovnega polka; zrakoplovni poročni« Josip Gale pa za vršilca dolžnosti ko-dandirja 2. čete komande aerodroma 2. zrakoplovnega polka. * Premeščen je k progovni sekciji v Ptuj inž. Kladnik Viktor, doslej inžener pri gradbi nove železnice Priština - Peč v Južni Srbiji. KINO IDEAL Harrj Piei v senzacijonalni pustolovščini Ljndje \ ognjn Harry kot junak, ognjegasec, ljubav-nik in kavalir lepih dam. Popolnoma novo! Premiera! Predstave ob 3„ pol 5., 6., pol 8. in 9. url zvečer. Velika božična RAZSTAVA ko« običaino v t«eh prostorih modne in mpurtne trgovine za dame in gospod«* P. MA« DlC. I .ubhana | < > i * Proslava našega narodnega praznika v Nemčiji. Naši rojaki v VVestialiji in Po-renju so letos proslavili praznik uedinjenja preteklo nedeljo v Karnapu pri Esse-nu. Proslavo sta priredili skupno obe organizaciji: Zveza katoliških društev sv. Barbare ter Zveza jugoslovenskih delavskih m podpornih društev. Proslave sta se udeležila tudi g. generalni konzul Brana Markovič in izseljeniški komisar dr. Do-želič. Splošno je bil obisk tudi letos zelo zadovoljiv in je bila prostorna dvorana pri Grundmannu do kraja zasedenh. Spored so tvorili lepi nagovori, deklamacije, petje in godba. * Glavna skupščina Zveze jugosloven-sko - češkoslovaških lig bo v nedeljo 14 t. m. v Beogradu. Vsaka liga pišlje na glavno skupščino po dva delegata, ki pa bosta imela vse pravice delegatov le v primeru, če je dotična liga poslala pravočasno, to je ta teden, Dctočiio o svojem d ruvanju v yr. teklem letu h p j "»v jo članarino zvezi po 1 Din za člana. Prometno ministrstvo je dovolilo delegatom poio-vično vožnjo. Delegati kupijo na cdhodm posta«! cel listek, ki bo vel:aven tu d, zi pcvratek. V soboto 13. t. m. se ln vršila predkonferenca delegatov v svrho ureditve organizatoričnih zadev, ker je bila Zveza od sarajevskega kongresa naprej de ni notranji krizi. Lige naj pošljejo takšne de-i--!gate, ki so se res inte.iz:vnc pečal; in zanimali za delovanje lig. * Razpis službe prometnega zdravnika v Velenju. Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje službo honorarnega prometnega zdravnika s sedežem v Velenju. Kom- Vremensko poročilo Meteorolnškeaa zavoda v Ljubljani dne 6. decembra 1930. Številke ta označbo nraia pomenijo; 1. čas opa/ovanja 2. stanie Barometra 3 temperaturo. 4 relativno vlago v % 5. smer m brzino vetra. 6 oblačnost 1—10 7 vrst« nadavn nadavnf v mm Ljubljana: 7. 766.4. 1.6, 87, WS\V 4, 10. sneg, 3 7 Maribor: 7 759.8, 1, 92, SE 2, 10, dež, 1.0 Mostar: 7 764.6, 6, 76, mirno, 10, dež, 11.0 Zagreb: 7 766.1, l, 94, mirno. 10, dež, 2.0 Beograd: 7. 769.5, 5, 84, SE 4, 10. dež 1.0. Sarajevo: 7 766.5, 0. 93. mimo, 10,'dež, 3.0. Skoplje: 7 767.4. 7. 95, W4, 10 _ —. Kumbor: ni depeše Split: 7 765.0, 9, 85, N 4, 8, dež, 19.0 Rab: 7. 765 0. 6, 76. mirno, 10, dež. 6.0. Vis: m depeše. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 4.6, najnižja 0.8, v Mariboru 0, v Mostaru 4, v Zagrebu 1, v Beogradu 3, v Sarajevu Solnce vzhaja ob 7.25, zahaja ob 16.19, luna vzhaja ob 18.12, zahaja ob 10.31. petent mora biti doktor vsega zdravilstva, popolnoma vešč slovenskemu ali srbohrvat-jkemu jeziku, imeti mora splošno in lokalno pravico prakse in mora imeti zmožnost za razločevanje barv in — če je v državni službi — tudi dovoljenje za sprejem v službo pri železnici. Pravilnik za zdravniško službo bolniškega fonda državnega prometnega osebja je na vpogled pri šefu postaje Velenja in pri upravi oblastne uprave bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Opremljene prošnje se do 15. t ni. sprejemajo pri upravi bolniškega fonda v Ljubljani. Celovška cesta 4. * Masarykov fond za Jugoslovene v Brnu. Češkoslovaško - jugoslovenska liga v Brnu, ki je ena izmed najagilnejših lig v Češkoslovaški, je osnovala letos Masa-rykov fond za podpiranje jugoslovenskih dijakov, ki študirajo v Brnu. Posamezni člani lige, večinoma uradniki ln ificirji, so darovali v ta fond po 100 do 300 Kč, tako da je nabrala samo v teku tega leta liga skupno že 12.685 Kč. Za velikodušno ro-žrtvovalnost in izkaze iskrenega češkoslovaškega prijateljstva do naše vseučiliške mladine najprisrčnejša zahvala! Tudi mariborska JC liga je te dni darovala v ta Masarykov fond 200 Kč. * Kongres Profesorskega društva bo prihodnje leto v Mariboru. 12. redni kongres Jugoslovenskega profesorskega društva se bo vršil v Mariboru v dneh 7. in 8. julija 1931. Na kongres bodo povabljeni tudi zastopniki profesorskih društev Bolgarije, Češkoslovaške in Poljske. Ta prilika se bo izkoristila, da se ustvari zveza in tesnejše sodelovanje med profesorskimi društvi omenjenih slovanskih držav. V to svrho je glavna uprava Jugoslovenskega profesorskega društva, ki je dala imcijativo v tej zadevi sestavila načrt, kako naj bi se izvršilo zbližanje in sodelovanje. * Zanimivo predavanje o geološki preteklosti Karavank. Na IV. rednem sestanku prirodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo' v Ljubljani je predaval naš paleontolog g, dr. R a k o v e c o geološki preteklosti Karavank, posebno za časa karbona. Gospod predavatelj je opisal v glavnih potezah nastanek Karavank in njihov tektonski položaj v Vzhodnih Alpah sploh in obenem tudi navedel značilnosti, ki jih ločijo predvsem od Julijskih in Savinjskih Alp. Po splošnem uvodu se ie nato omejil predvsem na karbonsko dobo in njeno favno ter izvajal na podlagi favni-stičnih podatkov, da je potekala v tedanji dobi, to je skozi ves gornji karbm (dolme-ga karbona v Karavankah doslej še niso našli) na ozemlju današnjih Karavank morska obala Sredozemskega (Tethysi morja. Številni ostanki morskih živali iz tega morja, ki so se našli na raznih i rajih v Karavankah (tako pri Javorniku, v Dolža-novi soteski pri Tržiču) nam dajo slutiti bogastvo in raznolikost tedanje favne. Tudi ostanki tedanje flore so se našli v teh karbonskih skladih, ki še posebej izpričujejo, da se je obala morja res nahajala v neposredni bližini tega ozemlja. Zanimiva so bila dalje tudi izvajanja glede zveze tega morja z ruskim karbonskim morjem. G. predavatelj je ob koncu predavanja demonstriral nekaj lastno nabranih fosilov iz karbona pri Javorniku. Med njimi so bili posebno zanimivi ostanki trilobitov, ki so bili tostran državne meje prvikrat najdeni. Po debati je predsednik sekcije g. prof. Hadži zaključil sestanek s toplo zahvalo našemu mlademu znanstveniku, ki si ie izbral paleontologijo za strokovni študij. Ta stroka obeta pri nas še mnogo zanimivih odkritij in je dejstvo, da se ji hoče g. dr. Rakovec posvetiti, zelo hvale vredno. Sestanek žal ni bil dobro obiskan. Sekcija upa. da bo občinstvo v bodoče kazalo za te sestanke večje zanimanje. * Društvo jugoslovenskih turistov priredi v teku letošnje zime naslednja društvena potovanja: ob katoliških božičnih praznikih v Ljubljano in na Bled; ob pravoslavnih božičnih praznikih na Dunaj in v Budimpešto; v pustnih dneh pa v Niš in Split. Natančnejše informacije daje društvena pisarna v Beogradu, Knez Mihajlova 7, telefon 46—69. * Železničarji svojemu tovarišu. Iz Litije nam pišejo: Nadzornik proge v Litiji g. Miško Steiner stopa v pokoj, zato so mu priredili njegovi tovariši prijateljski večer, ki je pokazal, kako je g. Steiner priljubljen v vrstah svojih tovarišev. Na prijateljskem sestanku, ki so se ga udeležili tovariši iz Ljubljane, Litije in drugih krajev in ki se je vršil pri Urški, je prav navdušeno prepeval sekstet »Sloge« iz Ljubljane in je bilo izrečenih tudi več prisrčnih napitnic. Med drugimi so govorili: oblastni predsednik g. Juh za UJNŽB, nadzornik proge v pokoju g. Škrjanec m železniški uradnik g. Zupan Ciril je podčrtal Steinerjevo narodno zavednost, za katero je še pod bivšo avstrijsko upravo dobil vrli Miško dokaj polen pod noge. Okrajni šolski nadzornik g. Bezeljak je podčrtal Steinerjevo družabnost in njegove vrline, ki jih ima kot napreden Litijan. Napil pa je tudi njegovi soprogi g. Josipini, ki je znana kot ena najagilnejših narodnih in socijal-nih delavk v Litiji in ki je bila pred kratkim tudi odlikovana z medaljo za državljanske zasluge, ker se posebno^ navdušeno udejstvuje v krajevni podružnici Rdečega križa. G. Steinerju, po rodu Savinj-čanu, še mnogo let v zdravju in zadovolj-nosti! * Zahvala. Vsem društvom in prijateljem. ki so me počastili ob priliki 40 letnice mojega dirigentstva. izrekam svojo iskreno zahvalo. Brez koncesij kakor do se- VSAK POSNETEK — DOBRA SLIKA Zato ne rabite temnice! Plošče lo filme razvije in kopira dovrfteno drogerifa KA.\C LJUBLJANA MARIBOR daj hočem še nadalje delati v geslu. In arte vital - Kapelnik dr Josip Cerin. * Novi grobovi. V ljubljanski bolnici je preminila ga. Franja Stenovčeva, roj. Erbežnikova, iz Rajhenburga. Pogreb po-kojnice bo danes ob pol 6. na pokopališče k Sv. Križu. Bodi pokojmci ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalie! *Smrt priljubljenega obrtnika. Pišejo nam. V Sori je preminul v starosti 74 let kolarski mojster in posestnik g. Valentin Ločniškar. Pokojnik je bil znan dobrodu« šen mož in s " šno priljubljen. Imel iz« r. ' 10 ' ,ber omin in je vedel za rojstne podatke domačinov in okoličanov daleč na okrog. Pokopali so ga v petek ob veliki udeležbi občinstva. Na zadnji poti so ga spremljali tudi številni gasilci. Zapustil je ženo in pet otrok, ki so vsi preskrbljeni. Eden sinov, g. Hinko, je vojaški referent v Kranju. Dobremu m priljubljenemu po« kojniku bodi ohranjen blag sponam, žalu« jočim naše sožalje! * Borba za kruh Iz Zagorja nam pišejo: Veliko brezposelnost med izobraženci nam spričuje naslednji primer. Zagorska obči« na je pred kratkim razpisala mesto občin« skega uradnika z mesečno plačo 1200 Din. s prostim stanovanjem in kurjavo. V razpi« su se je zahtevala srednješolska izobrazba in starost do 32 let. Rok priglasitve je bil do 30. nov. Prošnje za sprejem je vloži« lo 124 prosilcev Med prosilci je več matu« rantov, trgovskih in bančnih uradnikov z izpiti. Nekateri med njimi so v službah, veliko število jih je pa brezposelnih Pri« vlačnost je bJo za nekatere kompetente morda prosto stanovanje s kurjavo in na« predovanje. Na prihodnji seji, ki bo v krat« kem. se bo občinski odbor odločil za enega od odseka predlaganih prosilcev * Brezplačno posredovanje dela za pn« vatne nameščence vrš' odsek za posredo« vanje dela pri Zvezi privatnih nameščencev Jugoslavije, Zagreb, Haulikova 10/1V, te« lefon 26*03. Odsek :ma v pred)beležbi tr« govske pomočnike, knjigovodje, stroje« piske, zobotehnrke in sluge. Posredovanje je brezplačno za poslodajalce in za name« ščence. * Popravi! V Četrtkovem članku g. dr. I. C. Oblaka »Slovenski tip« se je vrinila tiskovna pomota. Meato »bosonog« bi moralo pravilno stati »kosonog«. * Jubilej Sokola na Sušaku. Sokolsko društvo Sušak-Reka bo 13. t. m. proslavilo 25-letnico svojega obstoja s slavnostno akademijo. Obenem se bo proslavila tudi 30-letnica sokolskega delovanja dr. Janka Bedekoviča, šefa zagrebške policije, ki se bo s svojimi tovariši osebno udeležil pomembnega jubileja. * Zadnji dan žrebanja državne razredne loterije. Predvčerajšnjim je bil poslednji dan žrebanja dobitkov državne razredne loterije. Glavni dobitek v znesku 500.000 dinarjev je zadela srečka 18.359. Cetrtinka ttga dobitka gre v Niš, četrtinka v Skoplje. polovica pa v Novi Vrbas. Premijo ie dobila, kakor smo že poročali, srečka št 63.266. Ta srečka je razdeljena na dve po- Zapeka — lenivost črevesja so vzrok mnogim boleznim. 2—3 ARTIN-dražeje, vzete na večer, omogočajo drugo jutro lahko normalno izpraznenje. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina 1 škatlice za 8 Din zadostuje za 4—6 krat. _ Otresite jarem predsodkov, ki Vam branijo naprej! Kot trgovec, obrtnik si mislite: Kaj mi bo učenost na papirju ? Ali sem se učil trgovine Iz knjig? Za trgovanje treba izkušenj. Prav imate! Za tiste čase ko so pisali knjige samo netrgovci, Vaš nazor drži. Danes pa to mnenje ne velja, ker pišejo knjige — in ne najslabše! — tudi ljudje prakse. Vi n. pr. poznate kralja avtomobilov, Forda. Tudi on je napisal več lad-vse dragocenih knjig, kjer popisuje svoje delovne metode in izkušnje. Tudi Vaše izkušnje so zlata vredne. Samo vprašajte pa se, Ce jih niste tudi z zlatom odkupili!? Le pomislite, za koliko bi se bili lahko pomaknili naprej, če bi Vam bil dal dober prijatelj o pravem času dober svet, ki bi Vam prihranil tako drago šolnino. Takega dobrega prijatelja Vam nudimo z našo knjigo »Boljše kupčije?*. Za neznatno ceno Din 30 — franko dom Vam prodajamo del naše bogate 251etne prakse, in kar je glavno: Vi to prakso lahko takoj uporabljate v svojem delokrogu! Kupite to knjigo in izognili se boste daljnji dragi šolnini. Ne odlašajte pa, ker odlašanje je smrt vsakega napredka! Pišite ponjo takoj sedaj! Reklamna šola »Labor« Zagreb, VI. lovici; ena je bila prodana v Nišu, druga pa v Subotici Kakor javljajo iz Novega Sada, je polovico glavnega dobitka zadel delavec Jakob Riger v ovem Vrbasu. • Šopek teloha, marjetic in trobentic nam je poslal Arko Ivan, učenec VI. razreda osnovne šole v SodražicL Lepa hvala * Uspela razstava kuncev. Iz Kranja nam pišejo: Kmetijska družba, odsek za rejo kuncev, je priredila tri dni trajajočo razstavo, ki je uspela prav dobro. K uspehu sta mnogo pripomogla tudi domačina gg. Joško Likozar in Rohrmann Adolf, ki sta bila na podobnih razstavah že večkrat odlikovana. Posebno pozornost je vzbujala na razstavi U mesecev stara belgijska samica g. Jakoba Herga iz Moškanjcev pri Ptuju, težka 8.50 kg. Tudi reksi z dragocenimi kožuščki so vzbujali zanimanje, nekaj lepih eksemplarjev je bilo prodanih. Njihovi kožuščki se v velikih množinah im-portirajo in prodajajo pri nas kot najfinejše krzno. Odsek je živali za razširjenje reje te vrste kuncev nabavil za drag denar iz Nemčije. Razstavo je obiskalo nad 5(J0 ljudi, kar je zelo lepo število. * Ameriški priseljenci se boje deporta-cije. Delavski departement vlade Zedinjenih držav je pred meseci dognal, da znaša število nezaposlenih 3,500.000. Sedaj pa priznava, da je število narastlo na 5 milijonov. Ako se upoštevajo tudi družine delavcev in delavk, ki so brez dela, se pride do zaključka, da živi v Zedinjenin državah najmanj 20,000.000 oseb v pomanjkanju. Newyorško mestno oblastvo je ugotoVilo, da je v Newyorku nad 11.000 družin, ki žive v bedi. Tem družinam bo treba pomagati. Kakor poroča »Jugoslovenski Ob-zor«, je občinsko oblastvo v ta namen že dovolilo precejšnjo vsoto. List pa je mnenja, da oni, ki še niso ameriški državljani, taje svojo revščino, ker si ne upajo prositi za podporo v bojazni, da jih bodo deportirali. t * Poziv neznanim dedičem. Služkinja Ana Kokaljeva v Ljubljani, Študentovska ulica 3. je 3. marca 1928 umrla in ni zapustila nobenega sporočila poslednje volje. Ce je kaj dedičev, sodišču ni znano. Za skrbnika zapuščine je postavljen g. Ivan Hibšer, sodni upokojenec v Ljubljani. Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem *etu naznaniti okrajnemu sodišču v Ljubljani in izkazati svoio dedinsko pravico. » Iščejo se dediči. Letos 30. julija je umrla v Badgasteinu gospa Jožefina Bol-hova, poročena Kopta, ki je zapustila, kakor se domneva, leta 1886. v Mariboru rojeno hčerko Ivano Bolhovo. Ona, odsnos-no njeni otroci, naj se javijo notarijatu v Hofgasteinu v Avstriji. Obenem prosimo, da javi istotja, komur bi bilo kaj znano o omenjeni Ivani Bolhovi. * Tobačna tovarna v Sarajevu je zaradi pomanjkanja posla odpustila 160 delavcev. Odpuščenim delavcem se je sporočilo, da bodo ponovno sprejeti na delo, čim se bo povečala prodaja tobaka. * Muzej za Vrbasko banovino. Kakor poročajo iz Banje Luke, je bil nedavno tamkaj osnovan muzej za Vrbasko banovino. Za upravitelja muzeja je imenovan slikar Špiro Bocarič. Uprava muzeja je že pričela svoie delovanje in so v raznih krajih ustanovljeni odbori, katerim je poverjena naloga, da med prebivalstvom zbirajo starinske predmete. * Za naše gospodinje. Naše čitateljice že poznajo list »Žena in dom«. Ta list daje pouk slovenskim ženam o vseh gospodinjskih in kuhinjskih vprašanjih, o domu, o vzgoji, o zdravju, o šivanju, o ročnih delih, o vrtnarstvu, o perutninarstvu in drugem. Vsaka številka ima nad 10 strani nazornih slik. List ima tudi prilogo za ročna dela in krojno polo. S prihodnjim letom pa bo imela »žena in dom« še več novih rubrik, ki bodo zanimale mestne kakor tudi kmečke gospodinje. List bo posvečal posebno pažnjo onim kmečkim dekletom, ki iščejo službe po mestih. »Žena in dom« je torej vseskozi praktičen ženski list. One čitateljice, ki si hočejo naročiti »Ženo in dom«, naj sporoče do 10. t. m. svoj naslov upravi, Ljubljana, Prule 11, in bodo 17. t. m. dobile eno številko na ogled. * Starodavna trdnjava Klis je postala last Primorske banovine. Po vesteh iz Splita je vojaška uprava starodavno trdnjavo Klis izročila Pr.morski banovini, ki jo bo temeljito restavrirala in uredila. Posebna komi« sija je pregledala trdnjavo in primerno ukrenila glede poprave in obnove. Ob vho« du v trdnjavo je bila te dni vzidana plošča s kratko orisano zgodovino poslopja. * Za regulacijo Drave. Dravska in Savska banovina bosta s pomočjo države pričeli prihodnje leto obsežna dela za regulacijo Drave. Banovini bosta v to svrho votirali približno 20 milijonov dinarjev, ki se bodo postopno zagotovili v proračunih teh banovin. Dr. Dobrojed, ki je prava korifeja v pre« hranjevaini stroki, potuje sedaj od vasi do vasi, od mesta do mesta in predava. O čem predava? O Pekatetah. Kaj so »PE« KATETE«? Pekatete so jajčne testenine, ki jih izdeluje tovarna testenin v Ljub« Ijani. Te testenine, ki se dobe tudi v pa« ketih po pol kg, so zelo redilne, zraven pa zelo okusne in tečne. Kdor po nasvetu Dobrojeda te testenine poskusi, jih ne mo« re prehvaliti. V naslednjih člankih bomo še mnogo pisali o dr. Dobrojedu. 293 * Zaradi ljubosumnosti zažgal vas. Pred sreskim sodiščem v Čakovcu se je vršila obravnava proti Antonu Mustariu zaradi hudodelstva požiga. Zaradi silne ljubosumnosti razburjen, je zažgal zažgal Mustar najprej svojo lastno hišo in hodil potem v vasi Štrigovi ponoči od hiše do hiše in jih zažigal. Obtoženec je bil obsojen na štiri leta težke ječe. * Aretiran, ker je zažgal svoj mlin. V Pustin.iu pri Subotici je bil aretiran mlinar Jakcb Morgenstein, ker je osumljen, da je sam zažgal svoj mlin, ki je bil zavarovan za 1,300.000 Din. * Smrtna nesreča rojaka v Argentini. V Južni Ameriki se je smrtno ponesrečil rojak Franc Bric, ki je bil zaposlen pri gradbi ceste v Ruiz de Los Llanosu v argentinski provinci Salta. Usmrtila ga je pri kopanju eksplozija mine. V Argentini zapušča brata. Bodi mu lahka tuja zemlja! — Kakor pišejo naši listi v Argentini, se nahaja sedaj v tej državi okrog 80.000 slovenskih izseljencev, katerih velik del je iz Julijske Krajine. * Drug drugega nevarno poškodovala. Iz Novega mesta nam pišejo: V Dolenje Laze pri Rožnem dolu so prišli v gostilno pri Mediču razni delavci iz Radohove vasi, kjer delajo na gozdni žagi in pri gozdnem upraviteljstvu. Med njimi sta bila tudi gozdni delavec Kobe Matija in 31-lef.ni cir-kularist ščapek Andrej iz Zlatarja na Hrvatskem, ki sta v družbi z drugimi delavci pila. Pozneje je prišlo »ned njima do prepira. Kmalu sta se sredi gostilne spoprijela in se pričela obdelavati. Kobe se je tepel s svojo z železom okovano gor-jačo, ščapek pa je potegnil nož in zadal Kobetu dve rani. Kobe seveda tudi ni prizanašal ščapku, ki ga je tako olestil z gorjačo, da je ta naposled obležal v nezavesti s tremi lažjimi ranami. Oba ranjenca so prepeljali v kandijsko bolnico. Državno pravdništvo bo uvedlo proti obema preiskavo. * Darujte Podpornemu društvu slenih, Ljubljana. Pod trančo 2-III! Da bo Vaš zajtrk okusen in zares hranilen morate vzeti skodelico okusne koncentrirane krepilne hrsme OVOMMTJBSE ki vnese v ieio v malem obsegu veliko hranilno vrednost, a pri tern ne preobremenjuje želodca. Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in boliših špecerijskih trgovinah po 56 Din za velike, 32 Din za srednje in 16 Din za male škatle. Berlinska državna opera v Ljubljani? Njeni solisti (Jarmila Novotna kot 01ympia), orkester in zbor v operah »Tannhauser« in »Hoffmanove pripovedke« v velefilmu Barca (Požar v operi) V glavni vlogi: Gustav Frohlich Ljubezen, šport — Senzacijonalni požar opernega gledališča, panika občinstva, operne skušnje velikih odrov itd. Predstave danes in jutri ob jM 5., 7. in 9. zvečer Krasen ta pester dopoInUni spored: 1. Nov Paramountov zvočni tednik. — 2. Predigra k Tauberjevi opereti »Zemlja solnca«. — 3. Predigra k opereti »3+1=2«- — 4- Zvočna Mic-ky Mousa groteska! Predprodaja vstopnic od pol 11. do pol 13. dopoldne. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Ob svoji dvajsetletnici je tvrdka J. Maček, LJubljana, Aleksandrova cesta 12, izdatno znižala cene zimskim suknjam, trenchcoatom in vseh vrst oblekam za gospode, dečke in otroke. Za športnike najnovejši wind* breakerji, bluze, plašči, pelerine. Krasna izbira v jopičih in haljah za dom. Ogled v trgovini brezobvezen! 17126 Tudi v hotel Bellevue" nride sv. MtWav* t daril? za cenj. prijatelje in goste hotela, in sicer danes zvečer ob tO« Darila se sprejemajo pri blagajni. Pred in po razdelitvi daril godba in PLES. 17097 • Slaboumna ženska Iz Vač nam pišejo: Že dolgu časa se potika po Vačah neka sla* bormna ženska \ko jo kdo vpraša kje je doma. mu odgovori: »Tam za goro, kjer škrjanč.ci rojo.« Rada se ga nap je m go* vori: »Doma sem iz Šentvida zato me ni nič pr Ia.« Za tem pa zavnska. da se kar pokadi Priporočali bi orožništvu na Va* čah. bi nosvetilo tej ženski večjo po» zornost, zakaj človek se mora zgražati, ko si ši njeno grdo preklinjanje, ko vidi kako lovi po ulicah otroke z gorjačo v roki in ji! pri tem psuje prav po cigansko, kar je za mladino pohuišliivo. Prosimo, da bi ob* lastva ,rtnala žensko v občino, kamor je pristojna. »TO — zobna pasta najbolfša ! * Božič- prodata. Znane odlične peči »Zephir« se dobivajo sedaj pred božičem tu ii na ugodno odplačevanj ; v obrokih in pri nakupu v "otovini s popust Opo» zarjam ona oglas v današnji številki naše* ga jta. * Velika skrivnost vseh velikih uspehov sta, kakor znano, poguui in vztrajnost. To s-^znanie je resnično, kaxwi se lahko ugo» tov: v vsakdanjem življenju, vendar še d ino resnično, kadar «re za to, da prideš ob neznatnem riziku pod okoliščinami z enim mahoiii do blagostanja in bogastva. js,„•• r,ri1r"nost za to, ako imaš samo malo poguma in vztrajnosti za dosej,. ci* p- nudi vsakomr tor"j tudi Vam, današ« nja zelo zanimi-a prloga našega lista, ki jo še posebno priporočamo pozornosti čita teliev * Pri prehladu, iniluenci. hripi. sploh pri vseh nerazpoloženjih z malo zvišano temperaturo si masirajte zvečer telo z ALGO ALGA blaži vročico. ALGA vas osvežuje in spanec vaš" je miren in zdrav Starejšim osebam revmatične bolečine naibolj grenijo stare dni. Masirajte vsaj enkrat na teden svoje izmučene ude z ALGO in občutili boste takoj zvežost in veseiie do živ-Ijenia Ena steklenica ALGE stane 16 Din 4 Obleke in klobuke kemično čisti, barva, olistra iti lika tovarna los REICH 8 Podeželsk*m odrom priporočamo ilustrirano brošuro Novinška »Lepa tnaska«. Navadila za šminkanie. DAR MO L čokolada za I? UuHiane ■i— 'le-tor "erlioz: Faustovo oogub'jes nje Muzikalna obdelava velikega Goethe« jevega dela je mikala iuarsikaterega kom« ponista in imamo v svetovni literatur' vec glasbenih del. katerim tvori legenda o Fau= stu tekstovno podlago Vsekakoi naiorg« jonart B;rlioz Tc delo bo izvajala jonarec Berlioz Ta delo bc izvajala v torek 9 t m v dvorani Uniona naša C-lasbenaMatica Aparat ki bo izvaial to veliko delo šteje nad 200 ->odelujoč h med njimi soliste Zlato Gjungjenac*Gave!lovo J o^ >st.ča Roberta Primožiča m Anto* n? Petrovčiča D.rigent ravnatelj opere Mirko Polič Začetek koncerta ob 20 Izšle programne knjižice s kompletnim bese« dilom prevodu Nika "'tritofa. ki se noles vstopnic prodajajo v Matični knjigarni — P ' rodaja bo tudi na praznik v ponede* Ijek 8 t m od 8 do 12. dopoldne u— Ljubljana in Celje Prejeli smo: tz malega Celja beremo te dni novico, ia sc začeli kopati sredi ene svojih cerkva z "e likimi stroški nalašč zato. da najdejo sta re grobove. V veiiki Ljubljani ki bi hotela vedno le prednjačiti. pa se nam odkrivati* stari grobovi kar po naključju ob kopanju temeljev in jarkov Da nas pa ne bi i-.ačeb Celjani ob tem blagrovati, jim moramo povedati na ves glas. da se čuti kulturni del Ljubljančanov silno nesrečnega, ker ljubljanske najdbe ne najdejo svoje strehe tam, kamor spadajo. u— Iz gledališča. Oba praznika ob 15. st bo vprizorila ena najboljših slovenskih mladinskih ger Golieve »Peterčkove poslednje sanie« Obe predstavi bosta pa imeli še posebno privlačno silo pr: tem. da bo v tretji slik1 v gozdni sceni nastopil Miklavž z vsem svojim spremstvom. Po zaslugi raznih dobrotnikov bo obdaroval Miklavž okrog 40 naših siromačkov, po večini iz enega tukajšnjih zavetišč. Z malim spominskim darčkom pa bo obdarovan vsak otrok, ki bo v nedeljo ali ponedeljek popoldne v naši dranu Petrčka bo igral Gorčev Mitja. Z2 obe predstavi znižane dramske cene. V nedeljo zvečer se vpnzor ruska drama »Mladn'etie«. v ponedeljek pa bo 25 predstava »Našega gospoda župnika« Tudi za ti dve predstavi veljajo znižane dramske cene — V nedeljo popoldne se bo peta krasna Pucanijeva opera »Madame Butterfly« z go. Giungjen-čevo v naslovni partiji Izven abonmaja po znižanih cenah Zvečer se bo pel prvič v letošnji sezoni Verdijev »Rigoletto« s Primož čem v naslovni partiji. V vlogi vodje bo gostoval naš znani tenorist Rijavec. V vlogi Gilde nastopi prvič na našem odru Marta OberwaIderieva. Mlada, simpatična pevka, je bila učenka Betetta in je dosegla pri svojem prvem nastopu na nemškem odru prav lep uspeh. Izven abonmaja. — V ponedeljek se bo pel »Knez Igor« z Grbo v naslovvni partiji. .laroslavno bo pela Thierryjeva. Dirigent Stritof, režiser Primožič. Izven abonmaja po izredno znižanih cenah. u— Danes se ponovi na Šentjakobskem odru veseloigra »Vozel«. Kdor ljubi smeh in prisrčno zabavo, naj poseti predstavo. Vstopnice se dobe od pol 20. pri gledališki blagajni. u— Premijera drame Gorkega »Na dnu« bo drevi ob 20. v dvorani Delavske zbor-n.ce Igrali bodo igralci Delavskega odra »Svobode« pod režijo režiserja Petreta. Drama je izvrstno naštudirana. u—- Poroka. V cerkvi sv. Petra v Ljubljani se je poročil g. Metod Gregorc z gdč. Tončko Drnovškovo. Mlademu narodnemu paru iskreno čestitamo! u— Članstvu krajevnega odbora RK v Ljubljani. Prejeli smo: Nekateri člani so v tem letu dvakrat plačali članarino. Drugo vplačilo smo zaračunali za 1. 1931 Nasprotno pa mnogo članov za to leto še ni plača* lo članarine Te člane vljudno prosimo, da pošljejo članarino (343 Din) po dopo-slam položnici št 11104 čimprej., ker naš tajnik radi zaposlenosti ne bo mogel vseh članov obiskati Stanje članstva pa mora biti do konca leta ugotovljeno — Reveži trkajo na vrata Rdečega križa Pomagajte nam pr delu usmilienja' Tud' z malo čla* narino 30 Din boste obrisal' marsikatero solzo in Hvaležni Vam bodo tisti, ki trpe mraz in glad u— Zanimivo zimskossportno predavaš nje. ki ga prired Tunstovski klub »Skala« v torek 9 t m v dvorani Delavske zbor« niče pod naslovom »Velikonočni dnevi oa Korošici« obeta zoptt vel'k už'tek Orne* njenemu klubu ie uspeli pridobiti popu« larnega alpinista Karla Koraneka z Duna* ja. da nam pokaže dolgo serijo svojih pre* lepih fotografičnh posnckov z naše do* mače Korošice v Kamn šk h planinah Za«, ninrvo b«t to predivanje baš zaradi tega, ker bomc čul- sodbo o naših naravnih le« potah in izvrstnih smuških terenih iz ust izvrstnega poznavatelja Alp m pomerob* nejših gorovij v Evrt.p Vstopnice se do* be v Matični kni carn na Kongresnem trgu in na večer predavanja pn bi igajni v Delavsk zbornici Prid tel u— Cirkus Vseka ko je cirkus Kludsky eno največjih iovrstnih Didieuj na svftu. Za Ljubljano ie že kar prevelik Ogromen prostor zavzemaio vse njegove iiritiklme ood Tivoliiem pod velikanskim šotorom pa ie prostora za tisoče gledalcev K; jih Ljubljana ne more. pošiljati k vsak predstavi v tako komp'etnem številu katcor ;e to n pr bilo v Beogradu Vstopnina ie precej ibčutna toda kar ie res ie -es: spored ie dolg n zvrsten Od zadmega SvMpc^ Ivvania ! inhl*'5" VtO* Se ie Zdravnik ^liv IJavm-fn Kdše!^ ie prevzel no pokornem dr. Branku ■ 7190 Žižku Prava kolinska cikorija Dane» premiera i Vilma Banky l v Krajem, globoko gfninvem n nepo^abntm ijubav em filmu Lepa mtr/.ka! Kra nit h vsebina Sfll II Uli (I lUi Sladke arije Predstave danes »n intri ob 3., 5., 7. in 9. zvečei KINO ..DVOR" Telefon 2730 cirkus ivludski izpopolnil v vsakem pogledu Menažerija je obilna, dresura fra-pantna, a med artisti so same mlade, silno okretne moči Najbolj impozantna pa je vsekako skupina 23 slonov, s katero ustvarja direktor Kludsky na moč všečne prizore. u— Podporno društvo za gluhonemo mladino v Ljubljani bo 'melo svoj ustanov* ni občni zbor v sredo dne 10 decemnra ob 20 uri na moškem učiteljišču v Ljubs Ijani s sledečim dnevnim redom: a) čita* nje pravil, b) določitev članarine, c) voli* tev upravnega odbora Vabljeni so vsi pn* jatelji te humanitarne ustanove. — u— Skioptično predavanje priredi SPD v četrtek U. t m ob 20. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Snov predavanja: »V sedmih letih peš okoli sveta« Predaval bo nemški pisatelj Edmund Zscheile iz Leipziga. u— Opozarjamo, da bo sestanek Francoskega instituta v sredo 10. t. m. (in ne v torek) v društvenih prostorih v Narodnem domu. Gosp. Jožko P r e z e I j bo imel predavanje o Strassbourgu. nakar bo lep film pokazal znamenito mesto Začetek ob 21. u— Československa Obec v Ljubljani priredi danes ob 16. v Narodnem domu predstavo lutkovnega gledališča (»Vitez Jurij«) Zvečer istotam ob 20. za odrasle Miklavžev večer z zabavnim sporedom. Darila za obe zabavi se bodo sprejemala danes popoldne v dvorani lutkovnega gledališča Gostje dobro došli. u— Kuhanje na plinu. Na splošno željo priredi mestna plinarna v torek 9 t. m. ob 20. predavanje in poskusno kuhanje v Šentjakobski šol' (vhod iz Florjanske uli* ce) za kuharice in- kuhinjske pomočnice. Predavala bo uslužbenka plinarne sloven* sko Vstop prost Eventuelne želje glede sestave jedi. ki naj se kuhajo naj se ja* vijo do torka opoldne v plinarni. u— Klub Primork prosi za siromašne primorske rudarje v Srbiji vse one. ki imaio moško, tudi strgano obleko, da blag v iijo javiti g. Maši Gromovi, Dolenjska c !4. ki pošlje po njo. Eventucue denarne prispevke sprejema ga. dr. Guštinova, B!eiweisova cesta 22 u— Organizacija diplomiranih tehnikov vabi vse absolvente višjih oddelkov tehnič« ne srednje šole na skupni sestanek v hotel Tivoli v torek 9 t. m. ;7 u— Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani se najprarčn^je zahvaljuje vsem. ki so sodelovali pri Tfjjegovih obeh prireditvah 27. novembra t. L in T. t m. o opernem gledališču in s svojo dejansko, mate-rijelno ali moralno podporo pripomogli do tako lepega uspeha. u— Tečaj o cvetl'čarstvo priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani 9., 10., 11. in 12. t. m. od 19 do 21. v šentjakobski šoli. Brez vstopnine Vabljeni vsi interesenti. u— Otvoritveni »Materinski večer« bo v «redo 11. t m ob 20. v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece. Lipl-čeva ulica Govoril bo dr. Dragaš o sr-d tosti v otroški dobi. u— Preložena razprava o budi telesn-. poškodbi. Včeraj se je vršila na onrajnem sodišču v Ljubljani razprava zarad' hudt telesne poškodbe, ki jo je nedavno zakr vil šofer Horvat, ko je vozil z avtomobi lom trgovca g. Jurjevca iz Ljubljane po Mirju in na križišču z Emonsko cesto pr obratu zadel z odbijačem v motociklista Avgusta Levičarja trgovskega nastavljen-ca. za katerim je sedel na sociusu Ivan Štrekelj iz Ljubljane Sunek je bil tako močan, da je vrgel Levičarja čez motoci-kel v jarek in mu zlomil levo nogo Štrek iju se ni pripetile nič zlega Včerajšnja razprava se ie morala preložit zarad ogleda terena na kraju nesreče na četrtek 11 t m. z začetkom ob 15 u— Za pogrešanim Hugom Sehrimpfom še ni sledu Že od 16 novembra pogrešajo 9-letnega Huga Schnmpfa učenca 3. razreda ljudske šole Dečko je bil oblečen v modro obleko, moder plaš<* dočim je imel na glavi mornariško čepico in je bil obut v svetle nogavice in rjave čevlje Kdor bi kaj vedel o pogrešanem, se ponovno prosi da to sporoči na naslov Ed Schrimpf Ljubljana, Masarykova cesta 19 u— Nesreče In nezgode Miha Smerajc. 42-letni posestnik iz Jarš se je pred dnevi ponesrečil v Kopačevi gostilni v Toma-čevem. Mož je tako nesrečno padel, da si je prebil črepinjo Zdravil se je doma moral pa je naposled v ljubljansko bolnico. — V ljubljansko bolnico so včeraj pripeljali tudi 7-letno Ljudmile Gornikov j z Gore pri Kočevju. V petek jo je njena 10-letna sestrica po nesreči poiila z vročo mastjo po obrazu Poškodbe male Ljudmile so zelo hude. — Vršnik Jože. 28-letni delavec iz Luč, je 5. t. m. sekal v Solčavi drva, pri čemer mu je odletel v oko kos lesa in mu oko nevarno ranil. Vršniku "bodo morali v ljubljanski bolnici ranjeno oko odstraniti. u— Ilovica ga je podsula. Delavec pn Ljubljanski gradben' družbi, 491etni Miha Bernik, stanujoč v Medvodah, je bil včeraj dopoldne zaposlen pr kopanju ilovice v jami omenjene družbe nad Medvodami Bernik je nameraval, ker je baš zvonilo poldne, delo zapustiti prav tedai pa se ie nagnil velikanski kos glinaste zemlje in nesrečnika podsul- Bernika so njegov tovariši komaj izvlekli izpod gline, seveda hudo poškodovanega po vsem telesu Ponesrečenca so popoldne prepeljali z reševalnim avtom v splošno bolnico. u— Izjava. Zaradi nastalih govoric o ■imoru v Kosezah :n aretaciji ložeta L >z--vliam da mof* -rodbin? n' dentič-na z-.sumllenim . - Alojzij Lo m b a r. -krojaški mojster, Sp. Šiška, Celovška c. 53. Z majko fe perilo pra?a vsa veseta Janja mala. Pevajoč domov se vrača: »Pranje i ALBUSOM je igrača!« Ni drago ALBUS-MILO, dasi se izdeluje iz najboljših prekomorskih sirovin, ker je mnogo izdatnejše od mnogih takozvanih »cenenih belih domačih mil«. Dobri gospodinji je že davno znano, da se da z ALBUS-TERPENTINOVIM MILOM oprati kopica perila, in kar je v tem slučaju najbolj važno, uspeh je: čisto, lepo dišeče in ohranjeno perilo. Zato pravi lepa Janja: »Brez ALBUSA ni pranja!« •TERPENTINOVO MILO u— Kam so izginile dragocenosti? Preiskava v zadevi senzacionalne tatvine draguljev, zlatnine in drugih dragocenosti na škodo zagrebške tvrdke »Preciosa« še doslej ni zaključena. Zastopnik in solastnik omenjene tvrdke g. Julij Schwary je vozil s seboj tako veliko število dragocenih komadov, da še do sedaj ni bilo mogoče oceniti in prešteti vseh ukradenih predmetov. Preiskava, ki bo zaključena najbrž šele v teku praznikov, bo skoro gotovo pokazala, da škoda ki 3e je prvotno cenila na 900.000 Din, vendar znaša, «cakor se sodi. okrog pol milijona dinarjev u— Najdeno kolo, V Mostah pred Pre* dbvičevu kapelo ie b'lo dajdend te "dni sta"«" ro, zeleno pleskano kolo Najditelji so ko* lo izročil na poPcijski direkciji, kjer ga lastnik dob' nazaj u— Drobiž s policije Janezu Gradišarju z Viča je neznan ta' odnesel izpod doma-, če šupe par čevljev Tatvino je izvršil menda okrog 40 leten moški, ki so ga vi* deli ljudje potikati se tam okoli — Iz dr* varnice v Herberstemov ulici je bilo ukra* denih Pavtu Naberniku 5 rjavih kokoši. — Jakobu Gregonču u Pngorice je nekdo izmaknil pred glavnim ko odvorom 160 ko* madov različnih lončenih igrač. u— ina revija Naš odlični gralec "sk se bo predstavil na modni .eviji v svoji najnovejši vlogi conferenci-jrja. Njegovo spretno vodstvo, združeno z originalnim načinom raziage, oo vzbu .ilo v dvorani gotovo najboljše razpolože ije. Mod- a revija bo vsekakor dogodek za ubljano. u— Čajanka Iti nastop Miklavža v plesni šoli ua Taboru bo danes 7 t m. ob 20. v velik n stransk. dvorani pn običajnih cenah Povabljen je Miklavž s svojim spremstvom in Anton a kupleti Darila se sprejemajo od !4 dalje na Taboru (mali vhod iz Vrhovčeve ulice). u— Nov začetnlški plesni tečaj Jenkove šole za vse letošnje plese, tudi za valčke, se prične 8. decembra ob pol 8. v Kazini, "kjer se sprejemajo prijave dnevno od 10 do 22. u_ Nedeljske popoldanske plesne va]e Jenkove šole vsako nedeljo ob pol 4. do 7. popoldne v Kazini (Zvezda). - Začetniki točno ob 3. Študenti-ke znižano članarino u— V petih urab vse letošnje družabne plese nauči vsakogar edino plesni mojster Jenko. Informacije in prijave dnevno od 10.—22. v stalni plesni dvorani Kazide (Zvezda), I. nadstropje. u- Lekarnar dr Stanko Kmet v Ljubljani, Dunajska cesta 41 (Sv Krištof), javlja, da ima njegova lekarna telefonsko št. 31— 41 in da pošlje telefonično naročena zdravila na dom. u— Vsako nedelio pečen puran. Velika porcija 10 Din. Restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta. u— Odstranitev kurjih očes ln nepravilno raščenib nohtov se vrši brez bolečin in brez krvavenja vsak dan od 7.30 dc 18.30 Da pa pride vsak posameznik hitro na vrsto, se vrši ped;k'"ranje za vsako oseb^ posebej v nalašč za to pripravljen5 ceMci v kopališču hotela »Slon«. u— Našel se je daljnogled. Povprašajte v pisarni I delavskega konsumnega društva, Kongresni trg 2 {poslovodstvo) Iz Maribora a— Nov komandant mesta Pešadijsk brigadni-general g: Dragot.n Pavlovič ki u imenovan za. komandanta peš dlje dravsk davizijske oblasti, je obenem tudi koman dant mesta v Mariboru a— Aljehin v Mariboru. V soboto l t m ob 20 bo svetovni šahovski -prv:ik in prvi slovanski moistet Aljehin igral Mariboru simu'tanko proti 30 igralcc Lokal bo pravoč'snr obiavljen a_ Praznika v gledališču V nedePo ob 15 bo premi jem. otroške igre »Aladm« s -petjem plesom t godbo v reŽMt ^poda Hiifk Tomašiča Ples.e ne. jnaštudirala-Er-, na Kovačeva, sodeluje del vojaške godbe. Zvečer ob 20. se bo ponovila velezabavna Audranova opereta »Lutka«, ki publiko izborno zabava Kuponi — V ponedeljek, ob 15 se bo ponovila pravljica »Aladin«, zvečer ob 20. pa bo prva repriza priljub« ljene opere »Prodana nevesta«. a— Po štirih letih se zopet vrača v na« šo sredo ljubljenec mariborske publike, slavni Španec Juan Manen. Njegov kolo« salni uspeh pri zadnjem koncertu je še ▼ najboljšem spominu. Letos prhaja z no« vim. za umetnika izredno težkim progra« mpm. nastopil pa bo v ponedeljek 15 t. m. a— Ljudska univerza v Mariboru. Naj« več^o ..ppzern^st. zasluž .predavanje »Peš okoli zemlje V sedm h letih« Predaval bo v petek 12. t. m svetovn- potovalec in pi« satelj E Zscheile iz Leipziga Bogata vse« bina bo ilustrirana z mnogimi lepimi ski« optičnimi slikami Predprodija vstopnic pri ge Zlati Brišnik in g Hoferju od sre« de. 10 t m a— Zbc društvenih načelnikov mari* borske sokolske župe se bo vršil v nedeljo, 14 t m ob 10 v Mariboru v Narodnem Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo ou kn-ziarca naravne »Franz Josefove« vode. Strokovnjaki - zdravniki za motnje pri orebavi hvaliin »Fran* v*«* nv««. v o-,a, ker poživlja delovanje želodca in črevesa. odpravi oteklino jeter zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči. pokrepi presnavljanje in po. veži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Vsakovrstno manffSiktisriio blago f veliki izberi m po izredno nizkih cenah prodaja v 3 Tekstllbazar Krekov tr« Za Božič daruj peč Darilo, ki ni£ ne stane, ker se izplačuje ramo od sebe. Božična prodaja samo od 6. XII. do 6. I. proti gotovini z 10 % božičnim popustom ali na > ugodna obročna odplačila. »ZEPHIR« d. d. — SIBOTICA tvornica peči ln emajla. Samoprodaja: ;a Ljubljano BREZNIK 4 FRITSCH: za Celje-------ta Maribor - O. RAKUSCH: PINTER * LENARO •Munufaiciurt Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. Pametni ljudje kupujejo blago trajne vrednosti, nikdar pa šlagerjev, ki tekom 2 — 3 mesecev izgube svojo vrednost. Kupite pri nas na obroke . trpežno blago za nizko ceno! Posetite nas in prepričali se boste! OPATIJA (ABBAZ1A) HOTEL REGINA STEFANIE, carine prosti pas, toplo bivanje pozimi - Zdravi-•iščna godba. - Čitalniška dvorana. _ Cajapke s plesom. — Radio tonfilm v hiši.— 'enzija od 45 lir. - Lastnik: E. KUNZ, obenem vodja Palače hotela. 404 domu (mala dvorana). Ker se bo razprav* Ijaio o delu v letu 1931, je dolžnost vsa* kega načelnika in načelnice, da se seje si* gumo udeleži. — 2upno načeistvo ' a— Roditeljski sestanek. Starši, ki po* šiljate svoje hčerke v drugo meščansko šo--lo (v Cankarjevo ulico), pridite na rodi* teljski sestanek, ki se bo vršil na zavodu v sredo, dne 10. t. m. ob 17 un. Treba je, da se med seboj poznamo, da se pogovo* Tirno o skupnem delu za vzgojo nase ima. dine Posrečile se nam je tudi, pridobit' za ta roditeljski sestanek šefa Zdsravstve* nerta doma. ki bo 'me. ob tej priliki poljud* no" zdravstveno predavanje. Starši odzo* vite se vabilu! Učiteljski zbor 2. dekl. me* ščanske šole. a— Brezplačna vožnja na kmetsko mani* festacijo v Zagrebu 8. t. m je od promet* nega ministrstva dovoljena samo s poseb* nimi vlaki Tak vlat^ odhaja iz Maribora nocoj, 7. t. m. ob 22-30. ___ ...................*................ TRENCHOATI površniki, hubertusplaš«, usnjeni jopiči, kože, pliši snežni čevlji, snežni Akornji, sraloše, Kakor tudi .azno manufakturno blago na obroke. CRNIK, Maribor, Koroška cest« 9. 17044 ...................................... a— Smrtna kosa Včeraj zjutraj je umrla v Studencih na Kralja Petra cesti o4 bivša trgovka Terezija Weiss. stara 49 let v Ma* riboru v Sodni ulici 25 pa je pokosila smrt včeraj dopoldne zasebnicc Uršulo Jursmk v visoki starosti 85 let. a_ Izlot. \n>atske 18 v _ aski .nešianski šoli v Cankarjevi ulici Dela so .izvršile umetnee starinski., .jtivih. Priporoča se —t razstave. Vstopnine ni.. a— Sanatorii v Mariboru, Gosposka 49, telefon 2358 Najmoderneje urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati (višinsko solnce. diatermija, tonizator, žarnica »Hala«) Lastnik primarij dr. Mirko Cernič. specijalist za kiurgiio. a_ »Jadran« priredi Miklavžev večer v ponedeljek ob 16. v veliki dvorani Narod* nega doma z otroško igro .n petjem Mik* lavž bo delil darove seveda samo pndnim. j: Darovi se sprejemajo v ponedeljek od 8. do 16 v Narodnem domu Pridite! a— Kinomatografi: Grajski kino od da* nes naprej: »Končana je pesem«, znameni* ta nemška zvočna opereta. — Kino «Um* on«: Rihard Tauber »Pot k slavi« km o Apolo pa danes m jutri, v ponedeljek »Pat in Patachon - Tom Mix«. . a— Iz policijske kronike. Trgovskemu potniku Mihi Grobinu je v petek dopol* dne nekdo ukradel kolo izpred zajutrko* valnice Kok Zaradi tatvine 2400 Din na škodo Marije Korošec na Aleksandrovi cest: je bila v petek zvečer aretirana ne* ka osumlienka. ki pa tatvino trdovratno taji — Brezposelni natakar Josip G., ki je imel pred neka dnevi čudno afero s prtljago redovnika g. dr. Aljančiča je bil v petek zjutraj odgonskim potom odprem* Ijen v domovinsko občino, a se je se iste* o* udarjal potrebo podpore v enaki izmeri za društva, ki so v prid občanom in ki sto* rijo za prosveto in kulturo toliko kakor So« kol. Po občinskem odborniku g. Hribarju i" bil celo stavljen nesprejemljivi predlog, nai se seja proglasi za tajno! (Navzoč je bil kot edini -oslušalec tajnik viškega So* k-la) Po petminutni prekinitvi seje, ki je bila baje potrebna - »sporazum«, je g. Borštnik ogorčeno ožigosal način obravna* vania stavljenega predloga, s čimer da si j. del občinskega odbora izstavil jako sla* bo iznričevalo! Opomnil je občinski odbor na današnii položaj in vlogo Sokola, katere* mu je priznana vsestranska podpora od najvišje državne in samoupravne oblasti do n"jman:še občine — le del viškega občin* skega odbora mu hoče to odrekati! V istem ? lislu je protestiral g. Krapež in to kot občinski odbornik in kot starosta ljubljan> sk" sokolska žuoe. . Obveljal ie slednji" predlog g. Inbuca. ni?: se — »da ne bo zamere ne na eni ne na dru"i strani« - prizna Sokolu podpora v znes'- r.000 Din. Kat nrosv. društvum športnemu društvu »Svoboda« pa po dinarjev. "držimo se komentarja. Razumemo tez* ' gospodarski naše občine,*, ni.na potrebnih in izdatnih virov dohodkov. Ce pa je šel fin«-'ni odsek kritje za podoo* re n. pr. »Vincencijevi konferenci« v zne* sVu 8000 Din, ki jo je sprejel ob*'ns».. od* bor brez vsake debate, bi moral v prvi vrsti in ne elede na zamero misliti na '?kola, k* tvori danes va/en del obč nske politike! Novice iz zagorske doline Zagorje, 6. decembra. V okrilju Obrtnega društva se je preteklo nedeljo vršilo v topliški šoli dobro obiskano predavanje, namenjeno pred vsem vajeniškemu naraščaju, pa tudi pomočnikom in mojstrom. Predavala sta g. Bajcar in šolski upravitelj g. Pel k o. Ob tej priliki so prejeli gojenci publikacije v spomin na 251etnico obrtnih zadrug v Ljubljani. Tovrstna predavanja, nekaka ljudska univerza, se bodo odslej redno vršila in sicer vsaj enkrat mesečno. Predavali, bodo obrtni strokovnjaki in učiteljstvo. Ob tej priliki bi racli opozorili merodajne kroge na željo rudarskega naraščaja po svoji pripravlial-nici, sličfu, kakor je že v Trbovljah. Ker ie izšla iz skoro 1000 duš broječega delavsko - rudarskega naraščaja, je toliko bolj upoštevanja vredna. Koristi in prednosti ne bomo omenjali, bile bi v prid podjetju kot takemu, pa tudi kulturni nivo, sedaj sebi prepuščenih »knapčev« bi se dvignil. Težko bi bilo sicer s finančno podporo. Morda bi za enkrat kazalo prirejati poučna predavanja, ki bi jih naijbolje organizirala TPD sama in založila s predavatelji. V četrtek se je praznoval god zaščitnice rudarjev, sv. Barbare, ob splošni depresiji. Praznovanja dvakrat na teden, sedaj, ko bi moral biti višek povpraševanja po premogu! Crnogledcj hočejo vedeti celo o tridnevnem praznovanju tedensko. Upajmo, da tako hudo ne bo, čeprav zna biti pomladanska in poletna sezona spričo razmer naravnost katastrofalna za naše delavstvo. Nu, dobiček bo šel običajno pot bog ve kam, za bedne brez zaslužka bomo pa zopet z navdušenjem prirejali razne javne zbirke Minulo nedeljo je v zagorski šoli predaval mnogoštevilnemu kmetskemu sloju tajnik kmetijske družbe g. Kafol o škodljivcih češpl.ievega drevja. O kaparjih, ki jih je pri nas da bodo v par letih ugonobili češpljeve nasade. Za tem je spregovoril o prednosti gnojenja z apneniin dušikom. Kmetijska podružnica smotreno opravlja svoje poslanstvo, zanimanje med kmeti je veliko. Na dan sv. Barbare je oprtana z velikim košem prilezla v dolino iz Cemše-nika Ančka. Dve uri daleč prinaša kako jajce ali petelinčka. »Joh, pri nas gori je že padel sneg. Prav tak bo, pravim, kakor lansko leto. Kar spet bel.- Zima na pohodu. Likvid rajo klubi poletnih dni. Športni klub Zagorje bo morda to nedeljo odigral svojo zadnjo tekmo v pravkar prispelih novih dresih. Svojemu trenerju učitelju g. Finku, ki odhaja za upravitelja šole na Bukovici, je priredil animiran poslovahii večer. Ob tej priliki je bilo razdeljenih med člane kolesarske sekcije sedem kolajn in plaket z diplomami, ki so si jih priborili na letošnjih dirkah. V zameno za poletna veselja se je zbudil iz mrtvila smučarski odsek Sokola. Ta bo priredil na Sv. Planini smuški tečaj tudi za zunanje udeležence in sicer 28., 29., 30. in 31- decembra ob izredno ugodnih obveznostih. Koncem tega tečaja bo tekmovanje za letošnje učence. Opozarjamo posebno zunanje goste na res krasen smuški teren Sv. Planine. V soboto se je pričel prednjaški tečaj Sokola. Vodi ga učitelj br. Klun. Predavali bodo poleg domačih moči tudi priznani delavci na tem polju. Obvezen je za vse članstvo in se vrši po-čenši s soboto vsak drugi dan zvečer ob pol 8., ob nedeljah in praznikih pa dopoldne ob 10. uri. O proslavi ujedinjenja simo že poročali. Dopoldne so pa naše agilne Kolašice obdarovale čez 90 otrok z blagom za toplo obleko in perilo. Za božič pridejo na vrsto tudi betežne sirote, ki bodo dobile darila v obliki nabavljalnih listkov za hrano. Vsaj en dan v letu bo nekoliko posijalo solnce v tesno temo usmiljenja vrednih betežnikov. ki jih je pri nas mnogo — preveč. Tudi otrokom prihaja veselje. Miklavž EDINA SPECIALNA TRGOVINA Bluz 17175 priporoča prvovrstne dunajske izdelke v svili in volni v bogati izbiri. M. Kristefič-Bučar LJUBLJANA, STARI TRG 9. je sokolskemu naraščaju čez 200 vedrih glavic natresel vrečo dobrih in koristnih reči v radovedna naročja. Zvečer je pa burkasti svetec odraslim delil take in tako, da že dolgo ne. Potem pa božič! V režiji učitelja g. Koprive bodo šolarji igrali lepo Snegulčico. Naši študenti, ki morajo vsako jutro v Ljubljano, se bodo par dni poveselili, najedli in spočili za nadaljno trdo pot v šolo. Vedno težii ie boj za vsakdanji kruh, saj je za razpisano mesto občinskega uradnika pri zagorski občini tekom enega meseca dospelo nič več kot '24 prošenj. In kakih deset kandidatov ima srednješolsko maturo! Drugi pa razne strokovne šole in izborila usposobljeni a. Da, življenje ie težko. In drago. Na deželi še bolj ko v mestu. Pri nas mho na razne načine pobijali draginjo pr mesu. Ustanovljena je zaradi tega zadružna mesarija. Posledica je bila. da so šli mesarji s cenami za goveje meso od 18 Din na 16, celo na 15! To je protiutež zadružni mesariji. Sedaj je vprašanje, če bo zadružna mesarija zdržala. Če ne, bomo km .lu zopet na znamki 18. — Kaj pa kruh? Kupivni kruh in zemlje? Ugotavljamo samo to, da so zemlje sedai prav tako velike, ko je moka po 3.50 Din, kakor tedaj, ko :e držala višjo ceno. In prav tako drage in nič bolj tečne. Templanci čevljev so tu par dinarjev dražji ko v Ljubljani. In to in ono. O priliki kaj več. — Atrij. 1 Izvirne francoske pastilje VALD& proti prehlada, glavobolu, grlobolu. — Prodajajo vse lekarne in drogerije. Nove notarske pristojbine Preteklo nedeljo je podpisal minister pravde uredbo o nagradah javnim beležni-kom (notarjem) in pa pravilnik za izvršitev zakona o notarjih. Nagrade se dele v nagrade za posle, kj jih vrše notarji kot taki, in v nagrade, ki jih vrše notarji kot sodni pooblaščenci. Nagrade prve skupine morejo biti stalne, odstotne in končno spremenljive po času, ki se uporabi pri poslu. Za dvostranske pravne posle, ki spadajo v funkcijo notarja kot takega, so odrejene stalne in odstotne nagrade po predmetu pravnega posla. Za predmete dO 50.000 Din je določena stalna nagrada pe lestvici,- predvideni v tarifi, od 30.000 Din višje pa se giba odstotek po višini vrednosti predmeta. Na vrednost do 100.000 Din se plača poleg redne tarife še nagrada za vsoto preko 50.000 Din 1%, za vrednost preko 100.000 do 500.000 Din poleg redne tarife od viška vsote preko 100.000 Din 8 c/c itd. V nobenem primeru pa skupna vsota nagrade pri teh poslih ne sme preseči 25.000 Din. Za listine, s katerimi se ustanavlja zastavna pravica, za cesije, terjatve itd., se giblje ta nagrada do 50.000 Din od 15 do 300 Din z ozirom na vrednost predmeta. Ce vrednost predmeta presega 50.000 Din, se plača nagrada poleg redne tarife se 8 /o za višek preko 50.000 Din; čim večja Je vrednost predmeta, tem bolj se ta odstotek manjša, tako da nagrada v nobenem primeru ne more preseči 15.000 Din. Za pogodbe o odlaganju plačila obresti, za priznanice, listine o jamstvu itd. je za vrednost do 50.000 Din odrejena tarifa od 12 do 200 Din, dalje pa se še dodaja odstotek po vrednosti predmeta. V tem primeru nagrada ne sme preseči 4000 Din. Nagrada za sestavo polnomocja in podobno, je določena po vrednosti predmeta do 80 Din. Tretja vrsta nasrad, ki se ravna po času, uporabljenem za pravni posel, se bo jilace-vala za sestavljanje listin, v katerih ni podatkov o vrednosti svedočenja činjemce za prve, četudi samo začete polure 40 Din m za vsako nadaljnjo začeto polovico ure Din. Dnevnica notarjev znaša izven njegove pisarne 100 Din ter mu pripada izdatek za vožnjo v prvem razredu. Nagrade za notarja kot sodnega poverjenika' znašajo za zapuščinsko razpravo v vrednosti do 10.000 Din, od aO do 160 Din, za vrednost od 10.000 do 30.000 pa poles redne tarife za višek preko 10.000 Din se 2 % itd. Ta nagrada v nobenem primeru ne more presegati 100.000 Din. Uredba, kakor tudi pravilnik stopita v veljavo, ko bosta objavljena v -..Službenih Novinahe, obvezno moč pa dobita petnajstega dne po obnarodovanju. Uspeh »Radikalne kure« Krško, v decembru. Pred nekaj dnevi je bila pred nabito polno "dvorano vprizorjena dr. Doboviškova burka »Radikalna kurat, ki se je porodila v Krškem in doživela svoj krst v Mariboru. Igralsko izborno porazdeljene vloge so uspeh zasigurale in je igra žela uspeh kakor ga je zaslužila. Zdrav humor prepleta vsa dejanja, zato navdušuje publiko, ker ji je prikazano resnično domače življenje. Odlično je podal simpatičnega Bombeka br. Odlazek iz Trbovelj, ki je žel zasluženo pohvalo publike. Kot veren krokarski drusr pa mu je izvrstno sekundiral br. Bratkovič v vlogi konta Bombellija. S. Jurčeceva je povsem naravno in sigurno odigrala itsan-tipsko Cecilijo. Visoko nad povprečnost se je dvignila s. C. Valantova (Jelka), ki je s partnerjem por. Polovičem j>odala nad vse ljubko, za oko in uho prijetno igro. S topi ino kakor jo zahteva kreacija Vanie je podala svojo vlogo s. Vutkovičeva. Izvrstne kreacije so nudili tudi br. Vanič kot sluga in br. I. Ruinpret kot dr. Rogan. Tudi Efel-ka (s; Jan) je prav plastično podala svojo hvaležno vlogo, le v govoru je bila pre-brza. Ostale vloge so bile istotako odigrane prav dobro. Avtor, ki je osebno vodil izrazito režijo je bil priklican na oder in prejel šopek cvetja. Istotako je bilo cvetje poklonjeno tudi komponistu _ dirigentu g. Candru, ki je dirigiral izborno vierarn sokolski orkester, ki pod vodstvom br. Pfe' terja tako lepo napreduje. Zahvala gre tudi br. Vutkoviču, ki je naštudiral skoro vsi pevske točke. Scenerija ie bila povsem posrečena in se je zahvaliti br. Žabkariu. ki je žrtvoval mnogo truda in časa ter z~ malimi stroški pričaral na oder vemo sliko Rog. Slatine. Da pa se je igra to pot res točno pričela se je zahvaliti tudi občinstvu, ki je pravilno razumelo apel in pred napovedano uro zasedlo prostore. V interesu vseb pa je. da se pridobljena točnost vzdrž: tudi v bodoče! OBLEKI2 5 raglane sukejt-, irenebcoate in u^-njate suknjiče kupite najceneje pri konfekcijski -rlustriji JOSIP IVANeie. Ljubljana, Dunajska 7 326 ('••»»■■(•■■»••■■•■■■•■•■(■•»■•■■■(■■itfi Za Vašo pisarno samo DR. ČERNETOV POSLOVNI KOLEDAR j 1931, obenem Posl. Adresar Jugoslavije Din 30,— v knjigarnah. 17090 »■■■•■■■■■■■■■■■^■■■■■■■■•■tsiia (jioboko zniane cene Damski plašči že od . . Din 250 naprej otroški v vseh velikostih od Din 120 naprej. Hitite z nakupom, dokler je izbira večja. F. I. GORICAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Oglejte si cene in blago v izložbi. 17183 Stev. 97. Diorame. Za izdelavo raznih dioram tujsko-prometnih krajev IŠČEMO sposobne osebe. — Prijave je poslati na naslov: Tujsko - prometni svet kraljevske banske uprave Dravske banovine, Ljubljana, šelenburgova ulica 7/L 17178 #3? Vsakovrstne nre. zlatnina in srebrnraa po izredno nizki cen! pri L. Vilhar, urar Ljubljana. Sv. Petra c. ŠU 36. 3S7 Pozor potniki! Avtopodjetie Ljudvik Kondrič si je nabavilo nov moderen avtobus, ki prevaža potnike iz Novega mesta na kolodvor in v obratno smer vsak dan redno k vsem vlakom. Gena za osebo: mesto — kolodvor Din 5, pošta — kolodvor Din 3, kolodvor — glavni trg Din 4. Ročna prtljaga prosta. Podjetje ima na razpolago obenem tudi taksimeter. 17157 IZJAVA. Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja hči Nežika na svoje ali moje ime. MIROSLAV KUNSTELJ, Novo mesto. 17187 Vaš mož se vam izneveri. ako ne pazite dovolj na nego svojega telesa in ako ta ni dovolj privlačna. Poznana, milovonjiva sol za izpiranje (Isla SpUl-salz) vam pomore, da ostanete vedno zdrava, sveža tn mladostna, ako se redno nje poslužujete za svojo intimno toaleto. 346-1 Glht. „ deformira kostne sklepe. To prepreči do* mača kura a Pistyauskiini blatnimi ob= kladki »Gama s Kompresa«. Dobi se v vsaki lekarni in droeeriji. — Skladišče: Drogerija Gregorič, Ljubljana. PtsSerncnra ulica št. 5. Zasavski Sveti Miklavž Po Savci, po Dravci, po beli Donavi Minula je doba parizarjev in junaških furmanov po belih cesarskih cestah, utihnilo je udarjanje vesel po zasavski soteski, ne čuje se vec vriskanje brodnikov, ki so radostno vlačili svoje ladje, obtežene z dragocenimi to- V°Desetletja in stoletja so minula od ' nekdanjih romantičnih časov Le spomin še živi po naših zasavskih vasicah na one bogate čase, ko je brodar prinašal v deželo kruha in denarja. In se spomni rad še zdaj tako-le na večer osivel očanec in pove, kako je slišal pripovedovati o onih zlatih časih očeta in strica ... Cerkev sv. Miklavža Nema priča tistih dni je romantična rerkvica pri Sv. Miklavžu, ki se na strmem griču pod Cicljem radovedno ozira, kakor bela golobica po ozkem savskem žlebu. Malokatera planinska točka se vidi tako daleč, kakor ta prijeten dom belolasega svetca: na kilometre daljave opazuješ, če veslaš po savski strugi, zlasti ob solnčnem dnevu pa strmiš v svetlo točko vrhu hriba tudi še tam od ljubljanskega polja. Nič čudnega, če so si naši predniki že pred stoletji izbrali ta imeniten prostorček za domovanje častitega svetca, kateremu so izročili v varstvo dušo in svoj brod, preden so udarili z vesli v savske vrtinčine, ter so odšli na daljno pot. Danes sicer ni več romantičnih vodnih trubadurjev, njih potomci pa se še zbirajo vsako leto na Miklavževo pri cerkvici s Sv. Miklavža, ki je ena najbolj starih podružnic, kar jih ima mo-ravška župnija. Pomolijo za duše svojih prednikov, priporočijo se tudi sami, nato pa se odpravijo domov. Med potjo se oglase Prisavci pri Rovškovih v Senožetih. Tri stoletja že stoji ta dom, ki je dajal streho počivajočim brodar-jem in kjer so tudi lahko odpočili utrujeno živino Takrat se je menjaval tu denar. Pesem je bila tu doma. Zato zapoje tudi zdaj zbrana družba venec popevk, ki so prešle iz roda v rod in je ena onih iz starih lepih časov tudi ta-Ie: »Kdor en jabolk' 'ma, pa ga lup't ne zna ... Kdor 'ma ljubico, pa ne ljubi jo,... Kdor v krčmo gre vinca ne pijd — : ta zares en štorček — [norček je!... Zares! Brodar ji, ki so veslali svoje čase po Savi, niso imeli pripravnejše-ga prostorčka, kakor je na hribu poleg Ciclja. Od tam spremlja bela cerkvica vso zasavsko strugo, ljubko zre na popotnika, ki se vozi danes z vso udobnostjo v železniškem vozu. Svoje čase tega seveda ni bilo. Čolnarji so morali skrbeti za ves promet med Ljubljano, Litijo, Zidanim mostom in med kraji, ki so pomaknjeni še bolj doli ob Savi proti Zagrebu in celo tja proti Beogradu. Tovorili so robo v Zalogu — to je bila ponajvee ona, ki so jo dobili iz Ljubljane ali pa celo iz Trsta. Ta je šla po strugi navzdol. Iz hrvaške strani pa so vlačili žito in vino. Seveda so imeli na poti nebroj težav, kadar je narasla ali padla voda. Še bolj pa so bili nevarni oni ozki in s kamenitimi ovirami zasipani prehodi ob razdivjani strugi. Takrat je trpel brodar, dostikrat si je razbil svojo ladjo, mnogokrat se niti sam ni rešil iz mokrega objema vrtincev. Zato pa se je ob nastopu poti priporočil brodarskemu patronu sv. Miklavžu ... In kje ni imel ta čestiti svetec svojega hrama! Saj je ljubljanski Šenklavž prav iz onih časov, ko so brodili n-iši predniki po Savi, in mala farna cerkev pri nas, v Litiji, prav iz tiste d:>be in iz prav tistega namena postavljena, in je še mnogo drugih cerkva in kapelic ob vsej vodni poti, ki so posvečene sv. Miklavžu. Ampak najbolj veljavna pa je bila romarska cerkev na bribu Sv. Miklavža. Če stopiš v mežnarijo na Vrhu, ki leži tik pod cerkvijo, ti pokažejo zgovorni domačini sliko, ki jo hranijo tudi v ljubljanskem muzeju. Štirje pari volov vlečejo po bregu ob savski strugi natovorjeno ladjo. Skromen umetnik je slikal to podobo Ni delal tako, kakor so mu kazale oči, zasukal je siromak Savo in cerkev; ampak njega je gnala le hvaležnost, da pokloni na oltar svojemu priprošnjiku sliko, na kateri je naslikal svoje potovanje. V zahvalo za rešitev. V cerkvici hranijo kar dva Miklavža. V glavnem oltarju visi platno, ki ga je naslikal v olju leta 1845 Gašpar Gotzel. Prikazuje dogodek iz življenja brodarjev. Čolnarje je doletela na vožnji nesreča. Brod jim je udaril ob ska- le sredi toka. Obupno kličejo siromaki na pomoč. Voda jih zaliva, čoln je razbilo, eden brodarjev pa je splezal na sod in z dvignjenimi rokami prosi za pomoč svetnika, ki sedi nad oblaki. Prošnja pomaga, rešitev se bliža. .. Sveti Miklavž je uslišal ponesrečence. Od brega sem že vesla pogumen mladenič. Krepko se upira v valove in hiti na pomoč ponesrečenim brodarjem. Sveti Miklavž ni zapustil svojih v sili. če pa poznaš mehanizem v oltarju, odmakneš lahko oljnato oltarno sliko, pa se ti prikaže sam kip svetega varuha. Za oblaki, ki so strnjeni v okvir, stoji usmiljeni svetnik; v levici drži znak svoje škofovske časti — palico, v desnici pa knjigo, na njej pa tri jabolka, znak svoje darežljivosti. * Kakor bi bila pravkar umita in osnažena, tako čista je ta samotna cerkvica. Glej, popotnik, ki se oziraš vanjo iz vlaka: vabi te in kliče. Pridi k njej. Razgled ti bo poplačal vso mojo, na razvalinah obzidja boš pomislil na staro slavo naših dedov, v božjem I ra-mu pa se priporočiš svetniku, ker je že za letos prekasno, pa za prihodnje: Sveti Nikolaj, prinesi tudi meni kaj!... -nc- Bukve padajo, zima trka na vrata Miklavžem slika v oltarja Vsi smo že bili orepričani, da bo na-mestu Božiča letos že kar Velika noč. Zadnje dni je že kar dišalo po pomladi. Pa je prišlo od samega svetega Petra povelje vetru: Obrat na levo! Odpihala je severna burja babje leto. Nihče se ni pritoževal nad njim, je vsaj zimo malo odškrnilo. Vso noč je zavijala mrzla burja okrog oglov, kakor zdivjani mački v sušcu. »Zima se bliža,« je spoznal oča Šmon, ko ga je zbudila sredi noči burja. »Lej jo,« je stegnil svojo roko na ženino odejo: »Zavija ko sama beštija.« »Nas bo spet zakidalo brez drv. Vedno odlašaš z drvmi. kakor da bi ne imeli niti bilke več v zavodu (gozdu). Poglej samo kočarje, ki morajo kupovati drago klaftersko polenje, vsi so se že preskrbeli. Ti boš pa spet vlačil po snegu vsak teden po par zelnih rkljev (hlodov). Jaz reva se bom pa vso zimo do polnoči peklila pri kotlih, ko se bo pajsalo in slinilo zeleno polenje. Boš pa letos ti kuhal!« očita v bridkih besedah skrbna gospodinja. »Konjem namečem v gare,« je vstal oče Šmon in Ieze.l nevoljno v hlače. Zunaj ga je zajel silen piš, da ga je spre-letelo mrzlo po hrbtu. »Smrt me išče ..« mu je šinilo nehote v glavo. Na glas pa je zagodel: »Le išči, saj je to tvoj poseli Zaenkrat pa se obrni le na drugo številko.« Konja sta pohrzavala, ko je prižgal gospodar električno svetilko in ga gledala živo. ko ju je potapljal po gladkih vratovih. Francuh pa je ležal v svoji postelji v kotu, objemal z obema rokama koc, ki ga je zgnetel ob steni v va-ljasto telo ter hrčal v obupnih vzdihih: »lir . . hr .. haru . . . rh. Sam bog ve, kod so se potepale njegove misli m Ždj 6« Sveži duh sena je napolnil hlev, ko ga je nametal gospoda, v gare. »Hej, Francuh!« je poklical oča Smon vztrajnega godca. »A—a,« se je pretegnil Francuh, po-mežikal v žarki luči proti Šmonu ter naglo vrgel pogled na koc poleg sebe. Poreden nasmeh mu je šinil preko širokega obraza. »Tri je proč! Enkrat sem jima ze navalil. Glej, da bosta sita. Ob sedmih greva v drva. Ne hrči, temveč poslušaj!« „ »Saj ne spim!« se otepa Francuh spanca. »Da pojdeva po mrvo...« »Kadar boš ti gospodar, boš prav gotovo spravljal o Miklavžu mrvo. V drva pojdeva.« _ , »No pa v drva,« se je obrnil Francuh k steni, se zavil v koc in že hrčal, kakor nesrečna žrtev v zadnjih izdihih. Pozna oča Smon Francuha in ve, da bo imel konje na pomenu .. • Ob sedmih že stoji najprežen voz na dvorišču: na njem verige, sekire, ukrivljen rajtelj (gabrova močna veja, s katero se zategne veriga okrog naloženega voza). Na sprednjem koncu dva koča, Francuhu za tron, zadaj mreža sena, mehko sedišče za Šmona. Zago na konopcu preko rame, na roki pa pitan cekar, se deva na voz gospodar. »Kakor vaš patron v oltarju pri fari, ste oča sedaj z vašim krajcem (žaga za hlode)« prekobali škarje Francuh in sede na koca. »Pa sem ti nemara še bolj všeč, kakor on, ker imam zraven krajca še cekar,« ga podraži oča. . »Dokler je sveti Simon še drvaril, je imel gotovo tudi pijačo. Sedaj, ko je za svetnika, ga pa tak ne žeja,« se odreže Francuh in požene. Vsi gozdovi odmevajo udarcev sekir in žage pojejo ves dan. Z ogromnim lo-mastom padajo žlomboraste (votle) bukve, da bobni zemlja. Oča Smon pa stopa po svojem veličastnem zavodu v Dolgem grabnu in ogleduje stasite bukve, katero bi podrla. »Ta-le bo!« se mu zazdi od daleč, ko pride blizu, pa se mu je zdi škoda. Cele pol ure se odločuje, katero bi, pa mu je prav tako kakor, da bi odbiTal ot oke. Abrahamu ni bilo boljše, ko je nabiral drva za žrtvenik svojemu sinu. Vse drugo je prej na prodaj kakor gozd, ki je ponos kmetije. »Tole bova odsekala!« se na koncu le odloči Šmon. »Petrač si jo vedno svoji. Pa vendar mora slepec otipati, da je na mojem. Pa naj toži.« »Bo ja tožil. Ko bi mu advokat še nekaj dal, da ga sme zastopati. Ta stra-delj!« se huduje Francuh. »Tjale doli jo položiva,« pokaže Šmon s prstom po drči. Francuh se sleče ki udriha na tisti plati bukve s sekiro, da daleč okrog letijo iveri in se solzi življenski sok iz sveže rane. Kakor h pogrebni molitvi poklekneta drvarja vsak na svojo stran na eno koleno in žaga zapoje od zgornje plati. Žaga poje in poje cele pol ure. Ko jo prične pliskati, jo potegneta ven. Četvero krepkih rok se upre: Ho-jo ... in že se prične nagibati stoletni orjak. Urno odskočita možaka v breg, da jih ne oplazi padajoče drevo, ki naj rado zapleše v rtincu (spodnji del debla). Naglo je okleščena bukev in razžagana v rklje. Malo prigrizka in malo prilivka pa zaropočejo verige, zabite v rklje, ko potegne prama po položni drči. Varno stopa Francuh ob glavi kobile, oča Šmon pa sterči (odriva) zadaj s cepinom. Nevarna je taka vlaka za človeka in konja. Malo se je naj rkelj zažene, pa se preleti noga, kakor ledeni cengelj (sveča). Z zvijačo — ne s silo — dobita na voz debelih pet rkljev, čez vržeta debelo verigo in jih porajtljata z vlač-nim rajtljem. Cepin in sekiro v rklje, nanje pa koče in prazno mrežo. Na voz zleze oča Šmon, Francuh pa mora k zavori, ker cesta ponekodi zelo visi. Oča šmon pa se ziblje na rkljih mirno Stacunarjevega gozda, ki ga neusmiljeno sekajo in se spominja: »Ko je bila še stara živa, je nekoč povpraševala po maši hribovce, kdo bi vedel za lepe špe-rovce za novo streho. Pa je srknil -Aa-tjon požirek grenkega: »Jaz bi pa nemara vedel.« »Kje?« je hlastnila ona. » Vvašem gozdu za Homom!« Vsi so se smejali. Trapasti so bili. Ona je imela Dravo: Gozda pa ne!« Francuh se je na položni cesti skobacal na voz in je počil z bičem: »Tak sedaj pa le. Hiii .. .« Večletna rž Zanimivi uspeli poskusi nemškega zavoda za raziskavanje rastlinogojstva. Iz naše rži so že napravili večletno rž. »Potreba mnogih je iznajdb podlaga«, pravi že star grški rek. Želja po vzgo-jitvi večletne rži je izšla iz preudarka, da je dobičkanosnost pridelovanja rži v teku zadnjih let zaradi neprimerno nizke cene rži tako padla, da daleč več ne krije pridelovalnih stroškov. Zato je treba pač gledati, da te pridelovalne stroške v kolikor se da, znižamo. Posebno, kjer gojijo na debelo rž (n. pr. na Pruskem) je potreba znižanja pridelovalnih stroškov zlasti dragega oranja ki sejanja rži nujna zadeva. Zemlja vzhodne Prusije je pač taka, da se ne da mimo rži in krompirja ničesar s pridom pridelovati. Zato bi večletna Prijetno britje s pomočjo NIVEA-CREME Preden se namilite, se morate s njo namazati, a ne preveč, da ae oAkodit* milnate pene. Videli boste, da tudi vsakodnevno britje ne rani kože niti najmanj. — Vaša koža ne bo postala rdeCa in tudi ne razpokanost •> Obenem boste videli, da Je izraz Vašega lica mlajši, ^AkftS4 lepši in bolj negovan. NIVEA-CREME ne morete na-izzjr domestttl, ker samo ona vsebuje Eucerit, ki neguje kožo. In T tem ravno obstoja njena posebna učinkovitost tat r«: i, It ti K Ml, tak« » im U D*. Pl*irrajal«e ▼ Jng oslariji: Jagod. r. M«rs4«f t O. i L k Maribor, Metj*a ee*ta U. St. rž, ki bi obilno rodila in bi prihranila vsakoletna dela pri oranju in sejanju, za te kraje velik blagoslov, saj bi nudila tudi pri nizkih cenah še vedno lep dobiček. Ko sem poročal v reviji »Življenje in svet« št. 25 od 21. junija 1929 o truda-polnem delu našega znanega vseučili-škega profesorja dr. Fr. Jesenka »Težave ženitve pšenice z ržjo«, sem omenil tudi večletne jalove križance pšenice z ržjo: »Če odrežemo (temu žitu) slamo in pustimo strnišče v zemlji, požene v več primerih na pomlad iz pre-zimelih korenin na novo še bujnejši šop žita. Prav tako drugo, tretje leto... Da bi bil križanec ploden, posejali bi enkrat seme in bi želi leta pridelek. Da bi bil ploden!« Takrat nisem vedel, da skuša doseči H. P. Ossent v Nemčiji isto stvar — večletnost žita in da že dela take poskuse z ržjo. Nova večletna rž Naša pitoma rž ima poleg drugih dobrih lastnosti tudi to prirojeno lastnost, da je le enoletnica. Ko smo rž poželi, samrje tudi strnišče in bi zastonj čakali pomladi, da spet požene, kakor trave naših travnikov. Imamo pa dvoje divjih oblik m sorodnic naše pitome rži, gorsko rž (secale montanum) in ana-tolsko rž (secale anatolicum), ki še imajo lastnost, da so večletne (da so pere-nujoče pravimo) prav tako, kakor navadne trave. Ža> pa imajo te oblike rži prav s'abo zrnje in je pridelek izredno nizek Klasje razpade že pri zo-ritvi v posamezne klaske, kjer sedi zrnje tako čvrsto, da ga je le težko izluščiti in je žetev take divje rži v velikem kar nemogoča. Zato je bHo treba vzgojiti (napraviti) *ako sorto, ki bi združevala dobre lastnosti a j še pitome rži z večletnostjo divje rži. V to svrho so 1927. leta v Institutu cesarja Viljema za raziskavanje rastlinogojstva v Miinchebergu ženil: (križali) pitomo rž z gorsko ržjo in pi-tomo rž z anatolsko ržjo. Dobili so neko vmesno sorto cbeh staršev. Pitcma rž kaže že od pričetka pokončno last. divje sorte pa se ^nejo najprej po zemlji. Vzdignejo se šele, ko se pričnejo stebliti ter se upognejo v spodnjem ko-lencu tako. da so razveznjene. V pr/em rodu po ženi. vi je bilo nekaj rastlin pokončne rasti, druge pa so bile pri tlen razvem^ine. Le-te razveznjene kažejo tudi že med rastjo nagnenje k obrašča-nju or: .'en to je poganjajo nove biljve. V tren r-dovih, ki so zrasli iz teh ženite v, s > že precej usta1 jene lastnosti, ki so jih hotel; imeti od aove sorte: večletnost m dobro ? no. Posrečilo se je torej vendarle vzgojiti rž, ki ima dobro moko 'n ki je dala že tretje 'eto iz istih korenin obilno žetev. Seveda je treba še nadaljevati s poskusi, k o Uko let bo vzdržala ta večletna rž in če bodo ostali pridelki v teh letih kolikor toliko enakomern4. Če bomo tako dosegli vzgojitev večletne kvalitetne rži, potem se bo — k kor smo že uvodoma rekli — pridelo-i vanje rži /elo pocenilo in bo dana mo\ nost v 'etih nizkih cen kositi zeleno rž vsaj z.t seno. Nekaj stotov umetrh gnojil :n stroški spravila bodo ed!ni izdatek za pridelovanje rži. Janko Kač. G. V. o Juanu Manenu G. V. konstatira v svoji kritiki koncerta slavnega Španca Juana Manena (»Slovenec« št. 278), da je igral imenovani umetnik Beethovena Po južnaški. Cela kritika se vrti sploh Ie okoli Kreutzerjeve sonate, kakor da drugega sploh ne bi biii slišali — no, to po okusu k. V. Koncerta tu ne mislim na novo kritizirati, zakaj prav čedno, stvarno kritiko je itak že napisal g. dr. I. Kari in. Ne, meni gre tu bolj za Kritiko g. V. Iz Manenovega podajanja Beethovena čuti g. V. boli »etnografsko nego pa umetnostno hotenje,« češ da je M. »videl v t;i sonati po španski same omamente«, ne pa one »strastvenosti«, ki jo jc Tolstoj »čisto seksualno tolmačile. Toda vkliub »nebeško lepem* podajanju »melodičnih zapletljajev* — »nas, napol Nemce v umetnostnem shva-čanju, s tem ni mogel ganiti«. Torej »nas, napol Nemce...« Tu bi prosil g. V., da vendar rabi ednino mesto množine. »-Nas- _ koga? Saj ie res in dosti žalostno, da smo bili skoro izključno v nemškem duh« vzgojeni, ne le muzikalno. Toda naša naloga je, da stoiimo napram vsem narodom enako objektivni! Ne smemo pozabljat; Nemcev, to je jasno, toda ne smemo razumeti le Nemcev. Kako hoče potem razumeti g. V. vso ogromno slovansko literaturo, ki je tako obsežna, tako globoka, pa. tako prav nič nemška?! Ali so morda Bo-rodin ali Musorgski ali Smetana, Janaček, Novak komponirali razumljivo za Nemce? Ali Stravinski? Ako bi bili, bi jih Neme! bili prej odkrili, prej bi jim prišli do dna, toda žal niso. In prav tako: zato, ker igra Španec španski, zato, ker to tolmači po svoje (saj ie Tolstojevo tolmačenje prav tako le subjektivno!), zato to ni za baje »naša, napol nemška® ušesa? Pravim, ako bi bil pisal g. V. v ednini, bi storil bolje, zakaj tudi njemu prepuščamo radi osebno shvačanje. Toda nikar ne pripisovati vsem, kar sam čutim. G. V. vidi ogromen prepad med našim in španskim človekom. Dobro, naj ga vid: g. V., toda naj tega ne trdi za vse. AH oi bil imel Manen tak uspeh, ako bi veijal tak prepad za vse? Jako dvomim. Nikakor seveda tudi ni res, da je imel Manen »velik uspeh zlasti pri naših meščanskih damah«. Kolikor sem mogel jaz videti, so se navduševali tudi drugi. Sicer pa dvomim, da bi si Manen štel v posebno čast ako bi bil zadovoljil I e g. V., zakaj mislim, da se razen g. V. razume tudi še kdo drugi na nuiziko in umetnost. Toda giej konec: »Tehnično se pri nas morda še ni-kdo ni tako dobro obnesel, kakor on, toda umetniški... že ma.rsikdo bolje. Tehnika ni vse!« Ne, ne, tehnika res ni vse. Toda zlasti važna je brez dvoma umetniška sodba g. V., ki piše skromno v pluralu maje-stetično in poroča le o Kreutzerjevi sonati in tako mimogrede omenja »priredbe po Paganiniju«... — »Nas« — to vendar ne more zamiti! Možuhin - zamorec Znani filmski zvezdnik in krasotee Rus Možuhin je te dni prispel v Pariz in se nastanil v hotelu, kjer mu je na razpolago celo nadstropje. Ob prihodu so ga posetili ruski in tuji novinarji, ki so bili zelo začudeni, ko so culi, da je Možuhin podanik zamorske republike Haiti. To je prišlo na dan, ko ga je neka norveška novinarka pobarala, kake narodnosti da je. »Bil sem vedno Rus in sem še,< je dejal zvezdnik, »ali pred vsakim potovanjem v tuje države sem moral po desetkrat na konzulat, da so mi dali dovoljenje za potovanje v dotično državo. Vselej sem zapravil mnogo dragocenega časa, ko sem moral dokazovati, da sem Rus, da pa nisem niti boljševiški politik niti agitator. Seveda sem se moral naveličati tega dolgočasnega dokazovanja, zato sem si izposloval državljanstvo zamorske republike in sedaj imam mi*. Divja gorska rž Varujte se pljučnega katarja Ako opazite, da Vam pljuča niso v redu, namažite prsa s SLOAN-ovim LINIMENTOM. Nepotrebno je vtiranje, ker sam prodre v kožq do obolelega mesta in mu dovede svežo kri, odstranjujoč bolečine in neprijetnosti. Po končanem težkem dnevnem delu aH po bivanju na prostem za časa neurja je SLOAN odlično pomirjujoče sredstvo za bolezni mišičevja in otrple sklepe. Uporabljajte SLOAN proti revmatizmn, tehijaso, bolečinam v križu, boleznim v hrbta, bolečinam izvinjenja in kontuzije ta proti vsem vrstam bolezni mišičevja. Oobiva se v vseh LEKARNAH in DROGERIJAH SLOAN-ov LINIMENT 1 ODPRAVI BOLEČINE Gefrg Bernhard: Bistvo razorožitve V svojem članku razpravlja ugledni nemški novinar in politik o razorožitvi, kakor gledajo na njo Nemci. Umevno je, da je to stališče docela drugačno od našega, ki pa je obenem stališče vseh iskreno miroljubnih narodov v Evropi. Zato priobčujemo članek z vso rezervo in le v informacijo svojih čitateljev, da jim nudimo priliko, spoznati tudi nemške želje in zahteve. Gosp. Bernhard še je v svoji razpravi previdno izognil resničnemu bistvu raz-orožitvenega problema, to je dejstvu. da nihče nr svetu ne more očitati Franciji ali Jugoslaviji in nobeni drusi. njima prijateljski državi, da bi gojila kakršnekoli napadalne namene, dočim je sodba o Nemčiji in o državah, s katerimi Nemčija simpatizira, precej drugačna. Veleugledni lord Robert Cecil je z i. pehom nedavne ženevske razorožit-v-ne konference zelo zadovoljen, ka-lv >r izhaja iz njegovega članka, objav-] nega prošlo nedeljo Lord ima prav, a..o označuje kot napredek že okoliščino. da se narodi in vlade začenjajo sploh resno baviti z vprašanjem razorožitve in da se ženevski odposlanci ne upajo več javno kazati svoje nenaklonjenosti do izčrpne mednarodne razprave o tem vprašanju. V Nemčiji pa so z uspehom ženevskih pogajani dosti manj zadovoljni, nego lord Cecil. Tako razpoloženje ne vlada morda samo v nemških vladnih krogih, marveč je razširjeno zlasti v onem delu nemškega naroda, ki je odkrito pacifističen in ki ima še vedno večino v Nemčiji Ti pacifisti niso samo prijatelj miru, marveč so tudi Nemci. Zato težko občutijo nepravični položaj, ki odreja Nemčiji številčno natančno določene meje razorožitve, medtem ko strokovnjaki drugih držav v svojih izjavah poudarjajo nemožnost enakih "omejitev. Iz čustev, ki jih to stanje a zbuja v Nemčiji, nastaja ljudsko razpoložen je, kakršno je bilo pri vseh na-r dih in v vseh dobah najbolj nevarno I tcirizmu. To duševno razpoloženje r umskega prebivalstva pacifisti kot liemci sicer dobro razumejo, kot prijatelji miru pa ga morajo zaradi njegovih možnih posledic pobijati. Način, kako se v Ženevi obravnavajo razorožitvena vprašanja, naravnost pospešuje prizadevanja posameznih nemških krogov za dosego dovoljenja nemškega oboroževanja, da bi se s tem odstranila Nemčiji škodljiva nepravičnost. Ne iz Nemčije, marveč iz Francije j .: najprej prišla trditev, da se ne smejo primerjati samo sedaj obstoječe ob-c -ožitve raznih držav, marveč pred-\ sem njihova bojna sposobnost, ki jo Francozi imenujejo »potentiel de guer-u<-. Ako pod tem izrazom razumemo j. ožnost vojne sploh, je podoba, da >loh ni nobene možnosti za nje omejitev. Ravno Anglija in Amerika sta do-1 azali, da v dolgotrajni vojni celo za vojno nepripravljene ali slabo priprav-]. ^ne države zbero velike sile na mo-šivu in vojnem materijalu. Vse, kar se proizvaja za mirno življenje, se porablja in proizvaja tudi lahko za vojno. Ako se tedaj razveljavi rentabilitetni n čuti, ki je merodajen za mirovno gospodarstvo, se teoretično ne dado postaviti nikake meje razširjenju in novemu osnovanju produkcije v vojne svrhe. Kdor hoče vojno zares onemogočiti. mora vzeti za temelj varnostnih in vojno onemogočujočih mer stanje onega trenutka, ko bi se morala začeti vojna. Ako ostanemo pri izrazu »potentiel de guerre«, moramo razlikovati med očimom »potentiel au comptant« in »pote iel a terme«, možnost v sedanjem t", lutku in možnost za daljši rok. Ni i »a posebej naglašati, da visoko stati aktivnega moštva in rezerve povi-š ; takojšnjo vojno pripravljenost in «.; i veliko število častnikov in poklic-; i vojakov, ki lahko v kratkem času , ze novince, občutno skrajšuje rok ie pripravljenosti. Največja nevar-n .t je položaj, ki nastane, kadar je v k odrasli mož iz ljudstva že po krat-dužbeni dobi vojaško izvežban. ker i lotem ves narod v rezervi in pri-n." /Ijen na takojšnji vpoklic. Primer S-. ce ne dokazuje nasprotnega, kajti tu t- ■ za demokratičen narod, čigar zu-f 'ja politika nima nikoli osvojevalnih ivnenov. Kjer pa obstojata nacijonali-/ m in imperijalizem, je treba samo s retno ustvariti razpoloženje, nakar se ( a narod takoj zavesti v vojno. Nevar-ost, ki preti pri tem vsakemu posa-1 dežniku, se izkaže namreč šele kasne-;; in masam pride zaradi diktatorskih nkrepov vojaške cenzure prepozno do /.tve.sti groza, ki so si jo nakopale. Za-> je prvo vprašanje vsake razorožitve ravno omejitev rezerv. Taka omejitev ; j zlasti potrebna tedaj, ako stoji kaka Jržava na stališču, kakor n. pr. Franci-. , da je lastna razorožitev nemogoča, t jkler nima varnostnega jamstva proti i apadom drugih. Drueo. zelo važno vprašanje, čigar jk>- . • > njudarja posebno tudi lord Cecil vprašanje omejitev vojnih sred-s: e v. i: iustrije kake države ni mogoče urediti tako in jo nadzorovati v take ir. : ra-'cu, da bi v teku vojne ne in:;.!., kovati znatnih množin voj-n;•:.-;! : ■ .. ala. To bi pomenilo ovirati - >. :: 't industrije in ji preprečevati vsak Vendar pa je kljub temu treh:! !;:ii"i> .: 'iti, ali vsaj nadzorovati iV.«i..'!>!.'••.• v--'.i-. -Mirih sredstev . in ustvarjanja niiliovjii rezerv. V tem oziru & moje sutUšč^ popohioma nasprot- no stališču zelo spoštovanega lorda Roberta Cecila. Meni kontrola nad stanjem ' nikakor ne zadostuje. In občudujem optimizem lorda Cecila, ki misli, da davkoplačevalec ve, koliko ga stanejo vojne priprave. Jaz trdim, da davkoplačevalec tega ne ve niti v državi s tako močno parlamentarno silo, kakor je Velika Britanija. V vseh državah so proračuni za vojno in za mornarico tajni. Vrh tega je v vseh državah običaj dodatnih vojnih proračunov, ki so .«ko vešče razdeljeni, da povprečen človek nima niti najmanjšega vpogleda vanje. V vseh državah je otežkočena že sama notranjepolitična kritika proračuna za vojsko, še bolj pa kritika dodatnih proračunov, ker smatra patrijotična zakonodaja tako kritiko skoro za veleiz-dajo. Kontrola nad številčnim stanjem moštva in rezerv in nad stanjem vojnih sredstev ni nikaka kontrola. V tem oziru je možna ena sama učinkovita metoda, in sicer mednarodna kontrola, ki bi jo morala prevzeti, jo pospeševati in se zanjo zavzemati vsaka posamezna država. Vsake druge metode so neuspešne in v najboljšem primeru komaj polovičarski. Vse drugo znači zazibati narode v varnost in v resnem primeru dati premoč brezvest-nežem. V splošnem pa je zmota, ako se med stroške vojnih priprav štejejo samo uradni proračuni za vojsko in mornarico ter njih dodatki. Narodi ne plačujejo samo tega. Vse večji, nevidni in težko izračunljivi znesek od onega, kar plačajo evropski narodi letno na davkih za uradne, poluradne in neuradne stroške za neposredno oboroževanje, so oni milijoni, ki jih posredno ali neposredno požirajo visoke carine. Politiko visokih zaščitnih carin narekujejo v manjši meri čisto gospodarske zahteve in vidiki, kakor prizadevanje celo najmanjših držav, ustanoviti si svojo lastno zaključeno industrijo in io čuvati, ker služi za varstvo državi v primeru vojne. To umetno vzgojene in deloma samo umetno vzdrževane industrije vidijo v vsaki vrsti propagande za vojno in rožljanja z orožjem dobrodošlo sredstvo, ki opravičuje njih obstoj. Učinkovito mednarodno nadzorstvo nad oboroževanjem vseh pri vseh bi onemogočilo ne samo veliko nakopiče-nje vojnih sredstev in s tem velik del neposredne vojne nevarnosti, marveč tudi vsako ščuvanje na vojno onih. ki so gospodarsko zainteresirani na vojaških pripravah. Ljudsko štetje na češkoslovaškem Vehementna propaganda Nemcev in Madžarov -- Strah nekdanjih tla-čiteljev pred resnico « Izreden pomen za notranjo in zunanjo politiko H. — Praga, 5 decembra. Prvega decembra se je začelo na vsem ozemlju češkoslovaške republike vseobče uradno ljudsko šteje, kar .ie ena izmed najvažnejših nalog državne uprave. Štetje je znamenito že po svojem velikanskem obsegu, kajti za štev-ne pole se je v vsej državi porabilo več vagonov papirja; priprave za štetje pa so se vršile že nekoliko let. Pred mesecem dni je tem povodom nastala huda borba v listih; vsa proračunska debata v državnem zboru je bila napolnjena z napadi in obdolžitvami manjšin, ki so se že v naprej brez povoda pritoževale nad izvedbo ljudskega štetja. Izid ljudskega štetja mora podati resnično sliko prebivalstva tako v narodnostnem, kakor verskem in socialnem pogledu. Ti podatki veljajo potem za deset let in na njih temelju vrši vlada svoje delo pri organizaciji šolstva ter pri raznih finančnih in notranje-po-litičnih upravnih spremembah. V bivši Avstriji in Madžarski so Nemci in Madžari kot gospodujoči ži-velj zlorabljali ljudsko štetje v svoje svrhe; niso ga smatrali za državno potrebo, marveč za sredstvo potujčeva-nja. V živem spominu so še hude borbe za materinski jezik o priliki vsakega ljudskega štetja pod starim režimom in težke posledice krivic, ki so jih Madžari in Nemci prizadevali drugim narodom na temelju potvorjenih izidov ljudskega štetja. Posledice se do danes še čutijo v marsikaki panogi in vprašanje šolstva na Češkoslovaškem še danes ni urejeno tako. kakor bi moralo biti po številu posameznih narodnosti. Nemci in Madžari imajo še vedno razmeroma več srednjih in meščanskih od kakor Čehi in Slovaki, katerim se je šele v zadnjih letih posrečilo vsaj v panogi osnovnih šol vzpostaviti ravnotežje, ki gre posameznim narodom po njihovem resničnem številu. Kljub temu pa Nemci in Madžari v republiki že cele tedne kriče o brezpravnosti in o nasilstvu. pri, čemer seveda previdno zamolčijo. da jim nova ureditev države jemlje le ono. kar so si protizakonito in krivično prisvojili. Obe imenovani manjšini si prizadevata na vso moč, da dokažeta svetu .ri-vičnost čsl državne uprave, ki baje izvaja razna nasilstva nad manjšinami, ter so ustanovili že veliko agitaci.isko organizacijo, ki naj ob priliki ljudskega štetja dokaže silo nemškega in madžarskega življa. Njim ne gre samo za to, da bi se ne izgubila niti ena nemška ali madžarska duša, marveč imajo namen, da vzdrže svoje nasilno pridobljeno posestno stanje in da po možnosti oškodujejo Čehe in Slovake. Madžari vplivajo na nezavedne Slovake in jih silijo, naj se priglase za Madžare; na Hlu-činskem ozemlju, ki je pred prevratom pripadalo Prusiji, se je razvila ostra borba za ljudstvo, ki nemščine ne zna, ki pa ga agitatorji silijo, naj se na vsak način pri štetju priglasi k nemški narodnosti. Najhujši boji pa so se razvili v narodnostno mešanih krajih Češke in Moravske, ki so bili pod avstrijsko vlado sistematično nasilno potujčevani in ponemčevani. V industrijskem ozemlju so nemški podjetniki po načrtu izzivali stavke in odpuščali češke delavce, da bi s tem zmanjšali število pripadnikov češke narodnosti v navidezno čisto nemškem ozemlju. Kriza v tem industrijskem ozemlju je nastala v veliki meri tudi pod vplivom bližajočega se ljudskega štetja. Ogorčeni boji so se vršili zlasti za imenovanje števnih komisarjev, ki imajo nalogo, da osebno pobirajo števne pole ter pri tem pregledajo, ali so listine pravilno izpolnjene in prebivalstvo opozarjajo na razne nedostatke in napake, ki so se morda zgodile zaradi nerazumevanja. Ker ima delovanje teh organov v mnogih >ri-merih lahko odločilen vpliv na ljudsko štetje in bi ti komisarji lahko popravili zlorabe, ki jih je zakrivila nemška in madžarska agitacija, se Nemci jn Madžari seveda močno upirajo števnim komisarjem. Čeprav števne pole strogo razlikujejo med osebami, ki so stalno naseljene v dotičnem kraju, in med takimi, ki bivajo na kraju štetja samo začasno, so Nemci in Madžari razvili tudi v inozemstvu veliko agitacijo ter pozvali svoje pristaše, da pridejo na ozemlje republike nalašč za dneve ljudskega štetja. Oblasti so opazile, da so v nekaterih obmejnih mestih tujci zasedli hotele do zadnjega kotička; na češkoslovaških konzulatih v Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem pa je bil tak naval potnikov, ki so hoteli ta dva dneva prebiti na ozemlju republike, da se je s tem akcija Nemcev in Madžarov sama izdala. Razen Nemcev in Madžarov so vršili smotreno propagando tudi katoličani, ki bi ob ljudskem šteju radi zmanjšali število državljanov, ki so tekom zadnjega desetletja prestopili v razne druge vere. Tudi njim ne gre za resnično sliko, marveč predvsem za agitacijo in za politično moč na temeliu številk ljudskega štetja. Pomen uradnega ljudskega štetja je torej ogromen za vso državo, osobito pa za Nemce in Madžare, kajti slednjim gre predvsem za to, da ne izgube svojih dosedanjih pozicij ter da ohranijo ugodnosti, ki jim jih daje zakon v okrajih, kjer jih je vsaj 20 odst. ( Zato so vso svojo agitacijo osredotočili na *ake mešane okraje in izzvali Loj. ki je hujši nego vsaka volilna borba. V resnici pa gre Madžarom še za mnogo več. Madžarski zunanji minister grof Bethlen je v nekem intervjuju izjavil, da se Madžarska poteguje za plebiscit na Slovaškem. Kakor znano, je plebiscit eno izmed sredstev, ki jih revizijonisti predlagajo za revizijo mirovnih pogodb. Madžari se očividno nadejajo, da bi v bližnji bodočnosti lahko nastopil trenutek, ki bi ga kaka mednarodna Instanca lahko porabila za ugotovitev ljudske volje, ter bi tako enemu ali drugemu sosedu Madžarske natovorila nehvaležno breme plebiscita. Agitacija za revizijo mirovnih pogodb, ki jo vodijo iz Berlina, z Dunaja in iz Pešte. je čim-dalje bolj brezobzirna in Nemčija nastopa kot zaščitnik vsega nemškega ljudstva na svetu Na politične odnošaje v vsej Evropi ima ta akcija poguben vpliv. Nje Jla pa se zlasti kaže pri nemških naporih, kako bi v svojo korist vplivali na 'zid splošnega ljudskega štetja na Češkoslovaškem. Nemci bodo smatrali rezultate ljudskega štetja za plebiscit in. Jasi jim bodo skušali odvzeti vsako prav- hlobuk je klobuk gospoda. PICCADILLY klobuki imajo štiri prednosti: so lahki, ceni, 15877 trpežni, elegantni. no in moralno vrednost, bodo vendar ravno na ugotovitve štetja osnovaU svoje bodoče politično delo. Tako postaja ta notranja državna zadeva obenem tudi eno izmed najvažnejših zunanjepolitičnih vprašanj, zato se ni čuditi, da vlada posveča štetju največjo pozornost. Površni rezultati ljudskega štetja bodo morda znani že čez par mesecev, v februarju ali marcu, končni podrobni izdi pa bodo znani najbrž šele čez leto dni. Poljsko-nemški spor Spor med Nemčijo in Poljsko se od časa do časa poostri v toliki meri, da postane nanj pozorna vsa Evropa. Zdi se, da se to ne godi kar samo od sebe, marveč da mora sporne primere prav z vnemo in sistematično gojiti nekdo, ki ima interes na njih. Tega vtisa se objektivni opazovalec ne more znebiti. Tudi to pot se je sprožil spor v Šleziji, kakor običajno. Predmet so mu volitve v poljski sejm ter senat in pa v deželni zbor za vojvodstvo šlesko; Nemci trdijo, da se jim je pri volitvah zgodila krivica, da so se kratile njihove državljanske pravice in da je spričo tega prizadeto njihovo manjšinsko pravo, ki jim je zaščiteno po mednarodnih določbah. Zato je Nemčija vložila v Ženevi oficijelno pritožbo proti postopanju z nemško narodno manjšino v poljski Šleziji in z zadevo se bo moral na prihodnjem zasedanju pečati svet Društva narodov. Nemška nota se doslej uradno še ni objavila, vendar je njena vsebina po časopisnih poročilih precej znana. Nemci se pritožujejo, da jim Poljaki niso pustili voliti, da so oblasti črtale iz volilnih seznamov na tisoče nemških volilcev samo zato, ker so nemške narodnosti, dalje da oblasti niso ščitile onih pripadnikov nemške manjšine, ki so jih poljski prostovoljci s terorjem silili, da glasujejo za poliske kandidate. Končno so predmet pritožbe tudi dejanski spopadi v času volitev, na katerih so bili seveda Nemci nedolžni kakor jagnjeta. S poljske strani, tako z uradne kot s časopisne, se nemške obtožbe odločno zavračajo ter se njihova vsebina postavlja v popolnoma drugačno luč. Ker se bo zadeva itak obravnavala v Ženevi, bomo imeli še priliko ogledati si gradivo pritožbe v obojestranski osvetlitvi in ugotovitvi. 2e danes pa se nam zdi primerno in potrebno, opozoriti pri tej aferi na nektera dejstva, ki se zdijo važnejša, nego vsebina pritožbe sama. Lahko rečemo, da se je v zadnji dobi vsa nemška vnanja politika koncentrirala na izpodkopavanje vzhodne meje. Revizija mirovne pogodbe v tem pogledu je ena kardinalnih točk nemških vnanje-političnih zahtev. Vrgli so jo med publiko celo aktivni ministri pred zadnjimi državnozborskimi volitvami. Da pa more biti zahteva po povračilu Šlezije, Poznanja in Pomorja, na zunaj učinkovita in dovolj utemeljena, zato je treba za vsako ceno ohraniti močno tamkajšnjo nemško narodno manjšino; v ta namen je treba vporabiti vsa sredstva. Manjšinska politika v poljskih obmejnih pokrajinah ima tedaj popolnoma svojevrsten značaj in posega temeljito v območje vnanje politike. Ali nemška manjšina v tem področju ima tak značaj, da so konflikti neizbežni. Tu so namreč Nemci pred vojno germanizirali na vso moč in z vsemi sredstvi, tu so dosegli ne le, da so se naseljevali Nemci na razlaščenih in par-celiranih poljskih posestvih, marveč, da so importirali vse uradništvo, strokovno delavstvo ter inženjerski kader iz nemških krajev. Poljak je ostal spričo tega omejen na socijalno najšibkejše sloje, kdor pa se je želel in hotel po-vzpeti višje, se je moral ponemčiti, sicer mu je ostala pot navzgor zaprta. Na ta način so Nemci vzgajali obilico tipov, ki so bili pač Poljaki po rodu, po svojem maternem jeziku, toda po svojem nacijonalnopolitičnem mišljenju nemško orijentirani. Kolikor intenzivneje se je razvijala nemška veleindustrija v Šleziji, toliko bolj je napredoval proces germa-nizacije. Z obnovo svobodne Poljske je pričel narodni preporod med šleskimi Poljaki naglo napredovati; k poljski narodnosti so se pričeli vračati nešteti napol zaslepljeni, napol ponemčeni rojaki in mladina se je seveda pričela vzgajati v nacijo-nalnem poljskem duhu. In to je ono strašilo, ki se ga nemštvo boji, to je oni proces, ki ga Nemci označujejo kot zatiranje nemške narodne manjšine. Ako opravi narodni preporod med Šlezijci svojo nalogo do konca, tedaj se bo nemška manjšina skrčila na one Nemce, ki so res Nemci po rodu, krvi in maternem jeziku. Toda ker bi v tem primeru ostalo premalo, da se more na tem graditi zahteva po reviziji meja, skuša Nemčija proces poljske narodne regeneracije preprečiti z vsemi sredstvi. Ako tedaj s te perspektive pogledamo na najnovejšo nemškopoljsko afero, jo bomo kar brž razumeli. Nemci so vrgli parolo, da se mora v volitvah manifestirati moč in število nemške narodne manjšine, a Poljaki so spričo nemških revin-dikacij odgovorili s parolo, da morajo poljske stranke v skupni fronti nastopiti zoper nemško števno manifestacijo. Zmaga je bila na poljski strani; število nemških glasov ter spričo tega tudi število nemških poslancev se je temeljito skrčilo. Koliko je k skrčenju števila nemških glasov pripomogel poseben način zadnjih poljskih volitev, o tem je seveda nemogoče govoriti; da pa je nazadova- nje Nemcev prirodno in resnično, v tem na osnovi zgoraj navedenega pač ni mogoče dvomiti. Da se na zunaj popravi neugoden vtis, ki so ga napravili glede Nemcev rezultati volitev, so Nemci napihnili spopade in incidente, ki so pač pri takih volitvah običajni, ter sestavili afero o volilnih krivicah. Berlin pač potrebuje snovi za propagando zoper Poljsko in za nemško manjšino v poljskih obmejnih pokrajinah. V taki atmosferi, kot je šlezija, še dolgo ne bo zmanikalo snovi za spore in za pritožbe, posebno pa še, če ima kdo toliko interesa na njih. kakor v tem primeru nemška mednarodna politika. PLAtliNKA-ČlT-BAllOKC s to znamk camsa Dobi se v lekarnah 361 Vzemite samo plombirani zavitek! Sares je preizkušeno dobro sredstvo ca čiščenje želodca, črevesa in krvi. Od Miklavža do Božiča Kar je nekim vir radosti, sreča, višek vseh sladkosti, drugim je pa korec strupa, srebajo ga iz obupa. Oče Peter tih, teman, čmereu, mrk in ves skrban se v račune je poglobil: kje bo, kar izdal je, dobil? Sinko Vinko pa, podjeten, se reži in skuša spreten, da čim preje bi zdrobil, kar za Miklavža je dobil. t^pretno smučata ta dva po snežiščih vrh gora. »Krasno!« on ji govori. >Divno!< ona gostoli. Siroti, ki po dračje hodi. U letni ras ni nič po godi. Peeu. ( Kako bo propadla Evropa Fantastično prerokovanje generala Luden-čLrfSa o ©dietnih bitkah v bodoči svetovni volni - Krvava vihra po vsem svetu — Propast evropske civilizacije lz Ludendorffove brošur^ o bodoči svetovni vojni povzemamo se naslednja poglavja, ki opisujejo razvoj odločilnih bcrb in popolno uničenje evropske ci- Vllp0aCprvih operacijah bo vojna slika tsks Ic i Sovjetska in rumunsko-poljska armada druga proti drugi na mejah svojih držav. .......„ ftahianska vojska: v Albaniji pojace-na z albanskimi trupami, dalje v severni Italiji in — pojačena z nemškimi, avstrijskimi in madžarskimi oddelki — v Avstriji in Južni Bavarski. Niej nasproti stojijo: . Jugoslovenska vojska v Crm gori. Bosni, na Hrvatskem, in južnem Madžarskem v pravcu Zagreba ter z večjimi oddelki na italijanski meji vzhodno od Trsta; češkoslovaška vojska s srediscem južno in južno-zapadno od Dunaja ter pri Linzu; francoska vojska s svojimi napredujočimi predhodnimi oddelki in glavnimi silami v Južni Nemčiji na liniji Basel-Bodensko jezero in ob Meni. Ludendorff (karikatura) Ostanek francoske voiske in belgijske armade je severno ob Reni do holand-ške meie z istočasno na vzhod prodira-iočimi oddelki, katerih namen je umee-nje nemške narodne obrambe, v zvezi s'Čehi, ki so vpadli na Saško in Slezijo, da nudijo pomoč Poljakom. Napram njim stoje: Angleška armada v Holsteinu, v katere okrilje je vstopila tudi nemška narodna bramba. „ , Armade skušajo otezevati napredo-vanje sovražnika z ostrim bombardiranjem iz zraka. Osobito koncentracijska središča so pod silovitim ognjem, zaradi katerega seveda trpi tudi nedolžno prebivalstvo. Tako so v Nemčiji prizadeta mesta v dolnjem Poreniu od strani angleških letalcev, ki prihitevajo iz Hanovra, bodensko prebivalstvo pa od strani italiianskih letalcev, prihajajočih iz Bavarske, a bavarsko prebivalstvo zopet od strani francoskih letalcev, pri-hiteva.iočih od Bodena in iz Alzacije L vzhodne strani pa se pojavljajo češkoslovaški letalci. Razdirajoče kolo voine se uničujoče vali preko Evrope. Bitka na jugoslovensko-italijanski meji se zakliučuie dvanajsti dan po mobilizaciji v prid Italijanov. Italijanska artna-je tu v veliki številčni premoči. Jugoslovenske čete se borijo ogorčeno in povzročiio sovražniku velikanske izgube. naposled pa se vendar umikajo v pravcu proti Zagrebu, kjer se je bilo utaborilo iedro jugoslovenske armade To je težak udarec za italijansko vrhovno poveljstvo, ki na jugoslovenski fronti ni moglo doseči popolnega uspeha. ker so se Jugosloveni odločili k temu, da svojih čet niso razporedili vzdolž vse meie. temveč da s celotno svojo silo sprejemajo odločilno bitko pri Zagrebu. V istem času se razvija bitka južno-zapadno od Dunaia in Čehoslovaki osva jaio ozemlje okrog Gradca in Semme- ringa. , Francoske čete prodirajo od Bodena in severno ob Reni na liniji Friedrichs-hafen-Wiirzburg. Vzdolž Rene zasedajo francoske čete vsa nemška mesta. Težišče vojne se z vso silo^ prenaša na vojno ozemlje vJužni Nemčiji, Borbene sile za odločilno bitko so razporejene takole: italijanska vojska 5,000.000 moz albanski pomožni korpus morda okrog 20.000 mož nemške avstrijske in madžarske pomožne čete 180.000 mož skupno 5,200.000 mož Na drugi strani pa: francoska voiska 4.250.000 mož jugoslovenska 2.00D.000 mož češkoslovaška 1,000.000 mož skupno 7.250.000 mož Od slednjega števila pa odpada 100 tisoč Jugoslovenov. angažiranih na bol-garsko-grški meji. 50.000 Cehoslovakov na Saškem in v Šleziji ter 750.000 Francozov. ki operirajo v Severni Nemčiji Potemtakem si torej sovražni fronti stojita nasproti v naslednjem številčnem iznosu: 5.200.000 Italijanov s pomožnimi četami zaveznikov in 6.350.000 združenih jugoslovenskih. češkoslovaških in francoskih bojevnikov. Kakor rečeno, se vsa ta ogromna množina ne bije na istem borbenem terenu, vendar se milijoni proti miljonom borijo na nemških tleh. Razen omenjenega je za pohod v Severno Nemčijo določenih 750.000 Francozov in 1,200.000 Belgij-cev. Del severne Nemčije so zasedli Angleži. katerih vrhovni poveljnik biva v Kielu in so pod njegovim poveljstvom tudi nemške čete. Ostali del je prepuščen na milost in.nemilost sovražniku, ki z drakoničnim uničevanjem odpora prebivalstva neumorno napreduje, želeč čimprej nuditi pomoč Poljakom. 16 dan po mobilizaciji preidejo Francozi v strnjeni fronti v iužni Nemčiji v ofenzivo med Dunavom in Bodenskim iezerom. kjer že nekaj dni besni ogorčena borba z Italijani, po.iačenimi z nemškimi oddelki. Poraz italijanske armade Strahovita bitka se odloči na Dunavu Moč italijanskih čet se izčrpava v obrambi pred francosko armado ki naj-orej prodira severno od Bodenskega jezera preko Ulma. S prihodom novih francoskih čet postaja italijanski odpor vedno slabši. Istočasno nastopajo Cehoslovaki vzhodno od Alp v pravcu proti Gradcu. Vsa jugoslovenska armada prehaja v ofenzivo Proti koncu petega tedna od dneva mobilizacije je italijanska armada potisnjena v Alpe med Bodenskim jezerom in Solnogradom V Alpah se zdai vodijo borbe za linijo Solnograd-Gradec _ Po močnem pritisku sovražnika se Italijani umikajo pred jugoslovensko armado na obmejne utrdbe. Zmagovalci so vsepovsod v napadu. Toda odtegujejo posamezne oddelke iz borbe in jih odpošiljajo v razorano Madžarsko, da bi jih čimprej upotrebili proti sovjetski Rusiji ki je resno pritisnila na Poljsko in Ru-munijo. Borba se je na obeh straneh vodila strahovito ogorčeno in z ogromnim po-troškom municije. Zmaga francoskih, jugoslovenskih in češkoslovaških čet nad italijanskimi v obeh straneh Alp ter poleg herojske obrambe Nemcev in Madžarov ne sme presenečati, če nam je pred očmi številčna nadmoč in moralna vrednost francoskih in z njimi združenih čet. Italijanska vojska severno Alp je popolnoma uničena. Poraz italijanske vojske dobi svoj odmev takoj tudi v Italiji. Narod vstane proti fašizmu in rimski cerkvi. Rezervne čete v Italiji se pridružujejo prebivalstvu. Ostra nasprotja se pojavijo med fašizmom in armado. Italijanski prostozidarji se pojavljajo ponovno ter obilno podprti od italijanskih Zidov in vsestransko pozdravljeni prevzemajo vodstvo delavskih množje. Proglasijo republiko ter rušijo fašistični sistem, kraljestvo in papeštvo. vršeč nečuven teror. Jezuitskemu generalu (Mussoliniju) in papežu uspe. da z letalom pobegneta preko Sardinije v Španijo. Na nekaterih mestih zavzema italijanska revolucija boliševiške oblike. Preko Alp na jug in od jugoslovenske strani v Benečijo prodiraio iugosloven-ske in francoske čete ter podnetajo revolucijo. Edino Sardinija ^stane fašistična. Tu je tudi zbran del kr. italijanske mornarice. V zmagovalnih državah Franciji, Belgiji. Jugoslaviji in .Češkoslovaški se proslavlja zmaga, katero pa motijo poročila o hudih izgubah Razen tega prispevajo resne vesti z vzhodne fronte, cier so Rusi spravili Poliake in Rumu-ne v kritični položaj. Bolgarska je takisto pričela s sovražnostmi proti Jugoslaviji. Niti ✓ zmaeovalnih državah samih položaj ni ugoden Pojavlja se glad in razne bolezni. Komunistična propaganda rovari nei-morno. V francoskih in angleških kolonijah besnijo upori. Francoski narod čuti. da ie uspeh, ki ga je oriboril v stvari Pirova zmaga in da mu ogromne vojne žrtve odvzemajo ži. ljenjsko silo. Nova razdejanja Toda vojna besni dalje. V Nemčiji vodi prebivalstvo guerilsko vojno proti sovražnikom. Kazni so strašne. Nemčija je pretvoriena v puščavo. Mesta m vasi v območju borbe so žrtvovane požaru, ooija so razrita. Uničeno je vse. kar je nemška kultura ustvarila v stoletjih. Strašne ruševine so ostanki onih krajev, kjer je nekoč cvetelo življenje. Čim gosteje so bila mesta naseljena v miru, tem hujša usoda jih ie zadela. Berlin je postal grobnica. Električne centrale v Lužici, ki so oskrbovale Berlin in dr.-ge dele Nemčije z elektriko, so bile porušene že v pričetku vojne furiie. Sledilo je rušenje plinskih in vodovodnih naprav. Življenjskih potrebščin v Berlinu že davno ni Pljačkanje je v Berlinu in okoliških mestih na dnevnem redu. Vse zaman, oskrbovanje je nemogoče Francoske čete. ki hitijo Poljakom na pomoč, ne morejo ničesar ostaviti. ker komaj zase premorejo dovoli Češkoslovaški domobranci so obkolili Berlin in neusmiljeno odvračajo begune. Prebivalstvo Berlina umira, naiboli seveda otroci kakor vedno ... Zaradi take bede. a tudi zaradi bo-iazni pred naglo razširjenimi kužnimi boleznimi, osvojevalci nočejo s četam' vkorakati v nemško prestolnico. Zadovoljujejo se samo z zasedbo hudo prizadetega Potsdama, prestolnice pruskih kraljev. V kraljevskih dvorcih gospodarijo češkoslovaške in francoske čete. Francija zaradi uporov v kolonijah ne more nadomestiti velikih izgub s kolonialnimi četami. Tudi na Češkoslovaškem se občutijo vse strahote svetovne vojne. Sovjeti pripravljajo neusmiljeno plačilo. Jugoslavija — v tem primeru bivša Srbija — je fam. kjer divja vujna. p j čolnoma aorušena Najboljše sile njene armade so krvavee na bojiščih. A od dne do dne se še preliva kri. Preden Jugoslavija po zmagi nad Italijo uspe zbrati zadostne sile na vzhodni in južni meji, vpadejo bolgarske, nemške in turške čete na njeno ozemlje Po obucnih snopadih potisnejo iugoslovensko vojsko z meje. Jugoslovensko vrhovno poveljstvo pošlje v borbo svoje najboljše sile. toda uspe ji sovražni naval zadržati šeie na liniji Črna gora — Beo-grad. Rurnunska vojska ni v stanu, da bi vzdržal d iu< io Bukarešta-Karpatsk" i. zato zapušča Rumuni.io ter se v pr ključi-u s Čehoslovaki utrdi na visokih -v. ,'j/ai'h v Erdelju. Poljska vojska se jedva vzdržuj, jpna na številne utrlbe ob Sanu in Vi-sli. Prične >e vojna v strelskih iarkih k: objema vse srednjo Fvropo od severa na jug, od vzhodnega morja pteko Gd.inska, Po jske. Češkoslovaške in Ju g.isiavije do Jad/ar.a To ie vojna med francoskim *Ver.kim Orientotn« in sovjetskim sistemom Bo1 Pariza z Moskvi. Sile so enako močne. Francoski jugoslovenska češk isirvaška in belgijska armada so oslabljene po borbah proti Italiji, a tudi ruska vojska hudo trpi. Na razpolago ji stoje bolgarske in turške moči. Nedostaja pa ji vojnega materija-la. ki ga ima Francija še vedno dovolj na razpolago. Istočasno se vodi vojna v strelskih jarkih v zapadni Nemčiji in sicer med belgijskimi in angleškimi četami. Slednje podpirajo Nemci. Nove nemške generacije. vojaško vzgojene v Rusiji n Angliji, prispevajo na bojišče in dele usodo svoje domovine. V Italiji je državljanska vojna v polnem razmahu Revolucija, izzvana od strani francoske lože »Velikega Or.en-ta«, besni tudi v Španiji in na Portugalskem. Jezuitski general in rimski papež ki sta bila tu našla zatočišče, padeta kot žrtvi upornikov. Učinki vojne furije se vedno strašnej- PERJE 296 kokošje, purje, gosje, naravno in s strojem čiičeno, dobavlja v vsaki množin: E. Vajda, cakovec Telefon številka 59. 4. 3, 60. še čutijo po vsem svetu. Indija se punta. Mezopotamija, Sirija in Palestina priznajo nadoblast Turčije. V Palestini se vršijo prožidovski po-gromi. Francoske čete v Siriji so uničene. Bolgari in Grki se obračajo proti Turkom, ki so zagospodarili na balkanskem polotoku. Egipt proglaša popolno neodvisnost. Ameriške države pozdrav-liaio prooast svetovne velesile Anglije, toda tudi one s strahom čutijo, da se jim vzhodna Azija izmika iz rok. Popolna propast Italije in uničenje Nemčije st« hudo prizadeli vse niihove trgovske interese. Zedinjene države Severne Amerike se pod silo okolnosti vpleto v vojni direndaj. Zivlienska moč redko preostalih Nemcev. Madžarov, Poljakov, Rumu-nov in Jugoslovenov. se komaj opaža. V Češkoslovaški se narod punta proti vojni. V Franciji in Belgiji se pojavljajo državljanska krvoprelitia. V Rusiji na-staia upor proti boljševiškemu režimu. GPU se z vsemi sredstvi prizadeva ostati gospodar položaja. _toda narod spozna svoje uničevalce. Židi in predstavniki sovjetske oblasti postajajo žrtve strašnega maščevanja. Nove strahote meščanske vo.ine pustošijo Rusijo. Krščanski narodi izumirajo. Zdaj so drugi na vrsti. Vodi se vojna vseh proti vsem. Ni možnosti, da bi se sklenil mir. Narodi Azije in Afrike stopajo na pozo-rišče. Vojna in revolucija dalje pustošijo Evropo---- Kako dolgo? Na to vprašanje general Ludendorff ne odgovarja. Z opisano grozotno vizijo popolnega razdejanja Evrope in požara po vsem svetu zaključuje svoja vojna razmišljanja ter ponovno preklinja iz-vendržavne siteme kot upropastiteije evropske civilizacije. A to so; prostozi-darstvo, Židi, boljševiki in katoliška cerkev. že bele... Migljaji smučarjem v začetku sezone Ko zaveje mrzla jesenska burja in pro* dre skozi obleko do telesa, se človek ne. hote spomni zime z vsemi njenimi čari za mlade ljudi. Vedro vreme ti dovoli, da se zazreš v bele, zasnežene planine in srce ti zaigra v nestrpnem veselju in pri= čakovanju: zima prihaja . . . Mladina se mrzlično pripravlja, fantje mažejo smuči in sanjajo o belih poljanah. Med dtijaki so ogorčene debate o čevljih, obleki, čepici, o smučeh in stremenih, kol. cih, o tdemarku in sto drugih ročeh. Vse mora biti temeljito premleto z vso mla. dostno ognjevitostjo in dovtipnostjo De* kleta se muzajo in namigavajo. Pripove. dujejo o lanski zimi in o pogumnih fan. tih Bog ve, če bo letos zopet tako pri. jetno? Huitfeld Marsikoga tarejo skrbi. Vsak pravi dru* gače in vsak ima najbogatejše izkušnje Sedaj stoji pred trgovino in si ogleduje mikavne izložbe A odločit; se ne more, kaj in kakšno naj kupi. Ali »Seidl« ali »Huit. feld«, ali šmoring ali mix, — oh, to so pro. blemi, da bi jih ne bilo! Denar je dirag, malo ga je. Kaj naj kupi začetnik, da ne bo storil neumnosti? Take skrbi niso mačje solze! Prelistal sem številne spise najboljših smuških strokovnjakov, domačih in tujih, da vsaj za prvo silo postrežem z nasvetom vsem onim, ki jih more tako težke brige in skrbi. Severnjakom največ verjamem. Človek bi mislil, da so pri smučanju najvažnejša zadeva smuči A temu ni fa. ko! Izkušnja uči to-le: Dobro obuvalo, do. bra stremena, zraven pa slabe deske — vse to omogoči boljšo in prijetnejšo vožnjo kakor še tako dobre smuči, pa slabi eev= lji in stremena Zato je važno, da si je vsak na jasnem, kakšen naj bo smuški čevelj. Kratko: gornje usnje naj ne bo premehko, pač pa sigurno nepremočljivo. Podplat naj bo debel poldrug do dva cen. timetra, približno iz treh celih kosov us. nja. Smuški čevlji ne smejo biti okovani, pač pa mora biti podplat zavarovan ob obeh straneh z medenimi nabitki proti že. lezju stremen Vendar pa podplat ne sme biti preveč tog Stranska robova naj bo. sta ravna in odgovarjajoče strma, da mo. re streme dobro prijeti Čevelj mora biti spredaj oglat, peta nizka in nekoliko užlebljena, da obodni jermen stremena ne drsi s svojega mesta. Čevlji morajo biti !■■—■■■—■■!—■■■ ■■■■ ■ ' ~ | RES DOBRE S smučarske čevlje prodaja tvrdka »JADRAN«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 po konkurenčni ceni! 16025 vedno za številko večji, da je poleg dru. gega para nogavic v njih še toliko prosto, ra, da se lahko prsti gibljejo Tesni čevlji tudi pri majhnem mrazu povzroče omrz. nenje Sicer pa že mnogo naših čevljarjev zna izdelovati dobre in pravilne čevlje, o »čemer se lahko prepričamo v naših inse. ratih. Stremena uporabljajo smučarji različna. Najbolj priljubljena oblika je pač Huit. feid s spono. Smuški mojstri na olinipi-jadi 1928 so jih imeli skoro vsi. Ta stremena so torej dobra. Njih slaba stran je le, da se les zaradi prodora nekaj oslabi. Za. to so v prodaji tudi stremena, ki se z vi. jaki lahko hitro in dobro nameste. Izvr. tine vijakov pa lesa ne oslabe v toliki me. ri. Edino tekmovalci na doige proge ra. hi jo drugačna stremena.. Tak smučar mo. ra imeti čim svobodnejše opetje, da se na dolgi progi prenaglo ne utrudi. ')bodni jermen je njemu torej glavna ovira, pa so iznašli bergendalska in broraithska stre. mena. Zlasti slednja so bila lani predmet največjega zanimanja v St. Moritzu. Smučarji skakači rabijo pa posebno streme z vzmetjo Smuči razlikujemo po obliki v glavnem tri vrste Zaradi ogromnega razmaha smu. skesa športa tudi med ljudmi ki ne goie smučanja v tekmovalne namene, so naj. t * Bror-\V'hite bolj v uporabi gorske.telemark smuči. Te deske naj bodo toliko dolge, da lahko smu. čar doseže konico z iztegnjeno roko Težji ljudje morajo vzeti nekaj daljše smučke, da se napetost lesa ne vdaja premočno. Tu. di imajo daljše smuči mirnejši tek. kar ie važno pri telemarku Deske iniaj.o navadno pri stremenu 7 do 8 cm širine, pri krivini približno 2. na zadnjem koncu pa 1 cm več. Krivina ne sme biti pretirana, kar se često ..........................♦♦♦♦♦».......... Najboljši smučarji f nosijo samo MOKORELOVE spe- ♦ t cijalne športne čevlje. | ! LJUBLJANA, Mirje 2. ! | 16026 * ......................................... vidi pri izdelkih novih mizarjev ali kolar. jev. V takem primeru nudi prevelik odpor vsaki zapreki in se hitro zlomi, med tem, ko položna krivulja naglo podrsne čez zapreko (katere vpadni kot na krivino je mnooo ostrejši). Jasno je, da ima to dej. stvo"velik pomen tudi za vožnje v pršiču, ko se smučka prilično globoko udre v sneg. .. T . Važna je napetost smuči. Iz prakse se je vzelo za manj prožne hikorv deske 1. za mehke jesenove pa 2 cm. Nove, pre. močno napete ali predolge smuči, ki jih te. ža smučarja ne naj se za nekaj časa spno z jermenom v obratnem smislu (morda preko poletja). — Drugi dve vrsti sta tekmovalni smuči in sicer za dolge proge in za skoke No. ta članek je name. njen v prvi vrsti splošnim smučarjem, zato naj opis tekmovalnih desk odpade. Ali je. sen ali hikory, to je pač mošnjičkova zade. va Strokovnjaki priporočajo začetnikom cenejši jesen. Pri nakupu naj se pazi na potek žil. zato je tudi bolje, da si vsak nabavi svetle deske. Komur :e rujava bar. va pri srcu, naj pa impregnira les s smre« kovini katranom. Brajerjevi gGjzercI in smuški čevlji J so poceni in jako dobri. | LJUBLJANA, 16027 J Z NOVI TRG (BREG). t Za gorske vožnje so priporočljive tjulno. ve kože, zakaj kakovost snega se vzdolž tur» tako spreminja, da bi moral smučar nosit, s seboj košaro voska. Mi, nedeljski smučarji, bomo uporabljali dve vrsti voska, drugo pa prepustimo tekmovalcem. Moker sneg zahteva debelejšo plast meh. kega voska, suh oa dubro utrt (s plutovi* no) trd vosek. Bergendal Palice (kolci) so toiiko dolge, da gredo pokonci stoječe lahko pod v stran izteg. njeno roko. Sicer so pa naziranja tukaj precej deljena, tako, da strokovnjaki zas četniku priporočajo predvsem dosti močne palice. Tudi pri tem je les bolj mošnjičko* va zadeva, tekmovalci imajo pa itak že toliko izkušenj, da uporabljajo ravno prave kolce. Kakor se kdio navadi, tako je naj. bolj prav. i Smučarski čevlji | M i katere izdeluje znana čevljarna g L. tUKAS m m Ljubljana, Sv. Petra cesta st. 7, g ustrezajo v vseh ozirih! 16025 m §——■■■■ ■■■■■■■—— Krplice ne smejo biti premajhne in pre-redke Vzame se 18 do 20 cm premera. Važno je to, kako so pritrjene. Gibljive morajo biti na vse strani, zato Norvežani ne uporabljajo več žeblja, temveč dosti mo* čan usnjen pramen S tem je omogočena vsestranska gibljivost, pa tudi palica ni vec izpostavljena precepitvi ob izvrtini. Ce so ročaji potrebni ali ne. je postranska stvar, pač pa morajo biti palice opremljene z do. sti širokim pasom na vrhu, da pri daljšem smučanju ne reže v roko. Obleka smučarja se ravna predvsem po razpoložljivem denarju in po modi. Blago po prvem, kroj po drugem. Za novinca so pripravne dolge hlače s podvezami in tesno zapetimi žepi. ker se mnogo valja po sne. au. Jadrovina je močna, nepremocljiva, pa tudi proti vetru varuje. Zato pa ni pa m ne obdrži prav rada ostrega robu torej tu. di ni elegantna. Mnogo se uporablja loden, ki je lep in skrbi za elegantnost pojave. Da volnen sviter in jadrovinasta jopica ne smeta manjkati nobenemu smučarju-tun-stu, se razume samo po sebi. Ivo /or. iOTireU K E srladke, razne dlakaste, trde (polcilindref ter športne in zimske čepice samo zadnje novosti v barvah in oblikah nudi v lepi izbiri specijalna trgovina klobukov m cepic M. BOGATAJ, prej BK., LJUBLJANA Stari trg 14 17021 Sprejemajo se popravila. Cene zmerne! Solidna postrežba! Hočete li razvedriti vsako družbo? Tedaj se naučite igrati kak instrument potom našin poučnih pisem, ki so kupcem naših glasbil zastonj na razpolago. Instrumenti so poceni in učenje je lahko. Zahtevajte še danes brezplačno knjižico »Kako postanem dober godbenik?« MEINEL & HEROLD, tvornica glasbil in harmonik, prod. podr. Maribor št. 101. Ako želiš imeti lepe knii^®- pristopi k Vodnikovi družbi ŠAH Urejuje dr. MIlan Vidmar Svetovni prvak, dr. A. Aljehin, ki nas to obiskal in po jugoslovenskih mestih absolviral zanimive šahovske produkcije, je brez dvoma umetnik v pravem pomenu besede. Šah mu je vse. Neumorno delo življenja, vse njegove misli, vse njegove želje so posvečene šahu. Dosegel je kar je hote in moral doseči. Bogato vrača sedaj svetu v svojih umotvorih, kar mu ie svet dal za njegove uspehe. A Aliehin se je rodil leta 1892 v Moskvi.' Oče mu ie bil plemski maršal. Mladi Aliehin je seveda užival skrbno vzgojo. V Peterburgu je v zgodnjih letih kot gojenec kadetnega korpusa spoznal šah. Leta 1909 sem ga prvikrat videl. V Peterburgu ie bil takrat velik turnir, ki sem se ga bil udeležil. Aliehin je v uniform, svojega zavoda zahajal v turnnsko dvorano. Takrat ie tudi igral v ameterskem U Že Teta 1911- sva trčila skupaj v turnirski areni V Karlovih Varih je bil prvikrat pri-puščen. Igral ie že zelo jako, zelo mtere-santno. Dobil ie tudi nagrado, deseto ce se ne motim. Bil ie pa še zelo mlad m zato še neizkušen. . ,, Ko sva prišla v juliju 1914. leta v Mann-heimu na mednarodnem turnirju nemške šahovske zveze zopet skupaj, je Aliehin že bil velik mojster. Od vsega pocetka je vodil turnir Ob izbruhu svetovne vojne je bil turnir predčasno zaključen. Aljenin je takrat stal na prvem, jaz na drugem mestu. Nemci so ob izbruhu voine Rusa Aljehina internirali. Z njim vred so bili interniram tudi Bogoljubov, ki se ie bil v Mannheimu prvikrat pokazal šahovskemu svetu, in Ze-leznijev, pomemben ruski mojster m komponist _ Aliehin ie prišel v Mannheim iz Peter-burga kier se ie bil udeležil velikega mednarodnega turnirja. Tam ie bil prvikrat pokazal da le igralec prav prvega reda. Prvo nagrado je sicer odnesel takratni svetovni prvak dr. Lasker, drugo Capablanca. Tretjo nagrado pa si je priboril Aliehin kot najmlajši udeleženec na tem znamenitem turnirju. Internirani ruski šahisti so dosegli, da so jih Nemci posadili vse skupaj v Triberg, prijazno mestece v Schvvarzvvaldu. To ie postalo usodno tako za Aljehina, kakor za Bogoljubova. Dolga leta ujetništva so naravnost silila na intenzivno šahovsko delo. V Tribergu so ruski mojstri igrali nebroj partij, analizirali so neumorno, študirali so noč in dan. Celo vrsto malih turnirjev so igrali. Triberg je bil med vojno mesto, ki je naibolj kultiviralo šah Saj ie nemogoče iidušiti take šahovske sile kot sta Aljehin in Bogoljubov. Po končani vojni je Bogoljubov ostal z Zeleznijevem v Nemčiji, Aliehin pa se je vrnil v Rusijo. Bogoljubov si je bil izbral boljšo varijanto. Igral ie nemoteno na tur-niriih dobival visoke nagrade in si pridobil velik sloves. O Aljehinu nismo čuli dolgo ničesar. Boliševiki so ga trdo držali. Prav težko je nazadnje ušel. Leta 1921. se Aljehi-n naenkrat pojavi na internacijonalnem Uirnirju v Budimpešti. Elegantna igra ga nosi od zmage do zmage. Pribori si v najlepšem stilu prvo nagrado. Takoj na to ga istega leta najdemo v Haagu. Njegova igra je še bolj dozorela. Turnir mu ne prinese razočaranja. Nobene partije ne izgubi. Prva nagrada ie zopet njegova, drugo dobi Tartakower, tretjo Rubinstein. Spomladi leta 1922. se Aljehin udeleži velikega turnirja v čehoslovaškem kopališču Piještani. To pot mu Bogoljubov odnese prvo nagrado. Aljehin mora s Spiel-mannom deliti dmgo in tretjo. Četrto mesto zasede Griinfeld. V Londonu mi je istega leta Aliehin pripovedoval, da ie v Piieštanih igral le za trening. Veliki londonski turnir mu je bil glavno. Velikanska ambicija mu je pač su-gerirala to razlago relativnega neuspeha. Londonski turnir ie bil težek boj. Capablanca je takrat bil na vrhuncu. Aliehin je igral v velikem stilu, toda Kubanca ni "mogel posekati. Zadovoljiti se je moral z Pustolovščina v sanjah Pihal je močan veter — prav takšen, kakršen buči časih v sanjah nad našimi glavami, če sanjamo, da plavamo nad krošnjami dreves, ki se upogibajo. priklanjajo, tonejo pod nami. Njej pa se je zdelo, da drvi avto skozi drevored pla-tan vzdolž ceste. Ime spremljevalca ji je bilo neznano, »gospod« pa se mu ni upala reči. Te-dajci se ie prisiljeno nasmehnila: »Saj se bova ubila, če bova tako drvela naprej.« Na tej sanjski vožnji je bila še nekako moralno in malomeščansko na-strojena. Pustolovščina ji je ugajala le toliko, v kolikor je bila izključena sleherna opasnost. Da bi uživala v tej groznici. ki jo je bila popadla, pa ni bila dovolj perverzna. »Le nič strahu!« jo je tolažil moški ob volanu. »Predragoceni ste mi, da bi vas zapravil že takoj v začetku izleta!« Napravila je ponižno kretnjo in dvignila obe roki. ki sta ležali prekrižani na kolenih. S tem je kanila reči: Kaj menite. da ie moja osebica tako silno važna? Hkrati pa io ie preletelo od temena do pet Kajti odkrila je. da ie tudi v njej. kakor v duši vsakega človeka, vse polno protislovij. Dobila je vtis. kakor hi se zmedla in zmešala vsa okolica Tudi ni nogla razločiti, če rosi megla ali pada dež. V resnici pa je bil mil jesenski dan Samo pred njenim5 očmi je plavala nekakšna motna slika in solnce ie poljubljalo zemljo z zadnjimi žarki. Mlada žena. ki se ie doslej vozila samo s podzemno železnico in z avtobu- drugo nagrado, tretjo sem dobil jaz, ki sem se po dolgi pavzi prvikrat zopet udeležil velikega turnirja. V jeseni leta 1922. se Aljehin udeleži mednarodnega turnirja na Dunaju. To pot ni bil v dobri tormi, čeprav je šel po londonskem turnirju na daljši počitek v Ostende. Opazoval sem ga in videl veliko nervoz-nost Sam se turnirja nisem udeležil, sedel sem pa rad pri Aljehinovih partijah. Na Dunaju je prvo nagrado odnesel Rubinstein, drugo Tartakovver, tretjo Wolf. Šele četrto, peto in šesto nagrado je Aljehin delil z Maroczjjem in Tarraschem. Tako slabo Aliehin prav za prav nikdar ni bi! igral kakor na Dunaju. Zato pa se je takoj revanžiral, že spomladi ieta 1923. Na velikem turnirju v Karlovih Varih je delil prvo, drugo in tretjo nagrado z Bogoljubovom in Maroczyjem. Četrto in peto nagrado sta delila Reti in Griinfeld. Ko sva se leta 1922. po londonskem turnirju z Aljehinom vozila iz Doverja v Ostende, mi je dosti fantaziral o svojih načrtih Svetovno prvaštvo mu je vedno stalo pred očmi. Uverien je bil, da si bo pridobil vso rafinirano tehniko Capablance in da bo potem večja njegova iznajdljivost odločala Toda pot do vrha je tudi v šahu trnjeva. Leta 1924. se je odpravljal Aljehin v Ameriko na veliki turnir sigurno z nado. da bo potolkel vse. Toda varal se ie. Capablanca je zasedel pred niim drugo mesto, na prvo pa se vsedel bivši svetovni prvak dr. Lasker. Razume se, da je ves svet stal pred vprašanjem, kdo bo prav za prav kraljeval — Lasker ali Capablanca. Na Aljehina takrat še mso mislili Aljehin pa ni popustil. V Baden - Badenv je leta 1925. v najlepšem slogu odnesel zoper prvo nagrado, pustil Rubinsteina na drugem, Samischa na tretjem, Bogoljubova na četrtem mestu in pokazal, da je vsaj prvak Evrope. Njegove partije tega turnirja so pravi biseri šahovske umetnosti. Ko sem o božiču leta 1925. prišel na turnir v Hastingsu, sem se zopet srečal z Aljehinom Bila je interesantna borba. Od devetih partij sva jih dobila oba osem, najina paitija je bila neodločena. Delila sva prvo in drugo nagrado. V marcu ieta 1926. sva zopet igrala v turnirju na Semmeringu. Aljehin je zelo nesrečno začel. Izgubil je prvi dve partiji. Potem pa se je pobral in dobival igro za igro. Najina partija ie bil boj prve vrste. Premagal sem ga. Vkljub temu je zasedel druge mesto, jaz pa tretje. Prvo nagrado je odnesel Spielmann. Takoj na to je Aljehine igral še v Dres-denu. Tu mu je Njemcovič pobral prvo nagrado. Ostala mu je druga, tretjo ie dobil Rubinstein, četrto Tartakover. Še vedno Aljehin ni bil zrel za čast svetovnega prvaka. To se ie pokazalo v marcu in aprilu leta 1927., ko je New York povabil šest največjih mojstrov, med njimi Aljehina in mene, na velikansko borbo. Capablanca je z lahkoto zopet pobasal prvo nagrado. Res je, da vsi njegovi konkurenti nismo bili v pravi formi Aliehin je s težavo prišel na si, je namreč prvič v svojem življenju sedela v avtomobilu. Vprašala se je: Kaj prav za prav delam tukaj? Joj, če bi me ugledal moj mož! Tedajci je občutila toliko poguma, da se je nagnila k spremljevalcu ob krmilu. Pogledala ga je izpod trepalnic. Bil ji je všeč. Kako tudi ne — ko je bil mlad, eleganten, bogat in nedvomno eden izmed tistih ki se ničesar ne boje in ki se ne dajo tako kmalu oplašiti. In zopet se ji je v mislih odprl pogled na njeno stanovanje. Tam je bilo vse na svojem mestu, nudile so se vse udobnosti — morebiti celo preveč. Njen mož je hotel, da je vsaka reč na svojem mestu. In tako je povsod vladal red, da bi mogel celo slepec s tipom > najti vsak predmet Ona pa se je z ve- • likansko težavo prilagodevala temu j življenju. Medtem, ko so njene misli hodile drugod, pa je dirjastil avtomobil z neznansko naglico svojo pot. Spremljevalec ob volanu je jedva tu pa tam zinil kakšno besedo Le od časa do časa je napravil kako opazko Z izredno spretnostjo je prehiteva! avtomobile, voze in tovorne avtomobile Sirena je v tem položaju nenehoma pela. Njej se je zdelo kakor da je'na kakšni ladji, ki je zašla v debelo meglo na odprtem morju. Da. to, kar je do?'vliala sedaj, ie bila resnična pustolovščina. Nato se je skušala zbrati, osredotočiti. Mož, si je dejala, se gotovo ne bo vznemirjal. Jean opoldne ni prihajal domov Kaj pa Aneta^ Kaj bo mislila ona? Mogoče bo mislila, da se ji je kaj pripetilo. In videla jo je pred seboj, ka- drugo mesto Njemcovič na tretje, jaz na četrto. V Kecskemetu pa ie A'ieh;n zonet dob prvo nagrado, poleti 1927. leta. Turnir ni bil prvovrsten in Aljehin se ga je udeležil le zaradi treninga. V oktobru istega leta je namreč imel pričeti dolgo pričakovani boj s Capablanco za svetovno prvenstvo ki so ga priredili Amerikanci v Buenos-Airesu. Takrat, oktobra, sem bil v Londonu. Prvi telegram iz Južne Amerike, ki nam je spo ročii zmago Aljehina v prvi partiji, nas je presenetil vse. Prav nič nismo pričakovali, da bo že šlo. Pa je res šlo zelo težko. Boj je bil neverjetno srdit in dolgotrajen. Celih 34 partij sta morala Capablanca in Aljehin igrati, preden je padla odločilna šesta zmaga Šele 30. novembra 1927 leta je dobil Aljehin šesto partijo in z njo naslov svetovnega prvaka. Capablanca je zmagal trikrat, 25 partij je bilo neodločenih. Aljehin na šahovskem prestolu imponira danes vsemu šahovskemu svetu. Letos je v San - Remu pokazal, da je lev. Dobil je prvo nagrado v takem stilu, da so ljudje nehali misliti na Capablanco. Simpatičnemu velikemu slovanskemu mojstru privošči po tolikih naporih, po tolikih delnih uspehih, po plodovitem delu, končni življenski uspeh vsakdo. Mi, slovenski šahisti, prav gotovo. Hadio Izvleček iz programov Nedelja, 7. decembra. LJUBLJANA 8: Osuševanje zemlje. — 8.45: Tuberkuloza otrok. — 9.15: .Versko predavanje — 9.35: O evropskem gospodarskem življenju:.— 10: Prenos cerkvene glasbe iz stoinice. — 11: Koncert radio -orkestra. — 12: Napoved časa in poročila. _ 15: O kmečki ženi. — 15.30: Koncert klaviolme s petjem. — 19.30: Humoristično x.tivo. (Milčinski.) — 17: Veseloigra »Lote-T,ja«. — 20: Duet: g. Gostič in ga Poličeva — 21: Koncert radio - orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. Ponedeljek, 8. decembra. LJUBLJANA 9: Pomenki s prijateljico vrta. — 9.30: Versko predavanje. — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Koncert radio - orkestra. — 12: Napoved časa in poročila. — 15: O kmečki ženi. — 15.30: »Ave Marija« v glasbi (ga. Sax-Prl-stovškova). _ 16.30: Koncert radio - orkestra. — 20: Koncert godbe Dravske divizije. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Radio - orkester. BEOGRAD 11.25: Plošče. — 12.45: Kon- TONE POLJŠAK Ljubljana Aleksandr. e. 5- Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov. 134 ko stoji v kuhinji, pred ognjiščem, pred kozami in lonci. Obed je gotov, gospe pa še ni od nikoder. Kako sem mogla biti tako neoprezna! — si je rekla. Hotela se je že skloniti k ušesu spremljevalca in mu reči: »Ustavite, ne morem, ne smem naprej z vami! Vrniva se v Pariz. Prosim — ne, zahtevam, da obrnete avto!« Toda baš ko se je bila odločila, da mu to pove, je avto zmanjšal brzino in se ustavil pred garažo, katero je vozač očividno dobro poznal. Kakšna pa je bila tista neodoljiva sila, kateri se ni mogla upreti, da ni osta-vila vozila in stopila iz avta? Hotela je krikniti, a tisti čas jo je nekaj stisnilo v grlu. Potem ji je prišlo na misel vprašanje, čemu je sploh stopila v avto? Zdelo se ii je. da se vozi že mesec dni in da ne more stopiti iz avtomobila brez pomoči spremljevalca. Tudi je imela vtis, da nenehoma preži nanjo. Odkod je ta človek? se je vprašala tiho v mislih Kakšen je njegov poklic? Ni si vedela odgovoriti. Kako naj se ga otresem? ji je šinilo skozi možgane. Med prejo takšnih in podobnih misli se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Vrata vozila so se nenadoma odprla sama od sebe. In strah in groza! Se-parirana soba je zijala vanjo in njena okna so gledala na vrt, ki je bil obrobljen z zelenjem. Bilo je toplo, soparno vreme. Vzdušje ie omamljalo. Tedaj se j! je zbudil v prsih čuden občutek. To je bil občutek razburjenja in obenem kesanja. In zopet se je videla drugje. S ponosom v duši si je govorila: Nikoli nisem cert orkestra. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20.30: Dramski večer. — 21.15: Koncert orkestra. — 22.20: Poročila. — 22.35: Ciganska godba. — ZAGREB 10: Prenos kmečkega zbora. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20.30: Rezervirano za prenos. — 22.40: Lahka večerna godba. — PRAGA 16: Prenos koncerta iz Bratislave. — 18: VVeberjeva opera »Čarostrelecc na ploščah. — 19.15: Koncert tamburaškega zbora. — 20: Prenos programa iz Brna. — 21: Poljuden koncert orkestra. — 22.20: Jazz - band iz Moravske Ostrave. — BRNO 16: Prenos koncerta iz Bratislave. — 18.15: Arije ln pesmi. _ 19: Dramski večer. — 20: Miklavžev večer. — 21: Prenos koncerta iz Prage. — 22.20: Prenos iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.40: Koncert godbe na pihala. — 20.30: Leharjeva opereta »Paga-nini«. — 22.15: Plošče. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Odlomki iz operet. — 15.20: Koncert orkestra. — 17: Glasbeni program za deco. — 19.35: Lahka godba orkestra. — 20.30: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra: Brahmsove skladbe. — 22.20: Jazz - band. — BERLIN 19.20: Mešan glasbeni program. — 20: Balade. -21.10: Koncert komorne glasbe. — Godba za ples. - LANGENBERG 19.45: Koncert pevskega zbora in solistov. — 21.15: Koncert komorne glasbe. — Nočni koncert in ples. _ MOHLACKER 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Orkestralen koncert. — 22.40: Godba za ples. - BUDIMPEŠTA 10: Cerkvena glasba. — 12: Koncert orkestra. — 17.15: Lahka glasba. — 19.15: Ciganska godba. — 20: Cerkveni koncert. — 21.10: Recitacije. _ Koncert vojaške godbe. — RIM 17.30: Prenos violinskega koncerta. — 20.40: Lahka italijanska glasba. Torek. 9. decembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Gospodarsko predavanje. — 19: Mladinska ura. — 19.30 Nemščina. — 20: Predavanje o Belgiji. — 20.30: Večer Joh. Straussa (radio - orkester). — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Jazz - band. BEOGRAD 11.25: Plošče. _ 12.45: Koncert radio - orkestra. — 16: Plošče. — 17.30: Narodna glasba. — 20: Koncert operetne glasbe. — 20.30: Prenos eksperimentalnega predavanja z Dunaja. — 21: Prenos iz Zagreba. — 22.45: Poročila — 22.50: Plošče. - ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.10: Koncert historične glasbe. — 22.10: Lahka godba orkestra. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.20: Prenos koncerta iz Brna. — 20.30: Pevski koncert. — 21: Komorna glasba. _ 21.30: Klavirski koncert. — 22.20: Lahka godba iz Moravske Ostrave. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19.20: Koncert orkestra. — 20: Prenos koncerta Brnske filharmonične besede. — 22.20: Koncert iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.45: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. — 19.50: Prenos opere iz gledališča v Poznanju. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Opoldanski koncert. — 15.20: Plošče. — 19.35: Koncert stare dunajske glasbe. — 20.30: Fiziološko eksperimentalno predavanju. — 21.10: Gledališki večer. — 22: Plošče. _ BERLIN 19.20: Pevski koncert. — 20: Prenos Straussove opere »Šaloma* iz gledališča v Draždanih. — LANGENBERG 17.15: Večerni koncert. — 19.45: Skladbe Johanna Straussa. — 20.30: Prenos eksperimentalnega predavanja z Dunaja. — Nadaljevanje ' koncerta. — MOHLACKER 16: Popoldanski koncert. — 19.05: Glasbeno-literaren program. — 19.50: Koncert godbe na pihala. — 20.30: Prenos eksperimentalnega predavanja z Dunaja. — 21: Mešan glasbeni program. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert kvarteta. — 17.30: Koncert godbe na pihala. — 19: Narodne pesmi. — 19.30: Pevski in klavirski koncert. _ 20.30: Prenos eksperimentalnega predavanja z Dunaja. — Ciganska godba. Kino Rihard Tauber kot kitajski princ v zvočnem filmu ,,Dežela solnca" Na tisoče in tisoče let je stara kultura Kitajcev in ravno tako star je njihov brezizrazni smeh smeh modrijanov in gospodarjev nad dušo in telesom. Kitajski zid loči to deželo od drugih dežel, njih smeh pa deli dušo Kitajca od zunanjega sveta. Kaj koga briga, kako se počuti? Bol, mržnja, gnev, radost, zadovoljstvo zatem-j njujejo ali razsvetljujejo dušo, toda kar se odigrava v srcu Kitajca, to zakriva on z neprekosljivo umetnostjo, s svojim večnim smehljajem na ustnicah. Beli ljudje smo v tem oziru napram Ki- prevarila Jeana, čeprav je šlo mimo mene toliko in toliko slučajev. Sedai pa... sedim tukaj z neznancem. Ali sem to jaz? Resnično, komaj si verjamem ! A zbudil se je v njej še drugi glas, ki ji je govoril drugače. Opominjala jo je vest, da utegne imeti njen prvi korak usodne posledice.. Hej nepremišljenost! si je dejala. Kdo je prav za prav ta moški, ki te vodi po svetu v drvečem avtomobilu? Kaj mu je do .e-be? V Parizu je neštevilno pustolovcev in nepridipravov, ki preže v vsakem vogalu na žrtev. In padla je v medlevico. Na mizi je bilo vse polno jedi in pijače. Jedva se je dotaknila tega, kar se nudilo na izbiro. Polagoma pa je postajala odvažnej-ša. Čudila se je, kako je mogla biti v začetku tako slabotna, da je skoro podlegla skušnjavi. »Ah!« si je rekla, »bodimo enkrat v življenju nekaj drugega! Da vidim, kako se bo to končalo! * Ob štirih popoldne je ostala sama. Pred pol ure jo je neznanec zapustil z izgovorom, da hoče poravnati račun in pripraviti avtomobil za odhod. Slišala je tudi, kako so po hodniku mimo sobe prihajali in odhajali ljudje. Bil je velikanski promet! Počakal je še četrt ure. Nato ji je postalo tako mučno, da ni mogla več vzdržati sama. Stopala ie torej iz sobe. Na hodniku je slišala glas. ki je dejal: »Gospod se je odpeljal z avtomobilom!« Kakor blisk ji je šinilo nekaj v tajcem skoro otroci. Naše razpoloženje ali nerazpoloženje spozna vsakdo že na naši zunanjosti, v našem glasu, razkrije ga vsaka naša kretnja. Razlikujemo se po svoji lastni civilizaciji in kulturi od Kitajca in njegovega mišljenja, zato nam je težko razumeti njegovo duševno stanje. Kitajec se na zunaj nedolžno smehlja, v notranjosti pa mu morda razjeda srce najgloblja bol. Te kitajske sposobnosti ne bomo nikdar doumeli. Richard Tauber, znameniti komorni pevec, znan naši publiki iz filmov »Ne verujem več nobeni ženski« in »Pot k slavi«, je stal pri snemanju svojega tretjega zvočnega filma »Dežela solnca« pred težkim psihološkim vprašanjem. Z vso resnostjo se je uživel v vlogo kitajskega princa, plemenitega človeka, ki mora svojo bol popolnoma zatreti in kazati na zunaj zadovoljno in srečno lice. Vzhod in Zapao — dva različna svetova — sta različna tudi v ljubezni. Težka je usoda onih, ki ne upoštevajo te razlike in čijih srca se kljub temu spojita v iju-bavno pesem. Ljubezen ni nikoli tako ja-ka, da bi mogla izgladiti ovire, ki so jih ustvarila stoletja. Bela ženska ostane sužnja svoje krvi do smrti, istotako pa tudi žolti aristokrat, katerega ni mogla spremeniti v tem oziru naša evropska civilizacija in vzgoja v Parizu. Richard Tauber predstavlja v filmski opereti »Dežela solnca« kitajskega princa, ki je razumel bol svoje žene. zasužnjene v njegovem naročju, zasužnjene s tajnimi in nevidnimi sponami, ko se je rodilo v njenem srcu hrepenenje po ljubezni človekom bele polti Princ jo razume in ji končno daruje svobodo. Svojo globoko bol pa zakriva zunanjemu svetu s tisočletnim brezizraznim nasmeškom Kitajca. Film »Dežela solnca« je delan po Lehar-jevi opereti »Dežela smehljanja«. Lepa vsebina, zlasti pa s Tauberjevim krasnim glasom podane popevke »Vedno smehljati«, »Tvoje je moje srce« itd. zagotavljajo filmu zmagovito pot po vsem svetu. Vitezslav Novak - šest-desetletnik Češki narod se spominja šestdesefletnice skladatelja Vit'ezslava Novaka, ki je med živečimi češkimi glasbeniki nemara največji, najsilneiši. Njegove skladbe so bile že ponovno izvajane tudi na naših koncertih; ime in umetnostni značaj Vit'erzslava Novaka potakem nista neznana našemu koncertnemu občinstvu. »Novak je ustvaril epoho v češki glasbi«, piše neki glasbeni kritik. »Je mogočno vzbočen most, ki nas spaja z dobo Bedfiha Smetane in Antonina Dvoraka ter temeljni steber v zgradbi češke moderne glasbec. Njegovi začetki — šestdesetletnica življenja mu je hkrati štiridesetletnica dela — segajo v dobo, ko sta A. Dvofak in Zdenko Fibicb stala na višku svoje tvorbe. Bodoči mojster je v prvih skladbah že precej samostojen, čeprav navezuje na češko glasbeno tradicijo. Njegove zunanje glasbene simpatije so bili Schumann, Čajkovski) in Gri-eg. Učil pa se je najprej pri Dvoraku, nato pa pri Johannesu Brahmsu. V drugi, zrelejši dobi svojega razvoja je V. Novak odkril nove, še deviške vrelre s^oje skladateljske inspiracije v prirodi Mo-lavske in Slovaške ter v melodijah narodne popevke obeh dežel. Življenje v teh krajin. mogočno doživljanje prirode v Tatrah in romanje po moravskih ravninah, kjer je živela svojevrstna liudska muzika — vse to je napolnilo Novakovega duha z novo tvorno silo in je dalo njegovi umetniški fiziog-nomiji dokončne forme. Nastala so nova močna dela, ki jih odlikuje parska sila razvnele tvorne inspiracije. Folkorni elementi se zbrano zlivajo s svojstvenimi na-stroji skladateljeve duše. Tretjo stopnjo Novakovega umetniškega razvoja so odločili novoroinantični vplivi (Mahler. R. Strauss. Vincent D' Indy). Doživetjem prirode, ljubezni in narodne folklore se pridružuje četrti močni element, tolikanj značilen za vsak romantizem, kjerkoli se pojavi: hrepenenje (N. pr. njegova znamenita »Pesem o večnem hrepenenju«). To pa so le vnanie oblike njegovega razvoja. Na znotraj stoji Novak samoroden, velik, titanski. Njegova dela osvajajo po veličini svoje celote. »Slovaška snita<% v Tatrah«, kvartet D-dur, Sonata eroica itd. so često na koncertnih programih. Novakova skladateljska delavnost je velika in mnogo-stranska; med sodobnimi evropskimi skladatelji mu gre častno mesto, ki ga v zadnjem času čedalje bolj priznavajo tudi drugi narodi. Vitezslav Novak je še poln sile in volje do stvarjanja. Zato njegov narod od njega še mnogo pričakuje. možgane nn nenadoma se je zavedla svojega položaja. Do Pariza je bilo z vlakom dve uri! Ta neznanec jo ie strašno prevaril! Zdaj bo njen mož vedel. da ni obedovala doma, Aneta mu bo vse povedala. * Kriknila je. »Kaj pa ti je?« je začula poleg sebe znan glas. »Ali me lastnik hotela tika?« H ie prišlo na pamet. Bila je že popolnoma budna... Sanjalo se ji je Hvala Bogu! Jean je ležal poleg nje in jo je spraševal, kaj ji je, da je tako nemirna v spanju. Prižgala je luč: bila je peta ura zjutraj. »Tako sem se bala ...« je rekla. »Sanjalo se mi je, da so me vrgli v globoko, temno klet, iz katere nisem mogla zlezti.« »Pah! To so otročarije« je rekel Jean. »Le pomiri se ... Slabo si spala ...« jo je tolažil mož s pokroviteljskim glasom. To je bilo vse, kar ie rekel. Nato je zaspal. Ona >a je še vedno ležala z odprtimi očmi in sanjala še naprej o preteči nevarnosti ... Sanje so zapustile v njeni duši močno željo po resnični pustolovščini. In sklenila je pri sebi. da poišče takšno priliko čimprej. Aneti poreče, da je pozvana na obed k prijateljici. Jeana ne bo doma. Tako se bodo njene sanje prenesle v življenje — zakaj nevarnost je tista, ki dela človeka pogumnega, čvrstega in odločnega ter mu pomaga k uspehu... KRALJESTVO MODE Skladnost čevljev in torbice je modno pravilo, ki se mu mora pokoriti dama, ki hoče veljati za absolutno elegantno. Večerna torbica je vezana na isti način, kakor moderni večerni čevlji, ki imajo često obliko izrezanih sandal. Popol- danska torbica je kombinirana iz gladke in eksotične kože. Istega efekta se poslužujejo odgovarjajoči popoldanski čevlji. Trottoeurska torbica je izdelana iz tweeda in je opremljena z usnjenimi progami ter se sklada z enako izdelanimi čevlji. Zimski šport in moda Moti se, kdor sodi, da se športna moda ne izpreminja. Kakor v drugih panogan, mamo tudi tukaj neštevilne večje ali manj-izpreuienibe, ki se ne izražajo samo v hueti, temveč tudi v barvah in blagu irtnega dresa. Razen tega se moramo piedvsem ozirati na praktično uporabnost oblačila, kajti pretiran luksus tu ni na mestu. Prav tako se moramo izogibati afekti-iane »primitivnosti«. Športni dres ne sme ovirati naših kretenj in kaziti našega razpoloženja, mora pa v vseh okoliščinah ohraniti nekako »športno eleganco*. Zato se moramo vedno posluževati blaga, ki je nepremočljivo in tako tkano, da se vlaga in sneg ne moreta vsesati vanj in da vsa voda kar najhitreje odteče. Velike važno sti so tudi dobre barve kajti zimsko solnce in neprestana vlaga zahtevajo prvovrstnih barv Občutljive in slabe barve tu vedno nelepo obledijo. V zimskosportni modi so najbolj priljubljene močne in ži vahne barve, ker ustvarjajo z zasneženo okolico vesel kontrast. Najvažnejšo vlogo igra tu moda pletenin, ki je tudi letos ust varila mnogo lepega, zlasti razne »intarzl-rane z ;>ko športne kose. katerih orne-mentika ie bolj fantastična kakor lani. Zim=ko-?portna oprema se seveda ravna po uporabi, ker ne moremo rabiti istega dresa i\ smučanje, drsanje in sankanje. Lani smo videli pri drsanju dame v pletenih jumperjib in krilih iz blaga, leto? so drsalne obleke cele iz pletenega materi jala Pleteno krilo je zvončasto ali nagu bano. da ne ovira "'banja. Smučarski šport stoji še vedno v znamenju norveških hlač. toda s to razliko. Hoiu&ovitta |g Matična darila vsled obilne zaloge znaten popust! Xajvečio izbiro damskih plaščev po lako ugodnih cenah nndi tvrdka £. atct KRZNARSTVO ubijati a •Mestni trg 9 da elegantna žena ne nosi več prej tako priljubljene, obligatne luniberske jopice iz blaga, temveč se poslužuje pletenega kaza-ka. ki je visoko prepasan z usnjenim pasom in daje postavi visok in vitek izgled. Tu najdemo čudovito pisane vzorce. V ospredju zanimanja stoje razni intarzirani crnamenti žarkov Naša slika kaže na prvem mestu elegantno kombiniran smučarski dres s plamenasto intarziranimi motivi, ki se ponavljajo na rokavih Sweater oblika je letos zopet jako priljubljena. Gospod nosi letos h knickerbockericam >kanadsko< volneno bluzo ki predstavila ekusen in posrečen kompromis med telovnikom in »shakerjem« (slika 2). Pod kožuhom nosimo na zimski promenadi najraje trodelen pleten kostum, ki ga dopolnjuje svetla pralna bluza. Taki kostumi najlepše učinkujejo v progasti or-lamentiki (slika 3). Za sankanje se oblačimo letos v nagubano kratko krilo in nosimo preko tega asimetrično vzorčast pisan jumper. Novost na tem polju je jumper s kosmatim pletenim stuartskim ovratnikom (zadnja slika). Krzneni šali namesto ovratnika so najmodernejša in najbolj priljubljena oprema novega plašča Imajo prednost, da so jako topli in jih moremo nositi odprte ali zavezane, tako da predstavljajo ideal krznenega ovratnika Razen tega so tudi INGJinfiUEN mmm LJUILJflNfl KILIIVlUSkO ULICO 21II izredno dekorativni. Tudi najenostavnejši plašč deluje elegantno s krznenim šalom. Cesto vidimo oblike štofa iz krzna, ki je zašito v različne smeri (slika 1). Črni šali iz tankih kožic niso dragi in so izredno priljubljeni (slika 2). Najlepše so štole lz hermelinov ali njih imitacije, ki so izdelane, kakor kaže naša zadnja slika. Zdravniška posvetovalnica. G. A. G. v G. D. 1). To bo bolezenski znak, a ne konstitucionalna anomalija. O priliki se kakšen organ trebušne dupline napne in povečan pritiska na organe v prsnem košu n. pr. želodec aH razširjeno široko črevo. Splošne sodbe, če je ta sprememba ozdravljiva ali ne, ne moremo dati, ako ne poznamo pravega vzroka bolezni. Ad 2). Srce se poveča (razširja in odebeli hkrati ali pa. samo eno izmed teh dveh) vsled mnogih organskih napak na zaklop-nicah, nadalje če je nekje nastala ovira krvnemu obtoku, pogosto vsled obolenja ledvic. Poveča se pa tudi srce, če se nalaga mast xx". srce in je prav dobro zalito s tolščo. Manjše bo postalo srce pri splošnem hiranju in kadar izgublja tekom časa svojo mast. Tudi pri organskih napakah se utegne zmanjšati obseg, če se delovanje srca ustali. Ad 3). Znaki so premalo jasni. Bolečine pod prsnim košam na desni strani prihajajo event. od obolenja jeter, žolčnega mehurja, ledvic; niti slepič se ne da izključiti. Morda pa je vendar vneta desna rebrna mrena ali pa gre za kakšno niedrebrno nevr.Ugijo. Kakor vidite, je možnosti zelo mnogo. Ad 4) Da ostane jed 2—3 dni v telesu, preden se popolnoma iztrebi, je po Rubnerju še normalno. Sicer zavisi čas od kakovosti hranil ,od mnogih slučajnosti in je tudi individualno različen. — Pozitivna znaka sta bolečine v trebuhu in odebelenje srca. Točen odgovor vam utegne dati le natančna preiskava. — Ga. G. B. K. L. Cemu obupati? Ste sturili komu kaj žalega? Ce ste na tem, da prevzamete ou narave vam določeni vzvišeni poklic materinstva, vas obhajajo tako črne misli, ki vam ne dajo več normalno misliti. Ali vam bodo oni, ki kažejo s prstem na \as, v vaš' žalosti kaj pomagali? Velite iim, naj pometajo pred lastnim pragom in naj trkajo na lastna prsa. Vsa zloba pada npnje. Vest vam je čista in podle nature vam ne morejo ničesar. Velika bc vaša zasluga, če darujete življenje novemu oitju, spočetemu v ljubezni. — Ako pa čutite bolezenske znake, poiščite zdravnika ,-n mu v vsakem oziru zaupajte. — Ga. T. J. v Lj. Iz vašega krat- Po dnevnem naporu zahtev« vade živčevje kakor tudi celo telo osveže-nja in okrepčlla. To vam nudi Eau de Cologne Mon Parfum odličen proizvod tvrdke Parfumerie Bourjois Pariš Edino zastopstvo: Mr. ph. Bela Vary, Zagreb Smičiklasova ul. 23. Telefon 49-99. NAHOD Odprav. NOSAL-prašek. ki je popolnoma neškodljiv, ker se ne uži va, temveč vdihava (šnofaj. Nosal vas obvaruje hripe. Kupite takoj Nosal! Proizvaja le: apoteke Mr. dflHOVEl Ljubljana. Križaljka „Kamen" Besede pomenijo navpično: 2. italijanski spolnik, 3. ime slovenske filmske dive. 4. pritrjevalnica. 6. otok v Jugoslaviji, 7. bivališče prvega človeka, 10. časomer. 12. zabavišče, 13. mrzla jed, 16. pripomoček za čiščenje kovin. 17. del kolesa, 18. mati, 19. žensko kritno ime, 21. grška črka, 22. roman Knuta Hamsuna. 23 bolezen. 1. i 2. 3. 4. kega popisa ni razviden pravi vzrok rdečemu nosu. Lokalno si bomo skušali pomagati s salicilskim žveplenim ali hitiolskim milom, z resorcinsko pasto. Vzporedno pa se morajo odpraviti vse druge motnje kakor nenormalna prebava, ovire v krvnem obtoku, malokrvnost, pri ženski afekcije spolovil itd. — »Dušanovskij«. V topli vodi kurje oko omehčamo in odluščimo ali od-režemo nenavadno debelo roženo plast. Večkrat bo treba to ponoviti. Oskrbite si komodno obuvalo! — G. D. M. v T. Ad 1). Moški, ki se mu je kapavica komplicirala z vnetjem obojega moda, more biti kljub temu še priznan kot oči. Prejšnja spolna bolezen povzroča sicer pogosto neplodnost, ampak ne vedno. Kjer je dana možnost za ploditev, je tudi možno očetovstvo. Navadno zdravniško spričevalo o impotentnosti utegne pomagati le tedaj, če je ponovna mikroskopska preiskava negativna. — »Zanemarjen želodec«. Da, Normacol. Vzrok pa ne tiči v želodcu, marveč v črevesju. — »Neprostovoljni materijalist«. Dragi prijatelj! Vedi, da ni to vse skupaj prav nič strašnega, Morda malo pomembna živčna razdraženost, ki je vir vsem drugim motnjam in ne narobe! Proč s tem pesimizmom, ki ga še dosti ostane za stara leta. Svetujemo Ti, vdeležuj se aktivno in izdatno telesnih vaj in kakršnegakoli športa, da je telo zvečer pošteno trudno. Z utrujenostjo pa pride v teh mladih letih zdravo spanje. — G. v. a. v Mariboru. Soglašamo povsem z navodili vašega zdravnika, ki je smatral kontrolno preiskavo v gotovih presledkih za potrebno. Kri se preiskuje tudi v bolnici vašega mesta ali se pošilja odtod v ljubljanski higijenski zavod — g. H. t. R. Pri malokrvnosti zapisujemo zelo pogosto arzen. Jemanje odvisi od slučaja. Enkrat se bomo odločili za arzensko kuro, pri kateri bomo napisali arzen v kapljicah n. pr. Fowlerjevo tinkturo s primesjo in strogo pazili, da prične pacient z malo dozo (n. pr. 3krat po 5 kapljic dnevno), da polagoma stopnjuje dozo, na kar jo zopet polagoma krči na izhodno dozo. Takšna kura traja po 1 mesec in več. Ako je potrebno, se kura ponovi. V drugem primeru se bo dajal arzen v podkožnih injekcijah. Arzen vpliva na pre-snavljanje in tudi na kožo, ki jo »pomladi«. Vendar morate pomisliti , da je arzen hud strup, da njega učinek še docela ne poznamo. Strupi se dobivajo le proti receptu. — G. R. v. v P. Gre vsekakor za živčno bolezen in bo najboljše, če pojdete vsaj za par dni na živčni oddelek banovinske spi. bolnice. Pregled potreben. — Ga. P. N. v Zm. Gnoječe se rane, iz katere se skozi mesece in leta izceja gnoj, bodo skoraj gotovo tuberkulozne. Bolm organ leži globlje v okončini ali ostalem telesu in gnoj odteka iz njega po oni fistuli. Tuberkuloza kosti kaže takšne gnojne fistule. Zdravljenje bo splošno, obsevanje, bivanje na morju, če so drugače pljuča zdrava ali brez aktivnega procesa. Tudi v naši državi imamo ob morju takšna zdravilišča. — »Rontgen«. Pred presvetljanjem z rentgenskimi žarki se napolni želodec s kontrastno maso, ki teh žarkov ne propu-šča. Vsled tega dajejo vse dupline v želodcu, črevesju itd., ki prejmejo kontrast, senco na zaslonu. Pristopajte k Vodnikovi družbi * « X /TMf- /B*ny*I\ ft/U IKI/d C»«TP) 5. ? o. 9. i 10. lil. 12. m m^ 14.1 _P'5-i I 16. 17- H l6/ 19. Q|ZU|2l. ■ 22. 23.HI BI 25. Vodoravno: 1. olepševalno sredstvo, 5. oče, 8. Prešernova vprašalnica, 9. predlog, 11. predplačilo. 14. igralna karta. 15. število, 17. osebni zaimek, 18.' gib, 20. ploščin-ska mera, 22. zdravnik. 24. puščavnik. 25. na sličen način. Rešitev križaljke „Sv. Miklavž" Vodoravno: 2. voz; 5. ona; 6. Vis; 8. Ig; 11. os; 13. lisa; 15. Lim; 17. Krakov; 19. Orel; 20. Levar; 22. med; 23. soda, 24. Ana; 20. tun; 27. goba; 29. ali; 31. žica; 32. udarec; 34. Vid; 35. bos; 36. se; 37. Ajax; 38. krema; 39. kafra: 41. vi; 42. ca; 43. I. N. R. I.; 44. kri; 46. Ana: 48. blato; 51. lido; 53. mi; 54 Osor: 55. ovoj; 57. Kastilija; 59. lavor; 60. da; 61. as; 62. osa; 65. kava; 67. kotel: 09. Laokoont; 70. ako. Navpično: 1. zvon; 3. on; 4. za; 6. vi; 7. Ig; 9. pika: 10. pav; 11. Olomuc; 12. sirena; 13. lava; 14. Sora; 16. med. 17. klobasa: 18. redar; 21. Galija; 23. Sodoma; 25. Novorin; 26. tir; 27. Gubec; 28. ocean; 30. Ida; 33. Eskimo; 38. ki; 40. Fran; 41. vi; 45. Radoslav; 47. Azija; 48. Bloke; 49. lisa- 50. torta; 52. Voloskc, 53 moj; 56. Vir j 58. iva; GO. dan; 62. otok: 63. seno; 64. alt; 66. alt, 68. oka. NAPREDEK V MEDICINI Pri bolečinah v sklepih in udih kakor pri prehladu jemljejo mnogi ljudje Togal-tablete. Togal odgovarja modernemu mišljenju in predstavlja novost in napredek v zdravljenju. Togal je preizkušen na mnogoterih klinikah in bolnicah in se potrjuje njegovo odlično učinkovanje celo v zastarelih slučajih, v katerih druga sredstva niso pomagala. Togal učinkuje naglo in sigurno proti revma-tizmu, protinu, ishijasu, hripi, živčnih bolečinah in glavobolu. Togal učinkuje takoj in je popolnoma neškodljiv za želodec, srce in ostale organe. En poizkus je v Vašem lastnem interesu. Vsaka lekarna ima Togal-tablete v zalogi in Vam jih more najhitreje dobaviti. 17130 Jod proti nahodu Dr. Weis, zdravnik v nemškem mestu Ronnu, je dognal, da zabranjuje uporaba joda, ki ima danes tako veliko vlogo pri zdravljenju golše, tudi nahod. V to svrho vzameš 10 do 20 cm dolgo palčico ali žveplenko in jo na enem koncu oviješ z nekoliko bate. Ta konec pomočiš za eno sekundo v navadno jodovo tinkturo, kakršno dobiš povsod, in ga nato prižgeš. Držiš palčico kakih 30 cm od ust, se nagneš nad plamenčkom in vdihuješ skozi nos in usta jodove pare Nahoda ne dobiš. A važno je pri tej metodi to, da jo poskusiš, čim začutiš, da se te nahod loteva, kajti pozneje ne učinkuje več tako gotovo B. Br.: Zgodba o Anatolu Andrejiču Poslednji daljši jesenski izlet se nam je že drugi dan temeljito izmaličil. Od ranega jutra kapalo po nas in kolikor bolj se je voda vpijala v obleko, toliko težje breme smo občutili na ramah in s temi občutki nas je minevala dobra volja Čutil sem že na nekaj mestih neprijetni hlad vode oa topli koži in kakor odrešilno mi je prišlo godrnjanje ilanove naslovljeno Ivanu, vodji naše troč1 neke odprave: »Kaj bo nek a tvoj Sv Duh? Komaj še vlači n « iz blata Do zadnje nitke sem '/< pa še ne pridemo iz te goščavi »Ravno sem premišljal, da li ne bi šli vedrit k temu kmetu gori v rebri. V temi lahko zaidemo in ne verjamem, da bi prišli še za svita k Sv. Duhu. Kaj pravita?« »Le brž kam pod streho, kdo se bo ubijal po temi io v dežju,« sva odobrila nasvet skoro v en glas. »Nu. pa krenimo v reber več ko pol ure ne bo Poznam kmeta; izvrsten mož je Vesel nas bo v svoji samoti, rad ima, ako se kdo zateče k njemu.« Stopili smo bodreje in čez pičle pol ure nas je pozdravil Omejec, gospodar zadnje naše domačije ob meji. Izkazal se je res kot prijeten človek in da nismo bili tako trudni, bi se bili pomenkovali z njim in z njegovo družino pozno v noč. Polagoma pa je začel pogovor pešati in trudnost se nas je vse bolj in bolj polaščala Ko se je bilo treba odpraviti spat se je izkazalo, da je vsa hiša zatrpana s krompirjem, ko ruzo in drugimi poljskimi pridelki. V »zadnji hiši« nam je dekla z velikim trudom odmetala toliko neoličkane koruze, da nam je za silo napravila ležišče, kamor bi se lahko vlegli vsi trije zelo na tesno Tovariša sta se takoj lotila prirejanja postelje, jaz pa sem se spomnil, da mora biti v hiši tudi podstrešna sobica, pa sem stopil v vežo za gospodarjem, da ga pobaram, kako bi bilo s prenočiščem zgoraj »Prazna je.« je dejal Omejec. »tudi postelja je gori, ali kaj boste gor lezli, kar zdolaj ostanite Ne da bi vam oe hotel postreči, ali mislim, da ni za vas.« »Morda pa bo, pojdi va pogledat, ako vam ni nerodno.« »Kaj mi bo nerodno, pojdiva, ako vas je volja.« Čisto lepa sobica je bila. Zrak malo zaduhel, ali pri odprtem oknu se kaj hitro odpomore temu nedostatku Čudno se mi je zdelo, zakaj jo je hotel mož utajiti. Postelja me je vabila in dejal sem: »Kar tu ostanem, če vam je prav.« »Meni je že prav, ali povem vam, v tej sobi je nekdo umrl . . .« »Kaj bi tisto,« prekinem gospodarja, »v vsaki sobi kake starejše hiše je že kdo umrl. V ostalem-, kdaj pa je to bilo?« »Pred sedmimi leti.« »Joj, to je že dolgo in mene ne bo motilo.« »Prav, gospod, je rekel kmet, mi pogrnil in porahljal posteljo ter dodal: »Ali naj vam še enega gospoda gor pošljem za družbo?« »Ne, ni treba. Kaj bi se dva tlačila v postelji, ko je spodaj dovolj prosto ia. Kar lahkonoč jima želite v mojem imenu.« »Bom; tudi vam jo želim. g>spod, in dobrega spanca.« Nekako obotavljaje se je odšel iz sobe, ko je videl da se že slačim Praskal se je za ušesi in na vsak način hotel še nekaj povedati \Taposled pa je le odšel: »Lahko nož« Zleknil sem se po postelji ter zaspal kakor ubit po celodnevnem naporu in po neprespani prejšnji noči. Prebudil sem se spočit z oličutkom, kakor da nisem sam v sobi V polsnu sem začul neke korake in kar naenkrat sem zagledal, kako so se odprla vrata in v nerazločnih obrisih — bilo je tik pred zoro — sem opazil človeka v graui čarski uniformi Obesil je čepico na klin, razpalinil suknjo na dvoje in sedel na stol ob postelji, Zazdel se mi je znan in preden sem se spomnil, kdo da bi bil, me je nagovoril: »Zdravstvujte, Fjodor Pavlovič.« Hipoma sem spoznal prišleca in mu veselo odzdravil: »Zdravstvujte, Anatolij Andrejič. Prav vesel sem vas, dolgo se že nisva videla. Kako je z vami?< Ponudil sem mu roko. oni pa je odk; il. k&».or da ne vidi roke in tiho dodal: »Jaz sem ubil oba, Sašo in Klavdijo. Saj ju poznate, Sašo-Krasotca in Klavdijo An-drejevno.« »Pustiva to, jaz imam krvave reke. Vforil sem. brodil sem po krvi Tj HI -em Sašo in Klavdijo.« »Katerega Sašo? Ali se v*m blede? Za božjo sveto voljo!« »Nu, najinega tovariša Sašo-Tataria Vi ne veste, da je bil Aleksander Kičidži, naš Saša-Tatar, predsednik »nv-jeta v Mariupolju, ko so mi ustrelili očeta in brata Nikolaja. Toliko, da ni sam podpisal smrtne obsodbe in Klav-dija ni imela besede, da reši oreta. Odšel sem k Denikinu. da se maščujem nad morilci. Potokoma smo prelivali bratsko kri. Nekoč sem na postaji v Caricinu zapazil Sašo in Klavdijo Skočil sem iz vagona in ju položil vsakega z enim strelom Imela sta dete. ki je zaplakalo, da me je zazeblo v srce. Odvedli so me h komandantu ešelona. »Kaj počenjate, poročnik?« »Ubil sem sestro in svaka. Mislim, da boste razumeli, ako vam povem, da sta to \le-ksander Kičidži in njegova žena « »Dobro, Kičidži je bil znan lopov, ali kara z otrokom?« »Kaj to nas briga, polkovnik, saj gremo vendar ubiiat. ie-mat otrokom starše, sestram brate, materam sinove, saj je to naš prokleti do-sel.« Polkovnik je skomignil z rameni in dal znak za odliod Odpeljali srno se, na peronu pa je ostalo dvoje Tupel in dete je jokalo nad njima Odšli smo in divjali po sveti ruski zemlji, kakor da je pekel izbruhnil svoje pošasti, tako 6Dio se bili zagrizli diug v drugega Kitajce so nagnali lad i.as, hladnokrvno svojat z vedno smehlja jooimi se obrazi Odtedaj oisoni več , videl drugega nego kitajske obraze in i jokajoče dete nad trupli očeta in ma- Šport Službene objave LNP (Seja u. o. 5. decembra 1930). Prisotni gg.: Ribarž, ing Debelak, Kuret, Šetina, Kralj. Marinič, Dorčec, Vospermk. Bostič, Buljevič SK Muri se sporoča, da bo prejela v za« devi prv tekme s SK Ptujem dopis. SK Slovanu se sporoča, da bo u. o. z ozi* rom aa priziv (>roti sklepu p. o. doprinesel sklep, čim prejme od kompetentnega foru* ma principijelno rešitev v pogledu tolmače* nja nogometn.h pravil. Na znanje se vzame sprememba pravil, predložena po tozadevnem odboru in kate* re so sprejeli delegati klubov na sestanku dne 2. t. m. Spremembe se predlože JNS za glavno skupščino. Sporoča se Mo Celje, da se medmestna tekma Ljubljana—Celje danes, v nedeljo 7. decembra ne more odigrati. Tozadevno prejme Mo Celje dopis. SK Elan; se sporoča na njegov priziv, da bo o istem sklepal u. o. čim prejme še ne-katere informacije. — Tajnik I. Smnčke "vsehvpst stremena, čevlji in druge smučarske potrebščine, najboljše in najcenejše. Ceniki franko samo pri 17152 JOŽE UUOU, Logatec Smučarski tečaj SK Ilirije. O božičnaih praznikih od 26. do 31. t. m. priredi SK Ilirija smučarski tečaj za svoje člane in si* cer ob ugodnih snežnih razmerah v Ljub* Ijani, v nasprotnem primeru pa v Planici ali Dovjem. Tečaj se vrši pod strokovnim vod* stvom priznanega in večletnega državnega prvaka g. Joška Janše. Preskrbljeno bo tudi za dobro in čim cenejšo oskrbo. Podrobno* sti objavimo kasneje. Prijave se sprejemajo do 20' t. m. v kavarni Europa. ASK Primorje (plavalna sekcija). Tre* ning v hotelu Slon bo v ponedeljek 8. t. m. izjemoma dopoldne od 9. do 10.45 za pla* vače, za dame od 10.45 do 12. Drugače je reden trening vsak ponedeljek popoldne od 15. do 16 za waterpoliste in seniorje, od 16. do 17. za juniorje, od 17. do 18. za dame. ^ohod iz Frančiškanske ulice. Gim* nastični treningi vsak četrtek od 17 30 na» prej v telovadnici I. državne gimnazije (Tomanova ulica), dohod iz Gajeve ulice. Načelnik. . Primorje (nogometna sekcija). Aa d išnio trening tekmo s SK Trbovlje naj bodo na našem igrišču točno ob 14. uri: Br I in II, Šinkovec, Bizjak, Pišek II. Ca* leari. Golob, Ladiha, Klopčič, Mlinar, Pe* terlin. — V ponedeljek točno ob 5. zjutraj potuje v Zagreb naslednje moštvo za tek* mo proti Gradjanskem: Korče, Svetic, Has* si, Z Jiak. ~.amič, Jug I in II, Slapar, Se* r' ~ n. Jež. T>šič. ŽSK Hennes. Opozarjamo vse aktivne icrrače in člane kluba, da ne nasedajo različnim izjavam bivšega tajnika g. Barica s tem, da iste podpisujejo ali celo razširjajo, kajti odbor bo v bodoče proti shčmm postopkom proti vsakemu članu disciplinsko postopal. Dalje obveščamo vse športne organizacije da g. M. Barič ni več tajnik kluba ter je novi naslov kluba Mirko Kosirnik. Ljubljana VII, Frankopanska cesta, telefon štev. 3477, kamor je tudi v nadalje pošiljati vso korespondenco. Za dopise, m ue bodo poslani na gornji naslov, klub ne nosi odgovornosti. Prihodnja seja U. o. je J. t. m. ob pol 21. pri Štepicu. — Predsedstvo kluba Hermes. ^ . . SK Trbovlje v Ljubljani. Danes_ gostuje v Ljubljani simpatično moštvo SK Trbov-lie in sicer v trening*tekmi proti rezervi Ac-K Primorje. Nastop se vrši na igrišču Primorja ot 14.30 ob vsakem vremenu. Moštvo Trbovlja je znano po svoji ambici* oznosti; mladi Primorjaši pa so na svojih pogostih gostovanjih v naši provinci dose* oaf: zavidljive uspehe. Tekma teh dveh mo* 5 - bo torej vseskozi zanimiva in vredna obi*1-". ORIGINALNE FINSKE SM^JCl kakor tudi Hickory, Jesen in akacija, turne, dirkalne in skakalne palice, vezi in vso ostalo opremo razpo šilja najceneje Ivan Savnik, Kranj št. 91 Specialni smu5ariW cenik na zahtevo zastonj! 16078 Največji boksaški boj v Evropi Italijan Carnera je v Barceloni zmagal nad Baskom »Paolinom« po točkah — 80.000 gledalcev Kakor smo te dni že kratko zabeležili, je preteklo nedeljo porazil Italijan Primo Carnera Španca Paolina Uzcuduma v 10 rundah po točkah. Za boj so se vršile dol* gotrajne priprave z burno reklamo in tik pred prvotno določenim terminom je bil celo oblastveno odgoden zaradi stavke. Pred tednom dni se je končno vrš.l ob ogromnem zanimanju široke javnosti. V Barcelono je pripeljalo radovedneže nič manj kot 19 posebnih vlakov, pri čemer pa niso šteti nešteti avtobusi in privatni av» tomobili. Na stadionu Montjuich je bilo zbranih 80.000 gledalcev, kar je vsekakor rekorden poset na športni prireditvi v Ev* ropi. Tudi dohodek aranžmana je prese* gal vsa dosedaj dosežena inkasa. Oba nasprotnika sta glede dosedanje ka* rijere nekako enakovredna. Carnera je zad* nje leto gostoval po Ameriki in spravil nad 20 zmag, katerim pa so nekatere bok* saške organzacije oporekale. Kratkomalo: prišel je popravit svoj renome! Paolino je bil v letu 1928*29 že finalist v bojih za svetovno boksaško prvenstvo, vendar je pozneje spravil nekaj neslavnih porazov, tako da mora polagoma znova začeti pot navzgor Zelo različna pa sta boksača po zunanjosti, kar najbolj nazorno kažejo na* slednje številke: Paolino: teža 95 kg; višina 1.78 m; širi* na razpetih rok 1.83 m: obod prsi 1.12 m; obod pasu 0.83; obod stegna 0.60; obod meče 0.40 in obod vratu 0.44 m. Carnera: teža 117 kg; višina 2.04 m; ši* rina razpetih rok 2.08 m; obod prsi 1.22 m; obod pasu 0.89 m; obod stegna 0.62; obod meče 0.50 in obod vratu 0.45 m. Boj je potekel zelo dramatično in ob sil* ni napetosti gledalcev. Ob 15.45 je prišel prvi v ring Carnera; zelo razburjen, ne more skriti vznemirjenja. V naglici pozdra* vi občinstvo in odide v svoj kot Vidi se mu. da ga jezi, ker so mu dali težje roka* vice kot nasprotniku. Par minut za njim nastopi Uzcudum, ki ga fotografirajo — smehljajočega; nato gre v drugi kot Točno ob 16. zasedejo sodniki — Italijan. Španec in Anglež — svoja mesta in dajo znamenje. Paolino takoj napade, toda Carnera ga ustavi precej ostro z levico. P. ne odneha toda C. ga kaznuje še ostrejše in bolj toč* no. P. se ne sn;ehlja več; proti koncu run» de se skuša pr bližati velikanu, toda C. ga z lahkoto drži in plasira par dobrih. V svoj kot odide P. s kratko sapo. Zato otvarja drugo rundo bolj previdno. Čutil je menda kako močan je nasprotnik in zato ne sili več tako v ospredje. Pozne, je napade pon >vno, toda C. pazi na vsak gib in zopet zr.dene težko in kakor pribito V tretji, četrti in tudi peti rundi skuša P. ponoviti svoie značilne napade od spo* daj ter zmotiti C. z naglim prestavljanjem nog. V tem delu je bil najboljši, vendar ni mogel beležiti mnogih točk. Zaman je nje* gov trud. da bi »segel« Italijanu v lice, udarci po telesu pa Č. očividno ne zanima* jo. Vsak njegov udarec pa ima viden uči* nek- ... i » Paolinove noge postajajo težje m komaj se sproti umika Carnerovim napadom, ki nočejo nehati. Furlan ima spahnjeno roko, vendar dobiva P. vedno več udarcev. C. se bliža zmagi. Od osme runde dalje se bije Španec udan v usodo. Sem in tja se pribli* ža telesu, toda ne udarja z zaupanjem, ka* kor bi vedel, da na takšni gori mišic ne more imeti uspeha. Do l ca sploh ne more, ker ujame C. vsak poskus z desnico. V vsem boju je prejel le tri udarce, ki pa niso zadeli pravega cilja. V zadnji rundi je Španec že precej iz* mučen. C. ojači tempo in udarja s silo, da mora P. v beg. Tik pred znamenjem stisne Italijan Španca v kot ter ga za slovo obsu. je s točo zaključnih udarcev, ki jih pre-naša — brez odpora. Med splošnim odobravanjem je shsatl tudi žvižganje; množica je razočarana za. radi poraza svoiega ljubljenca. Ko se je nekoliko poleglo prvo navduše« nje ozir. razočaranje in so vsi listi obrati dobre in slabe strani obeh velikih borcev, sta se pričeli' razvijati dve aferici. ki sta v zvezi s tem matehem. Prva je z rokavi« cami, o katerih sedaj ni mogoče ugotoviti, kdo je prav za prav odločil, da mora imeti Carnera težje. Italijani pravijo, da bi bil v nasprotnem primeru obležal Paolino k. o., Španci pa trdijo, da je to brez pomena, ker je Carrnera že večkrat nastopil z ena« ko težkimi rokavicami in vendar ni pro* testiral. Druga afera je kočljivejša in se nanaša na Carnerovo mošnjo Prireditelji ga ho« čejo odpraviti z 20 odst. dohodkov, t. t 80.000 peset. o čemer pa Carnera noče sli* šati, češ da za te »solde« ni vredno čutiti toliko udarcev Španci so menda z dohod* ki še nezadovoljni in skušajo sedaj pri* krajšati zmagovalca, ki je že zainteresiral svojo okolico, da mu preskrbi odškodnino za sleherni Paolinov udarec, ki je zadel v živo. Mi ste že nairočnilt ed*«" «5l©ve«s1ce ifus+^rtvanie tedenske r^viie ..življenje if tere. Naprej ali nazaj mi je bilo vseeno, dokler se nisem znašel v teh hribih, kjer sledim za tihotapci. Ali samota, prijatelj, samota mi je bilo neznosna Sam v gozdn ali vender vodno obdan od kitajskih obrazov in neprestano joka dete na peronu . .« »Med ljudi morate, da se odpočijete, Anatolij Andrejevič.« »Dobro mi je sedaj. brat. Po burnem vojevanju uživam generalni počitek Bil sem ga že tako potreben, da ga nisem mogel dočakati in sem si ga iz posloval sam Glejte!« Pokazal je s krvavo in tresočo roko na sence, kjer je zevala črna rana. od katere se je vila temna sraga po licu. Rana in sraga sta se širili, da me je postala groza in se mi je izvil iz grla strahovit krik, ki me je dodobra prebudil Privid je izginjal in se razblinil v jutranjo svetlobo, ki je lila skozi okno Še sem buljil proti oknu, ko za-slišim Omejčev glas za vrati; »Vstanite, gospod, tovariša sta že pokonci« »Da. da, takoj pridem.« »Počakam vas pred vrati,« je dejal Omejec. Nekaj minut nato sva stopala po te-.mačnih 'stopnicah dol Sedel sem za mizo in si podprl glavo z rokama, premišljajoč. kaj da je bilo: sanje ali resničen privid. Omejec pa se je sklonil k meni; »Ali mislite nanj?« »Da, nanj. Prav za prav; koga mislite, saj ne morete vedeti.« »Ali vas ni obiskal oni ruski oficir?« »Kateri ?« »Oni, ki si je v tej čumnati pognal kroglo v glavo. Sedem let je že tega Škoda zanj, fin človek je bil. Zdaj pa hodi nazaj, pravijo ženske, jaz ga še nisem videl, pa sem nalašč nekaj tednov gori spal Čudno je, da ga vidijo samo ženske in pa, kdor pride i z ir.e sta. Saj sem vam snoči odsvetoval, pa ste videli samo posteljo. Pisal se je Aleksej Kalašnikov. Vse noči ni spal < »Ni bil Kalašnikov. Ali sem kaj kričal?« »Nič niste kričali, dasi sem bil malo v skrbeh zavoljo vas. Tedaj da ga ni bilo. Hvala bogu, morda se bodo tudi ženske odvadile strahu.« »Ne, Kalašnikova ni bilo, bodite pomirjeni.« Mož si je globoko oddahnil Meni pa je prišlo na misel, da mi je Anatolij Andrejevič pravil svojo tra gedijo. preden je vstopil v tujsko legi jo, kjer je kmaln našel pokoj v vrn čem saharskem pesku. Zveza « Kalaš-nikovim mi je popolnoma nejasna in štejem prigodo med slučaje, vi jih je polno naše življenje in ki se ne dado razjasniti. Važno za vozače motornih vozil Ljubljana, 6. decembra Na ponovna vprašanja glede zvočnega signaliziranja smeri vožnje v Ljubljani ter glede dopustnosti puščanja vozil na javnih prostorih objavlja tukajšnji AvtoKlub naslednje obširnejše pojasnilo: OznaCenje smeri vožnje na križiščih z zvočnim signalom (naravnost enkratno, pri zavoju na desno dvakratno in pri zavoju na levo trikratno hupanje) v Ljubljani ni še uradno predpisano. Pač j" a je že obvezno v Mariboru, Celju, Zagrebu, Sarajevu, Splitu, Beogradu in po mnogih drugih mestih zlasti na jugu in vzhodu države. Za uvedbo te prakse tudi v Ljubljani je bil svoječasno stavljen uradni predlog, ki pa še ni rešen. Opaziti pa je, da se je uvedel ta postopek vsaj via facti tudi v Ljubljani, čemur je pripomoglo največ dejstvo, da so mlajši šoferji, odsluži v-ši svoj vojaški rok pri Avtokomandi kon-sekventno . uporabljali tudi v Ljubljani zvočno označen je smeri vožnje. Isto velja tudi za upravljače motornih vozil, ki so vozili delj časa v krajih, kjer je ta način signaliziranja obvezen. Domači avtomobi-listi so stvar posnemali, zlasti oni z zaprtim vozom in motociklisti, nedvomno je, da je zvočno naznačenje smeri vožnje edini uporabljivi način v temi, ako vozilo predvsem zaprto, nima smernega Kanala. Ta način davanja signala na križiščin ima zagovornike, kakor tudi nasprotnike. Nekateri, po večini neavtomobilisti, se spodtikajo nad hupanjem, drugi pa uvedbo zagovarjajo. Zanimivo je, da niso vodili v Splitu avtomobilisti, temveč pešči časopisno kampanjo za obveznost zvočnega signaliziranja na križiščih, pri čemur so poudarjali, da se je pešcu lažje umakniti, ako bo že vnaprej vedel kam oo navilo izza ovinka prihajajoče motorno vozilo. Tudi se je gojilo pomisleke radi tuj-cev-avtomobilistov, kar pa ne igra aobene vloge, ker so tuji avtomobilisti .tak že opozorjeni na ta način davanja signalov pri nas potom posebnih navodil na ovoju jugoslovenskih triptikov. Dokler pa ta način signaliziranja v Ljubljani ni uradno dveden, vozač ni dolžan dati zvočnega signala za naznačenje smeri in zadostuje znak s smernim kazalom ali pa z roko. Z ozirom na dejstvo pa, da se poslužuje zvočnega signaliziranja ra ovinkih in križiščih, seveda tudi takih, kjer ni stražnika, že velika večina avto-mobilistov, je iz vzrokov varnosti prometa priporočati, da se via facti ivedeno zvočno signaliziranje pač prakticira, naravno pa je istotako potrebno, da se v tem oziru z uradne strani podvzamejo de-finitivni ukrepi, pa naj si bo v enem ali drugem smislu. Glede puščanja vozil na ulici in javnih mestih sploh velja naslednje: Vozilo se sme ustaviti na ulici ali drugem javnem mestu samo na desni strani v smeri vožnje, tik ob robu pločnika, to pa tako, c a ne ovira ostalega prometa. Ustaviti te pravi zadržati vozilo v gibanju toliko časa, kolikor je potrebno za vstop ali izstop, plačan je voznine in slično; vozila se torej v tem slučaju ne zapuste. Ako pa se vozilo zapusti, tedaj znači to že parkiranje vozila in je v tem primeru še posebno paziti, da stoji vozilo na takem mestu, da normalni promet ne samo momen-tano, temveč tudi pozneje po ostavitvi vozila ni oviran. Ustaviti se in parkirati je zabranjeno: Na cestnih križiščih in na mestih, kjer se zliva ena cesta v drugo, na mostovih, prevozih, podvozih, nadvozih, na levi svrani ceste v smeri vožnje sploh, na stajaiiščih za izvoščke, na stajaiiščih cestne železnice poleg tira, tako da je oviran vstop in izstop v tramvajsko vozilo, v notranjosti 5 ao 6 m pred in za cestnim oglom. Parkirati pa je zabranjeno: Na mestih, ki bi bila izrečno zabranjena za parkiranje in morebiti kot taka tudi označena, pred hišnimi vrati in vhodi na dvorišča iz ulice in vhodi v javna poslopja, na ozkih mestih vozišča in ozkih ulican sploh, zlasti pa na sicer prostih mestih v ozkih alicah. če je na drugi strani že drugo vozilo, dalje na tiru cestne železnice. Opozoriti je, da so veljavni predpisi v tem oziru pomanjkljivi in se je pri uporabljanju istih vezano bolj na tolmačenje smisla, kakor pa na točnost besedila. Šele cestno-policijski red za Ljubljano, ki je ravnokar v delu, bo prinesel točnejše predpise, zlasti glede parkiranja. Ker se pa sedanji predpisi uradno tako tolmačijo, kakor smo zgoraj navedli, priporočamo avtomobilistom, da se po teh navodilih ravnajo. Ako pristanejo tu in tam vozila tudi na levi strani ceste v smeri vožnje (pred črpalkami, v dežju radi izstopa in vstopa) in ni pri tem nikakor oviran, še 'nanj pa ogrožen promet, tedaj se to samo to-Terira. Pri najmanjši nezgodi, tudi brez siceršnje direktne krivde pa nosi odgovornost vozač, ki je iristal na napačni strani slično pač kot na odprti cesti izven naselj. Pa tudi sicer ni nobenega tehtnega razloga za uspeh ugovora proti morebitni ovadbi. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Nedelja, 7.: ob 15. Peterčkove poslednje sanje, prva Miklavževa prireditev. Izven. Znižane cene. Ob 20. Mladoletje. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 8.: ob 15. Peterčkove poslednje sanje, druga Miklavževa prireditev. Izven Znižane cene. Ob 20. Naš gospod župnik, 25. predstava. Izven. Znižane cene. Torek, 9.: Zaprto. ljubljanska opfra Nedelja, 7.: ob 15. Madaine Butter%. Gostuje ga. Zlata Gungjenac - Gavslla. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20. Rigoletto. Gostuje ga. Obervvalder in g- Josip Rijavec. Izven. °onedeljek, 8.: Knez Igor. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Torek, 9.: Zaprto. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Vedelja, 7.: Vozel mariborsko gledališče Začetek ob 20 Vedelja, 7.: ob 15. Aladin. Otroška predstava. Premijera. Ob 20. Lutka. Kuponi. Ponedeljek, 8.: ob 15. Aladin. Otroška predstava. Ob 20. Prodana nevesta. Torek, 9.: Zaprto. PTUJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Torek, 9.: Sveti plamen. Gostovanje mariborskega gledališča. SOKOL Akademija škofjeloškega Sokola Škofja Loka, 2. decembra. V vrsti svečanih prireditev 1. decembra je tvorila sokolska akademija, ki se je vršila v ponedeljek zvečer v Domu, nad vse dostojanstven in nad vsako pričakovanje lepo uspeli zaključek državnemu prazniku. Dvorana, galerija in oder so bili nabito polni najodličnejšega občinstva, med katerimi smo opazili sreskega poglavarja Frana Le-vičnika, komandanta 52 pp. polkovnika Djortlje Bulica z oficirskim zborom, zastopnike prav vseh škofjeloških državnih ob-lastev poleg množice Sokolstva, ki je došlo na akademijo iz Reteč s starostom br. Vidi-cem in iz Preddvora s starostom br. Joci-fem, da korporativne udeležbe domačinov posebej ne povdarjamo. Prostori Sokolskega doma so bili razkošno okrašeni s cvetlicami, zelenjem in eksotičnimi rastlinami. Številne trobojnice, s sliko Nj. Vel. kralja pred odrom, so narejale najpestrejši, dekorativni utis. Po sokolski koračnici je v vseskozi izbra- Po sokolski lvoračnici je v vseskozi izbranih, globoko psiholoških besedah izpregovoril načelnik br. Horvat, povdarjajoč veličino državne skupnosti, neminljivost sokolskega ustvarjanja in potrebo večnega dela za napredek naroda in države. Po državni himni pevskega zbora je 16 deklic ženska dece, predstavljajoče v belih krojih s srčki ;n loki Amorčke, izvajajo Mudrijeve male Amore z vsem uspehom. Efektni deklama ciji Horvatovega Dušana so sledili člani (9) z vajo »Naš sistem«; potlej pa je nastopil ženski naraščaj (6) v turških kostumih. Izvedba dokaj težkih vaj je bila lepa. Orodna telovadba članov na drogu (5) je zaključila prvi del sporeda. Po odmoru je pred-našal pevski zbor Ipavčevo Savsko in koralno Zdravico. Pevovodja br. Adamič je s svojimi že dokaj napredoval — toda še dalje. Moški zbor 25 članov ima vse predpogoje, da postane vodilni škofjeloški pevski faktor. Prav dobro se ie odrezala desetorl-ca moške dece, izvrsten pa je bil polkin ples naraščajnic (8). Razvnela je desetorica z kompozicijo »Iz bratskog zagrljajac, delo loškega vaditelja br. Cerovca. Po dekia-maciji Batistovega Marka je občinstvo z viharnimi vzkliki in simpatijami nazdravilo osmerici Retečanov, ki so prvič stopili na telovadno pozornico z načelnikom br. Rantoin. Izvedba prostih vaj ie bila strumna, skladna in lepa. Sentimentalno je učinkovala devetorica članic z Bolkarjevo pomladjo. Za zaključek akademije so pred-našali »U boj-;, ki je razgibal in -.avou^il navzoče do kraja. Točka se je ponavljala. Tehniški odbor z načelnikom br. Horvatom in načelnico s. Linkerjevo zasluži k doseženi novi lavoriki v nizu uspelih sokol-skih prireditev vse priznanje in zahvalo. Ne gre pozabiti društvenega orkestra, ki je tekom dveurnega programa neumorno sviral in pa vsa hvala s. Dolenčevi, ki Je nič manj kot dva tedna, dan za dnem spremljala brez tožbe telovadeče oddelke na Havirju. Po akademiji so se množice, ki so v tolikšnem številu le redke, polagoma razšle; mnogo bratov in sester pa je še po-kramljalo v družinski solidarnosti Sokola do poznih ur. Sokolu moremo na tako krasni prireditvi samo čestitati. Zdravo! Ustanovitev sokolskega društva Sv. Peter pod Sv. Gorami V nedeljo 30. novembra ie v kozjanski sodni okrai proniknila sokolska ideja. Zmagala ie v Šv. Petru pod Sv. Gorami. Mnogo pred napovedanim občnim zborom se je zbirala šolska in šoli odrasla mladina pred šolo, da prisostvuje ustanovitvi tolisko zaželjenega sokolskega društva. Presenetljiv je bil zlasti obisk naših zavednih kmečkih fantov. Ko so dospeli še bratje Hrvatje iz sodnega Klanica, učitelistvo iz Polja in Podčetrtka, ie otvoril občni zbor predsednik pripravljalnega odbora brat K r a m e r. V imenu sokolske župe Celje je pozdravil občni zbor br. Franio Cepin, o sokolstvu in njegovih ciljih je govoril župni delegat br. Stanko Pere. O pripravah in drugih podrobnostih je poročal tajnik pripravli3lneg3 odbora brat Friderik De gen. Občni zbor ie predlagal naslednje brate in sestre v društveno upravo: starešina Ivan Kramer, podstarešina Franc Gabron, načelnik Mirko Koželj, na-čelnica Mira Sevnikova, prosvetar Albin Pod.iaveršek, tajnik Friderik Degen, matrl-kar Janko Kravarič, blagainičarka Pavla Gabronova, člani uprave: Kunst Anton. Pavlin Engelbert, Planine Žani, Robek Miha, Splajt Cena, revizorja: Jazbec Karol, Ulčnik Martin. — Društvu je zagotovljen napredek, saj je celokupno učitelj stvo na njegovi strani in to načelnik, načelnica, prosvetar in matrikar. Tainik br. Degen se je marljivo udejstvoval v akademskem društvenem življenju, starešina br. Kramar je znan kot narodno zaveden in vnet po-speševatelj kulturnega dela. Vsa uprava, tehnična in adminstrativna, ie v .najboljših rokah. Sestra blagainičarka je že na ustanovnem občnem zboru pokazala vse vrline dobrega društvenega finančnika. Pod takšnimi okoliščinami bo društvo kaj lahko premostilo vse težkoče, s katerimi se morajo boriti nova društva. Želimo, da bi bratsko društvo v Sv. Petru pod Sv. Gorami s svojim marljivim delom zaneslo pobudo za ustanovitev novih sokolskih edinic še v druge kraje prostranega kozjanskega okraja Akademija Sokola v Trebnjem. Sko* raj po triletnem zastoju je tukajšnji So* kol zopet dvignil svoja krila. Telovadnica se je znova napolnila, naše vrste pomnoži* le. Tako je tudi naše društvo skromno pro. slavilo državni in sokolski praznik 1. de* oembra v nedeljo 30. novembra z akademi* jo ter z njo kronalo svoje tiho delo zad* njih dveh mesecev Mala dvorana na Ma* rofu je b la primerno okusno okrašena po br. D Pavlinu in je slavje še bolj povzdig* nila. Obisk je bil zelo lep, prav časten Izmed vabljenih državnih uradov so se udeležili: sodišče, pošta. fin?nčna kontrola orožništvo. občina in šola. Svečanost ie otvoril društveni starosta br. Jos:p Novak, ki je v navdušenih besedah orisal pomen sokolskega praznika. Sledila je svečana za* obljuba vsega članstva in čitanje savezne« ga proglasa. Sokoličica Novakova je struni« no memorirala pesem o Jugoslaviji, nakar je nastopila ženska deca pod vodstvom na* čelnice s. Hauptmanove z lepo in srčkano sestavo. Pod vodstvom br. Tratarja pa je podala sedmor ca dečkov 10 iničnih skupin v zvezi z deklamacijama Sokoliča Travni« ka in vse sedmorlce z Ganglovo: Mi Soko« Hči. Sokoličica Milena je čustveno podala pesem »Vizija«, nakar so članice pod vod* stvom s. načelnice odtelovadile skladno troje sestav. Zaključna točka in višek je bil nastop vzorne vrstd članov na visoki bradlji pod vodstvom br. načelnika H. Tomšiča, ki je dostojno završila akadcml« jo. Društvu čestitamo na uspehu. —ar. Ustanovitev Sokola v Mirni p<>č\ Na državni in sokolski prazn k se je vršil v osnovni šoli v Mirni peči ob 9. uri dopol* dne ustanovni občni zbor Sokola, ki je bil lepo obiskan. V kratkih besedah je poro« čal o delu pripravljalnega odbora g. Ruoe. na Ivan, nakar je šolski upravitelj g. Obre« kar Rudolf imel slavnostni govor o pome* nu 1. decembra. V kratkih črtah je orisal g. učitelj Milan Sila sokolsko idejo in pra» vila, čemur so sledile volitve odbora kot predlo« župi. ki je sledeč: starosta g. Ru» pena Ivan, podstarosta g. Obrekar Rnd^lf, prosvetar g. Milan Sila, načeln k g. Rupe* na Anton, načelnica gdč. Marica Veber, tajnik g. Jerele, blagajnik g. Remic. Ostali odborniki: g Potočar, g. Saje. Revizorji: Povše Alojz, župan, g. Ostre Štefan in go* spod čuček. Društvo ima danes do 112 članstva. D'oločil se je tudi delovni pro« gram, za telovadn co se naprosi za Pro. svetno dvorano. Iz otvoritvene skupščine je bil odposlan tudi brzojavni pozdrav br. I. nam star. SKJ E. Ganglu. Novoustanov* Ijeneniu društvu želimo mnogo uspehov in čim višjega sokolskega razmaha! Napre« duj — zmaguj Sokol v Mirni peči! —ar. Sokolsko društvo Moste pri Ljubljani razvija v zadnjem času prav hvalevredno delavnost zlasti od časa, ko je dobilo zo* pet telovadnico v tamkajšnji narodni šoli. Agilna društvena uprava pod vodstvom staroste br. Pavčiča in prednjački zbor st prizadevata priboriti društvu oni položaj v župi, ki ga je zavzemalo že pred leti. Ve« liko breme počiva danes na ramah br. na« čelnika Hajfla in načelnice Staretove, ven« dar je društvo poskrbelo, da se bo polago« ma ustvaril krepak prednjački zbor, ki naj vodi vse oddelke. Saj šteje samo mladina preko 200 dečkov in dekl e. Župnega pred« njaškega tečaja sta se udeležila dve sestri in en brat, društvenega tečaja na Taboru se udeležuje 9 bratov in 2 sestri. Prirejajo se predavanja, igre in družabni večeri, ka? privablja vedno več članov in prijateljev Sokola k delu. Moške dece telovadi 110 do 125, ženske dece 90 do 100, moškega nara« ščaja 46 do 52, ženskega 24, članic 16 do 22, članov preko 25. Oddelki bi se še oja« čili, ako bi bilo na razpolago več prednja« kov. Lep napredek Sokolskega društva v Mostah je razveseljiv za neposredno b!i» žino Ljubljane, ko do bližnjega Sokola na Taboru ni mnogo več od enega kilometra. Prepričani smo, da bo pognalo Sokolstvo t Mostah krepke korenine in obstalo tudi za naprej na isti višini. Naprej, ne koraka nazaj — oseba nič, celota vse! Sokolski Glasnik prinaša šest statistič« nih diagramov bivšega saveznega statistika br. V. Šv. Savez SKJ ima 23 žup, 695 dru« štev, 95 lastnih domov, nad 20 jih je v gradnji. Članstva je skupno 66.731, članov 55.473, članic 11.258. Naraščaja je skupno 16.163. dece pa 31.612, tako da ima Sokol« stvo 114.506 pripadnikov. Od teh jih telo« vadi 66.501, ki se dele na članstvo 18.726, ostalo je naraščaj in deca, ki vsa telovadi. Izmed članstva je telovadcev 14.937, članfc 3789. Naraščaj pa se deli po spolu na 10.822 dečkov in 5441 deklic, pri deci pa je vpisanih 17.228 dečkov in 14.384 deklic. Razvojna črta Sokolstva kaže od leta 1921. do 1924. naraščajočo tendenco, nato majh« no nazadovanje do leta 1926. potem pola« goma naraščanje do leta 1929., precej kre* pak prirastek leta 1929. in močno napredo« vanje v zadnjem letu. Za Koroško sokolsko okrožje (Dravo« grad, Vuzenica, Vuhred. Žerjav, Črna, Pre« valje, Guštanj, Mežica in Sloven jgradec) se bo vršil na praznik 9. t. m. v Sokolskem domu v Slovenjgradcu celodnevni admi« nistrativno*prosvetni tečaj. Po odredbi žu* pe Maribor so društva dolžna poslati v te* čaj vsaj tajnika, blagajnika in prosvetarja, po možnosti pa tudi njih namestnike in še druge funkcionarje. Razprave o Sokolski misli, organizaciji društev, žup in saveza SKJ, o administraciji sokolskih društev, o prosvetnem delu v društvih, o sokolskem tisku in drugih aktualnih zadevah Sokol* stva bodo praktično pojasnjevali br. župni prosvetar in funkcijonarji sokolskega dru* štva Slovenjgradec. Priprave in vodstvo te« čaja, za katerega kažejo društva hvalevred* no zanimanje, je P. O. sokolske župe Mari* bor poveril okrožnemu prosvetarju bratu Sovretu v Slovenjgradcu. Sokolski Glasnik je izšel 1. decembra v zelo povečani obliki in večji nakladi. Ce* la vrsta prvih sokolskih piscev je oboga* tila številko s svojimi prispevki. Na uvod* nem mestu je razglas saveza sokolskemu bratstvu in sestrstvu, ki vsebuje globoke misli Sokolstva in njegovega poslanstva med narodom. Sledi pesnitev br. Gangla »Država« in niz člankov br. Brozoviča, dr. Vidica, Bogičeviča, dr. Gradojeviča, dr. Besaroviča, Brzakoviča, Bučarja, Krena, Macanoviča, dr. Marušiča, Ladenhauserja, Poharca, Živkoviča, Vojinoviča, Tadiča, Bendiša. Bogunoviča in Švajgerja. ki ob* ravnavajo sokolsko delo in udejstvovanje iz vseh mogoč h vidikov. Priporočamo vsem prijateljem našega pokreta, da prečitajo to izredno zanimivo številko. Člankom sledi cela vrsta poročil iz saveza in žup. V pod* listku piše br. Nikšič o češkoslovaških legi* jonarjih, dr. lleš č »Mladim okolom o žrt* vah in delu«, br. Sušnik z Jesenic pa pri« občuje dvoje veselih dogodivščin iz sokol« skega življenja. Človekoljubna bratska gesta češkoslo* vaškega Sokolstva. Te dni vsa češkoslova« šk" društva zbirajo darove in denar za brezposelne sokolske brate in sestre. Pred« sedstvo ČOS je izdalo 1. decembra pro* glas na vsa društva in obenem določilo v ta namen iz svojih sredstev 50.000 Kč. Jugoslovenski sokolski koledar je izšel letos v založništvu Jugoslovenske sokolske matice v Ljubljan:, uredil ga je br VeriJ Švajger. Cena 10 Din. Obsega poleg kole* darskega dela prav lepe programatične članke, poročila o stanju Sokolstva. stati* stične diagrame in abecedni imenik vseh jugoslovenskih sokolskih društev in vse za spoznavanje slovanskega Sokolstva v Ev* ropi in Ameriki potrebne nodatke. Naroča se pri JSM v Ljubljani, Narodni dom. D. Vargazon: Palčki Palček si mane očke zaspane: »Hrib je ves bel!« Skočijo bratci, hajd, za knlatcii kdo jih bo ujel? Palčki s kraguljčki v teku zvone, v smrekah draguljčki ivja bleste. Ves dan s krilatci rajajo bratci radostnih lic; v burji in mrazu pride po gazu pedenj —• možic: »Kje so kraguljčki?« — __ » » V smrekah zvone!«« Palčkom draguljčki v bradah bleste. fi. C. Andersen-Ksenlja P.: Spanček Petek. »Neverjetno, koliko ljudi bi moral obiskati,« je rekel Spanček. »Posebno oni. ki imajo slabo vest. me prosijo, naj jih obiščem. »Ljubi Spanček«, mi pravijo,« vso noč r.e moremo zatismti očesa. Naša zla dejanja čepe kakor grdi, majhni škratje na robu postelje in se nam režijo. Pridi in spodi jih, da bomo vsaj enkrat trdno zaspali.« Potem pa še vzdihnejo: «Prav radi ti bomo plačali uslugo. Denar te čaka na oknu.« A jaz ne prihajam za denar.« je rekel ponosno Spanček. »Kaj mi pokažeš danes?« je vprašal Hjalmar. . .. 0 »Ali se ti ljubi tudi nocoj na svatbo t* Seveda bo nocoj čisto drugačna kakor sinoči. Največja lutka tvoje sestrice, k: . deček in ji je ime Herman, se zem z tko Berto in ker slednja praznuje P c g tega še svoj god, bo gotovo dobila mnogo daril.« Saj vem.« je rekel Hjalmar, »če dobiio sestrine punčke novo obleko, takoj slave god ali pa se ženijo, le, da se pokažejo v novi obleki. To se je že stokrat zgodilo.« »Da, nocoj bo stoinprva poroka, zato bo izredno lepo, le poglej!« Hjalmar je pogledal na mizo. Tam je stala hišica iz lepenke, slavnostno razsvetljena in pred vhodom so stali v dolgi vrsti svinčeni vojaki in so saluti-raii. Ženin in nevesta sta sedela naslonjena ob nogo mize in sta zamišljeno strmela predse. Spanček je bil ograjen v babičino čipkasto spodnje krilo in ju je poročil. Nato je zapelo vse pohištvo v sobi pesem, ki jo je bil spesnH svinčnik Naj bo srečen mladi par, naj mu sije solnca žar, tisoč sreč mu vsi želimo, ki tu v krogu zdaj stojimo! Živio! Zivio! In poklonili so jima mnogo daril, a sladkarij nista sprejemala, ker jima je bila ljubezen že dovolj sladka. »Ali se umakneva v miren kotiček na deželo, ali odpotujeva na ženitovanjsko potovanje?« je vprašal ženin. Za svet sta vprašala lastavico. ki je bila prepotovala že mnogo sveta, in staro kokljo ki je bila že petkrat izvalila piske. La-stavica je pripovedovala o lepih toplih deželah, kjer vise na trti veliki, težki grozdi, kjer pihlja mil veterček in so daljne gore tako izrazito sinje, kakor pri nas nikoli. »A tam nimajo naših zeljnatih gred.« je rekla koklja. »Neko poletje sem bila z vsemi svojimi piškami na deželi. Smele smo se sprehajati tudi po zelj-nati gredi. Ne morete si misliti lepšega na svetu! TuTdi potovala sem že: v cošari sem nekoč prepotovala nad dvanajst milj. Ampak to res ni nobena za-java.« »Da. koklja je pametna.« je rekla Berta. »Ne zdi se mi posebno prijetno potovati. Komaj prideš kam, že moraš zopet nazaj. Ne. raje odideva na deželo, kjer se bova sprehajala po zeljnatih gredah.« In pri tem je ostalo. Ljuba: Čevlji Božo se je počasi izprehajal po ulici navzgor, ko zagleda na križišču svojega prijatelja Stanka. »Počakaj!« zavpije za njim in kmalu sta bila spet skupaj. Stanko je nosil v roki par velikih moških čevljev. »Bratovi so. Od čevljarja jih nesem« »Daj maio sem. Poizkusiva, kdo jih vrže višje i« Poizkusila sia iu z vrvico zvezana čevlja sta pač več kot dvajsetkrat odirčala v zračne višme, iz ka-teriu sta se redno tudi vračala. Le ko jih je Božo spet silno zavihtel in odgnal s tako silo, da se je sam skoro prekopicml, pa m bilo več čevljev nazaj. Razborito so bingljah na žici, tu služi za telegrafski promet. Kaj lepo jih je bilo videti, kako so se zibali v jas-uih višinah modrega neba in dečka bi se prav rada smejala, ko bi le vedela, Kako jih dobita zopet nazaj, ker je Stankov brat že čakal nanje in je imel sna težko roko za svoje mlajše sorodnike. Poskušala sta na vse mogoče načine s kamenjem, palicami in poieni, spraviti uhajače z zračne gugainice — a vse zaman. Nabralo se je tudi že nekaj otročajev in tudi drugih ljudi, ki so zijali in se škodoželjno muzali Prišel je končno tudi dolg: Korle. ki je bil moral izvedeti novico, ker je privlekel s seboj dolgo lestvo. Korle je bil namreč tudi član požarne brambe in trški nočni čuvaj. Zlezel je na postavljeno lestvo in snel preganjano obuvalo. A predno ga je izročil krivcem, jima je podaril v odkup za svoj trud še vsakemu po eno sladko okrog ušes. A Stanko sa ni upal dati čevljev bratu, ker mu je bil Božo natvezil, da so električni in da se brat Lojze pri priči ubije, če jih obuje. Zato jih je dolgi dve uri močil v potoku za trgom in ves ostali popoldan pazil nanje, ko so se sušili na sosedovem plotu in še danes se jezi, če ga dražijo s »čevlji na drotu (žici)«. Manica: Iztuhtal jo je Kmet Zvitoper je imel obširno njivo zelja. Zelje je lepo rastlo ter se košati-lo in zeljnate glave so postajale tako debele, da je kmetu Zvitoperu od radosti poskakovalo srce, kadar je stopil na njivo. Le nettaj je kmetiču Delilo lase in mu jemalo dobro voljo. To so mu povzročali zajci, Iti so Hodili na njegovo njivo v goste in objedali zeljnate glave. Ne-itoc, no je zu^uoi te vrste suruioznega tatica ravno pri poslu, se je mož lano razkačil, da je pomeril vanj in ga »pihan«. i o pa je zvemalti* neom«, je letos uvedla to svoje plemenito skrbstvo tudi po osr.t vnih šolah v raznih večjih krajih Jugoslavije. V dravski bano* vini so blagodati tople malice z »Ovomal* tineom« deležna omejena števila šoloob* vezne mladeži v naslednjih krajih: V Ljub* Ijani na šolski polikliniki 10 otrok iz vad* niče učiteljišča, na osnovni šoli v Mostah 20 otrok, na Viču 15 otrok, nadalje pri* merno število na osnovnih šolah v Maribo* ru in Trbovljah. Od zadnjih 14 dni dalje pa vse tja do pomladi bodo ti malčki preje* mali toplo malico. Podjetje stavlja brez* plačn ona razpolago vso potrebno količin no »Ovomaltinea« pa tudi mleko in slad* kor, a posamezne učiteljske moči radevolje oskrbujejo pripravo. Naravnost veselje je opazovati malčke, kako željno in hvaležno se poslužujejo ma* lice. Srčkani so dan za dnem prizori v Mo* stah. kjer je nad 60 odst. vse šolske dece iz delavskih slojev. Ko oznani zvonec glav* ni odmor, se zbere četica izbranih šibkih fantov in punčk pred kuhinjo, namenjeno za gospodinjske tečaje Učiteljica gospa Zora Rakova s nomočjo nekaterih tovari* šic vrši pravcato materinsko skrb. Iz veli* ke ponv: mleka, ki ea je bila skuhala go* spa upraviteljeva, napolnijo čiste bele sko* 'delice z vsebino četrt litra, pomešajo s sladkorjem in primerno količino »Ovomal* tinea« — in malica je gotova. Pridno sre* bajo malčki, okrenčilo učinkuje vidno. Prazne skodelice odložijo v veliko posodo s čisto vodo, nato pa živahni zapuščajo kuhinjo in se pomešajo med živžav ostale šolske mladine. Enaki so prizori na Viču in pa na šolski polikliniki, kjer se priprava in razdelitev »Ovomaltinea« vrši pod nadzorstvom ge. zdravnice dr KristamLunačkove. Na poli* kliniki, ki ima svoje prostore v Deckcrjevi baraki za učiteljiščem, se tudi od časa do časa vrš' tehtanje, da se ugotovi, koliko je vsak malček v določenem razdobju prido* bil na teži po toplin malicah z »Ovomalti* neom«. Ni dvoma, da bodo uspehi na vad* niči ter na šolah v Mostah in na Viču ena* ki onim pri dečji koloniji na Pohorju, kjer je bilo letos ugotovljeno, da so fantki, en* krat dnevno postrežen- z »Ovomaltineom«, pridobili v 4 tednih povprečno po 900 g in dekletca kar po 1.400 g. dočim so fantki brez take milice napredovali na teži v istem razdobju povprečno za 200 in dekletca po 800 g. Ta lepi dokaz pa ne more presenetiti ni* kogar, ki je že sam preizkusil »Ovomalti* ne«. Sestava tega hraniva ni nikaka skriv* nost. «Ovomaltine« se izgotavlja iz mleka, jajec sladnega ekstrakta in kakaoa, a pri fabrikaciji odpade vse. kar je neprebvljivo in tako se »Ovomaltine« po užitju z mle* kom 100 odst. resorbira v človeškem orgas nizmu. Dobava »Ovomaltinea« m drugih že splošno znanih hranilnih preparatov, ki si od dne do dne pridobivajo vedno širši krog odjemalcev se vrši v Zagrebu v najmoder, neje urejeni tvornici na Borongajski cesti, kjer je za enkrat zaposlenih že 70 name« ščencev, a se bo obrat v doglednem času moral povečati Napredek je tembolj raz* veseljiv, ker je tvornica navzlic nemškemu imenu povsem domače podjetje. Samo za 4.5 malčkov v šolah na vadnici, v Mostah in na Viču se dnevno potroši po 450 g, odnosno mesečno povprečno po 13 kg »Ovomaltinea«. Ce se k temu prište« jejo količine, ki se v enem šolskem Jetu po« trošijo tu in še po mnogih drugih šolah rom Jugoslavije, tedaj pač zasluži tvornica dr. \Vander d. d. v Zagrebu za svojo res človekoljubno, plemenito požrtvovalnost vso pohvalo. Akvaristikom začetnikom Začetnik, ki hoče imeti doma svoj akvarij, ga mora prej urediti potem šele naj si nabavi ribice. Uredi naj ga takole: Na dno steklene posode pride sloj poparjene, klic proste zemlje. Zemljo je treba pokriti z oprano mivko. Višina obeh slojev ie 4—5 cm. Na treh straneh akvarija naj vsa-di tik stekel valisnerije ali pa sagitarije, ena stran pa naj ostane nezasajena, da se more nemoteno opazovati življenje v akvariju. Potem položiš na dno košček belega papirja, nanj pa prazno časo. V čašo polagoma vlivaj temperirano vodo, dokler ne doseže gornjega roba akvarija, ki se nato pokrije s steklenim pokrovom, da se prepreči pristop prahu. Posoda stoji sedaj brez rib, dokler ne ugotoviš, da so se rastline prijele, kar spoznaš po rasti. Toliko o ureditvi. Potem si nabavi hrano: piscidin in pa tubifekse. Piscidin je odlična umetna hrana, tubifeksi pa so kakor nit tanki rdeči kratki črvički, ki jih najdeš na blatnem unu jarkov s stoječo vodo. Za začetnike ie zelo hvaležen pezdirek, ribica, ki smo io opisali v »Jutru« 16. nov. Da ne bi začetnik nalovil premnogo ribic naj se drži pravila: Vsaka 6—8 cm dolga ribica potrebuje 1 liter vode. Voda v akvariju se načelno ne menja. V naslednjem pa naj opišemo drugo ribico, ki ie zaradi svoje lepote posebno priporočljiva. To je k u r e s e 1 j (Carassius vulgaris — Karau-sche). živi v dobro zaraščenih bajerjih in stoječih vodah. Oblike je podolgaste ali pa stisnjene, več ali mani okrogle. Luske r.a straneh se svetijo kakor medenina. Hrbtna plavut je precej dolga, spodnje plavuti pa so rdečkaste. Vzdolž hrbta je zelenkast, na trebuhu bolj svetel. Pred repno piavutjo na koncu telesa ima 2—3 mm široko črnkasto progo. Riba ie v vsakem pogledu skromna in hvaiežna. O njej trde, da ne umre niti če je zamrznjena v led. Vsaka hrana ji je všeč. Drsti se v maju in juniju, najraje na plavajočih rastlinah. V temperaturi 20 stopinj C se izležejo mladiči v teku enega tedna. Dolgi so 6—7 mm in popolnoma prozorni. Iz kureslja se je stopnjema razvila zlata ribica, za kar gre zasluga Kitajcem. Za akvarij priporočamo kureslie v dolžini 3—6 centimetrov. — O. S, - Vrv, A.7V--- ji . *•; -v-. V* • : ■ £ j-. 'vrT.- • -i.** • .-v Nova vesela zgodba s slikami! Danes teden, v nedeljo, dne 14. t. m. začne izhajati na običajnem mestu ILUSTRIRANA HUMORESKA G. TH. ROTMANA Prepričani smo, da bodo nove prigode gospoda Koza-murnika, ki je našim bralcem še v dobrem spominu, tudi to pot mladim In starim dobro došel vsakdanji užitek Pazite na začetek v nedeljo, dne 14* t. m, vo Fred realizacijo veiike vrhniške elektrarne Ka'ior smo že včeraj kratko poročali bo najbi t že v kratkem stopi! v fazo realizacije velik elektrifikacijski projekt, k. more gospodarstvu južnega dela dravske bano-vinp orinesti velike korist, in razvojne moz-'r'!' veliko vodno elektrarno na vSnik? ki bi. izkoriščala vodno silo Unca očeta Ljubljanice. . Reka Unec izvira, kakor znano, iz kraških iam pri Planini, nato pa kmalu zopet f7k'.bnii v številnih požiralnikih, da po dalj-5empodzemeljskem loku zopet privre iz Ir- škofa skalovja pri Vrhniki, in sicer tokrat kot Ljubljanica. Ker so požira niki jTr'ca premajhni, da bi pri večjih nalivin absorbirali vso vodo Unca, so se ze dolgo pred vojno pečali z vprašanjem meujora-ciie doline pri Planini, kajti Unec stopa zlasti v poletnih mesecih pogosto preko bregov in preplavi vso okolico ter tako povzroča precej škode. Kressov projekt iz 1. 1912. Leta 1911. je praški inženjer Karol Krcss izdelal zanimiv projekt, ki omogoča melioracijo vse doline in sigurno odvajanje obilne vode Unca, ki se naj obenem izkoristi za proizvajanje električnega toka. l o odobritvi predprojekta je inž. hress leta 1912 predložil oblastvom detajlni projekt za melijoracijo doline pri Planini in za zgradbo bidroelektrične centrale na Vrhniki, «u bi racijonalno izkoristila vodni padec med Uncom in Ljubljanico, ki znaša 14o m. \je"ov projekt obstoji v tem, da se preuredi struga' Unca in da se njegova voda rbere v 5.5 km dolgem kanalu s profilom 4'» cm ki naj odvaja na sekundo 11 kub. m vode. Predvidene so tudi naprave za zbiranje peska, ki ga prinese voda in za dre-nažo ostalih vodnih dotokov in izvorov. Jez, ki naj zaustavi vodo za odvajanje v kanal, bi bil v nasprotju z običajnimi hidroolek-tričnimi napravami le majhen, tako da niso potrebne velike zajezitve terena. Kanal pa ne bi oviral prometa, ker bi ležal pod terenom in bi bil zasut. 9800 m dolg vodni tunel Na koncu doline, odnosno na vznožju Lanskega vrha, ki zapira dolino j-roti vzhodu* je predvidena naprava za čiščenje vode od blata in drobnega peska. Nato na se spelje voda v 9812 m dolgem tunelu sko ■i\ kraško gorovje do Vrhnike, odnosno do ltetcvja, kjer je projektirana električna centrala. Profil tunela se ima izdelati v betonu in opremiti z ventilacijskimi rovi. Centrala na Vrhniki. Za centralo so predvideni 3 turboagregati s skupno 16.000 konjskimi silami, odnosno 11.750' kilovati pri dotoku 11 kub. m vode na sekunde. Ta količina vode je razpoložljiva povprečno 250 dni v letu, pri početni potrebi od 8000 konjskih sil pa 313 dni. Za dosego stalne kapacitete od 16.000 konjskih sil rabi torej elektrarna povprečno skozi 90 dni v letu pomožno kalorično centralo, ki jo je inž. Kress projektiral za 7500 konjskih sil skupno z vodnoelrktrično centralo. Na podlagi detajlnega projekta so naša oblastva 15. januarja 1925 izdala sinu m-id-Icni umrlega projektanta inž. Karolu Kras-su koncesijsko listino za izvedbo projekta, Ici stavi za pogoj, da mora projekt izvršiti družba s sedežem v Jugoslaviji in da morajo imeti v upravi te družbe večino naši državljani. Proti izdaji te koncesije so pred leti vložili nekateri interesenti (Fala) re-kurze na upravno sodišče, ki pa so bili tudi v zadnji instanci odbiti. Realizacija s sodelovanjem inozemskega kapitala Na podlagi te koncesije namerava sedaj neka močna angleško - češkoslovaška finančna skupina realizirati projekt. Potrebni kapital od 100 — 125 milijonov Din je baje povsem zasiguran. Te dni se je mudil v Ljubljani predstavnik te finančne skupine dr. inž. Benda iz Prage, ki je stopil že v stike z merodajnimi činitelji. S sodelovanjem domačega kapitala naj bi se ustanovila delniška družba s sedežem v Ljubljani. na katero naj bi se prenesla koncesija. Kakor omenjeno, je v Kressovem p-ejektu predvidena zgradba kalorične centrale kot reezrve, ki je tudi v sedanjem proračunu upoštevana z vsoto 26 milijonov Din. Zgradba take kalorične rezervne centrale bi bila seveda nepotrebna, če bi boHoča elektrarna Vrhniki sodelovala z novo ljubljansko kalorično centralo. Zato bo finančna skupina, ki namerava graditi vrhniško centralo, stavila ljubljanski občini ponudbo za vzajemno oskrbovanje skupnega omrežja ljubljanske in vrhniške centrale s tokom, to sodelovanje je mogoče na dva načina, in sicer tako, da ljubljanska občina prenese svojo elektrarno na novo družbo ter dobi odgovarjajoče število delnic in si s tem osisura upliv na poslovanje podjetja, ali pa da se med obema elektrarnama sklene vzajemna pogodba za medsebojno oddajo toka. Kakor kaže praksa drugod, se sodelovanje med kaloričnimi in vodnimi centralami vedno prav dobro obnese, ker je na ta način mogoče najracijonalnejše izkoristiti skupno kapaciteto. Vrhniška centrala bi v takem primeru lahko oddajala rezervni tok ljubljanski centrali po prav ugodni ceni. ker 15 km dolg daljnovod od Vrhnike do Ljubljane ne bi znatno podražil loka. Predvideno je tudi vzajemno sodelovanje bodoče centrale z obstoječimi ba-novinskimi elektrarnami. Gradbeni stroški Z gradbo vrhniške centrale bi bilo treba pričeti že v prvi polovici prihodnjega leta, ker sredi leta poteče koncesija, če se dotlej ne prične graditi. Gradbena doba je predvidena na 3 leta. Po proračunu bi skupni gradbeni stroški brez kalorične rezervne centrale znašali 99.8 milijona Din, pri čemer so upoštevane tudi 6% interkalarne obresti pri 3-letni gradbeni dobi, stroški za pievzem koncesije in drugi pripravljalni stroški, kakor tudi stroški za gradbo vodovoda za Laze in Retovlje, ki ga mora podjetje zgraditi. V primeru gradbe lastne kalorične rezerve pa se proračun poveča na 125 9 milijona Din. Največja postavka v proračunu v višini 43.7 milijonov Din odpade na gradbo skoro 10 km dolgega dovodnega tunela, 15 milijonov pa gre za stroške melijoracije doline pri Planini in zgradbe dovodnih kanalov. Strojna oprema centrale je v proračun vnesena z 8 milijoni Din. Po tem proračunu bi znažali — če odpade gradba kalorične rezerve — gradbeni stroški na konjsko silo 6270 Din. kar je manj kakor pa znaša povprečje v Evropi po vojni zgrajenih sličnih central, pri katerih so dosegli stroški na konjsko silo po- nekod celo 9 do 10.0C0 D m in celo 14.000 Din. Za presojo obsega odnosno kapacitete projektirane naprave naj omenimo, da bi mogla centrala pri polnem izkoriščanju naprav oddati letno okrog 85 milijonov kilo-vatnih ur toka; za prva leta pa je predvideno, da bo znašala oddaja približno 7.500 kw skozi 6000 ur na leto, kar znaša skupaj 45 milijonov kilovatnih ur.v Elektrarna bi bila približno za polovico manjša nego je falska elektrarna, ki oddaja kakor znano na leto 175 do 180 milijonov kilovatnih ur, vendar pa bi bila znatno večja, kakor vsaka druga električna naprava v dravski banovini. Pocenitev električnega toka in razvoj industrije Uresničenje projekta bi brez dvoma prineslo gospodarstvu v južnem delu dravske banovine številne nove razvojne možnosti. Z znatno pocenitvijo industrijskega loka bi bila zasigurana obsežna industrializacija Ljubljane kakor tudi vseh krajev, ki imajo usodno lego nasproti bodoči elektrarni, kajti cenen električni tok je orvi pogoj za razvoj industrijske in obrtne delavnosti. Kakor po vojni v mariborski m falski okolici bi vzrasla nova industrijska in obrtna podjetja, vrhu tega pa bi imeli tudi najširši sloji ljubljanskega prebivalstva znatne koristi od pocenitve toka. Pri obsežnih gradbenih delih bi številni naši brezposelni delavci dobili možnost zaslužka, prebivalstvo v dolini pri Planini pa bi bilo v zvezi z melijoracijo obvarovano vsakoletne škode zaradi poplav. Našim m«ro-dajnim činiteljem se torej nudi priložnost, da omogočijo realizacijo velikega in koristnega projekta. Načrt zakona o gospodarskih zadrugah Te dn; je bil dokončan načrt novega enotnega zakona o gospodarskih zadrugah, ki je bil poslan v izjavo vsem gospodar* skim organizacijam v državi. Glavne od» redbe tega zakonskega načrta so naslednje: Za zadrugo se v smislu tega zakona sma* tra udruženje. organizirano na vzajemno« sti za skupno posredno ali neposredno podpiranje m pospeševanje gospodarskih interesov svojih članov Število članov v zadrugi je neome/eno Dosežem' poslovni prebitek se ne deli med člane ali pa se raz* deli sorazmerno z doseženim prometom ; posameznih članov z zadrugo. Obrestova* j nje deležev, ki ne presega eskomptne . obrestne mere Narodne banke, se ne sma* j tra kot razdelitev dobička in se sme iz* vršiti samo v let h, ki so bila zaključena s poslovnim prebitkom. Značaj zadrug Po svrhi zadrug razlikuje zakonski načrt posebne kreditne, konsumne, nabavljalne, produkcijske kmetijske, živinorejske, pe* rutninarske. prodajne, strojne, skladiščne, stanovanjske, zdravstvene in zavarovalne zadruge Razen kreditnih zadrug ki so smejo pečat: tudi s sprejemanjem hranil* nih vlog in zavarovalnih zadrug, smejo ostale zadruge imeti po več svrh; vsaka taka zadruga se zlasti lahko peča tudi s poukom in vzgojo svojih članov in njihovih svojcev. Zakon deli zadruge v zadruge z omejenim in neomejenim jamstvom. Neomeje« no jamstvo obsega vse imovino vsakega zadružn ka, pri omejenem jamstvu pa jo vsak zadružnik obvezan z eno ali večkrat-no denarno vrednostjo svojega deleža. ka-kor to določajo pravila Zadružniki so s svojim jamstvom solidarno obvezani nasproti zadrugi To jamstvo pa je mogoče uporabiti samo v primeru likvidacije ali konkurza. Pogoji za ustanovitev Zadrugo more ustanoviti skupina nap manj sedem oseb. ki pravoveljavno razpolagajo s svojo imovino Za osnovanje za« druge ni potrebno predhodno odobrenje. Pri zadrugah, ki bi bile po trgovskem za. koniku obvezane za vpis v trgovinski register, zadostuje vpis v zadružni register Na občnem zboru ima vsak član pravico na en g las. po pravilih pa tudi pravico na več glasov, toda ne preko 5 glasov. S pravili se odreja, ali more posamezni zadruž* nik imeti po več poslovnih deležev in ko« liko največ Kdor pr stopi k zadrugi, ki io že vpisana v zadružni register, jamči tudi za one obveznosti, ki so nastale pred nje« govim vstopom Temu nasprotujoča pogodba je neveljavna. Pristopna izjava mo-ra biti brezpogojna. Koncesijonirani posli Kadar posebni zakon: (zlasti obrtni za? kon) vežejo gotove posle na koncesijo, tedaj je ta koncesija potrebna tudi zadru* gani, ici jo morejo dobiti samo če so predmetni posli predvideni v pravilih. Ta* ko dovoljenje ^koncesija) ni potrebno, če ga že imajo vsi zadružniki. Državno do« voljenje je potrebno za zavarovalne posle, za izdajanje obveznic, ki glasijo na pri« nosnika, in za izdajanje blagajniških listov ter zastavnih listov. Zavarovalnim zadrugam more ban dati posebne ugodnosti na podlagi pravilnika. Zadruge, ki imajo za cilj neposredno pospeševanje ali podpira» nje gospodarskih interesov svojih članov, smejo te posle vršiti samo s svojimi za' družniki in z zadružno zvezo, pri kateri so včlanjeni, a posle, ki to le omogočajo, sme» jo vršiti tudi z nečlani. Zlasti smejo kre« ditne zadruge sprejemati hranilne vloge tudi od nečlanov, produkcijske zadruge na« bavljati sirov ne tudi od oseb, ki niso za« družniki in jim prodajati izdelano blago; prav tako smejo zadruge za prodajo pro* izvodov te proizvode prodajati zadružnim članom in nečlanom Na podlagi izrecnega odobrenja kmetijskega min'stra v sporazumu s trgovinskim ministrom smejo bani dovoliti zadrugam, da vršijo posle, ki so sicer pridržani le za promet z zadružniki, tudi z drugmi zadružnimi, kulturnimi ter z državnimi in samoupravnimi ustanovami. Knjigovodstvo in zadružne zveze Zadruge morajo redno voditi knjige in sestavljati letno bilanco. Vsaka zadruga mora zbrati rezervni fond, k; se sme uporabiti samo za kritje izgub V ta fond sc mora vnesti najmanj deseti del letnega po> slovnega prebitka, ako pravila ne odrejajo večje kvote. Vrh tega se lahko ustanovijo tudi drugi specijalni fond' Zadruge se lahko združijo v zadružnih zvezah. Za ustanovitev zveze je potrebno najmanj 7 za- drug, za revizijsko zvezo pa najmanj 100 zadrug. Za vso kraljevino obstoji Glavna zadružna zveza. Dalekosežne ugodnosti Pod pogoji, ki jih določa zakon, uživajo zadruge in zadružne zveze posebne ugod> nosti. Oproščajo se vseh taks v poslovanju z državnimi in samoupravnimi organi, kat kor tudi z zadružniki in nezadružniki (ko* likor so s svojim poslovanjem na to na* vezani), nadalje taks za zavarovalne poste v okviru zakonskih predpisov o teh po* slih, poštnih in sodnih taks, vseh davkov, vseh doklad in dajatev državnih, občin* skih in samoupravnih oblastev, kakor tudi carine na kmetijsko orodje, na umetna gnojila, na vsa produkcijska sredstva in na izdelana zdravila ter ostala sredstva za zdravljenje, pobijanje in preprečen je bolezni in škodljivcev domačih živali in Kuh turnih rastlin Država mora vsako leto vnesti v proračun primerne vsote za po* moč zadružništvu, za zadružno propagan* do, za zadružne šole, za pomoč produktiv* nim zadrugam, za zadružno književnost m za ustanavljanje novih zadrug. Organizacija kmetiiskih zbornic in volilni sistem Kakor smo že zadnjo nedeljo poročali je bi! kmetijskim organizacijam in banovinam nedavno poslan v izjavo načrt zakona o kmetijskih zbornicah. S tem zakonom sc ima izpolniti dolgoletna zahteva naših agrarnih krogov po ustanovitvi stanovske organizacije, ki bi ščitila njihove interes«-in skrbela za pospeševanje vseh paneg kmetijstva. Z zakonom o kmetijskih zbornicah se imajo spremeniti tudi nekate-e določbe zakona o pospeševanju kmetijstva, kolikor se nanašajo na občinske m srečke kmetijske odbore, ki bodo v bodoče sestavni deli v sistemu kmetijskih 'borniC, do čim odpadejo banovinski kmetijski odbori Kmetijske zbornice so v zakonskem načrtu zamišljene kol avtonomne korporacije, ki naj imajo v glavni kmetijski zbornici skupno predstavništvo. Navzlic medsebojni po vezanosti posameznih organov v sistem j kor; erativne zaščite kmetijskih _ interesov zatigura zakonski načrt tako obč'nskim »n sreskim odborom kakor tudi banovinsktm zbornicam gotovo samostojnost. Da bi bili občinski kmetijski odbori, ki predstavljajo irhodišče za sestavo višjih organizacijskih enot kmetijskega zastopništva, sestavljeni iz najsposobnejših in najboljših mož spreminja zakonski načrt tudi način sestave teh odborov. Člane občinskih kmetijskih odborov po zakonu o pospeševanju kmetijstva voli! iz svoje srede občinski svet. Ta način sestave občinskih kmetijskih odborov je imel svoje hibe, ker je bila sestava teh odborov odvisna od politične ustanove kakršna je občina. Po poročilih, ki jih je prejelo kmetijsko ministrstvo je imel ta sistem tudi za posledico, da v občinske kmetijske odbore pogosto niso prišli najboljši in za napredek vneti kmetovalci. Zakonski načrt o kmetijskih zbornicah zato določa, da imajo člane teh odborov voliti vsi oni kmetovalci, ki imajo po posebnih določbah pravico glasovanja, in sicer na skupnem zboru javno ali tajno. Tajno glasovanje je zamišljeno na način, da vsak vo-iilec napiše na svoj listek po svojem prepričanju potrebno število kandidatov in se potem iz vseh listkov izberejo oni kandidati, katerih imena so vpisana v največjem številu listkov. Tako se ima doseči popolna svoboda volitev, v odbor pa bi prišli oni možje, ki vživajo največ zaupanja, da bodo najvestnejše vršili poverjeno jim nalogo. Da bi se dosegla čim boljša sestava občinskih kmetijskih odborov, določa zakon znatne omejitve glede kmetovalcev, ki imajo pravico volitve članov v občinske kmetijske odbore odnosno kmetovalcev, ki sc morejo izvolili kot člani. Aktivno in pasivno volilno pravico daje zakonski načrt pod gotovimi pogoji tudi kmetijskim delavcem Občinski kmetijski odbori delegirajo potem iz svoje srede člane v sreski kmetijski od bor, ti pa zopet iz svoje srede v banovin-sko kmetijsko zbornico. V občinske in sre-ske kmetijske odbore in v banovinske zbornice pa pridejo poleg voljenih članov po svojem položaju kot enakopravni člani tudi predstavniki raznih kmetijskih organizacij, kakor smo jih navedli v zadnji nedeljski številki. V banovinske kmetijske zbornice voli vsak sreski odbor po enega člana, tako da bodo imele te zborniee toliko voljenih čla nov. kolikor je srezov v banovini (seveda poleg delegiranih članov centralnih kmetijskih organizacij, zadružnih zvez in kmetijskih strokovnjakov). V glavno kmetijsko zbornico r Beogradu pa bo vsaka banovin-ska zbornica delegirala na vsakih 10 voljenih članov po 1 predstavnika, tako da bo glavna kmetijska zbornica štela 30—40 članov in vrhu tega 5 predstavnikov centralnih kmetijskih organizacij iz Beograda. Občinski in sreski odbori ter banovinske zbornice se imajo vzdrževati iz že obsto-lečih občinskih, sreskih in banovinskih kmetijskih fondov brez posebnih doklad, polovico stroškov za glavno kmetijsko zbor nico pa bodo nosile banovinske zbornice v razmerju s številom voljenih članov, dočim bo druga polovica stroškov krita iz državnega kmetijskega fonda. = Ljubljanska občinska trošarina. Pod gornjim naslovom objavlja Trgovski list« od 4. t. m. zanimiv uvodni članek, v katerem ponovno opozarja na okolnost, da se na škodo trgovine pobira v Ljubljani mestna trošarina tudi na blago, ki se ne trosi na področju občine, s čimer se premaknejo konkurenčni pogoji na škodo ljubljanskih trgovcev in da je izmera trošarin previsoka. Vprašanje mestnih trošarii, se je v Ljubljani presojalo skoro izključno s fiskalnega stališča. Ponovno je bilo slišati izgovor, češ da se trošarina v podobni obliki pobira tudi drugod, tako v Beogradu in da je bil beograjski sistem prenesen na ljubljanske razmere. Teh ugovorov se spominja sedaj pisec v zvezi z vestjo, da je beograjska občina sklenila ukiniti vse občinske trošarine, razen trošarine na alkoholne pijače m izpadek pokriti z dokladami na neposredne davke. Kot povod za to reformo se navaja dejstvo, da trošarina omejuje promet in gospodarski razvoj. Isti razloei govorijo tudi za ukinjenje ljubljanske trošarine; seveda pa je to vprašanje v Beogradu lažje izvedljivo, ker se tam doslej niso pobirale občinske doklade. dočim znašajo te v Ljubljani že sedaj 60%, v Beogradu pa bodo v bo loče po ukinieniu trošarine znašale 66 % Ako bi se v Ljubljani odpravilo pobiranje trošarine, bi se moralo breme doklad na neposredne davke potrojiti. S tem pa bi prišli iz dežja pod kap. Ljubljanski gospodarji uvidevajo, da jjotrebuje mestna občina sredstev, da vzdrzi ravnotežje v svojem gospodarstvu. Niso se nikdar upirali občinski trošarini iz načelnih razlogov, temveč samo zaradi tega, ker je trošarina previsoka in sc pobira tudi od blaga, ki se prodaja izven mestnega področja. Iz tega stališča izhaja, da so ljubljanski gospodarji za mešan sistem. Trošarine je treba primerno znižati in oprostiti blago, ki se ne troši na mestnem ozemlju. Spričo položaja, ki ga je ustvarila sedaj beograjska občina, tudi ljubljanska občina, ki se je rada sklicevala na beograjski vzgled, ne bo mogla iti molče preko tega, temveč bo morala izpremeniti izmero in način pobiranja, upoštevajoč^ pri tem plačilno zmožnost prebivalstva Zmagati mora načelo štedljivosti. ki ga v sedanjih težkih časih krvavo potrebujemo. = Priprave za državno anketo o požaju naše lesne industrije. Iz uradnih statističnih podatkov je razvidno, da je bilo iz naše države letos izvoženo za 400 milijonov dinarjev manj lesa, kakor lani v istem razdobju, in to zaradi velikih dovozov ruskega lesa na evropska tržišča in zaradi stalnega nazadovanja cen. V velikih lesnih industrijskih podjetjih v Bosni je bilo odpuščeno že veliko število delavcev, tudi druga manjša podjetja so deloma skrčila obratovanje, deloma pa so povsem opustila produkcijo. Niti znižanje delavskih mezd, ki je bilo izvedeno v nekaterih velikih podjetjih, ni moglo zboljšati situacije podjetij. V nekaterih podjetjih pa so delavci opustili delo, ker so jim podjetja hotela znižati mezde. Kakor poroča sJugoslovenski Glasnik« se v ministrstvu za šume pripravljajo koraki za pobijanje ali omiljenje krize v lesni industriji. Ministrstvo bo v kratkem sklicalo veliko anketo, na kateri bodo sodelovali tudi predstavniki finančnega, prometnega in trgovinskega ministrstva poleg predstavnikov organizacij lesne industrije. Od strani industrijcev se predlaga znižanje davkov in nekaterih carinskih dajatev, zlasti pa znižanje železniških tarif in samoupravnih obremenitev. = Nazadovanje članstva OUZD. Po pravkar sestavljeni statistiki je bilo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani ob koncu novembra zavarovanih 97.991 delavcev nasproti 99.516 ob koncu oktobra, 101.663 ob koncu septembra in 102.269 ob koncu avgusta Nazadovanje števila zavarovanih delavcev je deloma sezonskega značaja. Vpliv krize na število zavarovanih delavcev pa se kaže pred vsem v tem, da je druga leta število zavarovanih delavcev v primeri z odgovarjajočim številom za isti mesec zadnjega leta stalno naraščalo. letos pa je število skoro isto, kakor lani v tem mesecu. = Žigosanje jajc v Beogradu. Da se postavi trgovina z jajci na beograjskem trgu na solidnejšo bazo. je mestna občina beograjska izdala pravilnik o trgovini z jajci, ki med drugim določa, da mora vsako jajce, ki se prodaja v trgovinah v mestu, imeti žig dotičnega prodajalca, ki mora poleg naziva tvrdke nositi tudi datum. Od te določbe so izvzeta jajca, ki jih kmetovalci neposredno prinesejo v mesto. Ce taka jaj ca kupi trgovec, jih mora takoj opremiti z žigom. =Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo v Ljubljani, r. z. z o. z. v likvidaciji, poziva svoje člane, da dvignejo deleže na blagajni Zveze slovenskih zadrug, Pražako va ulica 11. = Ponovno povečanje brezposelnosti v Avstriji. Statistika brezposelnih delavcev v Avstriji kaže za november znatno povečanje brezposelnosti. Število brezjjoselnih delavcev se je dvignilo od 192.800 na 237.800, torej za 45.000 v enem mesecu. Nasproti novembru lanskega leta je letos število brezposelnih za 70.000 večje, nasproti novembru 1929 pa je zabeležen prirastek o« 167.500. Poleg omenjenega števila brezposelnih delavcev, ki prejemajo podpore, je bilo koncem novembra še 39.000 brezposelnih delavcev, ki ne prejemajo nikakih podpor. = Italijanski uvoz lesa. Po italijanski uvozni statistiki je znašal v razdobju ja-nuar-julij letošnjega leta uvoz običajnega gradbenega lesa v Italijo 942.000 ton nasproti 954.000 tonam v istem razdobju pret. leta. Uvoz gradbenega lesa se vsaj do konca julija po količini ni znatneje zmanjšal Občutni padec pa beleži uvoz drv, ki je nazadoval od 191.000 na 117.000 ton. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 11. t. m. ponuibe glede dobave impregniranih drogov in karbida Direkcija državnega rudnika Kakani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave eternita, žebljev, raznega orodja. Dirok-cija državnega rudnika Sen;ski Rudnik sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave ininija, lanenega firneža, terj-entina, žvep-lene kisline, salmijaka, grafita, sadre ter glede dobave 2000 kg olja za dmamo. Vršile se bodo naslednje ofertne "ne; a«-ije: Dne 12. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave električnega materijala, 13. t. m. glede dobave telegrafskih trakov, 15. t. m. glede dobave žice in 10. t. m. glede dobave barv; 13. t. m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave železnih nosilcev. Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI. Dne 12. L m. se bo vršila pri računsko-ekonomskem oddelku ministrstva za zgradoe v Beogradu ofertna licitacija glede dobav? telefonskih kablov. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddelku). Položaj na naših borzah Ljubljana, 6. decembra. Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet prilično velik in je znašal 19.9 milijona Din nasproti 19.6, 15.9, 18.1 in 16.5 milijona Din v zadnjih štirih tednih. V ponedeljek borza zaradi drž. praznika ni poslovala; ker pa je pojutrišnjem zopet praznik, se je danes vršilo redno poslovanje. Tečaji deviz se tekom ledna niso bistveno spremenili. Na tržišču državnih papirjev v Zagrebu se je Vojna škoda po oslabitvi v zadnjem tednu zopet dvignila na staro višino. V po-četku tega tedna se je trgovala po 424 do 425, proti koncu tedna pa po 429 do 430. Tečaji ostalih državnih vrednot ne kažejo nasproti zadnjemu tednu večjih sprememb. 8 odstotno Blairovo posojilo se ie tekom tedna trgovalo po 91.1250 do 91.25 in 7 odstotno pa po 81 do 81.25: danes pa se je 7 odstotno posojilo okrepilo in je bilo zaključeno po 81.50 Nekaj premeta je bilo tudi v begluških obveznicah po 71. Med bančnimi vrednotami je položaj ^stal v glavnem neizpremenjen. Nekoliko čvrstej-"-a je Narodna banka, ki se je zaključevala io 8100. Tudi Praštediona se je nadalje okrepila in se je tekom tedna trgovala po 930, danes pa po 935. Na tržišču industrij- Ne pozabite da bo v novem 21. kola drž. razredne lote-rije kraljevine Jugoslavije izplačano igralcem preko 6S milijonov Din v gotovini brez odbitka. ZA IZPLAČILO JAMČI DRŽAVA. Srečke prodajamo in razpošiljamo po vsem svetu. Postrežba točna in nagla. Srečne slučaje čuvamo v tajnosti! Žrebanfe I. razreda se prične 3. januarja 1931 Zmerne cene srečk! — Ogromni dobitki! že danes naročite srečke z navadno poštno dopisnico edino pri: Glavnem pooblaščenem prodajalcu srečk ,BttlSTOL' 17160 NOVISAD, Željeznička 27. skih delnic je promet v Trboveljski zelo popustil in je bil samo včeraj zabeležen zaključek po 376. Delnice paroplovnib družb, so nekoliko nazadovale, ostale vrednote pa so v glavnem obdržale stare tečaje. Do prometa je prišlo v Guttmannu po 135 do 138, v Dravi po 235, v Šečerani ix> 298 do 299, v brodski tvornici vagonov po 90 in v Vevčah po 124. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.7650, Berlin 13.4750-13.5050 (13.49), Bruselj 7.8937, Budimpešta 9.8905. Curih 1001.40-1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9440—7.9740 (7.9590), London 274.66, Ne\vyork 56.35—56.55 (56.45), Praga 167.28—168.08 (167.68), Pariz 222.28, Trst 295.39—297.39 (296.39). Zagreb. Amsterdam 22.7650. Dunaj 794.60 do 797.60, Berlin 13.4750—13.5050, Budimpešta 987.25-990.25, London 274.26—275.06. Milan 295.30—297.30. Newvork kabel 56.35 do 56.55, Pariz 221.28-223.28, Praga 167.28 do 168.08, Curih 1094.40-1097.40, Bruselj 789.37. _ , Curih. Zagreb 9.1280, Pariz 20.2825, London 25.0625, Newyork 516.0750, Bruselj 72 02, Milan 27.0450, Madrid 57.30, Amsterdam 207.70. Berlin 123.08, Dunaj 72.63. Sofija 3.7350, Praga 15.3050, Varšava o7.85. Budimpešta 90.26. Bukarešta 3.06375. Efekti Zagreb. Vojna škoda aranžma in kasa 429—430, za december 429—430, za februar 419.75 —420, investicijsko S5.50—86.50. 8 odst. Blair 91—91.50, 7 odst. Blair 81 do 81.625, Praštediona 930—935, Union 190 .io 191. Jugo 77.50 do 78, Snpska 192—195, Narodna »umska 25 do 26, Gutmann 138 den., šečerana 298—304, Vevče 124 den., D-ubrovačka 350—385, Trbovlje 374—376. Blagovna tržišča ŽITO žitno tržišče kaže v poslednjem času nekako oživljenje na inozemskih in zadnje dni tudi na domačih tržiščih, kjer se je pšenica nekoliko okrepila. Prijaznejša tendenca je baje v zvezi z okolnostjo, da so z nastopom zime prenehali dovozi ruskega žita na evropski trg. Upoštevati pa je tudi to, da je konsum v glavnem porabil na termin kupljeno pšenico in si sedaj nabavlja nove zaloge. Privilegirana izvozna družba je zadnje tedne nakupila in izvozila precejšnje količine pšenice. Prav živahna je postala kupčija s koruzo, ki se je v nekaj tednih okrepila za 15 do 20 Din pri meterskem stotu. Navzlic višji ceni se inozemstvo nadalje zanima za našo koruzo in prevladuje pri današnji situaciji mnenje, da bomo obilne zaloge koruze še prav lahko plasirali v inozemstvu, tako da ob času nove letine ne bo starih zalog. Ugodno stanje kupčije s koruzo bo uplivalo tudi na kupčijo s pšenicr., ki bo gotovo tudi z novim letom oživela. -f Ljubljanska borza. (6. t. m.). Tendenca za žito nespremenjena, zaključkov ni bilo. Nudi se (franco slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo 30 dni), pšeni: ca: baška, SO/81 kg po 200-202.5; srbo-branska, 80 kg in gornjebaška, 79/80 kg po 197.5—200; baška, 79 kg po 185—187.5, ba-ranjska. 79^80 kg po 182-185; ječmen: ozimni. 65/66 kg po 155-157.5; koruza: baška. stara po 147.5—150; baška, nova, umetno sušena po 132.5—135; pri navadni voznini po 137.5—142; baška, času primerno suha. pri navadni voznini po 122.5—125; oves: baranjski po 182.5—185; moka: >Og< po 340—345. -f Novosadska blagovna borza. (6. L m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 6 vagonov pšenice in 3 vagone, otrobov. Pšenica: baška. 79/80 kg 132.50—137.50; gornjebaška. 79/80 kg 140—145; banaška, potiska, 79/80 kg 142.50—145; gornjebanaška, Bega, 79/80 kg 137.50—140; sremska 78 kg 130 — 132.50. — Oves: baški in sremski 135—140. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 102.50—105. Koruza: baška. stara 95—97.50, nova 82.50—85; za marc-maj 95 do 97.50; sremska, umetno sušena 90 -93. Moka: baška x>Og« in sOgg« 235—245; »2« 205—215; >5< 175—185: »6« 150—155; 105—110; s8t 80—85. Fižol: baški, sremski beli 240—260. Otrobi: baški 67.50—72.50. + Budimpeštanska terminska borza. (6. t. m.). Tendenca prijazna, promet miren. Pšenica: za marc 15.47—15.48. za maj 1.1.36 do 15.37- rž: za marc 10—10.02; koruza: za mai 13.10—13.12, tranzitna za maj 11.02 do 11.05. LES 4- Ljubljanska borza. (6. t. m.). Tendenca za les mlačna Zakliučeni so bili 3 vagoni, in sicer 1 vagon bukovih okroglic, 1 vagon letvic in 1 vagon oglja. Iz življenja in sveta Novost v zrakoplovstvn Mesto stolpa za zasidranje zrakoplova Američani nvedli avtomobile, na katere se priveze zračna ladja, da ji ni treba iskati določenega pristanišča, kjer «o stolpi za zasidranje. Avtomobil potem brez težave zape lje ladjo v lopo Zmagovalni stradači Kaj občuti stradač? V prvih petih dneh ga muči samo neznosen glad. Ima mrzlico, želodec zahteva hrano tn se oglaša, pozneje pa trpi silne bolečine. Stradajoči vedno misli na jed. domišljija mu slika bogato obloženo mizo. A ob koncu prvega tedna je že tako slaboten, da pozabi na glad. Za to pa ga prične mučiti neznosna žeja. To so vse hujše muke. Polagoma se polasti bolnika pooolna otooelost Ob koncu drugega tedna stradanja že ni sposoben brez pomoči korakati po sobi in je skoro nem: jezik mu povzroča pn gibanju neznosne bolečine. Nadaljnje stradanje pa ne zahteva nobenih naporov več: žrtev le skoro_yedpo bre^ .zavesti. Naposled napoči trenutek, ko ne more nobena hrana več rešiti ugašajočega življenja Stradajoči, ki prekine stradanje, lahko živi še 10 do 20 dni. a nobene injekcije ali redilne tekočine mu ne morejo Alojz Lang igralec Kristove vloge v Oberammergavn c katerem smo nedavno poročali, da je bil kaznovan, ker je nameščencem svojega hotela zadrževal zaslužek. Moža vidimo pri nčenjn vloge ne morda pri čitanju sv. pisma, kjer je njegovo početje označeno kot vnebovpijoč greh. povrniti izgubljene moči: zapisan je smrti. Znana lastnica »Gazette du Franc« Marta Hanau v Parizu je okrevala po 24-d-nevnem strauan.iu. lo je dokaz njene izredne žilavosti. Povprečno umre človek do 20-dnevnem stradanju. Tako je bilo n. pr z Antonijem Viter-bijem v korziški ječi, ki je trdil, da je po nedolžnem obsojen na smrt. Državni predsednik mu ie nadomesil obglav-Ijenjc z dosmrtno ječo Viterbi je pričel protestno stradanje m je umrl 20 dni pozneje. Znana politična žrtev. Mark Swinay župan v Corku na Irskem, je stradal celo 73 dni preden je umrl. A zdravniki, k; so mu naskočil! na pomoč že na 40. dan stradanja, niso ničesar opravili. Človek, ki prostovoljno strada, seveda lahko vsak Čas prekine svoj post. A včasih je obsojen na stradanje, ne da bi si tega želel. Ti najbolj tragični primeri se dogodijo navadno pri rudniških nesrečah. Tako so bili leta 1687. štirje belgijski kopači živi pokooani v rudniku Hoerstalu Rešili so jih šele 25 dni pozneje Ves čas niso ničesar jedli ;n niso imeli niti požirka vode. Podlegli so mučn; smrti Leta 1906. je zahtevala strašna nesreča v premogovniku Cou-rrieres na Francoskem 1200 življenj. Reševalci, ki so delali dan in noč. so na 20. dan izkopali 13 živih okostnjakov. Vsi so okrevali. Kot prvi prostovoljni stradač je nastopil Američan dr. Tanner. Leta 1880. je stradal 40 dni in sta sklepala Stari in Novi svet številne stave za njegovo življenje. Tanner je dobil približno 300 tisoč dinarjev nagrade in naslov svetovnega zmagovalca. Po 40-dnevnem popolnem stradanju je zahteval veliko lubenico, jo pojedel in si je eno uro pozneje privoščil temeljito kosilo. Navzoči zdravniki so stavili, da bo Tanner podlegel zamotu črev. Kljub temu je ostal živ. Po Tannerju si je pridobil čast svetovnega prvaka v stradanju Italijan Merlatti. Dolgo se je kosal s svojima rojakoma Suchijem in Sacco-nijem in je naposled zmagal. Njegov rekord je znašal 50 dni, a ti trije stradači so dobivali dnevno kozarec vode. Pozneje so stradači ponovno prevarili javnost, ker so ponoči na skrivaj dobivali čokolado in druga živila Lani sta priredila pod strogim nadzorstvom tekmo v stradanju Sacco in Brown v Car-diffu na Angleškem. Bila sta zaprta v j stekleni kletki. Sacco je ves dan ležal j v naslanjaču in pokadil neštevilno ciga- 1 ret. Brown je neprenehoma navijal gramofon. 63. dan je Brown odpovedal, zahteval je vode in ostal poražen. Zato si je tudi ohranil življenje. Sacco je vztrajal v kletki še 48 ur in postal zmagovalec. A zmago je poplačal z življenjem. Bil je popolnoma izčrpan in je podlegel štiri mesece pozneje slabokrvnosti. Vsekakor je človek bolj šibek nego nekateri mrzlokrvni stvori ("baje žabe in ribe ter pred vsem žuželke), ki baje lahko po več let kljubujejo brez J hrane. Dragocena predpotopna najdba Delavci v nekem kamnolomu v Au-quesu pri Lillu na Francoskem so med delo mnaleteli na dragocen ostanek iz prazgodovinske dobe Kakšnih pet metrov pod zemeljsko površino so odkrili okostje ogromnega mamuta, ki je pravi prvak svoje vrste Okla mu merita po dva metra a kočniki so mu bili kakor kvadri za tlakovanie cest Doslej so velikanu odkopali glavo, ki je zelo dobro ohranjena, a to delo nadaljujejo pod vodstvom znanstvenih strokovnjakov. Zoro voda W ^ m proti sivim lasem! \J Ne barva, temveč vrača U/' sivim lasem prejšnjo na-1 T ravno barvo. Zak. zašt Odobrena od zdravstve nega odseka pod št. 1793 20 kot zs zdravje popolnoma neškodljiva Uspeh si guren in trajen Cena steklenici brez po?: nine Din 35.— ZORA VODA I. OREL Zagreb Radičeva (I)uga) al. 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove. Macdonaldove finančne teškoce Posebni parlamentarni odbor je obiskal ministrskega .predsednika Macdo-nalda na njegovem stanovanju v Dow-ning-streetu, ker se je bil potožil, da nikakor ne more shajati s sedanjimi prejemki. V osebnem razgovoru s poslanci je priznal, da je zdaj sicer na boljšem nego leta 1924, ko je prvič postal ministrski predsednik ter se naselil v sedanjem uradnem stanovanju. Pred šestimi leti je moral iz svojega plačati vso kurjavo in razsvetljavo te hiše, dočim krije zdaj te izdatke država sama. Prejel je tudi vso posodo in pohištvo, dočim je moral prej stanovanje opremiti z lastnimi stvarmi in plačati selitvene stroške Toda še zd-ij mora iz lastnega žepa plačati vse posle, ki jih ne bi nastavil kot zasebnik, in mnogo izda za njih prehrano ter obleko. Veliko postavko tvori tudi sprejem številnih obiskovalcev. Sicer prejema ministrski predsednik v to svrho letno državno podporo, a ta nikakor ne krije njegovih stroškov in njegova soproga tudi ne more od lorda blagajnika zahtevati povračilo izdatkov za vsako kosilo ali južino. Sprejemi zelo težijo Macdonalda, saj je moral n. pr. zadnjič na lastne stroške pogostiti vse člane indijske konference. Nekdanja ministrska predsednika Lloyd George in Baldwin sta odboru v celoti potrdila te navedbe. Zaradi tega je odbor predlagal, naj bi zvišala vlada Macdonaldovo plačo od 5000 na 7000 funtov šterlingov na leto. Nabavna prilika fl^* za Božič Radi zmanjšanja obrata nudimo v nakup pO LASTNIH CENAH vsakovrstno manufak-turno blago, žensko, moško in deško konfekcijo, modne predmete itd. Moško obleko dobite že.....od Din 500.— naprej Moško suknjo dobite že.....• od Din 460.— naprej Ženski plašč dobite že......od Din 400.— naprej Angleško blago m že......od Din 200.— naprej Zlasti opozarjamo gg. trgovce na veliko vsakovrstno izbiro in poseben popust pri večjih nabavah. Drago Schwab. Ljubljana Dvorni trg 1. Kam s kruhom? Nauk o vitaminih in modna ovitka linija« belita lase pridelovalcem žita v Kanadi in Zedinjenih državah, ki ne vedo, kam bi ga prodali. Med tem ko stalno napreduje konsum jajc. mlečnih pridelkov, sočivja in sadja, nazaduje konzum kruha. Po zadnjih podatkih je pojedel pred vojno sleherni Anglež letno 167 kg kruha, zdaj shaja s 150 kg. Pri Nemcih se je znižala ista številka od 105 na 90 kg in pr: Francozih, ki so porabili med vsemi narodi največ pšenične moke, od 248 na 198 kg. Čudno izjemo dela samo Italija, kjer poje posameznik namesti predvojnih 185 kg 193 kg belega kruha na leto Menda gre ta sprememba na račun novih pokrajin: nemškega Tirola in slovanskega Primorja, kjer shajajo ljudje brez riža, a pojedo tem več kruha. Ženske in študij na visokih šolah Letošnji vpisi na praški visoki šoli kažejo velik porast ženskih slušateljev Kakor pa je razvidno iz neke statistike, je od prejšnjih slušateljic dovršilo študije samo 10 odstotkov, dočim jih dovrši sedaj 90 odstotkov slušateljic. Ogromna večina dijakinj se v nadaljnjih semestrih rajši poroči in obesi učenje na klin. Nov pomorski orjak Iz Londona poročajo, da je sklenila velika angleška plovna družba zgraditi nov parnik, ki bo obsegal 73.000 ton. Največji sedanji parnik je »Levi-athan« z 59 900 tonami. Stroški za novega orjaka bodo znašali 5 milijonov funtov šterlingov, okrog 1400 milijonov dinarjev. Plavačica miss Wolsten-holme 16-letna deklica, ki je dosegla rekord r prsnem plavanju na 500 metrov. Dosegla je čas 1 minute 14.6 sekund. Star hlebec Berlinski arheologični muzej je postal srečni lastnik najstarejšega hleba na svetu. Izvira iz groba žene faraona Mentuhopeta iz XVIII dinastije, torej ga je spekel pek okrog leta 4550. pred Kr. Elektrika na grobeh Vatikanska kongregacija obredov je rešila celo vrsto obrednih vprašanj in je med drugim odločila kot dopustno tudi to. da smejo na katoliških pokopališčih in grobeh goreti električne svetiljke... Moderni sovjetski stavbni slog Poslopje delavskega kluba v Moskvi, zgrajeno v novem boljševiškem slogu. Tine: Zmota Topli solnčni žarki so se usipali v preprosto sobico, kjer je sedela učiteljica Zlatka Dolinarjeva. Mlada učiteljica je imela pred seboj odprto knjigo, a njene misli so begale vse drugod. Vstajali so ji spomini na zadnje tedne. Že več ko leto dni službuje v tem majhnem mestecu in prav do zadnjega se je čutila tujko. Edine družice so ji bile knjige, druge zabave ni poznala, šele v zadnjem času je posijalo solnce tudi v njeno življenje. Spoznala se je z inženjerjem Sodnikom, kemikom v mestni tovarni. Takoj sta se zbližala, zakaj tudi on je ljubil knjige nad vse. Mnogokrat sta se srečala na sprehodu, vedno jo je spremil do šole. Z njim je lahko razpravljala o vseh lepih mislih, ki so ji polnile dušo, kajti tudi on je bil idealist, ki ni videl lepote življenja samo v uživanju. Skoraj vsak dan sta se srečala in kaj čuda, da je v Zlatkinem srcu polagoma vzklila ljubezen do mladega, duhovitega inženirja. Globoko je vzdihnila in premišljevala: »Ne, iz tega ne more biti nič. Iz srca moram iztrgati to nesrečno ljubezen. Sodnik gotovo ne bo ljubil siromašne, neznatne učiteljice, ko ima na izbero dovolj lepih, bogatih deklet. Res mi je prijazen a da bi me ljubil? Ne, to ni mogoče. A vendar, kako čudno me včasi pogleda, koliko toplote je v njegovih bese- dah, mogoče pa čuti le več od navadnega prijateljstva.--« Iz premišljevanja jo je zbudilo trkanje na vrata. Pismonoša ji je dal razglednico, popisano z velikimi, energičnimi črkami. »Od sestrice,« je vzkliknila Zlatka in preletela vrstice. »Zlato moje! Meni se imenitno godi. Pri prvi priliki pohitim k tebi, da ti vse povem, vsaj čez 14 dni me lahko pričakuješ. Poljublja Te Tvoj Milan.« »Hvala Bogu, da se ji dobro godi in da kmalu pride,« je vzkliknila Zlata, položila kartico v knjigo in se zamislila. Da, sestrica Milena je edini človek, ki mu bo lahko potožila svoje muke. Mileni bo lahko povedala o svoji ljubezni. Dasi sta bili zelo različni po značaju, sta druga drugi vse zaupali in se vedno razumeli. Zlatka je bila tiha, sanjava narava,, Milena pa narobe, razposajena, energična, neupogljiva, takoj pripravljena za vsako neumnost in razposajenost. Zato so jo že od malega klicali Milan, češ, da je v njej več moškega kakor ženskega. In so tudi njo nastavili za učiteljico, a precej daleč od Zlate, zato sta obe komaj priča-i kovali prostega dne, da se vidita. ! Spet je potrkalo. Pred vrati je stal tovarniški sluga. »Gospodična, gospod inženjer so me "oslali po knjigo, ki ste jim jo obljubili.« »Oh. da. tu je." vzela je knjigo z mize, jo zavila in dala slugi. Inženjer sodnik si je prižgal cigareto in opazoval modre oblačke. Mislil je na Zlato. Kako jo ljubi! Vedno si je želel družice, ki bi ga razumela, ki bi bila idealna, mehka, dobra, res prava prijateljica svojemu soprogu. Niso mu ugajala dekleta, ki so ga lovila po salonih, njih ideal so bile lepe obleke, flirt, kvečjemu še malo športa, toda če se je hotel človek pogovoriti od srca, je opazil strašno plitkost, prave izobrazbe ni bilo. Vse je bilo le vnanjost, srca so bila prazna. Zlata pa je vsa drugačna; človek se z njo lahko pogovori o vsem lepem, o literaturi, o glasbi, o slikarstvu, za vse ima umeva-nje. Mnogokrat se je čudil njeni izobrazbi. In pri vsem tem ni v njej niti sledu domišljavosti ali afektiranosti. Že večkrat ji je hotel razodeti svoja čuvstva, a se je bal, ker nikdar ni opazil, da bi ; tudi ona kaj čutila zanj. Toda tej negotovosti mora kmalu biti konec: razodeti ji mora, kaj čuti za njo in mogoče je tudi v njenem srcu enako čuvstvo zanj. V tem je sluga prinesel knjigo. Sodnik jo je odprl, iz knjige je padla razglednica. Mogoče je napisala zanj nekaj vrstic. Pogleda — in prebledi: podpis jr j »Tvoj Milan«. Ni se mogel premagati I prečital je vse in to je bilo zanj grozno I Torej si je že drugi pridobil njeno srce ' drugi jo ima pravico nazivati »svoj' Zlato«! Mahoma se je podrl grad nje govib sanj, čutil je. da je Zlata zanj iz gubljena in šele zdaj je občutil vso glo- bino svoje ljubezni. A zakaj je vložila to razglednico? Slučajno? Ne, najbrže je opazila njegova čuvstva in mu je hotela s tem povedati, naj ne upa. Zlata je trpela. Kakor prej je večkrat srečala inženjerja, večkrat je že hotela zaustaviti korak in ga ogovoriti, a on jo je vedno tako hladno pozdravil, dasi ni šel poprej nikdar mimo nje, da je ne bi ogovoril. Kaj je temu vzrok? Zdaj pač lahko spozna, da je ne ljubi, kako brezupno je bilo njeno čuvstvo, samo pozdrav ima zanjo, kakor za vsako znanko. Pa tudi Sodnik je trpel. Hudo mu je bilo, ker ne bi mogel govoriti z Zlato tako od srca, kakor prej; torej rajši nič. »Zlato moje, tu sem,« je zaklical mlad glas toplega jesenskega dne pred Zlati-nimi vrati in že sta se objeli Zlata in Milena. Mnogo sta si imeli povedati. »In da veš, Zlato. Še danes obiščeva Ksenijo, hčerko tovarniškega ravnatelja. V šoli je bila moja najboljša prijateljica in se zelo pritožuje, da te ni nikoli k njim.« Zlata je morala pristati. Že popoldne sta bili pri Kseniji. »Le naprej gospodični. Ksenija pravkar debatira z inženierjem Sodnikom, priskočita ii na oomoč. ker z njim je Ksenija v večnem prepiru,« ju je povabila gospa. Zla- sp ie že hotela obrniti, a bilo je pre-nozno. »O Milan, le naprei! Torei si orineliala udi Z^ato •seboi. to ie lepo'« ie raklioala Ksenija in objela Mileno. Sodnik je ob- stal; kaj če je to Zlatin Milan? Ksenija je Mileni predstavila inženjerja in mu povedala, da kličejo Mileno vsi za Milana, zato naj nikar ne strmi. V tem hipu je bilo inženjerju vse jasno, spoznal je svojo zmoto. Le Zlata je ostala tiha, bilo ji je mučno in je želela čim prej domov. »Joj, Zlato, to si dolgočasno danes,« je govorila Milena; »nu, pa pojdimo, a ti Ksenija me spremiš do šole, gospod inženjer gre lahko z nami, da te potem spremi domov.« Na cesti pa sta Milena in Ksenija ubrali svojo pot skozi gozd; Sodnik in Zlata sta zdajci ostala sama. »Gospodična Zlata, oprostite, a povejte, razglednico v knjigi, ki ste mi jo nedavno poslali, je pisala vaša sestra?« »Oh, in jaz sem jo povsod iskala. Seveda, Milan je pisal.« »Zlata, jaz sem se pa toliko mučil radi tega. Da, povedati vam moram, da vas že dolgo ljubim. A takrat sem dobil v vaši knjigi tisto nesrečno karto s podpisom »Tvoj Milan«. Mislil sem, da vam jo je pisal vaš zaročenec in nikoli še nisem bil tako nesrečen kakor takrat. Toda danes sem spoznal, da sem se motil. Zlata, ljubljena, povejte, ali morem upati vaše ljubezni, ali hočete postati moja družica za življenje?« Zlata ni mogla spregovoriti, a v njenih očeh je čital jasen * da«. Z roko v roki sta se presrečna vračala domov. Krasite proslave narodnega praznika BOROVNICA. Obsežna sokolska dvorana je bila premajhna, da bi sprejela vse goste, ki so prišli na svečano proslavo 1-. obletnice uedinjenja preteklo nedeljo. Navzoče članstvo, zastopnike uradov in društev je pozdravil starosta, br. Drasler, sa spomnil umrlih dobrotnikov Sokola ter pozval navzoče na skupno delo v dobrobit domovine. Sledilo je obširno predavanje prosvetarja br. Engelbergerja: Delovanje jugoslovenskega odbora v emigraciji. Ta govor nai bi služil v pravilno razumevanje onim ki so jim sicer znani podvigi junaške srbske vojske, delovanje JO pa jim je bilo neznano, ali pa, kar je še slabše, na-načno tolmačeno. Govoru je sledila svečana zaprisega članstva. Nad vse dostojno proslavo je zaključila telovadna akademija. Nastopili #o vzorno vsi oddelki in bili od navzočih navdušeno pozdravljeni in pohvaljeni. Obisk proslave je dokazal, da se širt SK.I med vse sloje naroda. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Sokolje proslavil narodni jjraznik na izredno slav. nostni način v nabito polni dvorani. Sveča* no sokolsko sejo je otvoril br. starosta t vzncšenim govorom. Nato je zapr segel šte* vilno novo" članstvo. Sledilo je slavnostno predavanje br. N. Sukačeva, nakar ie so-kolski pevski zbor zapel državno in sokol' sko himno. Po slavnostni seji se je vršila akademija s pestrim sporedom. Telovadci so proste, orodne in skupinske vaje izva» iali nad vse precizno in v splošno navdu* šenje. Akademijo so zaključili člani z živo sliko »Uedinjenje«. „ MOSTE PRI LJUBLJANI. Na predvečer državnega praznika je tudi sokolsko društvo v Mostah priredilo v nabito polni dvorani slavnostno akademijo. Prireditev so posetili savezni načelnik SKJ, župni tajnik in zastopniki Kola jugoslovenskih sester, šolske uprave, občine Moste, zveze bivših vojakov ter gasilstva. Pozdravnemu govoru br. Pavčiča sledeče telovadne točke so bile vse, razen ene. delo domačega vaditelj-skega zbora. Ob navzočnosti zastopnikov uradov, korporacij in članstva se je vršila v ponedeljek svečana seja. pri kateri je sodelovalo tudi pevsko društvo iz Most pod vodstvom br. Rupnika. Priseglo je nad 70 starih in novih članov. Bila je lepa svečanost, ki je v marsikaterem zapustila globok vtis! NOVO MESTO. Sokol je priredil v nedeljo zvečer slavnostno akademijo, ki je bila zelo zadovoljivo obiskana. Pričela se je s sokolsko koračnico, himno in temperamentnim nagovorom staroste br. Ma-rinčka. Nato se se izvajale ritmične proste vaje članov in članic. Orkestralne -očke je izvajal sokolski orkester pod vodstvom br. Fakina. Naposled je bila uprizorjena živa slika, predstavljajoča močno Jugoslavijo. V ponedeljek dopo'dne se je vršila po slovesni službi božji v kapiteljski cerkvi ob 10. v Sokolskem domu svečana seja Sokola. Dvorana je bila nabito polna in je zbrane nagovoril starosta br. Marinček, ki se je spomnil tudi umrlih društvenih članov Josipa Zurca, Alojza Windiscberja ter Antena Burgerja. Nato so prisegli novi člani in članice in so bili razdeljeni sokolski znaki onim telovadcem, ki so se udeležili vsesokolskega zleta v Beogradu. Lepa slavnost je bila zaključena s sokolsko koračn.'č<5. PTUJ. Sokol je proslavil državni praznik svečano in lepo. Ob 11. se ie vršila svečana seja društvene uprave v prenovljeni dvorani Narodnega doma, prisostvovali so zastopniki vseh oblasti »er mnogo članstva in naraščaja. Sejo je vodil <".ru-štveni starosta br. dr. Šalamun. Zbor Gl. Matice je zapel državno himno, nakar se je izvršila prevedba dece v naraščaj in naraščaja v članstvo. Zatem so položili prisego vsi novi člani in članice, zbor pa je zapel še »Oj Doberdob«. Ko je prejel naraščaj iz rok načelnika br. Pertote spominske znake, je bila slavnost zaključena. Ob 15. pa se je vršila slavnostna akademija v mestnem gledališču, Id je bilo zopet polno. Program je bil precej obsežen, toda pester in lep. Otvoril ga je orkester Dijaškega doma s sokolsko koračmeo. in je med posameznimi telovadnimi točkami izvajal še uverturo »Kraljica vil«, fantazijo »Viktorija« in valček ^Zlati časi*, vše pod vodstvom marljivega kapelnika tir. Novotnvja. Br. Skaza nam je zapel »<;'.o-vek nikar«, moški zbor pa pod vodstvom br. Sedlbauerja »žene mrak se«, »iv'orje Adrijansko« in »Hej trubaču«. Grudnovo »Tržaškim bratom« je dekiamiral br. Krivic. Vsem bodi za prijazno sodelovanje iz rečena na tem mestu bratska zahvala. Poleg omenjenega je spored obsegal še 9 krasnih telovadnih točk. i 1ROVČE. V nedeljo je Sokol prosla* vil državni in sokolski praznik v dvorani br. podstaroste na najsvečanejši način. Do« poldne se je vršila slavnostna seja, pri ka* teri je br. starosta po nagovoru izvršil za* obljubo novih članov. Ta svečani del pro* slave ki je napravil na vse prisotne glo» bok vtis, je zaključila deca z državno him» no. ;er pa se ie vršila telovadna aka* demija. Pozdravnemu govoru br. staroste je sledilo predavanje br. prosvetarja, ki je seznanil navzoče s prerojenjem Jugoslavije in Sokolstva. Nato au člani, narašč. in deca izvajali svoje proste vaje z vso ljubkostjo in preciznostjo. Krasno izvajane vaje članov na bradlji in lepe skupine pod vodstvom neutrudljivega br. načelnika so zaključile slavnost. Obisk je bil to pot za razmero v naši vasi res časten. VOJNIK. Redkokdaj čitamo iz našega trga poročila, a vendar se društveno in šolsko delo giblje pri nas kakor malokje na deželi. Od septembra do kraja junija se vrše sestanki, predavanja in različne prireditve. Za obletnico uedinjenja nas je So kol presenetil s krasno akademijo, šte vilno občinstvo, ki je preteklo nedeljo popoldne napolnilo prostorno posojilnično dvorano, je pozorno sledilo strumno izvajanemu sporedu in ni štedilu z odobravanjem. Marsikomu so stopile solze v oči, ko se je pokazala prekrasna živa slika sokolske mladine in članstva. Preko 100 oseb v kroju je bilo razvrščenih v skupino, v sredini pa je na temno zeleni tapeti smrečja blestela velika slika prestolonaslednika Petra. Novo ustanovljeni tamburaški orkester pod vodstvom br. Podjavorška nam je po 8tedenskem vežbanju pokazal krasne uspehe. Nič manj se ni odrezala s. Rudol-fova s pevskim zborom meščanske šole. Vzorno telovadbo pa nam je pokazala iz brana vrsta na bradlji in z izvrstnimi sfcu pinami pod vodstvom br. Ukmarja in načelnika Venturinija. Polno smeha in zabave je nudila gledalcem enodejanka »Lju bosumnost« v režiji ravnatelja br. Lapaj neta. Zvečer je priredil Sokol ob sviranju tamburaškega zbora zabavni večer pri Ko- larju. Na praznik se je svečane maše ude-ežil tudi Sokol v kroju, nato pa je bila lepa proslava v meščanski in osnovni šoli z govorom, petjem in deklamacijami. Zvečer je bila v telovadnici zaobljuba novih članov Sokola. Starosta br. Jankovič ;e sprejel prisego, prosvetar br. Lapajne pa ;e v zanimivem predavanju opisal pomen Sokolstva in razvoj telovadbe. V prijetnem razgovoru in domači zabavi je minil ičer ob sviranju tamburaškega orkestra. Sokolska misel pridobiva med tukajšnjim ljudstvom vedno širša tla. (Nadaljevanje glej na strani 21.!) DESINFEKCLISKA (razkuževalna) sredstva za vse svrhe proizvaja tvrdka „CHEMOTECHNA" družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. 158 3866©©6@©OOOOX?) Iz Kranja r— Vodnikova družba naznanja, da ,:o letošnje knjige že dospele. Člani naj jih dvignejo v tiskarni »Sava« in obenem poravnajo tudi članarino za prihodnje leto. r— Gostovanje ljubljanske drame. Po kratkem odmoru je te dni ponovno gostovala na naših deskah ljubljanska drama. Vtis, ki so ga pustili naši umetniki s svojim prvim gostovanjem v Kranju, se je sedaj jasno pokazal. Pri obeh zadnjih predstavah je bila gledališka dvorana do zadnjega kotička natlačena. Popoldanska mladinska predstava »Snegulčica in škratje« je privabila mladino tudi iz sosednjega Stražišča m Primskovega. Zvečer so se ljubljanski umetniki predstavili izbrani publiki z dramo »Svetli plamen«. Kako nam je igra ugajala, pojasnjujejo najbolj besede režiserja g. Skrbinška: »Nocojšnja vprizoritev »Svetlega plamena« je uspela do sedaj najbolje, to pa zaradi tega, ker je bil tako tesen kontakt med umetniki in občinstvom.« Igralcem hvala, sebi pa želimo še mnogo takih večerov. r— Seja rezervnega oficirskega zbora se je vršila te dni v hotelu »Jelen«. Glavna točka je bila proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra. Sklenjeno je bilo, da bo svečana proslava 16. t. m. na predvečer. r— Stavbno gibanje. V torek ob 16. bo v saavskem predmestju po sreskem načel-stvu komisionalni ogled glede zgradbe kotlarne za barvarno, katero namerava postaviti g. Anton Kolijaš v bivši Volčičevi usnjarni. r— Naprava železniškega tira in ceste. Tvrdka Zabret v Britoiu pri Kranju namerava zgraditi do svojega skladišča r,a lane-no seme in lanene tropine industrijski tir in 5 m široko dovozno cesto. Tir, ki bi se odcepil desno od proge Planica-Ljubljana pri km 73838, bi potekal po večini po železniškem svetu, a dovozna cesta do skladišča, ki bi se pri prelazu priključila državni cesti Ljubl.iana-Kranj, bi potekala deloma po železniškem svetu in deloma po svetu, ki je last tvrdke same. Dne 16. t. m. ob 9. bo na licu mesta o zadevi komisijonalni ogled - r^— ■ Prvovrsten?-družaben --dogodek- ia Kranj bo elitni ples medicincev ljubljanske univerze pod pokroviteljstvom rektorja g. dr. Alfreda Šerka in častnega dam-skega komiteja pod predsedstvom ge. žni-daršičeve, soproge sreskega glavarja. Po dobro uspelem plesu medicincev v Celju ni dvoma, da bo tudi tokrat obisk rekorden in da postanejo medicinski plesi ren-desvousi naših zdravnikov in družabne elite. Ples bo 17. januarja v vseh prostorih Narodnega doma. Vabila bodo pravočasno razposlana. r— Dražba mestnih dohodkov. V petek 12. t. m. bo oddaja občinskih dohodkov za lete 1931. v zakup, in sicer štantnine na Glavnem trgu, živinskega trga in mostnih tehtnic v kokriškem predmestju in pri kolodvoru. Dražba bo ob 11. v občinski pisarni, kjer so na vpogled tudi dražbeni pogoji. r— Dražba jetniške prehrane. Dne II. t. m. bo ob 9. pri tukajšnjem okrajnem sodišču dražba za dobavo jetniške prehrane kaznencem za čas od 1. januarja do 30. marca 1931. Dražbeni pogoji so na vpogled na sodišču, soba 8. r_ Sokolsko društvo v Stražišču priredi danes ob 19. v Sokolskem domu Miklavžev večer za odrasle. Darovi s točnimi našlo* vi bodo snrejemali nopoldne do 18. v posvetovalnici. Vabljeni! Za prihodnjo ne» deljo se prinravlja igra »Naša kri«. r— Avtobusna družba Paar & Štravs naznanja, da bodo vozili avtobusi k cirkuškim predstavam vsak dan. Naročila in druge informacije se dobe v pisarni pri »Stari pošti«. r— Kino Narodni dom. Danes »Igralska strast« ob 4., pol 6. in pol 9. uri. V ponedeljek »Ponočni morski ropar« ob 4., pol 6. in pol 9. r_ Poštenost. Ukradena je bila v sredo na kolodvoru pri jutranjem vlaku nova aktovka akademiku Korošcu. Ker nimajo prisvojene knjige in indeks za do-tičnika nikake vrednosti, se prosi sedanji imetnik aktovke, naj jih vrne, aktovko pa si lahko obdrži. Z Jesenic s— Knjige Vodnikove družbe so dospele. V kolikor še niso razdeljene, naj pridejo naročniki sami no nje k svojim poverjeni* kom in po možnosti že v naprej poravnajo članarino za prihodnje leto, ker s tem pri* hranijo poverjenikom težko in zamudno delo. ^□□□□□□□□^□□□□□□□□onoonDonn g II, atcademsR* ples g na {Jesenicah 6. januarja 1931 □ □ s— Napredek v trgovini. V teku poletja se je na Jesenicah odprlo nekaj novih tr* govskih lokalov, nekaj starih pa so teme* ljito razširili in modernizirali. Za Miklav« ža in božič so nekatere trgovine krasno aranžirale svoja izložbena okna. v katerih je videti vse, kar je potrebno in za oko pri* jetno. žal oa se kupčija ne razvija poseb* no, kajti povsod se opaža pomanjkanje go» tovine, kar je umevno, saj tvorijo veliko večino našega prebivalstva delavci, železn'* carji, nižji uradniki in mali obrtniki, ki jim sredstva ne dopuščajo, večjih nabav. Vsi drugi, ki sr> gmotno na boljšem, pa kupu* jejo svoje potrebščine v Radovljici, Kranju, Ljubljani in tudi v Avstriji, kjer je izbira veeia. s— Preselitev. Te dni se Je preselil z Ja» vornika na Blejsko Dobravo g. Franc Pavlin, pekovski mojster na Javorniku. Želimo uglednemu možu obilo uspeha pri njegovi obrti. s— Zvočni kino »Radio« na Savi bo predvajal grandiozni velefilm »Hadži Mu* rat« (Beli vrag). Predstave v nedeljo 7. t. m. ob 15., 17. in ob 20. in v ponedeljek 8. t. m. ob 15. in ob 20. Iz Kamnika ka— lz sodne službe. Na tukajšnjem so* dišču je nastopil začasno mesto g, dr. Sto* jan Bajič. Nadomestjoval bo odišlega dr Šenka. ka— Iz delovanja dramskega odseka Čitalnice. Kakor doznavamo, pripravlja Čitalnica za božič zopet »Petrčkove po* slednje sanje«. Petrčka bo to pot name* sto Čižmekove igrala talentirana Nadica Hajkova. V tej sezoni bodo igrali tudi »Rokovnjače«: ka— Prvi sneg. V četrtek zvečer je pri* čelo polagoma snežiti. Preko noči se je ne» koliko zjasnilo in zjutraj so bile strehe že pobeljene s prvim snegom. Snežilo je še v petek ves dan. ka— Se enkrat naše ceste. Večkrat smo že pisali, da so naše ceste slabe in da so nujno potrebne popravil Cesto iz Kamni* ka skozi Podgorje, Mengeš, Trzin, Cernu* če v Ljubljano so tako nasuli, da je za motorna vozila le težko uporabna. Ne ve* mo, zakaj so pustili po sredi ceste pravi greben gramoza. Sedaj je uporabna le še cesta Kamnik—DupSca—Jarše— Domžale —Trzin—Ljubljana. Vožnja po tej cesti je še kolikortoliko znosna, dočim je ona čez Mengeš prav opasna Upamo, da se bo kaj ukrenilo. ka— Novost za Kamnik. V Maistrovi ulici so odprli svetlolikalnico in kemično čistilnico oblek. Pravijo sicer, da se v na* šem mestu ne obnese nobena novost, mislimo pa, da bo ta enkrat izjema. ka_ Nove table za avtomobiliste oo mestno županstvo na več mestih namestilo prihodnje dni. V a__Podictnost meščanov. Da si nasi ljudje lahko ogledajo s.miti cirkus Klud* ;ky v Ljubljan1, \0'i avtobus Rode dnev* io zvečer šc eakra* v Lj-iHjano in se vra* Č£ po ko icv. cirkuškega sporeda v Kam* nik. Prvi večer ni bilo baš mnogo obisko* valcev. . ka— Vremenska hiška ima sedaj tudi precizno uro, po kateri naj bi se vsi rav* nali. Z Bleda bi— Mednarodne smuške prireditve, ki se bodo vršile ob koncu januarja in v za« četku februarja 1931 na Bledu in Bohinju, nam obetajo lep obisk. Računa se na okrog 2000 gostov. Križi in težave pa bodo s kur. jenimi sobami, katerih je na Bledu samo 173 s 355 posteljami. bi— Jugoslovensko*češkoslovaška liga se snuje na Bledu. Ako ne bo posebnih za* prek, bo nova liga najkasneje pomladi pri« čela z delovanjem. bf— Vaške ceste v Ribnem pri Bledu so v tako slabem stanju, da je treba ob slabem vremenu prav pošteno gaziti cestno blato. Posebno pri Beču, kjer je tudi ob lepem vremenu blato,- ff a j bi se bazen nekoliko zvišal, da bi se voda višje odtekala. Korito za napajanje živine naj bi se tudi zvišalo in pod cesto napravil kanal, kjer bi se voda, ki sedaj stoji na cesti, odtekala. Ta del ceste pa naj bi se zvišal ter dobro in stalno posipal. Vas Ribno, ki je iedva dvajset minut oddaljena od Bleda, bi pač morala imeti lepše ceste že zaradi tega, ker jo za časa sezone poseča mnogo letovišča riev. bi— Stavbno gibanje v Lescah pri Bledu je v zadnjih dveh letih tudi v živahnem razmahu. V teku dveh let so zgradili krasno dvorno čakalnico in moderno šolsko poslopje, ki je že pod streho in -se bo delo pomladi nadaljevalo. Dalje je zgradil g. Zavrtanik tovarno za čokolado, ob železniški progi pa g. Jeglič svojo veletrgovino. Kovinarska zadruga je zidala poslopje, a je prenehala poslovati, zato se sedaj nahaja tam betonsko podjetje Ka-pus. Razen tega se je zgradilo še sedem drugih hiš in več prenovilo. Napredni Meščani so dali zgraditi na križišču pred Šu-mijem, kjer so stale prej stare lipe, vzoren vodnjak. V načrtu je še več drugih poslopij, ki se imajo zgraditi v doglednem času. bi— Občinski urad v Lescah pri Bledu se je preselil v novo zgrajeno šolsko poslopje, kjer ima v pritličju svojo pisarno. bi— Moderno urejena pekarna. Podsta-rosta blejskega Sokola Jurij Ravnik, ki ima znano parno pekarno in slaščičarno, si je nabavil te dni stroj za gnetenje testa na električni pogon. Moderni stroj, ki tehta okrog 1230 kg, so že montirali in je edini te vrste na Gorenjskem. bi_ Začasno ustavljen cestni promet. Ker prekopavajo cesto pri Kazini, bo do nadaljnjega zaprt ta del ceste, to ie od kavarne Toplice do vile Pongrac. Promet je mogoč po cesti za Park - hotelom ali pa po Ljubljanski cesti in od tam po Prešernovi cesti. Iz Li^je Zobni atelje v Litiji EDVARD GLAVIČ se je preselil iz vile dr. Ukmarja v na novo moderno urejeni zobni atelje v hišo Nežke Loos (poleg mosta, pri gostilni Franko Cerar). 16045 Iz Kon|ic nj— Vaditeljski tečaj. Sokol priredi 8. t. m. v telovadnici deške osnovne šole celodnevni vaditeljski tečaj za deco in naraščaj. Predaval bo znani sokolski delavec brat Lavrenčič. Vsa društva iz Dravinjske doline ter zastopniki šol se vabijo na tečaj. Začetek ob 8. zjutraj. nj— Smrt priljubljenega gostilničarja. V četrtek ponoči je umrl, zadet od kapi g. Strašnik Anton, po domače Prešern, gostil« ničar in posestnik na Prevratu pri Konjicah v starosti 76 let. Pokojnik je bil mirnega značaja in splošno priljubljen, pravi tip sta« rega kmečkega gostilničarja. Čeprav bla* ga duša, je moral posebno v zadnjem času mnogo pretrpeti od svojih sovražnikov, ki so mu zagrenili še zadnje ure njegovega življenja. Naj v miru počiva! Iz Vojnika vo— Vzgledno urejena šolska kuhinji na meščanski šoli. 2e tretje leto deluje na tukajšnji meščanski šoli šolska kuhinja pod spretnim vodstvom strokovne učiteljice gdč. Rudolfove, ki je gospodinjski pouk na meščanski šoli preuredila popolnoma praktično. Trikrat tedensko kuhajo učenke L, H. in III. razreda same pod vodstvom imenovane učiteljice, da morejo razdeliti preko 80 kosil med one učence, ki ostajajo čez poldne v šoli. Mnogo so zbrali in prinesli učenci v šolo, posamezni dobrotniki pa pomagajo z denarjem. Posebno zanimiv je ogled učenk IV. razreda, ko imajo praktično gospodinjstvo ob četrtkih popoldne. Vsa čast učiteljici, ki se res trudi za gospodinjsko vzgojo. Na tukajšnjo posojilnico bi ob tej priliki naslovili javno prošnjo, da gre prosvetnim ustanovam, osobito šolam, kjer žrtvuje učiteljstvo mladini mnogo časa in truda, bolj na roko. Prav lahko bi žrtvovala vsako leto po nekaj stotakov za šolsko kuhinjo in za šolske potrebščine, ki stanejo mnogo denarja in katere bi vse učenci dobili brezplačno na posodo v šoli po načelu: Iz naroda za narod! Tako delajo vsi denarni zavodi na deželi, kjer je meščanska šola. Iz Brežic bc— Pevski zbor učiteljstva UJU priredi v ponedeljek 8. t. m. v Brežicah koncert in matinejo za šolsko mladino. Koncert bo v dvorani Narodnega doma bb 15., matineja pa zjutraj ob 11. V telovadnici meščanske šole. Ne zamudite izredne prilike in se polnoštevilno udeležite koncertne prireditve, ki je eden prvih naših pevskih družin. Posebno vabimo tudi starše, da pošljejo svojo deco na matinejo. Iz Ponikve ob južni železnici pj— Dve igri. Podmladkarji RK so se spravili nad »dovodnega moža« in se v kratkem času nredstavijo s to oošastjo na za božične praznike. Za letos so si omisli* diletantih, da poskrb jo tudi nekaj zabave šolskem odru. Stara tradicija je pri naših li »Prisego o polnoči«. O njihovem uspehu ne dvomimo. -J— Priprave za ustanovitev Sokola se bližajo koncu, antje se pridno vežbajo že od -oletja v prostih vajah in na drogu. Na dan sokolskega n-raznika so se prav dobro odrezali na proslavi v Št. Juriju. Požrtvo* valnima br. Ronkadorju in br. Obersnelu vse priznanje za pi^nr trud. Iz Dolnje Lendave dl— Otvoritev javne lekarne v tfornji Lendavi. Banska uprava Dravske banovine razpisuje natečaj za otvoritev javne lekarne v Gornji Lendavi. Opremljene prošnje naj se vlože do 15. januarja 1931. pri ban-rki upravi Dravske banovine v Ljubljani. Ura s hranilnikom! Primerno darilo za Božič, za krst itd Dveletna garancija! Zahtevajte prospekt! Zastopnikom vzorec z budilko po povzetju Din 115. 17155 Jugoautomat Maribor Aleksandrova ll Avto Steyr tipe Xtl 5—6 sedežen, v dobrem stanju, ugodno naprodaj. Informacije pri Ivan N. Adamič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. 1717« NAZNANILO. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem OTVORIL novo delavnico LESOSTRUGARSKE STROKE Holzapfljeva - Zalokarjeva 13. Za vsa v to stroko spadajoča naročila se vljudno priporoča VIKTOR LOVRENČIČ splošno lesostrugarstvo LJUBLJANA, Zalokarjeva ulica štev. 13 17184 Tatra-ii 5sedežen, popolnoma nov, 5000 km vozen, ugodno PRODA dr. Fred Crobath, Kranj. _17081 Jtabljene cementne vreče kupi .Slograd* d. d. Ljubljana •lulio Melni d. d« Tvrdka JULIO MEINL d. d., IŠČE: knjigovodje, dopisnike, tip-karice, kvalificirane prodajalce, skladiščnike in paznike. Pismene ponudbe s spričevali in fotografijo nasloviti na centralo tvrdke: Zagreb, Vodnikova 16. Osebni poseti se ne sprejemajo. 17185 (Ppi odraslih *n otrocih je FIGOL mnogo iskano zdravilo za čiščenje želodca in črevesja, ter za zdravljenje bolezni ledvic, jeter in hemeroidov, kadar so te v zvezi s slabo prebavo. FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, a po pošti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2/4S. Tri steklenice s poštnino 105 Din, osem steklenic 245 Din, 1 steklenica 40 Din. 365-a Splošno 17150 so znane pletenine tvrdke M. 0€IRIZ£K KRANJ kot najboljše in najlepše v izdelavi Iz Ruš ta— Miklavžev večer homo v Rušah praznovali v nedeljo 7. t. m. v Sokolskem domu. Ob 16. prispe Miklavž v družbi angelov in bo razdelil deci darove. Seveda mora biti sprejem sv. Miklavža dostojen, zato ga bo deca sprejela z ljubko mladinsko igrico »V pričakovanju AnKiavža«. C.d-rasle poseti Miklavž ob 20. Takrat pride v spremstvu hudobcev s koši in Mefistom. Seveda bodo angeli prinesli tudi darove. Kdor ima za sv. Miklavža kaka naročila, jih lahko odda v nedeljo od 9. do 12. do-poldne in od 14. do 19. popoldne v garderobi Sokolskega doma. Pridite! ru— Plesno šolo priredi Sokol. Vaje bodo ob nedeljah od pol 15. do pol 18. v Sokolskem domu. Vpišite se' Iz Ribnice na Pohorju rp— Slaba prodaja lesa. Le malo se §l:ši o naši prijazni vasi, ki leži v centru Pohorja 715 m nad morjem. Ta idilični kraj zelo Ijubiio letoviščarji in bilo bi jih še vsako leto več, če bi bilo dovolj stanovanj na razpolago in tudi nekaj več komf^rta. fdilo pa je žal izpodrinila sedaj ta nesrečna splošna gospodarska knza, ki se tukaj zelo občuti. Strahovit padec cen lesnih izdelkov je btid udarec za našega kmeta. Lesni produkti prinašajo kmetu v normalnih razmerah dobre in skoro edine dohodke. Če lesa ne more spraviti v denar, je to gorje za našega kmeta. Edino upanje še imamo, da se bodo razmere kmalu ublažile in da nam vsaj leto 1931. prinese lepše čase. rp— Planinska koča, ki jo gradi v bližini Ribniškega jezera SPD pod vodstvom stavbenikov gg. šlajmerja in Jelenca, je v toliko dograjena, da morejo dobiti turisti zasilno zavetišče v stranskem objektu. Velikega pomena je za občino Ribnica na Pohorju, da bo stala zgradba v njenem območju, kar bo občini prinašalo precejšnje dohodke, že sedaj je pri nas tujski promet razmeroma živahen in bo z dograditvijo planinske koče še živahnejši. Prav bi oilo. da bi se prej ali slej postavil v vasi sami moderen večji hotel. rp— Cesta Sollero-Ribnlca na Pohorja. Projekt za to cesto (okrog 3 km dolžine) se je napravil že pod Avstrijo. Do zgradbe pa ni prišlo, ker je nastala vojna. Po prevratu se je pričelo zopet resno misliti na gradnjo te prepotrebne prometne žile in res je pričela občina z delom L 1928. na svojo roko. Zbirala je v ta namen fond, ki je s časom precej narastel. Z omenjenim fondom in s tekočimi dohodki je občina plačevala delavce in do sedaj je cesta v toliko dogotovljena, da se more vršiti po njej promet. Seveda še manjka mnogo gramoza do popolne dograjenosti. Pri oblastvenem ogledu ceste se je določilo, da nosijo po tretjino stroškov občina, okrajni cestni odbor in banovina. Upajmo, da v doglednem času pridejo obljubljeni prispevki, nakar se bo mogla cesta popolnoma dograditi. Iz Šoštanja Si_Učiteljsko društvo za šoštanjski okraj je zborovale 3. ta. v Velenju. Na zborovanju so se obravnavala razna stanovska vprašanja. O risanju na osnovni šoli sta predavala tovariša Miinšek 1« Bratkovič. Po soglasnem sklepu zborovalcev se bo prihodnje zborovanje vršilo v Slovenjgrad-eu. št— Esperantsko gibanje. V dvorani Zadružnega doma je predaval preteklo sredo g. Skoberne Bogomir iz Celja o es-perantskem jeziku in njegovem pomenu v mednarodnem občevanju. G. predavatelj je opisal silen razvoj, ki ga je dosegel e.^pe-ranto med vojno in po njej zaradi svoje smotrenosti. Dogovorjeno je bilo, da se bo pričel tečaj v sredo 10. t. m. ob 19. v dvorani Zadružnega doma. Poučevat bo hodil član celjskega esperantskega kluba. Stroški za poset tečaja bodo minimalni. Konec predavanja bo vedno ob 21.30, tako da bo omogočen povratek udeležencem z velenjskim vlakom. Vabljeni! št— Novi hidranti, ki so postavljeni na važnejših točkah po vsem mestu, so bili preteklo nedeljo po gasilcih preizkušeni. Delovanje vseh hidrantov je bilo brezhibno. Vodni pritisk je dosegel 7 in pol atmosfere. št— Zimski šport se je zadnja leta pri nas zelo razvil. Pa si tndi ni mogoče misliti boljšega terena za smučarje in sankače, kakor ga nudi šoštanjska bližnja in daljna okolica. Z otvoritvijo nove planinske koče >ia Smrekovcu bo posebno še smučarstvu mogoč večji razmah, saj je Smrekovec že dosedai, ko še na niem ni ugodnega zatočišča, bil cilj številnih ljubiteljev smučarstva. Drugače pa je z drsal, športom. So sicer ob železniški progi primerni prostori ža drsališča, a so vsi v najemu posestnikov ledenic, ki sekajo led, seveda, ob času ko ie za spravljanje najbolj primeren. Tako se dogaja, da ostanejo naši ljubitelji drsalske-ga športa sredi zime brez primernih drsališč. V lanski zimi ustanovljeni zlmskosport-ni odsek SPD si je nadel nalogo, priskrbeti članom drsalcem ugodno drsališče. V poštev prihajajoč je bil pač jarek nasproti kolodvoru, katerega so drsalci tudi že dosedaj uporabljali. Ob koncu marca tega leta le zimskosportni odsek predložil železniški upravi prošnjo, da se mu ta prostor da pogodbeno v najem. Rešitve pa do danes še ni. Prosimo železniško upravo, da upošteva željo naših smučarjev in prošnji ugodi. Iz Mozirja mo— Vrsto prireditev je - otvorila mo« zirska šolska mladina z igrico »Miklavž prihaja«, ki je bila igrana v nedeljo v dvo* rani g. Majerholda. Pri tej priliki se je po požrtvovalnosti prijateljev mladine vršilo tudi obdarovanje dece. mo— Sadni izbor. Anketa, sklicana, da določi za naš okoliš primerno sadje, . je določila izmed jabolk šarlamovski, g dan« ski robač, baumanko, lanšperško reneto, šampanjko, bobovec, mošančko in kanad« ko, izmed hrušk vrljefnovko, ajrranžko, blumenbahovko in pastorovko. mo— Stanovanjska hiša. Na zadevni razpis trške občine je bilo v poslanih 12 načrtov za stanovanjsko hišo. Komisija pod predsedstvom stavbnega nadsvetnika 3. inž. Mareka iz Celja je prisodila I. na* grad o v znesku 4000 Din arhitektu g. Vi4« £u Marinšku iz Niša, II. nagrado v zne« sku 2500 Din stavbeniku g. Rudolfu Ro. čaku iz Trbovelj in III. nagrado v znesku 1500 Dm gg. inž. Jelencu in inž. Šlajmer« ju. Med tem je pripravljal marljivi stavb« ni odsek les in opeko in bo ukrenil vse potrebno, da se bo gradba lahko pričela pomladi. mo— Novo pokopališče dobimo. Nase pokopališče ima sicer lepo lego, a slab do« hod in slab teren, zaradi česar razpadajo obzidje, mrtvašnica in kapela Zaradi tega se je sklenilo opustiti to pokopališče. Iz« vršilo se je že poskusno kopanje na vseh prostorih, na Marbfu in pri ljubijski cer« kvi. Treba se bo torej odločiti za Marof ali za Ljubijo. mo— Škarpa ob Savinji. Po povodnji so se dela na škarpi zopet začela in se nad trgom bližajo koncu. Tudi pod trgom je že pripravljeno kamenje, delo pa se bo pričelo, čim bo škarpa nad trgom gotova. mo— Plesne vaje so se pričele v nedeljo. Učitelj bo prihajaj vsako nedeljo iz Celja m vadil pri g. Majerholdu. Iz Dobove da— V spomin pokojni gostilničarki Re-snikovi. Posestniee in gostilničarke Elizabete Resnikove ni več med nami. Osemde-settetria žena je legla k večnemu počitku. Številno spremstvo na zadnji poti je pokazalo, kako cenjena je bila pokojnica med ljudstvom. Na stotine javnih nastavljencev, razpršenih sedaj križem sveta, jo ima v prijaznem spominu, saj ni bilo učitelja, orožnika ali finančnega stražnika, bivajočega le nekoliko časa v dobovski fari, ki ne bi bil deležen njene gostoljubnosti. Kot izredno prosvetljena izkušena žena je premnogokrat odločilno vplivala na mišljenje premnogih gostov. S preprostimi, toda iskrenimi besedami je očrtal ob grobu njeno življenje domači župnik. Naj ji bo žemljica lahka! do— H mladinski matineji in koncertu Učiteljskega pevskega zbora * Brežicah 8. t. m. pojde šolska mladina s svojim uči-teljstvom. Z njo pa tudi mnogo ljubiteljev ubranega petja. Od Sv* Jurija ob luž. žel. sj— Premeščena je na tukajšnjo deško šolo gdč. Franja Novakova, ki je do sedaj službovala v Polju. sj— Sokolska akademija 30. novembra je lepo uspela. Nabito polna telovadnica je najboljši dokaz, da se je sokolska misel že prodrla v vrste kmečkega ljudstva. Posamezne točke, telovadne in pevske, so žele velik aplavz. Posebno pa sta še ugajala nastop Ponkovljanov in pa simbolična živa slika. sj— V Dramljah se je otvoril II. letnik kmetijske nadaljevalne šole. Vpisanih je 17 učencev, šolo vodi učitelj g. Fran Hajn-šek od Sv. Jurija ob južni železnici. Iz Ptuja j— Vprašanje prevzema zadružne elektrarne po obeini, ki se vleče že par let, le postalo sedaj tako pereče, da rešitve ni mogoče več odlagati. Zato se vrši v soboto 13. t m. sestanek vseh zadružnikov ob pol 8. zvečer v mestni posvetovalnici. Na sestanek opozarjamo že danes, v eni prihodnjih številk pa bomo o stvari spregovorili še obširneje. j— »Sveti plamen« na ptujskem odru. Prihodnje gostovanje mariborskega gleda« lišča bo v torek 9 t m ter se bo uprizo« rrla zelo zanimiva drama iz povojnega živ« Ijenja »Sveti plamen« kot prva predstava v abonma'u P t abonente prosimo, da čim prej dvignejo svoje izkaznice pri go« spodu Christofu in poravnajo prvi obrok abonmaja Od Sv. Petra pod Sv. Gorami ep— Izostajanje časopisov. Odkar srno izgubili poštno avtomobilsko zvezo Mesli-nje-Sv. Peter pod Svetimi gorami, se če-stokrat pripeti, da prihajajo dnevni časopisi dan kasneje. Prosimo merodajne činitelje, naj ukrenejo potrebno, da se ta nedostatek odpravi. Splošna želja občinstva je, da se zopet uredi ta prepotrebna poštna avtomobilska zveza. Iz Guštanja gu— Rdeči križ v Guštanju prireja pod vodstvom zdravnika g dr Erata v pro« štorih tukajšnje šole tečaj, ki ima namen, seznaniti dekleta in gospe z najpotrebnej« širni osnovnimi pojmi 0 anatomiji, o bo« leznih in obolenjih, o negi in postrežbi bolnikov ter o higijeni. Tečaj obiskuje mnogo obiskovalk raznih slojev. gu— Zdravstveno stanje. Opaža se, da so se začele širiti sedaj, ko je pritisnil mraz, nalezljive otroške bolezni Pojavila se je tudi davica Sreskf poglavar v Pre« valjah je zaprl 1 razred, tukajšnie šole za več dni zaradi obolenja učenke Alojzije Pajkove, da se prepreči eventualno raz« širjenje! Starši, prijavite vsak sumljivi pri« mer obolenja oblastvu! gu— Prevoz velikega parnega kotla. Iz Avstrije je prispel 12 tonski parni kotel za obrat v papirnici. Ker ni tukaj v bližini primernega traktorja za prevoz tako tež« kega stroja, ga delavci tovarne že nekaj dni valjajo po okroglih hlodih s potrebno opremo po cesti od postaje. Prepeljava« nie bo trajalo 6 dni za dolžino 1 km. gu— Prst si je odsekal. Kovač g. Kolar je klestil v tukajšnjem graščinskem gozdu smreke. Po nesrečnem zaključku je zamah« nil s sekiro po roki in si je odsekal palec levice. ... Iz Dravograda dg— Sreski kmetijski referent za dravo* grajski okraj. Bamska uprava je imenova« la za vršilca dolžnosti sreskega kmetijske« ga referenta za dravograjski okraj v Pre« valjah g Alfonza Zdiolška, dosedanjega pomočnika okrajnega kmetijskega referen« ta v Kranju. Iz škofje Loke šl— Knjige Vodnikove družbe se dobe pripoverjeriiku g. Janezu Humru v Kkx bovsovi ulici proti povračilu 3 Din za stro« ške poštnine. Želeti je, da se pri prevzemu knjig poravna naročnina 20 Din za leto 1931, kar bo g. Humru znatno olajšalo delo. šl— Izprememba posesti. Svet okoli škofjeloškega Kameni trnka, ki je bil še do zadnjih let brez stavb, se je pričel oživljati. Poleg že zgrajenin stavb «e nam obetata zopet dve novi tik vojaškega pokopališča. Škofjeloški fotograf Avgust Blaz-riik tn brivski mojster Oblak sta kupila od posestnika Žagarja pripravne stavbne parcele. šl— Lepo predavanje o Sokolstvu je tmel te dni- član uprave SKJ br. Verij Svajger v Retečah pri škof ji Loki ob p:i-ličnem obisku. §1— Omejit > tovornega nrometa na -•» sti Podpulferca-Breznica. Prebivalci bliž« n':t- naselij so nričeli v poslednjem času prav inten2r no uporabljati ->qvo ce« sto v škofjeloškem gorovju za tovorni pro-met Ker pa je na cesti teren še mehak, no more cesta prenesti takega napora. Prepo-vedano je zato uporabljati ceSto za vlače« nje hlodov, brun, tramov, plugov, vran in vejevja. Prevoz je omejiti na najnujnejše potrebe, a v nobenem primeru ne sme bfti voz s tovorom t žak nad 1000 kg. Tudi ni dovoljeno spuščati nosekan les na cesto. Za eventuelna potrebna navodila so odgo» vorne občine. šl— Hude poškodbe otroka. Pred krat« kim še je primerila 51etremu otroku Jari» ku, d«~ma iz Poljan nad Škofjo Loko, hu« da nezgoda. Mali dečko je prišel nod voz, ki je šel preko njegovih nog. Otroka so pripeljali v Škofjo Loko k dr; Hubadu, ki je Janku nudil prvo pomoč, potlej pa Je zaradi hujših notranjih poškodb zdravnik odredil prevoz otroka v ljubljansko bol« nico. šl— Aretacija izzivača. V torek popol« dne je postajal na Mestnem trgu v škofji Loki starejši delavec Ivan M., doma od Sv. Duha, in izzival ljudi z neslani« mi opazkami. Ker miru le ni hotelo biti, je napovedal mestni stražnik izzivaču areta« cijo, kar je izzvalo burjo kljubovanja v vinjenem možaku. Na pomoč je priskočil še orožnik, nakar so spravili nerodneža v zapor. Iz Braslovč br— Dar. Od igre »Pred poroko« ki jo je prostovoljno gasilno društvo h Griž uprizorilo v Braslovčah na Legantu, je g. Mi-klavžina znesek, ki je J>il nakazan za razsvetljavo dvorane, daroval za otroško bo-žičnico. br— Zaradi klobuka padel iz vlaka. V nedeljo se je v predzadnjem vagonu popoldanskega savinjskega vlaka vozil neki potnik mimo Polzele v Šoštanj. Nekoliko od Becejeve gostilne proti Polzeli so se vrata vagona nenadoma odprla in omenjeni potnik jih je hotel zapreti. Med tem pa mu ie odneslo klobuk za katerim se je sklonil tako nespretno, da ie padel iz vlaka. Potniki so o nesreči obvestili sprevodnika. Vlak se je ustavil in vrnil proti ponesrečencu. Pa ni bilo tako hudo. Ko je možak zopet zagledal vlak, je hitro skočil v zadnji vagon, češ. da mu vlak ne uide. Le srečnemu naključju je oripisati. da potnik razen malih prask ni bil deležen večje poškodbe. Iz Kočevja kč— Zmanjšan obrat v Tekstilani. Od 1. t. m. obratuje imenovana tovarna samo trikrat v tednu in to vsak četrtek, petek in soboto. Prvotno so nameravalr napraviti tako. da bi tovarna obratovala vsak drugi dan v tednu; ker pa se ne bi izpla« čalo vedno znova kuriti kotlov, so izpre> menili prejšnji načrt Delavci imajo tako sedaj ie polovičen zaslužek Malo je. a je vsaj nekaj Težko se slab zaslužek občut sedaj tik pred zimo in božičnimi prazniki Da je v naši okolici velika siromaščina. se vidi iz tega, da hodijo na delo v naše to« varne delavci in delavke iz vasi. po eno do dve uri oddaljenih od mesta, kakor ;z Male gore. Stare cerkve. Koblarjev 'n >d drugod. Po novem letu pa se bo obrat ba» je sploh ustavil za nekaj mesecev Tako se obeta našim delavcem žalostna žima Obrat je omejen zaradi tega, ker so skla« dišča polna blaga, ki ga ne morejo raz« pečati. •- - --. Iz Ljutomera lj— Koncert. V nedelio 21. t. m. popol« dne nastopi v Sokolskem domu znani kvartet Glasbene Matice iz Ljubljane z iz« branim programom, ki ga je nameraval proizvajati že 25. oktobra. Takrat pa je prireditev preprečila ' rtfepričakbvana popi a-, va. Pred koncertom bo predaval g. prof. Wester o zračni in plinski vojni. Priredi« tev bo v korist krajevnega odbora Rdeče« ga križa. Vstopnice se bodo diobile v pred« prodaji. Iz Murske Sobote mr— Posut je državnih cest v Prekmur- jn se je izvršilo, vendar v nezadostni meri, ker je bila dotacija premajhna. Posebno se pozna to na cesti Rogaaevci-Murska Sobota-Dolnja Lendava, na kateri se vrši redni državni avtobusni promet. mr— Točnost pri vplačila davkov. Poštni urad v Murski Soboti je bil zadnje dni oblegan od davkoplačevalcev, ki so z neverjetno točnostjo, brez vsakega opomina, poravnavali svoje obveznosti. mr— Lovski blagor. Na nedeljskem lovu g. Hartnerja je dvanajst ovcev ustrelilo 162 zajcev. To je letos do sedaj največje doseženo število, ker zakupniki ne prirejajo velikih lovov, da jim meso ne obleži ki se le težko proda po 20 Din za komad. Tako nizke cene divjačina že dolgo ni imela. mr— Tihotapci s kokainom in orožjem. Zagrebška policija je že dalje časa kon» trolirala gibanje tihotapcev s kokainom. Ta nevarni strup je prihajal v večjih množinah na trg iz Varaždina. Detektivi so se podali na delo in res se jim je posrečilo pridobiti si zaupanje enega izmed prekup« čevalcev. ki jih je privedel v Prekmurje in sicer v malo vas Markišavce, d/s k;lo« metra oddaljeno od Murske Sobote Tam so bili predstavljeni ti detektivi kot tr» govci tamošnjemu gostilničarju Kellerju, s katerim so se pogodili, da jim pritihotapi drugi dan iz Avstrije večjo količino ko« kaina in orožja. Gostilničar in njegov na» takar sta se res odpravila drugi dan preko meje. Ko sta se vrnila, so ju hoteli dcten« tivi aretirati, vendar se je posrečilo Kel« lerjevemu natakarju, da je uteicel ii ga je šele pozneje izsledila soboška orožniška patrulja in našla pri njem še četrt kilo« grama kokaina. Oba tihotapca kakor tudi varaždinškega zaupnika so odvedb v za« grebške zapore. Iz Laškega 1— Lepa prireditev. Brez posebne rekla« me so se eno zadnjih nedelj napolnili prav vsi prostori hotela »Savinje«, kjer je tu« kajšnje žensko društvo »Blago srce« prire« dilo čajanko, ki je znatrto okrepila fond za Miklavža, oziroma božičn co siromašni de« ci. So se pa tudi dobro postavili vsi sode« lavci pri pestrem sporedu tega večera. Ne« umorno je sviral domači salonski orkestet pod vodstvom mladega dirigenta g. Josipa Kokola, pevsko društvo »Hum« pa je zape« lo več prav lepih pesmi pod vodstvom uči« telja g. Grudna. Tudi naši mladi umetnici gospici Herta Cezarjeva in Margita Szabo« va sta, prva na goslih, druga na klavirju, pokazali, kaj znata, in bili sta prav vredni vrstnici go6pe. Mayerjeve. ki je. na klavir« ju spremljala vijolinški soto g .Josipa Ko« kola. Gdč. Sonja Elsbachei-jeva pa je to« krat na domačih deskah pokazala svojo dovršenost, v. solo«plesu, kakršnega menda Laško še ni videlo »Trmasto dekle« go« spice Angele Kocjanove ni žeto nič manj aplavza kakor »Narobe svet« gospodične Vere Kačičeve Obe je spremljala na kla« virju gdč M lena Kodermanova Za lep večer smo prirediteljem prav hvaležni. Iz Trbovelj t— Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Trboveljski rezervni oficirji priredijo s sodelovanjem društev 16. t. m. v Sokolskem domu proslavo rojstnega dne Nj. V. kralja, katere čisti dohodek je namenjen za božičnico revni deci. Vabljeni vsi, ki hočejo dostojno proslaviti ta patriotični praznik. Vabila se ne bodo razpošiljala. t— Naši v tujini za reveže v domovini. Podporno društvo »Edinost« v Creuzwaldu v Franciji je poslalo na tukajšnjo II ru« darsko skupino znesek 652 Din, da jih razdeli med najbednejše rudarske druž ne. II. rudarska skupina je omenjeni znesek razdelila takole: po 100 Din so dobili: Arh Jakob, Ramšak Ivan, Cizej Karel, Perme Ivan, ki imajo vsi po 7 družinskih članov, dalje Jager Jože z 9 in Bastič Ivan z 8 dru« žinskimi člani. Ostanek 52 Din je dobil Zorko Alojzij, ki ima 4 družinske člane. Obdarovani se splemenitim tovarišem v Franciji najiskreneje zahvaljujejo. t— Izgubljeno. Pismonoša g. Suša je izgubil pred prodajalno trgovca Hlastana stotak uradnega denarja. Neka gospa je videla, kako je stotak pobrala poznana žena. Dotična se poziva, da vrne denar na pošti, ker bo sicer naznanjena orožništvu. Iz Hrastnika h— Protituberkulozna liga. V nedeljo 14. t m. ob pol 11. bo v deški osnovni šoli v Hrastniku prvi redni občni zbor proti« tuberkulozne lige za kraj Hrastnik Zaradi velike zdravstveno«socijalne važnosti lige, katere namen je borba proti jetiki, je pri« čakovati. da se bodo zbora udeležili šte« vilni Hrastničani. O pomenu in namenu ti» ge bo govoril zdravnik Jetika je bolezen, ki se ne da zatreti z gotovimi zdravili, za» to je po dosedanjih izkušnjah v drugih dr« žavah uspešno zatiranje jetike mogoče \t z organiziranim združevanjem naroda v krajevnih protituberkuloznih ligah, ki bi se naj ustanovile v vsakem kraju po naSi domovini. Iz Zagorja z— Rudarski praznik Rudarji proslave praznik svoje zaščitnice sv Barbare v ne« deljo 7. t m. Sveta maša bo ob 10. v žup« ni cerkvi v Zagorju. Zbirališče za rudarje iz Lok in Kisovca bo pred staro čakalnico f Kisovcu. odkoder bo sprevod z rudniško godbo ob pol 9. V Topi cah se bo ustavila pred ravnateljstvom, kjer se ji pridružita uradništvo in poduradništvo s svojim rav» nateljem, nakar vsi skupaj odidejo v cer« kev. z— Obrtniško gibanje. Brivsko podruž« nico je otvoril na Šepovm v hiši g. Kočar« ja brivec g. Franjo Henng iz Zagorja — Mesar g. Anton Medved je na novo odprl svojo podružnico v Potoški vasi. — Naši mesarji so v nedeljo pred cerkvijo okli? cali, da so cehe mesa znižali za 2 Drn pri kilogramu. Goveje meso bodo prodajali po 16 Din. sv njsko in telečje pa po 20 Din za kg. Rudniški mesar g. Janko Barlič v Toplicah bo prodajal rudniškim usluž« bencem rn rudarjem govedino po 15 Din za kg. S prostovoljnim znižanjem se je prebivalstvo za enkrat malo pomirilo. z— Velika cestna dela Z zadovoljstvom ugotavljamo, da ^estni odbor letos posve« ča našim cestam veliko pozornost. Ceste So dobro posute z gramozom in vrše se dela, ki so bila že davno potrebna Poseb« no cesta Zagorje«Trojane se na več krajih razširja. Letos se na tej cesti gradi že tret« ji železobetonski most. Mostova v Ore« hovcu in Podli]>ovci sta dovršena, sedaj delajo most na Obreziji. Mostovi so š:ro» Ki 7 metrov, kar zadostuje za promet. Vsa dela izvršuje stavbno podjetje Pavlinič 'z Zagorja, ki je lansko leto zgradilo tudi most v Zelencu. Na Lokah so pri Vinku Robavsu razširili cesto in nar>rav:li oporni zid. Prav tako se gradi pri Hudnerjevem posestvu, kjer je Medija izpodkopavala cesto, kar je oviralo promet, oporni zid in se bo razširila cesta V načrtu je na nevarnih krajih zgradba oporn h ograj. Prihodnje leto se bodo napravili še triie novi mostovi, oziroma bodo stare razširili. Gospodarski krogi se potegujejo za cesto iz Ljubljane preko Moravč in Zagorje do Trbovelj, ki bi bila velika pridobitev za tc kraje. z— Na osnovno šolo Medija-Izlake je dodeljen agilni sokolski delavec, domačin g. Franc Bregar. x— Glede smrti nžitkariee K- iz Pasjeka se nam nakdnadno sporoča, da je starka živela doma in da je zadnje čase le čez dan hodila drugam na delo. Snaha se, kakor se zatrjuje, le zaradi neodložljivih opravkov ni mogla udeležiti pogreba in je rodbino zastopal gospodar Iz Krškega kr— Premeščenje. V čaber ie bil preme« ščen davčni uradnik g §oberl. Na novem službenem mestu mu želimo vso srečo! Iz Li^je i— Sod orjak. Pred uradom litijske kontrole mer je bil sod orjak, ki ga je izdelal naš domači sodarski mojster g. Rudi Tišler Orjak drži 25 hI (2500 I) in je namenjen za trboveljskega gostilničarja g. Gvida Poči-valškau Narejen je iz dog, ki so debele po 6 cm, in je nedvomno eden največjih sodov v vsem daljnem okolišu. Kakor čujemo, ie dobil g. Tišler, ki je zdaj med vodilnimi so-darskimi tvrdkami v Zasavju, naročilo za dva nova soda, ki bosta enakovredna bratca tega trebušastega junaka. Iz Slovenske Bistrice sb— Odlikovanje. 4. t. m. je ob priliki svojega uradovanja v Slovenski Bistrici g. sreski načelnik izročil šolskemu upravitelju g. Jožetu Tomažiču iz Tinja red jugoslovenske krone V. vrste. Odlikovan-cu, ki vneto deluje v tukajšnji podružnici SPD za zgradbo planinske koče pri Sv. Treh kraljih in uspešno /odi svojo tinjsko sokolsko četo, iskreno čestitamo. Iz Novega mesta n— Prvo tromesečje na tukajšnji gimna» ziji izkazuje zelo slabe rezultate. Od 445 dijakov je komaj polovica dosegla povolj« ne rede. Kot vzrok se navajajo slabe stanovanjske razmere, brezbrižnost, neres« nost in preveliko zanimanje za šport. n— Cene mesu. Kakor po drugih mestih so se tudi pri nas regulirale mesne cene. tako da stane sedaj goveje meso 16 Din, telečje in svinjsko pa 18 Din za kg Siromašni sloji si žele regulacije cen tudi pri kruhu. n— Novo kolo je bilo ukradeno pleskar, skemu mojstru g. Tomazinu iz veže hišt g. Murna na Ljubljanski cesti. Za tatom ni sledu. n— Kino »Meteor« v nedelio in pone« cjeljek »Podlež«. Predstave ob 4., 6. in 8. POTNIKI železničarji in dijaki so z aktovkami, kov« čegi tn podobnim najsolidneje ter najceneje postreženi pri A. PREKUH, LJUBLJANA. STARI TRG ŠT. 26 ki izdeluje vse to čisto po poljubnih željah ter prevzema oopravila 312 (Prava mila zd^orjo trt le pete Lilijino mlečno mi- z znamko »ELSA« lo, posebno fino cvetno milo. Lilijino kreme milo, zelo blago delujoče. Kumenjakuvo milo, tudi za otroke, (ilicerinovo milo, tudi za razpokano kožo. Boraksovo milo, za solnčne pege. Katranovo milo, za glavo Id las«. Milo za britje, higijensko čisto, vsebuje m« dicinska do-bro delujoče sestavine, ki so potrebne za zdravje in lepoto. Kdor jib enkrat posku gi, ostane zvftst. STORITE TUDI VI TAKO, POMAGALO BO TUDI VAM! S pošto 5 kosov mila v poljubni Izberi, če se pošlje denar naprej 52 Du_ brez vseh daljnih stroškov, ali s povzetjem 62 Din. Zraven Fellerjeva »Elsa-Creme« pomada za zaščito lica ln kože, Fellerjeva Elsa-pomada za rast las, za naprej poslanih 40 Din 2 lončka brez vseb daljnih stroškov, ali s povzetjem 50 Din Elsadoot krema za z>be 8 Din 80. EIsa-Shampoo za prasje glave 3 Din 30. EIsa-Sachet dišeč3 blazinica 6 Din 60. — Naroča se pri lekarnarja Eugen V. Feller, Stubiea Donja, Elsatrg 245. Savska banovina. BOŽIČNA DARILA nudi v največji izberi, najnižjih cenah staroznana tvrdka F. M. SCHMITT LJUBLJANA, Pred škofijo 2. Lingarjeva 4. 17173 t t t t Elektrotehnično oorfietje Karol Florjančič, CELJE, Cankarjeva cesta št. 2. ima v zalogi po ugodnih cenah: vsakovrstni inštalacijski materijal in napeljave; električne motorje s pritiklinami in števce; žarnice vseh vrst in za vse napetosti; električna svetilna telesa in sestavne dele; električ-aelikalnike za 120 in 220 volt 3 in 4 kg; materija! za zvonilne in telefonske naprave; radio aparate in sestavne dele (vse baterije), anodne baterije 60 v. Din SO.—, 90 v. Din 120.—, 120 v. Din 160.— Najnovejši radio aparat na strujo z zvočnikom v eni kaseti za 110. 120, 220 volt Din 3300.— 15685 Pismena naročila se točno izvršujejo v « * OZIC napravi gospodinji največje veselje, če ji prinese lepo emajlirano posodo ali servis iz češkega porcelana od tvrdke 16021 Ana Kns Ljubljana, Sv. Petra cesta 38 Drozesfne Gedre d se neomejeno »Mrit ob rlažnem vremeno u> pot«, a ju lam* in go- spodje orei SkartJ Eodralk t Hela eseacti za kotiranje ,a» rud", lajmičoejši g!» vieo ilepša H*la '-aki da je vsaka jndulacija >dvež Velik prihranek oa "B teaarju m ibeoeai (>o«pe ■iilje ra«i las - Pogled ¥ treslo V« oo oavdužu i«t)j po iporab (joiDjfi oo 4nhr»U!b me lratestiif iTiture Mn 'g- ishvainir Ho teboo umetnice igralke *j polne pob vale CeDa Din ti. 8 •teklenire Din 25. »teklenlf linarje* Dt NI« Kem«ny Košice H poštni predal 12 2bu. se je v izčrpnem poročilu spominjal br. dr. Hrašo^ec že Jne 11. oktobra na dobro obi* skanem družabnem večeru v gostilni pn Ferlincu. Istotam se je spominjal br. Berce n.iš'h primorskih bratov z besedami, ki so segale v srce in v slikah, ki so šle na živce. Svoječasno nanovedana otvorit— -Me sokolske dvorana se je vršila dne 23. okto* bra z veliko ljudsko veselico. Članstvo in prijatelji sokolstva so ta dan že pred napo* vedanim časom napolnili dvorano do zadnjega kot čka. Po pestrosti sporeda je bi.? ta prireditev ena najlepših in najpolodo* nosnejših tako v moralnem kakor v gm >"> nem oziru, kar jih pomni tukajšnje sokol* sko društvo. Zasluga za tako posrečen re zultat gre predvsem bratom dr. šašlu, 3 * cetu. Smehu, Rihtariču in Deželi ter r stram Brinarjevi, Strgarjevi in Hab;anovi Sokolsko društvo je izreklo naštetim soko: skim delavcem in delavkam ustmeno zahva. lo. Tem potom se zahvaljujemo vsem da* rovalcem lepih in dragocenih dobitkov za njihovo izdatno pomoč. SREDIŠČE OB DRAVI. Delo, ki je moralo zaradi neprestanega deževja ob koncu septembra in meseca oktobra počivati, je bilo v novembru dokončano. Z nastopajočo zimo pa se je začelo delo na gospodarsko- izboraževalnem polju. Tako se v našem kraju že s polno paro poučuje na obrtni, kmetijski in gospodinjski nadaljevalni šoli. Začela se je tudi doba občnih zborov, poučnih predavanj in sestankov. Selekcijsko društvo za pinegavsko govedo, ki ima v prvem letu delovanja zaznamovati zelo lepe uspehe, si je izvolilo naslednje načeistvo: Jurjaševič, Bedjanič. Vennigerholz. Kurjerejski odsek je imel poučen sestanek in začela izvajati sklepe kurjerejske ankete v Celju, štirje rejci posedujejo že kontrolna gnezda, g. Kolarič pa si je postavil vzoren, vsem predpisom ustrezajoč kurnik. Tudi Društvo Kmečkih fantov in deklet se je začelo po poletnoir društvenem odmoru gibati. Vidi se pa nam, da bi bilo potrebno preiti bolj k praktičnemu gospodarskemu de:ov-ir ju. šolska mladina je priredila akademijo v proslavo uedinjenja v Sokolskem domu, ki je bila dobro obiskana. Omeniti moramo še svečano akademijo Sokola, ki ,1e bila ena najlepčih, kar smo jih videli v Središču. Možje! odpravite a uporabo neškodljivega kre-pllnega sredstva »I* BROS«' Učinkuje i vsaki starosti s presenetljivim uspehom Ohrani seksuelno moč do pozni starosti. Tisoči eahvalmcl Zajamčene ne&kodljlvol Na tisoče moAkin potrjuje nagli ln zanesljivi uspeti sredstva Cena 80 Din; močnejte 100 Din. Ordl-aaclJsU laboratorij Hawelka Praga 05 Nusle. Božetecb ora ul. Nr 10-J-54 poitn! pred. št. 17 CSR Napišite, prosimo. točno svojo adraaol RAZPIS Krajevni šolski odbor v škofji Loki razpisuje oddajo mizarskih del, inštalacije centralne kurjave, vodovoda in elektrike za osnovno In meščansko šolo v Škofji Loki. Ponudbe, pravilno sestavljene in kolkovane s kolkom za 100 Din, je vložiti v zapečatenem zavoju najkasneje do 20. decembra 1930 do 12. ure pri podpisanem odboru. Vsi potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki se dobe v pisarni stare šole od 10. do 12. ure proti plačilu Din 100.—. Krajevni Šolski odbor v škofji Loki, dne 7. decembra 1930. 17172 _ Sprejme se poslovodja kateri je dober prodajalec, po možnosti vešč avtomobilske stroke in sposoben tudi za potovanje. — Zahteva se znanje slo venščine in nemščine. Ponudbe je poslal s točnim popisom dosedanjega službovanja in navedbo zahtevane plače, na oel oddelek »Jutra« pod »Prihodnost«. 1598S samo od tvrdke STERMECK1, ker se ne da trgati! NaroČite takoj nove vzorce! Cene nizke! Zaloga ogromna! Trgovski dom Stermecki- Celle št. 2© CENIK IN VZORCI ZASTONJ! IŠČEMO po vsej državi agilne organizacijske rajonske zastopnike za prodajo reklamnih koledarje/ za leto 1932. — »Paks« fabrika, Novisad. Futo-ski put 48. 15825 £cze DIVJAČINE vseh vrst in v vsaki količini kupujem v vseh letnih časih v Ljubljani, Sv. Florjana ulica št. 9. KRZNOM v vseh modnih kreacijah ima na zalogi in izvršuje po meri 553 IVAN KNECHTt LJUBi u\TA, Sv. Petra cesta štev. 4 Postrežba hitra! Cene najnižje! Vzamem zastopstvo špecerije v celem ali posamezno. — Deloval 10 let brez menjave službe. Ponudbe pod št. »30« na oglasni oddelek »Jutra«. 17122 OBLAČILA za gospode izvršuje po zelo solidni ceni in v najmodernejši fazoni LUDVIK LOGAR modni atelje, Gosposvetska cesta 13, U. nadstropje, vrata 67 (Kolizej). Velika izbira najmodernejših štofov. Sprejemajo se tudi popravila. 280 Pozor, ženini in neveste! Hlodroce posteljne mreže, lezr.e zložljive postelje, otomane, spalna divane tn fotelje nudi najceneje RUDOLF R A D O V A N ta potnik Mestni trg št. iS. Žima. morska trava, blago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 342 iVa;cene;sa izvirna vina zidanic S Danes začnem točiti ber-met (pelinkovecj, ki sem ga letos 15. oktobra pri Sv. Duhu (Krško) iz grozdja tamošnjega gospoda župnika po mojem receptu sestavil. Pijača obstoji iz raznih zdravilnih zelišč, sicer pa zelo dobra in okusna. Cena samo Din 20 liter, tako da je vsakemu možnost podana piti domač bermet. Iščem fino domačo črnino slično tej kot jo točim in kot špe-cijaliteto najfinejše belo vino. Sme biti muškat, silva-nec, renski rizling ali bur- gundec. Cena ne igra vloge, samo kvaliteta mora biti res prvovrstna. Danes zvečer na ražnju pečeno jagnje in odojček. Na razpolago so pečeni purani. Piška na vse načine prirejena, samo 7 Din. Domače klobase in pečenice. Od sedaj naprej vsako soboto, nedeljo in praznik na ražnju pečeno jagnje. Velika izbera vsakovrstnih jedil vse po znižanih cenah. Komfortno urejena soba, samo 20 Din. Vsa pleskarska, ličar« -ka m slikarska dela Priporoča se HOTEL in RESTAVRACIJA pri Belem Kranjcu - Kape; LJUBLJANA. Florjanska ulica 4. — Telefon 2625. izvršuje najsoiidnejSe 1 in po nizki ceni ANGELO JELČIC pleskar in ličar Celovška c. 65 Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela na deželi. 7 12 Karbid na malo in veliko fSODOAD« orijen-•ska družba za izdelavo kisika in i i enega aceti-lena, Zagreb, Kraljice Marije 23. — Telefon 21—97. 381 Priložnostni nakup za Božič Rokavice Nogavice inisko ter drugo perilo, damske torbice in aktovke, kra-ate, ROBČKI, vsakovrstne TOALETNE POTREBŠČINE, naramnice in sploh GALANTERIJSKO BLAGO. JOSIP PETELINC, Ljubljana za vodo, blizu Prešernovega spomenika. Zaradi velike zaloge znižane cene! Igtasi v »Jutru" imajo imajo siguren uspeh.9 JZVANREDJTA PRILIK« železna sluiinska patent postelja zložljiva, s ia« peciranom madracom. ze« lo praktična za vsako hišo. hotele, nočne tluž« be-.in potuiuče osobo staae aamo Din 340.—« Razpošiljam po poitne« nom povzetju. 1AKO •ZGLtOA SU32EN Lesena patent posleljs. zložljiva, a lapeciranim madracom. lelo praktična. stane samo D 28t. Potem imam veliko zalogo *™to nog perja Ug po D 48.—^ druga vrst kg po O 38—, čisto belo gosje kg po D U9__i in čisti puh kj! po D 259—. Razpo-{iljam po poStnem povzetja. Modroei punienl ■ volnoro staneju samo Din 750— __ L. BROZOV1C. ZAGREB Ilica 82. « i : LJUBLJHNSKR KREDITNA BANKA Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA Ustanovljena teta 1900 Delniška glavnica: Din 50,000 OOO*— | Skupne re/erve cca Din lO.OOOOOO - POpeCŽMICK: Bretlee, Celle, Čr«onielj, Kra«j, Telefonske Stev : «8««, «41». S850«. 385<>3 Novo mesto. Pta|, Rakek. Saralevo. Siov«-niarradec. »pli*. Šibemik. Zagreb It-»»ravni nasiov: BlShA Br/ojavni naslov podružnic 39a L.ll BIJ AXSKA HA > RA Se pr poroda za vse bančne posle KMETIJSKI VESTNIK Nekatere pogreške pri reji perutnine Dandanes se vsepovsod poudarja važnost perutmnarstva za naše kmetijsko gospodarstvo. Mnogi so začeli že razmišljati, kako bi si uredili svoje kokošnjake in pričeli gojiti kokoši v večjem obsegu, in sicer tako, da bo ta reja v čim večji meri dobičkanosna. Doseči hočejo ta cilj z malimi izdatki in tudi z malim trudom. Pri tem računajo na to, da kokoš ne potrebuje tiste nege in oskrbe kakor druge domače živali, na pr. svinje, krave, češ, kokoši so majhne živali ki se jim zjutraj vrže malo žita, ostalo si pa poiščejo same. Tudi glede hlevov niso te živali kaj izbirčne. Dovolj je, če se jim pripravi ta ali oni prostor nad svinjakom ali kjerkoli, da so le pod streho. Običajno se delajo te napake zlasti zunaj na kmetih. Kokoš je pa žival, ki zahteva mno-«o pažnje. V mislih imamo našo domačo štajersko rjavo kokoš, ki je bila opisana v 22. številki »Kmetovalca«. Ta kokos najbolje ustreza za naše razmere v vseb_ pogledih Ona je udomačena, prenaša naše podnebje najbolje, je izredno marljiva v iskanju hrane in znese razmeroma mnogo jajc, t j. od 160 do 240 na leto, in je tudi njeno meso nekaj prvovrstnega.. Ta kokoš zahteva pa predvsem dovolj pašnega prostora, kjer se lahko ves dan pase. Važno je tudi, da nudimo živalim snažne, dovolj velike in svetle hleve. Temnih iirostorov' v kokošnjaku ne sme biti. bkozi velika okna od spredaj naj prihaja svetloba v notranjost, pa tudi zadaj, m sicer spodaj na zadnji strani. Cim več je svetlobe. tem bolie je za živali. Prepiha pa ne sme biti. Kokošim nič bolj ne škoduje kakor prepih. Kokošnjaki naj ne bodo predragi. Tu je treba previdnosti, preudarnosti in solidnosti. Dandanes imamo dovolj načrtov ki se dobijo pri raznih stanovskih organizacijah, da se lahko o tem poučimo, kako je poceni in solidno napravljati kur-nike. Splošna navaka je tudi, da se z rejo perutnine prične v prevelikem obsegu. V to nas največkrat zapeljejo kalkulacije, da znaša čisti dobiček od ene kokoši letno kar 60, 80 Din in še več. Slično preračunavanje vodi večkrat k razočaranju. Stara izkušnja pač uči, da zahteva reja perutnine mnogo na videz lahkega, a tem bolj vestnega in vztrajnega dela. Pn reji perutnine odločujejo malenkosti. Zato se splošno priporoča, zlasti začetnikom, ki nimajo še zadostne izkušnje, da začnejo prav v malem s to rejo. Kjer se goje le maloštevilne živali, se posveča vsaki zivah lup.oso več pozornosti, kakor če jih imaš v večjem številu. Mno"i začetniki pa tudi kaj hitro obupajo. Sicer si je ta ali oni nabavil prvovrstne plemenske živali, jih izredno dobro krmil in oskrboval v lepih kurnikih, ali kokoši so mu donašale le malo dobička. Za živali, kakor je štajerska rjava kokos, je neobhodno potrebno veliko zletisce. Kokoši morajo biti tako rekoč ves dan zaposlene. To velja zlasti za vse lažje pasme. Težke pasme, kaUr plimetke, odnosno or-pinatonke, zahtevajo razmeroma malo paše, a tem boljšo krmo. Iz tega je razvidno, da ni iskati vsesa v pasmi. Take pasme, ki bi nesle veliko število jajc (mogoče od 200 do 320 letno, težkih od 56 g dalje) ui da bi pri tem dosegla težo do 4 kg ah se več, še nimamo. 1 obre jajčance so običajno lahke kokoši in slabe za meso, težke pasme so pa slabe jajčarice in razmeroma dobre za meso. Ker pa današnji trg ne zahteva pretežkih živali (od 1.90 do 2.o0 kg) in ne prepitanih, zato moramo gojiti kokoši, ki imajo prin enio težo in sočno, mehko meso. , ..... V tem posledu ie naša domača stajerska rjava kokoš nepr kosljiva. Ona ima vsa svojstva, ki jih z btevamo od dobre pasme, ker je predvsem dobra jajčarica in obenem izvrstna klavna žival. Ostanimo torej pri reji domače pasme, ki nam nudi v vseh jiogledih zagotovilo uspešne reje. Fr. K. Gojenje zdravilnih rastlin Zadnja leta so pričeli nekateri večji posestniki v naši banovini iskati dobičkanos-nost kmetijstva v gojenju zdravilnih rastlin predvsem poprove mete. Danes pa vidijo, da tudi s temi rastlinami ni kruha. Da bi obvarovali naše kmete pred gotovo izgubo pri takih poskusih, navedmo nekaj številk o dobičkanosnosti teh kultur. V tej nekdaj res prav dobičkonosni panogi kmetijstva se ie tudi pojavil nadpri-delek in se padanje cen še ni ustavilo, temveč cene še nadalje padajo. Še lani je izračunal češki inženjer Horel čisti dobiček enega hektarja poprove mete na 100.000 Din. ko je bila cena 24 Din za kg suhe rastline. Zaradi velike ponudbe iz Rumuniie pa stane danes kg ročno prebranih listov le 6 Din. Kosmati dohodek bi znašal le 30.000 Din na ha. Pri tem pa ie položaj v trgovini z drogami (zdravilnimi rastlinami) brezupen. Kdor pridela 200 metr. stotov listov poprove mete, ne najde kupca, ker so veledrogeriie založene za več let. Ostalo bi nam tedaj le še vnovčenie pridelka po destilaciji zelenih rastlin. Vodna destilacija nam da od 100 kg zelene gmote 12 kg olja poprove mete. To olje ima na svetovnem trgu različno ceno Najdražje !e olje iz Mihama, angleški proizvod, ki se prodaja po 1000 Din za kg. Prav takšno olje. dobljeno iz rastlin angleškega izvoza, ki se gojijo v Ukrajini, pa prodaia sovjetsko trgovinsko zastopstvo po 300 Din kg. Imamo še japonsko metino olie, ki se prodaja po 120 Din. postavljeno na obmejno postajo. Treba bi bilo seveda šele določiti, po kaki ceni bi se lahko prodajalo domače metino olje. Ker še nima uvedene znamke, bi ga prodali kvečjemu po 250 Din za kg. Pri pridelku 120 metrskih stotov zelene gmote na ha, kar je zelo obilen pridelek, bi mogli doseči 30.000 kosmatega dohodka na ha. Če odštejemo izdatke, spojene s destilacijo (zeleno meto moramo namreč zrezati, zmešati z dvojno količino vode in destilirati), bi nam ostal Ie še skromen dobiček. Nerešeno pa ostane še potem vprašanje, kje bomo prodali olje. Biti moramo tedai prav previdni, posebno če upoštevamo, da ie meta podvržena raznim boleznim, ki lahko znatno znižajo pridelek. Podobne prilike so tudi pri ostalih zdravilnih rastlinah. V Miroslavu na Češkoslovaškem, kjer se pečajo že od nekdaj s pridelovanjem teh rastlin, je cela vrsta firm ki se bavijo z destilacijo. Danes pa vse stojijo razen ene. Ruski korijander se prodaia po 200 Din fenikel po 350 in janež po 5(>0 Din. Pri donosu 270 kg od mernika setve se' gojijo danes te rastline na Češkoslovaškem le še prav malo. Zahtevajo namreč silno mnogo ročnega dela in bi se pridelovanje s plačanimi močmi še daleko ne izplačalo Sedaj igra pa še Rusija veliko vlogo, ki dovaža na trg znatne množine teh olj za 70 odst. ceneje kakor prejšnja leta. Mimo tega pa se ie posrečilo kemični industriji izdelati sintetično (to je iz drugih snovi) najdražjo sestavino teh eteričnih olj: anetol in linalool, ki ju lahko prodajo po prav nizkih cenah. Veliki nemški trust J. G. Farben dela te snovi že na debelo in se že povsod prodajajo. Kakor vidimo, ie položaj za gojenje zdravilnih rastlin zelo neugoden in je odločno svariti vsakogar, ki bi mu svetoval kdorkoli gojenje takih rastlin, na primer poprove mete. Ker se razmnožuje poprova meta le 3 sadikami, bi imel pač prodajalec sadik lep dobiček od metine kulture, pridelovalec me-tinega listja pa samo škodo. —č. Humus in gnojenje Iz davnine že z naših travnikov vedno le odnašamo, zemlji pa ne vračamo ničesar. Njena rodnost mora zato opešati in zato je naša travniška zemlja vedno bolj pusta. Posebno težko občuti travniška zemlja dejansko pomanjkanje humusa (pohlice, čr-mce), ki je podlaga za uspešno delovanje zemskih bakterij, ki množijo njeno rodnost. Nekdaj je s travo obrasla zemlja ves ali vsaj velik del tega, kar je dala, dobivala nazaj. Odmrle trave in zelišča so prhnela in tvoril se je humus, ki je omogočal z bakterijskim delovanjem ustvarjati nove zaloge hranilnih snovi. Z napredujočo živinorejo, posebno pa s prehodom k pretežno hlevskemu krmljenju se ie ropanje travnika še stopnjevalo, z uvedbo kosilnih strojev pa še bolj poslabšalo, kajti s stroji so se travniki leto za letom bolj v živo kosili in danes je naša travniška zemlja samo še nekaka mrzla rudninska snov, iz katere si rastlina sama ne more več dobivati hrane v taki obilici kakor nekdaj. S pridobljenimi 60 metrskimi stoti sena po navedbah dr. Strekerja zemlji na 1 hektar odvzamemo vsako leto do 106 kg dušika, 117 kg kalija, 40 kg fosforove kisline in 25 kg apna. Ta izpadek bi ji teoretično vrnili, če bi ji na leto pognojili s 7 metrskimi stoti 15 odst. čilskega solitra, 3 metrskimi stoti 40 odst. kalijeve soli, 3 met. stoti (efektivno za rastlino raztopljivih 13 odst.) fosfornega gnojila ter z 2 do 4 metrskimi stoti žganega apna (se trosi naenkrat za 5 let skupaj, torej 10 do 18 met stotov). V naravi pa je zadeva drugačna. Podnebje deluje po svoje, boljši ali slabši razvoj in razrast odvzemata po svoje. Delovanje bakterij in kemično vezanje omenjenih hranil med seboj in z drugimi spojinami v zemlji je poglavje zase. Zato gornji primer za izvajanje v praksi ni veljaven, potrebne količine je treba ugotavljati za vsak kos zemlje posebej z gnojilnimi poizkusi Ugotoviti moramo, da se pri nas povprečno travniku sploh ne gnoji Z njega se samo odvzema in celo tisti del travniških proizvodov, ki bi moral predelan po živalskem želodcu priti nazaj na travnik, se redno porablja za vzdrževanje rodnosti polja. Najusodnejše občuti pri tem travnik izpadek na humusu. Od tega pride zmanjšano delovanje bakterij, zaradi česar tudi morebitno gnojenje z umetnimi gnojili ne more imeti istega uspeha, kakor bi ga sicer mogli priči-kovati. Tu in tam nekateri gospodarji s:.cer gnojijo z gnojnico, da zemlji dovajajo dušik, toda to je samo enostransko gnojenje, ki ne more imeti popolnega uspeha, čet-jdi petem na travniku zraste več trave ker kakovost sena ni ista, kakor bi bila pri polnem gnojenju. Uvidevnejši gospodarji (nekateri po prvi košnji, drugi po košnji otave) tu in tam pač pognojijo sedaj ta, sedaj oni travnik s hlevskim gnojem ali s kompostom, s čimer dosegajo še druge ugodnosti. Dejstvo je, da ie gnojenje travnikov s hlevskim gnojem ali s kompostom neobhodno potrebno, ne samo zaradi neposrednega dovajanja dušika, kalija, fosforne kisline in apna, nego tudi zaradi ustvarjanja in vzdrževanja humusa kot podlage za delovanje bakterij, kajti potem šele prihaja učinkovitost umetnih gnojil do prave veljave. V kolikor kmetovalec travnikom nikakor ne more privoščiti hlevskega gnoja, naj jim za tvorbo humusa daje po možnosti dobro vležanega, prezorjenega in premešanega komposta, kakor ga more premišljeno napraviti na primer iz slame, listja, drugih rastlinskih odpadkov, šote, smeti, prsti, lesnega pepe.la, žaganja in sličnih odpadkov, ki jim je dodajati tudi apna ali pa Thomasove žlindre. A. J. milo >SVILA< popolnoma belo, čistf izborno v toa-za svilo, volno / b ,etne svrhe in in fine tkanine ^ j/ shampooinr 17126 Iz službenih objav Dražbe nepremičnin: Na okrajnem sodi* šču v Litiji dne 8. januarja ob 10. zemlj. knj. Kolovrat, vi. št. 36, cenilna vrednost 66.500 Din, najmanjši ponudek 44.334 Din. — Na okrajnem sodišču v Krškem 9. Jan. ob 10.: stavbišče z zidano hišo, prostorom za žago, zidanim mlinom na tri kamne in zidano strojnico, vodni jez in vodna gonil* na sila, njiva, travnik na Brodu ob Krki, zemlj. knj. k. o. Mraševo, vi. št. 401, cenil* na vrednost s pritiklinami 212.627 Din, naj* manjši ponudek 141.752 Din. — Na okraj* nem sodišču v Ljubi lani 16. jan. ob 10. po» lovica parcele št. 198*2, stavbni prostor ob vogalu Slomškove ul ce in Resljeve ceste, zemlj. knj. Št. Petersko predmestje, v*, št. 375, cenilna vrednost 28.400 Din, naj* manjši ponudek 18.934 Din. — Na okrajnem sodišču Mariboru 21. jan ob 10., zemlj. knj k. o. Krčevina, vi št. 203, cenilna vred* nost 2.743.699 Din, najmanjši ponudek 1 mi* lijon 371.849.50 Din. — Istotam ob 11 istega dne zemlj knj. k. o. Laznica, vi. št 67, ce* nilna vredno?1- 49.700 Din, najmanjši ponu* dek 33.133 Dn. Direkcija državnega rudnika v Velen ju razpisuje na dan 3. februarja ob 11 nabavo centrifugalne sesalke z motorjem. Množina vode 500 l*min. Banska uprava razpisuje za prevzem gradbenih del nri gr..dbi nove banovinske ceste II. reda Reka—Sv Areh, okraj Mari* bor, 14 km do km 11.5, prvo javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 20. decembra ob 11. pri tehn:čnem ra.. '^lk- sreskesja načel* st v Mar:horu. Odobreni proračun znaša 817.175.40 Din. Oklici dedičev: Kokaljeva Ana, služkinja v Ljubljani, Študentovska ulica 3., je umr> la 3. marca 1928 in ni zapustila nobenega sporočila poslednje volje. Kdor hoče za» htevati zapuščino, mora to v enem letu ja* viti sod šču in izkazati svojo pravico. — Jurčič Jože, posestnik v Prušni vasi 17, je umrl dne 28. aprila leta 1930. Njegova po« slednjevoljna naredba ni veljavna. — Go* renc Katarina, roj. Juršič, katere bivališče sedaj ni znano, se poziva, naj se v enem le« tu zglasi pri okrajnem sodišču v Kostanje« vici. Banska uprava razpisuje za prevzem do-vršitvenih del pri centralni kurjavi v ana-. tomzkem institutu univerze v Ljubljani v skrajšanem roku prvo javno pismeno ofert* no licitacijo na dan 19. decembra ob 11. * sobi 17. tehn čnega oddelka v Ljubljani. Odobreni proračun znaša 206.080 Din. Kmetijska zadruga v Malih Doleh, r. z. z o. z. se je razdružila. Likvidator je Vo* zelj Miha. V likvidacijo je stopilo tudi Kmetijsko društvo za dekanijo Novo mesto in okolico, r. z. z o. z. v Novem mestu. Upniki se v obeh primerih pozivajo, da pri* javijo svoje terjatv|. Dražbe nepremičnin: Na okrajnem so* dišču v Slovenjgradcu bo dne 29. dec. ob 9. dražba nepremičnin zemlj. knj. Spodnji Razbor vi. št. 48, poslopja in dve stavbni parceli, cenilna vrednost skupaj 17.801.S0 Din, najmanjši ponudek 11.867.85 Din. — Na okrajnem sodišču v Šoštanju 12. dec. ob 9. zemlj. knj. Laze vi. št. 43 in zemlj. knj. Ložnica vi. št. 143. Cenilna vrednost 73.060 Din. Najmanjši ponudek 52.085 D in. — Na okrajnem sodišču v Ptuju dne 30. dec. ob 10. zemlj. knj. d. o. Gruško* vec, vi. št. 134, cenilna vrednost 10.940 Din, najmanjši ponudek 7524 Din. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje natečaj za zasedbo mesta referenta inženjerske stroke v po* godbenem svojstvu s honorarjem usluž* benca kat. A položaja VI. Prošnje je vlo* žiti do vključno 16. decembra do 12. ure. Vpisane so naslednje spremembe v trgo« vinski register: Tvrdka Keramični in grad* beni materijal L. Battelino & Co., d. z o. z. v Mengšu je ustanovila svojo podružnico v Ljubljani. — Pri splošni maloželezniški družbi d. d. v Ljubljani je vpisan proku. rist inž. Janko Ženko. — Tvrdka Jelačin & Co., tovarna zamaškov v Ljubljani ima v bodoče za obratni predmet tudi izdelo* vanje in prodajo kovinastih škatljic za steklen:ce ter plutovega in cementnega gradbenega materijala. — Tvrdka Ludovik Mane, tovarna lakov d. d. v Ljubljani, je sklenila povišati delniško glavnico od 4 milijone na 8 milijonov Din — »Vijak«, d. z o. z. v Ljubljani je stopila v likvida* cijo. _ »Sana«, tvornica čokolade d. z o. z., podružn:ca v Ljubljani je izbrisana za. radi opustitve. ■ oreskrbite se za Božič z dobro pečenko CIRIL ŽAGAR, SUNJA, Savska banovina, razpošilja ZAKLANE PITANE PURANE, KURETNI-NO in DEBELE GOSI v zavitkih od 5 kg naprej. Debele gosi po 20 Din kilogram franko vsaka postaja v Sloveniji. 17167 PARKETI hrastovi in bukovi, vedno v zalogi. HRASTOVI HLO in stoječi hrastovi gozdi se kupijo. Ponudbe in vprašanja: A. KANC 16030 tovarna parketov — MENGEŠ. 17151 Volnene postel.ne in KOČE dchavlpa premptne Skic!« volnenih Izdelkov - CELJt ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * * * ♦ *■ PETER MAJDIC KEtiUAiTOL mm 1 £epe, polne |r«cli/ Homa olrr\ hn^ata /4 n Dame. ako nočete, da bo oblika vaših grudi polna ln trdna, tedaj se poslužite takoj preizkušenega sredstva profesorja dr. Rettija. .BALZAM de POMPEJA' vršite predpisano masažo s prsti samo nekaj dni in videle boste kako bujne se bo razvila oblika vaših grudi že tekom 14 dni Učinek se zanesljivo poka že že tekom 6 dni. Masaža z »Balzamom de Pompeja« je eno najboljših sredstev zs okrepitev ln utrditev ' Izčrpanega miši-ievja prsi. Tisoči žena ln deklet se Imajo zahvaliti temu balzamu za svola lepa in polna prsa Dopisi hvaležnega priznanja 50 prosto na vpogled. Cena 60 Din močnejša doza 110 dinarjev (za zelo medle posebej). Diskretna pošiHatev po pošt) po Ordinacijskem laboratoriju Hawelka. Praga 65 - Nusle Božeterhova uL 10-J-«4. pošt. pred. št 17. CSH S "o v te S a a o 09 C5 »REGENTOL« je najpopolnejše sredstvo, ki popolnoma varuje steklo pred dežjem, snegom, ledom in meglo. Trgovci, restavraterji, gospodinje, avto-mobilisti, očistite svoja stekla (izložbe, šoferske šipe, očala itd.) z »REGENTOLOM<-. Tudi za časa najhujšega dežja, snega, leda in megle ostane steklo vedno čisto in prozorno. 1 škatlica »REGENTOLA« 30 Din. Pošljemo po povzetju z navodilom uporabe. »GASOKSIT« uvozno in izvozno odjet jc, Beograd, Kralja Milana 46. Tel. 30- 6. 400a Zastopnikom-prodajalcem 30 %. 53 let pomade Ana Csillag (, Jaz Ana Csillag^] Milijoni (gospč, možje in otroci) so s Csillag-pomado rešili svoje lase. Kar se je v 53 letih po vsem svetu izkazalo kot najboljše, bo pomagalo tudi vam. Toda ne čakajte, da vam začno lasje rapidno izpadati ali da izgube svojo naravno lepoto, temveč naročite še danes garnituro (pomado) in pribor) za Din 85.—. 125.— ali 200.—. Ta že 53 let svetovno znana Csillag-pomada odpravi nadležen prhljaj 11[ni_________ v 48 urah, prepreči nadaljne izpadanje las in krepi novo rast las povsod ;am, kjer so še lasne koreninice zmožne življenja, daje lasem naravni blesk, svilnato mehkobo in jib obvaruje predčasnega osivenja. Naročite še danes in adresirajte natančno: »ATJRORA« Sekt. 16, Novisad, železnieka 38. 384 ZAHVALA 17166 Ko je naš papa Adolf Rohrmann nastopil svojo zadnjo pot in se v grudi domači vlegel k večnemu počitku, so ga premnogi spremili in počastili s krasnimi venci. Bodi jim prisrčna hvala! V Kranju, dne 6. decembra 1930. ADOLF ROHRMANN, sin. NAZNANILO. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam OTVORITEV VINOTOČA združenega z delikatesami na Karfovški cesti št. 11 Nudila bom vsestransko solidno in poceni postrežbo. Za obilen obisk se priporoča M. KALC. 17120 Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Umrla nam je po kratkem, težkem trpljenju naša ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra, teta in svakinja, gospa Fraoia Mm mi. MA Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo dne 7. decembra 1930 ob l/o 4. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k" Sv. Križu. 17170 Rajhenburg-Ljubljana, dne 6. decembra 1930. IVAN STENOVEC, mož; JOŠKO, sin, in vsi ostali sorodniki. Kreditni zavod za trgovino n industrijo LJIJBLJ4IVA, Prešernova nlica štev. 50 (v lastnem poslopin) Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo safe - deposita itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana. — Telefon št. 2040. 2457. 2548. Interurban 2706. 2806. Zane Grey Do zadnjega moža Roman Visoka senca je zatemnfla vrata. »Alo, mala!« je rekel malomaren, zategel glas. »Ali ste spet doma?« Ellen je vzdignila oči. Mož krepke rasti je slonel ccb podboju. Kakor večina Texancev je rmel svetle lase in svetle oči. Dolgi, slamnato plavi brki so mu pokrivali usta in viseli ob njih nizdol. V škorn.iih. z ostrogami, opasan, s težkim samokresom nizko ob boku, je delal na Ellen popolnoma nov vtis. Seveda, zdaj je videla vsako stvar v novi luči! »Alo, Daggs,« je odgovorila. »Kje je oče?« »Karte igra z Jacksonom in Colterjem. Prekleto noro igra; v glavo mu je zlezlo.« »Hazard?« »Ljubo dekletce, ali je polkovnik Jorth že kdaj igral za šalo?« je z malomarnim smehom rekel Daggs. »Kup zlata leži na mizi. Sodim, da ga bo dobil Jackson, vaš stric. Colter ima smalo.« Daggs je počasi m prožno stopil čez prag. Njegove dolge ostroge so žvenketale. Nekam zapovedujoče je položil Elleni roko na ramo. »Hej, dekletce, daj nam poljubček.« je rekel. »Jaz nisem vaše dekletce, Daggs,« je odvrnila Ellen in se zdrznila pod njegovo roko. Tedaj ji je Daggs položil roko okoli ramen, ne burno ali surovo, ampak z nekakšno leno, nežno samoumevnostjo, ki je bila vse obenem, drzna in obrzdana. Ellen je morala napeti vse moči, da se je izvila; ko je porinila mizo med njega in sebe, mu je pogledala naravnost v oči. »Stran z vašimi šapami, Daggs.« »Saj nisem medved, Ellen. Kaj pa je, detece?« »Nisem detece. In nič ni, prav nič. Le s svojimi rokami mi dajte miT, to je vse.« Izkušal jo je ujeti preko mize; njegove kretnje so bile lene m počasne kakor njegov nasmeh. »Ali mi nisi še nedavno tega sedela na kolenih?« je vprašal z laskavim glasom. »Kaj, dragica?» Ellen je čutila, kako ji je kri planila v lice. »Bila sem otrok.« je kratko odgovorila. »Ho, le poslušajte jo, odraslo gospodično. In vse to v nekaj dneh!... Nu, Ellen. ne bodi huda. Daj mi poljubček.« Premišljeno mu je pogledala v oči. »Otrok sem bila. Daggs.« je ponovila. »Bila sem osamljena, lačna ljubezni — in neprevidna, brezmiselna, čeprav bi bila morala vedeti, da ni prav. Danes vem. kaj se godi v vaših glavah in kako ste me osramotili pred ljudmi!« »A!! Razumem, dekle.« je odvrnil z izpremenjenim glasom. »Ali — saj sem vas vendar prosil, da bi se omožili z menoj.« »Da. prosili ste me. Zasnubili ste me. ko ste se prepričali, da drugače pri meni ničesar ne opravite. Pri vas je eno toliko kakor drugo.« »Nu. vsekako sem storil več od Simma Brucea ali Colterja,. Ta dva se nista nikoli potezala za vašo roko.« »Tako je. In če bi ju mogla spoštovati, bi ju spoštovala samo zato. ker me nista prosila za roko.« »Ho, vrag naj me vzame!« je zamišljeno vzkliknil Daggs in si pogladil dolge brke. »Tudi njima dvema bom rekla to. kar sem povedala vam.« je nadaljevala Ellen. »In očeta bom prosila, nai poskrbi, da me boste pustili v bodoče pri miru. Z nikomer izmed vas lenuhov se ne bom rncžila — niti ne, če bi mi šlo za življenje. Ne zaupam vam. Slaba družba ste.« Daggs se je komaj opazno izpremenil. Malomarna lenoba njegovega držanja je izginila. »Oho. miss Jorth, menda ne mislite trditi, da smo ovčarji malo prida ljudje?« »Ne. O ovčarjih nisem govorila. Rekla sem le, da ste nekateri slaba družba.« »Hoj, vraga!« Daggs ni govoril z njo nič drugače, kakor ce bi bil imel moža pred seboj; nato se je zavrtil na peti in odšel iz koče. Zunaj je srečal Elleninega očeta. Slišala je Daggsev glas: »Lee, tvoja divja mačica se je spet pokazala. In daj, da ti nekaj povem! Nekdo je z njo nekaj čenčal.« »Kdo?« je vprašal oče s svojim hripavim glasom. Ellen je takoj spoznala, da je bil napit. »Sam Bog si ga vedi,« je odvrnil Daggs. »Dober prijatelj gotovo ni bil. « »Težko je zavezati ljudem jezike.« je malodušno pripomnil Jorth. »Ho, ne vem,« je nadaljeval Daggs s svojim počasnim, hladnim smehom. »Mrliča nisem še nikoli slišal, da bi bil blebetal.« Nato se je žvenketanje njegovih ostrog oddaljilo. Cez nekaj trenutkov je stopil Ellenin oče v kočo. Ko je zagledal hčer, se je njegov mrki, čemerni obraz zjasnil; Ellen je vedela, da je na vsem svetu edina, ki jo še ljubi. V njeni bližini se je zmerom ves izDr-<~ menil. In tudi ona ga je imela vsa ta leta tem rajša. čin: J6r:j »a je tlačila nesreča in čim delj mu je bilo nazaj do lepih minulih dni. »Alo, Ellen!« Objel jo je. Kadar je bil opit, je ni nikoli poljubil. »Veseli me. da si spet doma. Ta luknja ni dosti prida, a najbolj neznosno je v njej takrat, kadar te ni pri meni... Lačen sem.« Ellen je postavila jed na mizo in se nekaj časa ogibala pogleda nanj. Nova, zvedava moč, ki se je bila zbudila v njenih očeh, jo je navdajala s tesnobo. Lee Jorth je bil prejšnje čase nenavadno lep mož. Bil je velik, ali njegova postava ni bila jahaška. Njegovi temni lasje so bili prepreženi s sivino in ob sencih že belkasti. Obraz je imel bled, upadel in preprežen z globokimi gubami. Pod okroglimi, nekoliko bolščečimi rjavimi očmi so mu visele višnjevkaste vrečice. Imel je zagrenela usta in šibek podbradek. ki ga sivi brki in kratka šilja-sta bradica niso mogli popolnoma skriti. Nosil je dolgo suknjo na škrice in širok okrajen sombrero; oboje je bilo črno in tako staro in umazano, da si — ne glede na starinski kroj — takoj uganil, da je prinesel vse to še iz Texasa. Tudi bela srajca, ki jo je takisto nosil v spomin na boljše dni, je bila umazana in raztrgana kakor zmerom. /TRETORN4 galoše In snežne čevlje TRETORN kupuje danes vsakdo ker je ta znamka s svojo odlično kakovostjo ln elegantno fazono posta la mlljenec vsega sveta Zahtevajte samo vrhnjf tn snežne čevlje »TRE TORN«, kajti ti so najboljši. I. Opozarjamo na -veliko inventurno odprodajo manufakturnega blajr po globoko znižanih cenah v trgovini KAROL SKALA v KAMNIKU Cene vsemu blagu znižane za 10 do 30 % Oglejte si izložbe in veliko zalogo. — Prepričajte se sami! Izključno zastopstvo originalnih Spil HEATHG mi za dravsko banovino ima samo Trgovska in gospodarska družba z o. z. LJUBLJANA Clgaletova 4 (pri sodniji). Telefon 3S6.i. Slično izgledajoči modeli so imitacije. AMERICAN HEATING 16079 glavno zastopstvo Zagreb. NAZNANILO PRESELITVE Advokat dr. IVAN FERMEVC v Ptuju je preselil svojo odvetniško pisarno z Minoritskega trga v hišo Mestnega urada poleg Mestne hranilnice (VHOD IZ PANONSKE ULICE). 17116 Benzinske cisterne uredjaje za skladišta benzina, benzola itd. sa pumpom po sistemu »Solzkotten G. m. b. H.« Berlin, kao i bez pumpe po hidrau-ličkom sistemu »G. Rumpel A. G.« Wien, isporučuje i postavlja Union grad; e vinsko i trgovinske A. D. - BEOGRAD FANY PATIK UMETNO KOŠARSTVO Radovljica — Ljubljana, Miklošičeva cesta 30 NAJCENEJŠA IN PRIMERNA BOŽIČNA DARILA za deco: otroške mizice in stolčki in razne lesene igTače. gu-galnikL za odrasle: pleteno pohištvo, stojala za ročna dela, tase, tapecirane košarice za šivanje itd. Oglejte si bogato zalogo! Ustanovlieno leta 1800 M.DRENIK Ustanovljeno leta 18oO L J U BL«I ANA, Kongresni trg 7 Največja zaloga predtiskanih, pričetih in gotovih ročnih del ter pripadajočega materiala. Entlanje, ažuriranje, plisiran.je. Montiranje blazin itd. — Vezenje na roke in stroj. 15971 4 Ustanovljeno leta 1823 ■o 1 N • M. URBAS • (lastnik: Miroslav Urbas) priporoča pristne M^ll KRANJSKE KLOBASE priznane kot »SPECIJALITETA« lastnega izdelka. LJUBLJANA — SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 13 poleg Mestne elektrarne. Brzojav: »URBAS LJUBLJANA« Telefon št. 3322 L5628 Kralja Milana ulica 10 Prevozni trlcikli solidno delo tn že izgotovljeni v zalogi več vrst, jako pripravni za trgovce, obrtnike mesarje, peke itd. — Invalidni vozički novi modeli. — Cena nizka. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles u-otrošk. vozičkov, Ljubljana. Karlov&ka c. i Pravilno rešitev reklamne uganke Delikatesne trgovine v Mariboru, Meljjska cesta 1 so vposlali sledeči, na katere so padli glavni dobitki: Marija čeri, Liza Stile, Ljubljana; Tilči Hohnjec, Celje; Josip Gna-muč, Slovenjgradec; Ivan Kolč, Maribor; Marija Kac, Ruše; Tomaž 2galc, Trbovlje. 17156 \ ZAHVALA vsem, ki so ob nenadni, najtežji izgubi našega nad vse ljubljenega sinčka ZVONKA z nami sočustvovali, nas tolažili v težkih dneh, poklonili krasno cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo vsem onim, ki so nam pomagali iskati njegovo trupelce. Kranj, dne 5. decembra 1930. V globoki žalosti: 1716 ANTON in FRANČIŠKA ŠTEFE, starši; ZORA, ŽIVKO, sestra in brat, ter ostali sorodniki. I Hobby čisti vse po popolnoma novem načinu o Grneralno zastopništvo ta Jugoslaviju .OBOBOT"- BEOGRAD TEL. 31-89 Cara Uro ta 19, HOBBV sc vporablja v Ameriki letno 70,000.000 kg.HOBBY J C odlikovan tudi z diplomo Hlgljenskega 4 mešč. šolami sprejmem v modno trgovino. Naslov v oglasnem oddelku Iw'ra 50190-1 Učenko iobro vzgojeno, k! Ima veselje in voljo do dela sprejmem v trgovino me šanega blaga. Ponudbe na >glas oddelek »Jutra« pod »Št. 99«. 49199 1 Pismeno naj javi svoj naslov oni. ki je v( Ijan sprejeti kako stalno domače opravilo. Znamko za odgovor je treba priložiti. — Zadruga jugo=lov. pletača. Osijek. 50248-1 Mesarski pomočnik dobro izurjen io vešč tudi v prodaji mesa. dobi ta koj službo. Prost mora bi ti vojaščine. Naslov nove oglasni oddelek »Jutra« 50073 1 Strokovnjaka za les za nakup in prevzem fri zov (bukve, hrasta, oreha in jesena) proti fiksnmu in proviziji takoj sprej mem. Ponudnik mora ime ti dobre kupčijske zveze in biti zmožen kavoije — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod značko »Eksi s-tenca«. 50296-1 Šofer - mehanik z večletnimi spričevali, trezen in zanesljiv dobi ta koj nameščenje na Saurer avtobusu. Ponudbe z zahtevki plače na ogl. oddelek »Jutra« pod značko ^Mehanik pogoj«. 50299-1 Kroj. vajenca spTejmem pod ugodnimi pogoji. Naslov pove podruž niča »Jutra« v Trbovljah 50333-1 Pridno dekle kot pomivalko sprejme ho tel Štrukelj. 50332-1 Vzgojiteljico sprejmem k sedemletnemu otroku Ponudbe z na ved bo plače in prepisi 'pri čeval na oglasni oddelek Jutra« pod »Vzgojiteljica z daljšim službovanjem«. 50392-1 Izurjeno prodajalko v špecerijski trgovini, ra samostojno vodstvo trgovi oe « bani v stroki ali zastopnik' metalne in tehn. stroke. — Ponudbe na osrHs. oddelek »Jutra« pod šifro »Elektro-akviziter«. 50390-5 j Philipsovo Anodo 122ti Volt, ugodno proda Hešik, S]i. Šiška. 51304—6 Gostilniške stole in pletenje stolov izvršuje S. Nekovar, stolar, Breg 14, Ljubljana. 50367—6 Potnika « • Nov vir dohodkov Vsak. ki ima prodajalno, lahko zasluži. Javite raslo? in priložite 2 Din za odgovor. M. Vrabič, Ptuj. 30387-3 Žagar išče službo. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 49797—2 Živo apno do 20 va.gonov. prevza mem v komisijsko prodajo. Ponndbe pod apno oa ogl. oddelek »Jutra«. 50574—3 Stopajte s časom prodajajte moderne prak tične predmete. Z naš m zastopstvom — vsak zase mož Zastopstev je mnogo — naše pa ima roke in noge. Mi proda iamo predmete večne vrednosti. Verujte samo. kar vidite. — Oferirajte se na »Omnis«. Ljubljana, Miklošičeva 14. 50287-3 Biro za zastopstva v Mariboru, agilno lilo dobro npeljano. prevzami zastopstva dobrih pre Ime tov za Dravsko banovino. Pisarniški in skladiščni prostori na razpolago, vsled česar se vzame potrebre vrste blago tudi v komi sijo proti ga rakete Vnj ponndbe na pod* J itra-v Mariboru pod .7.i--ep stva Maribor«. 50483-3 Francoščino temelj'to privatno poučil jem. Pismeno pod -S*ro kn-voa učit liiea« na o^la-. oddelek »Jutra«. 505G3—I Prva oblast koncesiioniranr šoferska šola t amernik. Litiblian. Dunajska cesta štev. 30 - '.lugoauto; telefon št ?23i P"nk in praktične vožni' 851 English iessons wanted. Condltions undei »Lessons« by the administrativni. " 50482-4 Gosli poučuje prvovrstni učitelj. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pouk-50140-4 Oblastveno koncesiionirana šoferska šola Cioiko Pipenbacher Liubliana. Gosrosvetska 12 Teorija in vožnje. 47750 f Srednješolec odličnjak — bi inštruiral nižješolca. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 50631-4 Oblastveno koncesiionirana šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite, Bleivveisova cesta 32 30683-4 sprejme stara, renom Irana firma za kuhan;e žganja, sadrvh sokov, tvorniea likerjev itd — Ponudbe na oirlas. oddelek »Jutra« pod šifro »V stroki zmožen in vpeljan«. 50609-5 Gg. trgovski potniki po^or! Vsakovrstne avto vožnje i zaprte šes.fc-il. novo Ivinu «ino. sprejmem po zelo ugodn« ceni Poizve se v Express« garaži v Vegovi ulici 8. 50430 o Sposobne potnike manufakturne stroke. ia privatne stranke spreimem Ponudbe pod »Visok ia siužek« na podruž. »Jutra« s Mariboru. 50236-5 Fiksum in provizijo lobe potniki za prodajo manufakturnega blaga. — Pismene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod Sifr-• Provizija 435«. 5f*i91 5 Brez zaposlenja je dogodkov polna naša bitnost. — Servirani Vam dnevno najboljša jedila potom prevzetja našega lu-> ra t i vn ega sa m oza st ops tv a. Nikaka polovična stvar. — Talenti, kateri znajo v eni minuti strokrat obrniti jezik — iskanL — Vsakemu agentu proti izkazilu provizija in fiksum. Značka Naš ogenj gori«. 50630-5 Potnika agilnega in zanesljivega dobro vpeljanega, iščemo z deloma fiksno plačo, deloma s provizijo. S prodajo bi se bilo treba ukvarjati detajlno. Ponudbe s točnimi zahtevki na ogl. odd. »Jutra« pod len potnik«. 50639-5 Kožuhovinast plašč (i5ersianer fus). Ti! dvojno posteljno pregrinjalo, pravo ročno delo. lestenec za elektriko na 7 sveč, prodam. Pismena vprašanja ped šifro »Virodno ■V-ii« na oglašali oddelek »Jutra«. 50361—6 Aparat za izdelavo muholovcev z vsem potrebnim prodam radi odhoda. Naslov v oglasni odd. »Jutra«. 50183-6 Premog, drva, koks pridajs V:nko Podobnik, "Irtaška cesta štev. 16. — 1 eletou 33-13. Inštrukcijo kakršnokoli bi nudil višješolec. Na željo bi lahko za začetek inštruiral za poskušnjo. Pismene ponudbe z navedbo pogojev in natan nega naslova na ogl. odd. •eJutra« pod »Reven dijak — Izvrsten inštruktor«. 50676-4 Potnik dobro v]ie!':nu, sprejme za ei-f.ve. Po,nudbe na podruž. •Jutra- Maribor pod • Dol)er predmet«. 50504-3 Agilnega potnika kaiteri potuje največ po Sloveniji. Palmao.im in Hrvatski in h" želel prevzeti prodajo salonskih mote!, naj blagovoli nasloviti svo'o ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Salonske metle«. 50529—5 Potnike proti proviziH in fiksumn s;>reime tako j Cniversal Impor4. Maribor, V;loten-roinerova 6/1. 30343-5 Potniki, vpokojenei in drugi ki bi obiskovali privatne stranke po celi Slo-ventli se sprpimeto. Zaslužek 150 do 200 di-nartpv drie"""-« Menjalnica Reteher »rt Ttirlr T.iv*bl i^na, 'Prešernov** ulica 46. 50705-5 Pisalni stroj »Ideal« O, z mizico ia pisalno mizo prodam, ali zamenjam za motorno kolo 500 cm3, let, iii-kov od 1928 naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Motor« 30394-6 Kino popolnoma prenovljen z zvočno aparaturo, vse v brezhibnem stanju, novo. vedno jako dobro obiskan, se zaradi družinskih razmer takoj Droda. — Ponudbe na oetI. odd. »Jutra« pod šifro: »Krasna bodočnost«. 50369-6 800 vreč za oglje (balnatih) proda A. Grebene v Ljubljani. Vel. čolnarska ulica št. 1-5. 50636-6 Potnika ki že potuje, sprejmem za Slovenijo, za vpeljane nogavice. Ponudbe na oglas, oddelek »Tutra« pod šifro »Agilen 2000«. 50706-5 Križ nad 100 let star. v zelo dobrem stanju, lesen, ne-barvan. sestavljen brez limanja iz 1500 kom.. Vi kg težak. 48 cm visok, krasna oblika. za ceno Din 1300.— naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 30393—6 Železno peč dobro ohranjeno, poceni prodam. Naslov se izve v podružnici »Jutra« v Celju. 50189—6 Linoleum ruiav. skoro nov. velikost 4x2 m poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50443—6 Prodam: Gledalšn.i dvogled (Opem,-gucker). boo črno. pristno krzno, črni dam-ki plašč, fino stikno, s krznom >b-šit perzianer. oboje malo nošeno. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 50436 —6 Fotoaparat 9 krat 12 dvojni izsteg novi model VoiartlSuler Rergheil s Tleliar 4.3 optiko v Kommir, «koraj nov. nirodno pre.la Hojnik. Celje, Gos.po-.ka ul. 50492—6 Šahovska mizica s figurami in spalna vreča iz vojaškega sukna z impre-rnirano prevlek", prikladno za turiste in oficirje, naprodaj po ugodni : ceni. Vprašati v osl.-^r eni oddelku »Jutra«. 5035(1—6 Šablone za pred-tiskarijo vezenin po r:7.ki ceni naprodaj v Kri-ževniški ulici 6, pritličie, levo. 30625-6 Steiaže za špeeeriSo in novo -S.-hultz« tehtnico prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«, 506i;-8 Prem >s in drva irodaia lezeršek Vodmat mo Brivci, pozor! Pmivalnik z marmor, ploščo. lavorjem in rezer-varjem za 20 | vode po-eeni nroda P,"žič. Ljubljana VII. Celovška ce=ta 71 30471-6 Harve. Hr« ež lake m Ir priznano najboljša in najcenejše dobite le pri • I «!Sfra<- V ! s^tfjf Gosoosvetska cesta §t 12 'poleg restavracije »Novt svet«). * 38 Lovsko puško dvoeevko. kaliber 16. zel® dobro, ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30224-6 Mlin na stalni vodi. zidan Tn a opeko krit. v bližini 2 trgov, ob glavni cesti, vsa o-tala poslopja: hlev, svinjak in klet v novozida-nem stanju ter z opeko krito, pripadajočo zemljo (njive, travnike, vinograd) 8 oralov bukove lioste, vse arondirano radi bolezni prodani za 120.000 Din Ponudbe na naslov: Franko M o reže, tajnik. Ped" da 49399-6 Novo trg. opravo komplet.no nroda Zadruga mizarjev, Glince. 50063-6 Otroški voziček d^>bro ohranjen poceni prodam. Naslov v oila-snein oddelku »Jutra«. 50271 8 Lovsko puško trocevko, iz Kruppovega jekla. ki. 16. skoro novo proda Drago Hadl. Novo mesto. 50310-6 Ostanke sukna primerne za čevlje, ug »dno d-bite pri tvrdki A. Kune, Ljubljana, Gos-poska ulica 50400-6 Štelaža špecerijska. s 100 malimi i« velikimi predaji ! ugodno naiproda j. ponudbe i na og!a«i.i oddelek »Ju-tra^ ■pod »špecerija«. 50373-16 Prodam: smnčl. skoraj novo smučarsko obl .ko in čevlje za damo sri-dnje velikosti po tii«.ki ceni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 50580— 6 Lepa omara (t-vbernakell. starinska, antična pisalna miza in starinski stekleni lestenec na-prod a.i. Naslov v o^asinem oddelku »Jutra«'. 50578—6 Rolo kompleten. 300 X 144 »m. dobro oliranien poceni naprodaj v hotelu Triglav. Jescuicc, Gorenjsko. 50020-6 Izložbena oprema steklena, za trg. s čevlji naprodaj v Cegnarjevi nI. št. 4. 50646-6 Sobno peč »Trinmnh« v dobrem stanju, železne stebriče lične, nove. za vrt. ograjo jeklen rolo 7.a garažo. 2.30 X 3.00 m poceni predam, "oizve sg v gostilni Fortuna na Vodovodni cesti. 5O&44-0 Železen štedilnik srednje velik, skoraj nov, poeeni naprodai. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 5063451 Težko zlato dozo 71 pigareto. izvanred-esn ko. mad. proda T-"ov,.ič. T.iub. liana. Prečna i. MASAM i *ON B prodajamo iz goto v lj ene kožuhovinaste ogrtace p , znatno znižanih cenah, Ical-cor tudi vsa ostala krzna za obš-v. — Cene izven vsake konkurence I SISCIA d.d. _„ . - • - «___ kožuhovinastih podlog za J0( Velika lajbž ra moške plašče p tenšl od IJm Gundu'ičeva 3 Tel. 63=57 1 'ožurite se, dokler traja z loga ' in izkoristite priliko ---- Fotoaparat Voigtlander, le dobro ohranjen s potrebščinami kupim. Ponudbe pod »Fotoaparat« na oglasni oddelek »Jutra« 50405-7 Star denar kupim » posameznih kosih Ponudbe. 6e mogoče z od tiskom aa »glasili oddelek »Jutra« pod »Numismatik«. V svrho event. zamenjave želim tudi stike i numis mauki 49612-7 Fotoaparat in/to Ana.st.igma«, Com-pur zamenjam za kolo ali pisalni stroj. Jug, Tržič 102. 50034-7 Limuzino petsedežno, v brezhibnem stanju prodam za 35.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek >Jutra». 50629 10 Tovorni avto pripravljen za vožnjo — zramke Fiat Tonno, triton ski voz 45 Ks. lastna '.eža 3500 kg v dobrem stanja radi zmanjšanja obrata ta koj poceni prodam. — Na ogled pri tvrdki Rulolf Kiffmann. Maribor. Meljska cesta 35. 504S5-10 Avto hladilnike in blatnike vse vrste izdeluje iti (>o pravlja strokovno in hitro Gustav P u c, ••plošno kle parstvo, Ljubljana. Tržaška cesta 9. 297 10 Trgovino a mešanim blagom, dobro idočo, v zelo prometnem kraju, oddarr. v najem. Istotam se odda dobro Idoča gostilna na račun. Oba obrata skupaj ali posebej, vse pod ugodnimi pogoji, radi družinskih razmer. — Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod šifro »Slovenska Bistrica«. 50242 7 Železno pečico Tshljono kupim. Naslov v . • ;-Tn oddelku »Jutra*. 50605-7 Star denar kupim v posameznih koših. Ponudbe, če mogoče z odtlskom na ogl. odd. »Jutra« pod ,-iNumismatik«. V svrho event. zamenjave žePm tudi stike z numisma-tikl. 49612-7 17(150 Stejrc Graod oris Supersport avto najmodernejši stroj in Sa roseriia Specialno '.zdelan voz yidao> -esnim reflek tantom pr 'mptao in poceni Dopise na naslov A 3as-saer Tržit. 49584 10 Prodam 2 motorja enega znamke »D<. 500 ccm tipa 930, drugega - ->amke »Arlel« "SOO tipa 927 brez prikolice, ter motor znamke »D« prodam s prikolico. — Oferte na: Mat Vindiš. Varai;din. Strossmaierov trg 9. 49749-10 Večsedežni avto dobro ohranjen, in mlatilni stroj, pripraven za pogon mlina ali žage, s kurjavo 7. drvmi. ugodno proda Oeza Glazor, Studenci pri Mariboru, Dr. Krekova 32. 50731-10 Štiricevni radio aa elektra-f.no omrežje al: ra baterije, kompleten, po »godni ceni kupim. Pismene ponudbe na oglasni ©ddeSek »Jutra« pod »Š-ti-ricevni«. 50437—9 Anodni aparat izmenični t-o-k. 250 volt prodam za 600 Din. Naslov »glasnem oddelka Jutra 5030-1-9 Radio aparate prodaja popravlja, moder »izira, vzdržuje r>ajug<-d &sje Jože Marke«. Jeienie, SO Radio trlcevnl Ingelen, zvoč-Siik Ampllon in akumulator prodam. Arko, Poljanska cesta 15. stopnišče 9. 50694-9 Otroško dvokolo poceri proda Hešik. Sp Šiška. 50566—1,1 77/ Prodam: plašče za gospode, obleke, klobuke. čevlje, trak, cilinder, dannke plašče itd. — Ogledati v nedeljo od 10.—12. Breg 20/111. 50-180—13 Žaket dobro ohranjen za srednje veliko postavo in 'epa temnomodra obleka ta mladeniča naprodaj. Na slov v oglasnem oddelku ■»Jutra«. 50412—13 Nov silplašč z bizam ovratnikom prodam za 2500 Din. Naslov v oglasnom oddelku »Jutra«. 504G6—13 Kožuhov, jopica bela, pofolnoma nova, na prodaj. Poizve J.e: Pogač-"i, Kolodvorska 29. 30546—13 Kupim deske hrastove in črešnieve ta, nad 200 cm dolge. 30 in 50 mm močne. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cista roba«. 50451-15 11 Pozor! Pozor! Pohištvo Na. novo znižane cene pri pohištvu: spalnice 2800, omare 530, postelje 230, postelje otroške 300, kuhinjske oprave 1100 Din. Vsa mizarska dela izdelujem po konkurenčnih cenah. — Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18. 50533—Id Elegantne spalnice iz trdega in mehkega lesa v različnih kombinacijah, priznano solidne izdelave Drodaja Vidmar, Zg. Šiška 50581—12 Kožuh rlobro ohranjen prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50322-13 Zimska suknja črna, skoro nova naprodai Naslov v oglasnem odd.-lkn »Jutra«. 50522-13 Črna moška suknja dobro ohra-n.iena poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra>. 50014-13 Moško suknjo ^moking in več oblake prodam.' Privez štev. 3. 30270-13 Moder plašč s koauhovino, nov džera per, boo. snežke št. 37. 2 obleki in star žalni klobuk prodam. Naslov pove ->gl. oddelek »Jutra«. 50712-13 Dojenčka vzamem po nizki ceni v dobro oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 50281-14 Družabnika (co) s cca 100.000 J>i/i Kapitala sprejmem k zeio dobička nosnemu industrij, podjetju — Naslov pove podružnica »Jutra« v Mariboru pod šifro »Ugodna policija 41« 50341-16 Družabnika s 40—60.000 Din kapitala iščem za otvoritev dobička-nof.ne trgovine. Služba stalna. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Soudeležba«. 50598-16 Kateri dobro -ituirani gospod bi posodil vdovi 1000 Din — pro-tr odplačilu. Dopise na oglas. odelek »Jutra« pod »Nujua pomoč«. 50390 16 Spalnica Trgov, pomočnik »mlajša moč, želi pr^meniti ' nesto s 1. jan. 1991. Na-felov v oglasnem oddelku »Jntra«. 50505—2 Avto jlobro ohranjen. z dobro nevmatiko. zelo po ceni proda Davorin Tombah, I Maribor, Zrinjski trg 6. 50526—10 Avto I Jobro ohranjen. z dobro pnevmatiko, zelo poceni proda Davorin Tombah. Maribor, Zrir.jski trg 6-( 50519—10 l Avtomobile iPongeot« — .{ sed. 12.000 km rabljen, za Din 30.000 ' »Citroen«. 4 se,d. 3n.(if>0 Din Motorno kolo Hude:' \VUwortb 500 cm' OH V z prikolico I>;n 13.000 Avtobusne chassis za 2"500 kg ;n 3)00 kg ima na zal Oigi Lampret ii. drug Ljubljana, Selenburgova 4. 50573—.10 za dve osebi in različne malenkosti naprodaj. Fran čiškamska 10/11. Ogledati mod 2. in 5. uro. 50559—12 r ~-msko pisal. m:zo dobro ohranjeno prodam v Valjavčervi ulic-i 19. Kole zija. • 50560-12 Kompletno jedilnico v zelo dobrem star.ju prodam. N3 ogled med 11. in 12. ura v Ljubljani. Mikla Sičeva cesta 34 'II. Pojasnila daje Avgust Cerne, mizar v Zg. Šiški št. 122. 50452-12 Pohištvo ( vsakovrstno, solidno izde-' lano kupite po ugodni '.eni : Avgust Cerne, mizar. Zg. , Šiška 132 50453 12 Omaro, 2 postelji in nočno n-marico proda Remec v Zg. Šiški št 02. 5063!-12 Ženinom in nevestam! Predno si nabavite pohištvo, ne pozabite da je naicene'e in naibolfe pri tvrdki Golmajer, strojno mizarstvo Ljubno. Gorenjsko. 50245-12 Dosmrtno stanovanje z dobro oskrbo di>ba starejša, mirna ženska. ako položi ca 15 do 20.000 Din. Conj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra l>od šifro »Preskrbliena«. 30385-14 Majhnega otroka vzamem v dobro oskrbo. — Naslov v oglasnem odd--!ku »Jutra«. 5i)61 S-1:4 Mlad uradnik postaven, prosi v svrho ustanovitve lastnega podjetja dobrodušno damo za posojilo 15.000 Din. Cenjene ponudbe prosim na, oglasni oddele.k »Jutra« ood šifro Bodoča zveza«. 50683-16 V gostilni »Jadran« Sp. Šiška, Cernetova ulica se točijo pristna štajerska vina. Dobra kuhinja. Za praznike domače krvavice in pečenice. 50627-1S Vsako soboto in ned j vabim na prvovrstne do mače jetrne in krvave klo-bas-e, pečenice kakor tudi dobro kapljico. Restavra cija »Zehal«, Rudnik. Ljubljana, Dolenjska »»»ta 4S274-1S Kanditno trgovino elegantno, na zelo frakven-riranem kraju, v sredini me?ta Maribor ugodno prodam. Ponudbe pod »Schr gtlnstig« na podruž. »Jutra« v Mariboru. 50348-19 Velik lokal eleganten, s prostoruim skladiščem, z inventarjem, pripraven za vsako trgo vino, v sredini mesta Maribora. oddam s 1. janu ar j cm 1931 v najem. Po-i.udbe pod »InventarablO-se« na podr. »Jutra« v Mariboru. 50340—19 Majhna trgovina s točenjem takoj naprodaj. Vpraša se: Sparovec, Ob BtPgu 16, Maribor. 50502—19 Lep trgovski lokal z inventarjem, v katerem je bila že več let dobro upeljaia trgovina, z električno razsvetljavo, vodovodom vidam v najem z 1. januarjem 1931 v zelo prometnem kraju. Sta,no vanje v hiši. Lokal se lahko preuredi v dva manjša lokala. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50554—17 Brivnico moderno, obstoječo 15 let. dobro idočo, radi odpotn-v.mja zelo ugodno prodam Po-nudbe pod »Eksistemca 15« na oglasni oddelek »Jutra«. 505G5—19 Znatne stavbene prihranke dosežete z točnimi načrti ln proračuni! Tehnični biro Tehna, LJubljana, Mestni trg 25-1. 50460-20 Enonadstrop. hiša predmestje, par minut tramva. naprodaj. Pet sob, sobici, vse prltlkll-ne. parket, zaprta veranda, vodovod, plin, elektrika. Vrt, pralnica, drvarnica. Olajšava odplačila. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Oplen«. 50469 -20 Hišo s trgovskim lokalom predam ali dam za več tet v najem na na jprometnej-ši točki blizu farne cerkve. Bavec, Rajhenburg. 50378—C0 Parcele večje ali manjše pod Rož niiom ugodno prodam. — Naslov v jglasnem jdd-iku »Jutra«. 49S95 20 Lepo vilo s krasnim. 900 ms velikim vrtom, v Ljubljani oddam z januarjem 1931 za lalj-šo dobo v najem Prednost tistim, ki »o zmožni predplačila. Ponudbe na oglas, oddtdek »Jutra« pod šifro »St 60«. 50369-17 Dve parceli poljubne velikosti. l/} are oddaljeni od Ljubljane, a studencem, elektriko in mnojyo lesa na mestu telo ugodno prodam Vprašanja na oglasni oddelek Jutra pod »Gozdnosoluono >ega« 50403-20 Pekarna se išče v naj«n. be na oglasn-i »Jutra« pod »7«. Ponud-oddelek 5049S-17 Dvoje otrok prevzamem na hrano ln oskrbo proti primerni hranarlnl. eno od 2 do 12 mesecev starosti in drugo od 1 do 2 leti. Ponudbe na moj naslov: Beti Mavc, Gu-štanj. Dravska banovina. 50670-14 Lesni trgovci in posestniki! Ker je nastala kriza v lesni industriji — vljudno javljam, da režem vsl»d tega sedaj -surovino :esa hlodov it-d. za plačilo 20% cer.eje kakor v pretočenem času in točno po naročilu, kakor vsako drugo ped jetje — Lesna industrija Fran Martinec. škofi ii-a 50382-15 Kovaško delavnico brez orodja, dobro idoča. na Jesenicah, tako-j oddam v najem, ter lokal za obrt pripraven za brivnico ali flično, z veliko okolico. Naslov v podružnici »Jutra« Jesenice. 50511-17 Pekarno dam v najem z nekaj inventarjem. Ivan Kosser, ipekarna, Križevoi, Prek-miirje. 50518-17 Avtobus v najem vzamemo za zimsko dobo. Ponudbe pod šifro »Avto- bu?< na oglasni oddelek »Jutra«. ' 50514—17 Lokal za zoološko trgovino iščem v centru Ljubljane. Pismene poo.iudbe 7. navedbo cene in naslova na oglas-ni oddelek ojutra« pod »Papiga 33«. 50602-19 Restavracija dobro Moča, r. lepim kompletnim inventarjem naprodaj v Primorju. Potreben kapital 130.000 Din. Ustna ali pismena pojasnila daje Ana Fretie, gostilna. Laško. 50358-19 2 zvezana lokala v Pražakovi ulici 3 ftik Dunajske cestel oddam. — Informacije daje tvrdka Jugo Auto. Ljubljana. I>ti najska cesta 36. 50199 19 Restavracija v Zagrebu na i 7. bornem prostoru v centru mesta, t vsem inventarjem ln dolgoletno najemno pogodbo takoj poceni naprodaj. Poja«nila daje Gjuro Valjak v Ma ribora. 50334 19 Gostilno v Zagrebu zajamčeno dobro idočo, z vsem inventarjem, v centru mesta prodam za Din 30.000. — Franc Orbanič. Florjanski put 35. 50255-19 Manjše posestvo z dobro stanovanjsko hi šo in gospodarskimi poslopji, od 8—15 oralov zemlje ob železniški postaji vzamem v najem. — Na; lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50386—20 Hišo novo izgotovljono. prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Jonko, Rožna dolina XV. 504)4—20 Božičnih drevesc 200 smrekovih takoj prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Oplotnica«. 50250 15 Les Bukove in hrastove pragove. hrastove frize in la beli jesen ter Ia orehov les kupuje Sclienk. Sušak 50160-15 Pozor! Trgovci z usnjem! Lokal oddam v najem v zelo ' prometnem kraju z vsem inventarjem. ' Električna luč, vodovod. Stanovanje v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50555—17 Pozor, peki! Moderno urejeno pekarno, na prometni cesti glavnega mesta Dravske banovine dam takoj solidnemu in plačila zmožnemu jieku. — Ponudbe pod »Plačila zmo žen« na oglasni oddelek »Jutra«. 50297 19 Novo hišo prodam. Pojasnila daje I. Siokan, Kolizejska 7. 50550—20 Hiša z gozdom v St. Lanibertu v bližini farne cerkve, s prostori za trgovino in 7, gostilno, s tremi podstrešnimi soba-bi, v zelo dobrem stanju, naprodaj za 50.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Do 16. t. m.«. 50540—20 Novo vilo enonad«tropno. 3 stanovanjsko pri Stadionu, pro dam za 295.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50583-20 Novo vilo z 1300,m1 vrta prodam. Istmtam naprodaj tudi do mač bino-a.parat. Poizve s< v Rožni do-lini c~s!a VI/4. 50397-20 Hi«a v Kamniku ononadstr.. enodružinska vrtcim naprodai. Ponudbe na og'isTM oddelek »Jutra« pod išt. 70.000«. 50355-20 Loterijo zadene kdor kupi na Dolenjskem lupo in dobičkar osno, 13 oralov veliko posetvo na prometni tookii, 10 minut od farne cerkve. — Dobre stavbe, vinogradi, travniki, njive, sa.li.i vrt in gozd ko!o«»k. Cena nizka. Pojasnila daje Fr. Kovač, Ljubljana, poštni predal 345 50596-20 Gostilno dobro idočo oddam takoj v najem proti odkupu in veintarja. Dopise na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Tržaška«. 50347 -17 Gostilno na prometnem kraju vzamem v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 50222-17 BLAGO zaZIMO Gostilno pri Slovenski materi — Dimnik v Trbovljah dam z novim letom na račun a.li v najem. Julka Dimnik, Krško ob Savi. 50252-17 angleško in češko najnovejši vzorci: modne 3barve: spec. kvalitete: kuponi za posamezne obleke, suknje, damske plasce Pekarno 1 ibro idočo v prometnem kraju blizu kopališča lam takoj v najem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« _>od »Dobro idoča pekarna« 50353-17 Celo posestvo in sicer lopo hišo z vrtom. gostilno in trgovino, v prijazni vasi Sv. Neža pri Tržiču oddam v najem pod ugodnimi pogoji. Gostilna io trgovina v najboljšem obratu Pojavila daje Josip Bodlaj, St Neža št. 10. pošta Križe — Gorenjsko. 50063-17 Društvenemu lokalu primerni »bi iščemo Pis mene ponudbe na J. a. d. Triglav, Kazino. 50325-10 Gostilno s poroštvom, na prometnem kraju v Trojanah j>ro-darn. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Št. 350.000«. 50361-19 Kavarno v večjem industrijskem mestu Savske banovine, k'at-no urejeno ln dobro idočo z velikim stanovanjem v I. nadstropin in veliko teraso prodam. Pogodba je za več let; najemnina "iz-ka. Informacije daje Srečko Pa ulek o vič, Zagreb Ilica br. 116. 50391-19 Špecerij. trgovino dobro idočo. na prometnem kraju Ljubljane prodam. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod Šifro »Dober promet«. 50642-19 Delikates. trgovino slaščičarno ln vin o toč, na zelo prometnem kraju oddam. Vprašanja na oglasni oddelek "-Jutra« pod šifro »Sigurna bodočnost«. 30636-19 Hišo vili sl-if.no. 1 '.i leta staro, obstoječo iz 4 sob, 2 kuhinj. verande, kabineta in predsob, prodam ob Dunajski cesti. Vodovod in elek trika v hiši. Vrt ogra-en in ureicn. Naslov v osla«, oddelkn »Jutra« . 50015-20 Pritlična hiša 2 stanovanji. gwpt.lnr skim poslopjem. garižo. hlevom za konje m 1200 1 velikim vrtom, v Liuh Ijani naprodaj c.a 320.000 Din. Pojasnila daje Drn štvo posestnikov v Salen drovl ulici 6. 50473 20 V VELIKI IZBIRI IN NAJCENEJE PRI TVRDKT NOVAK ▼ LJUBLJANA k. neresni tro 15, nasprotihuhskc ccrktfc Čevljar, delavnico na prometnem kraju v Sp. Siski oddam v najem z vsem inventarjem. Delavm-a obstoji že nad 10 let. 'izmene ponudbe na oglas, •ldelek »Jutra« pod šifro vljarska delavnica«. 50617-17 Pekarno n v najem z nekaj iventarjem. Ivan Ko-er. pekarna, Križevcl. Prekmurje. 50672-17 Dva lokala 7,a kako engros-podjetje (že-leznina že vpeljana) pletil-nico, tekftil. robo, Specerijo ali posamezno za delika-tesio. mlekarno, mesarije Md. takoj oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nizka najemnina«. 50436-19 Trgovski lokal s sobo in kuhinjo oddani 1'obrežje, Zerkovška c. 28 50338-19 Kavarno z lepim vrtom in »taj&ova-njem preda Fnmjo Bauer, Varaždiii. 30668-19 Novo hišo ononadstropno na periferiji 20 let davka prosto, ugod no prodam. N.ii-lov v "gl oddelku »Jutra«. 50049-20 Hišo s 6 stanovanji, sredi mesta. za 260.000 Din proda Jančar, Sv. Petra cesta 27. 50662-20 Hiša zidana 1911 s sedem prostori, okoli oral vrta ob glavni cesti vodovod. 20 minut od postaje Rakek naprodaj za 45 tisoč Din. Naprodaj gozdi, njive. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 50693-20 Hišo ali vilo v ceni do 280.000 Din, v Ljubljani ali bliSnji okolici kupim. Ponudbe na oglasi.i oddelek »Jutra« pod šifro »Tri«. 50714-20 Stanovanje modorno in solnčno, brezhibno, obstoječe iz 3 vtll-kih sob. kopalnice in vseh pritiklin. v centru mesta oddam s 1. februarjem, event. tudi preje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Centrum«. 50120 21 Stanovanje obstoječe iz 3 sob, kuhinje in priijiklk., v centru me sta takoj oddam. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra l>od »Takoj stanovanje«. 50427-21 Več stanovanj v občin: Zg Šiška takoj oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirni dom«. 50620-31 Stanovanje 3—5 »ob. na prometnem kraju primerno za orlina cijo. išče zdravnik za takoj ali pozneje. Vodovod, plin in elektrika predpogoj Plača zelo u^idno. Pon-udbe na ogla;, oddelek »Jutra« pod »Ordinacija«. 50440-21 Zakonski par ki je pripravljen obdelovati vrt in opravljati uiš na dela. dobi ure od Ljubljane sobo tn kuhinjo tet nekaj vrtnih pridelkov brezplačno Vrtnarji imajo prednost. Ponudbe na ^gl oddelek >Jutra« pod šifro »Gozdna lega«. 50404-21 Stanovanje sobe in kuhinje oddam stranki brez otrok. Kavško-va ccsta št. 5 . 50057-31 Kabiceiek lepo opremljen, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, takoj oddam. Zebes-lova nI. 30/1. 50478—23 Opremljeno sobo pvsebnim vhodom parket in elektrika. blizu Obrtne šole, oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasr.em oddelku »Jutra«. 50497—23 Čedno hišico za 4000 Din prodam ali oddam v najem takoj za 18 mesecev, po 250 Din mesečno Malik Kodelievo — baraka. 50717-20 Stanovanje 4 sob. kuhinje, poselskc sobe in kopalnice, z vsem komfortom takoj oddam. Telefon v hiši. Naslov v ■ glasnem oddelku »Jutra« 50261-21 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin oddam takoj. Naslov pove oglasti oddelek »Jutra«. 50262-31 Stanovanje dvo- ali trisobno iščem ?.a. februar. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Soliden 4«. 50062-21 Sobo in kuhinjo takoj oddam mirni stranka. Giglerjuva ul. 17. Novi rdni.it. 50411—21 Sobo in kuhinjo v kolodvorskem ali šent peterskem okraju išče samostojna. ves dar. odsotna ženska. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 50291-31 2—3 Stanovanje ne daleč od etmtra. sobe, s kopalnico in pritiklinami, išče zakonski par bre7. otro-k. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za 1. januar« 50495—31 Sobo in kuhinjo cvidam samo eni osebi (mansard). Naslov- v oglas, oddelku »Jutra«. 50512-21 Penzijo 13 sob. or>remlj»no, z dobrimi gosti, blizu kolodvora in luke proda Fa biani. Trst, Via Valdirivo št. 3. Stanovanje 3 sob, kuhinje, kleti takoj oddam v Sp. Šiški. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 505S4-21 Stanovanje »obe in kuhinje t vsemi pritiklinami oddam stranki brez otrok. Klunova št. 7, Kodeljevo. 50577—31 Sobo in kuhinjo oddam v Stožieah št. 101. 50573-33 Stanovanje 1_2 soh, v remtru mesta »če" mirna stranka — točni plačnica. Ponudbe na 0"las. »ldelek »Jutra« pod »Ena osoba«. 50370-21 Stanovanje 2—3 sob. s kopalnico išče mirr-a stranka s 1. febru-urjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Moste Vodmat«. 50375-21 Stanovanje s prostorno kuhinjo in ve liko Eo-bo ter pritiklinami z vodovodom isi elektriko vwvw «0 oddam takoj v najem v i Savljab št. 50, pošta Ježi-— ca. 50599-31 Stanovanje 2 sob, kabineta in pritiklin oddamo takoj v najem naših hišah na Brinju. Podrobni pogoji na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence Ljubljani, Gledališka ul. 8 50302-31 Stanovanje s 5 sobami in v somi pritiklinami, v centru mesta oddamo takoj ali s 1. februarjem v najem. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 50306-31 Stanovanje dvosobno, solnčno ln mirno, v prizemlju. s parketi elektriko k plinom oddam mirni stranki blizu banske palače s 1. februarjem. Ponudbe in vprašanja ca oglas, oddelek »Jutra« ,-v>d šifro »Idealno »tanovanie« 50318-31 Stanovanje sobe in kuhinje odda ta koj mirni stranki Kovačič, Kettejeva 6. 50403-31 Sobo s kuhinjo odda in sprejme gospoda na stanovanje Ceglar, Mivka št. 33 — Trnovo. 50633-21 Stanovanje sobe. kuhinje, shrambe, kleti in drugih pritiklin oddani v Stopanji vas; 86 — Kodeljevo. pod barakami. 50664-31 Stanovanje 4 sob, kuhinje, kopalnice s plinom m vseh pritiklin. vili, visoko pritličje, oddam s 1. februarjem. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 50690-21 Stanovanje ono enosobno in eno dvosobno oddam v nori hiši pri D. M. v Polju. Naslov in ceno se izve v Komen-skega ulici 36. 50689-21 Stanovanje Stožieah oddam s !. februarjem 1931. Pojasnila daje hišnik glavne pošte. 50084-31 Dvosob. stanovanje v bližini stare cerkve v Sp. šlškl išče za februar mirna tričlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Reden plačnik«. 50680-21 Stanovanje 3 sob, kuhinje, kopa-!i.:ce in pritiklin oddam bli7.u Tabora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50707-31 Sta 10 vanje 2—3 sob išče za takoj štl ričlanska družina odraslih oseb. ponudbe na oghsni oddelek »Jutra« pod šifro »Čistoča«; 50709-21 Separirano sobo lepo, l elektriko, oddam osebama t 15. decembrom v Žitnikovi ulici 17, priti — Cesta v Rožne dolino. 50531—33 Sobico posebnim vhodom, elektriko. oddam v Šiški. Naslov v oglasnem odd-lku Jutra«. 50523—23 1—2 sobi lepo opremljeni, z event. tpnrabo kopalnice. iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe pod »Soba v centru mesta« na oglasni cd delek »Jutra«. 50552—33 Pošteno gospodično sprejmem na stanovanje v mestu za 100 Din. deležnik, Dolenjska c. 12/IL 50519—23 Veliko lepo sobo elektriko in posebnim vho-dom oddam zakoncema ali dvema boljšima gospodoma. Tržaška cesta 28'lL 50553- 23 Gospoda sprejmem na stanovanje. Poizve se pri hišnici. Stari trg št. 9. 50547—33 Gospodično siprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50543—33 Preprosto sobico oddam. Tavčarjeva ulica 3,HI, vrata 7. 50543— 28 Majhno stanovanje oddam takoj. Poizve se Da Dronikovem vrhu v Ljubljani. 50700-31 Dijaka s,prejmem v popolno oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50535-32 Tri srednješolce ali visokošolce sprejmem na stanovanje v veliko lepo sobo s hrano ali brez. Cena n;7,ka. Naslov pove ogiatni oddelek »Jutra«. 5001-3-22 Dva dijaka sprejmem na hrano in stanovanje blizu univerze. — Naslov v oglasnem' oddelku »Jutra«. 50647-22 Prazno sobo lepo. parketira.no, s posebnim vhodom in elektriko odda Jenko, Rožna dolina XV, nova hiša. Sostanovalca sprejmem v lepo opremljeno sobo. Poljanska c. 54. vrata 34. 49739 —33 Opremljeno sobo Folnčno, Maistrovi oddam takoj v ulici št. 14. — 50587—33 2 gdčni ali gospoda sprejmem v lepo soljo na stanovanje s hrano sli brez. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50539—23 2 solnčni sobi prazna in opremljena, se takoj oddasta :kupno ali posamezno. Trnovski pristan 40, pritličje levo. 50576—23 Prazno sobo lepo. z elektriko iu posebnim vhodom oddam. Zelena jama. Pokopališka ulica 32.1. 50583—23 Opremljeno sobico s posebnim vhodom, v centru Ljubljane ali kje blizu išče trgovec z dežele, za en do dvakrat na teden. Ponudbe na oglas, oddriek »Jutra« pod šifro »Sprejn- 50415-23 stvo 300«. 50415-23 Več stavbnih parcel oddaljenih 10 minut od železniške pootaje v Kranju prodam. — pojasnila daje Jožef Rojgelj, Orehek St 3 pri Kranju. 50117-20 Hišo z 2 sobama, kuhinjo, pritiklinami i/n lepim vrtom prodam za 45.000 Din. Ponudbe na naslov: Moj dom. Maribor. Pobrežje. Vrtna ulica 13. 50160-30 Enodružinsko hišo s ca 1000 m' sadnega vrta lo njivo ca 8 mernikov posetve. hlizn železnice po dogovoru prodam Ob KISI avto postaja — Pojasnila daje Mazovec. Kamnik — Zaprice 30. 49386-20 Posestvo malo, v Mate.ru (hiša, pod, sadni vrt, eventuetno nekaj parcel) naprodaj. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«. 40604—20 Trg. in stan. hiša lepa. v centru mesta, ob stoječa it 2 trgovin. 5 le pih stanovanj, 3 kabinetov 2 lepih kleti. « blevt za konje in prašiče :td po 'igodn' -cni naproda; Povprašati v leftariji Seld liDf, Ptuj. 50031 «0 Stanovanje 3 sol) in pritiklin išče tričlanska, čez dan večinoma odsotna učiteljska družina, ne čez 15 minut od centra, za 1. februar. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod -»Okolica Krištofa, oziroma Bežigrada«. 50607-21 Stanovanje leipo in solnčno, z balkonom. v vili pri sv. Jožefu oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Balkone. 5060S-33 Stanovanfe 2 ali 1 sobe m kuhinje, po možnosti v centru ali bMžiini išče mirna stranka brez otrok. Naslov: Runtič, oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani, Seleburgova nI. št 3. 50613J31 Stanovanje šoke in kuhinje oddam takoj ali z januarjem — Istotam oddam tudi pra*nn sobo s posebnim vhodom. Oriova ulica 19. 50413-21 Stanovanie wbe in kuhinje. 7 električno razsve».liav< 'ddam takoj v 7.1. Šiški št. 176 Kosovo polje. 50635-3! (Wanderer - Werke A. O. Schouau, Cliemnitz) Continental 17154 Ta pisalni stroj si kupite, ker ie najboljši in v rabi najcenejši Nad 450.000 v rabi Samoprodaja: Ivan Legat specijaiis< za pisarniške str© e Maribor Ljubljana Veirinjska ulica 30 Prešernova ulica 44 Tel int. 2434 Tel. int. 2636 IZREDNO (IGODEI IAKIP! Domski športni p hiš v i I40em šiokosti. do 30 % znižane cene. Din 8H, IfcO, 135. 140. H Topla «liibi flanela za obleke $n pižanse v lepih vzorcih 70 eni široka, od - 34 IHn. Pravi baržnni za domače obleke, 70 cm široko, Din SO. 38. 42. Boljše vrste gladki baržnn, vzorčast za popoldanske in domače obleke. Din 67. 1584/ FK. KSAV. S O I V A Lfubljana, Mestni trg 24 Prazno sobo ali >pi eiuijout/ cHko, *>d dani v Šiški. Parket. elek-tiika. vodovod Cena 4W Vin. Naslov v ogla»neui oddelku »Jutra« 50556—iS Sobo s štedilnikom oddani ia 150 Din ler pri; dam zimsko suknjo, ruja vo. boljše blago, malo no ieDO, za nizko ceno. Lz. fiiška. Kosovo polje 157. 5058S-Ž3 Opremljeno sobo Oddam i 1. jau ali taKOj boljšemu čez da.n odsoitn.-mu srospodu. Naslov v ogl. (oddelku »Jutra-. 50587—ii 2 sostanovalki sprejmem po ceni. Novi trg 2/11 desno. 50565—iM Prazno sobo EČe šivilja i 10. dec s eepar. vhodom i® štedilnikom. Ponudbe na oglas ni oddelek --Jutra« pod »■Ui pete. 50571—23 Opremljeno sobo g posebnim vhodom in elektriko oddam v Knaf-lievi ulici 17 (mala vilah J 50557—23 2 opremljeni sobi g souporabo kuhinje takoj oddam. Spodnja SiSKa. Janševa c. 13. 50558—23 2 prazni sobi T pritličju, za lokal iščem v centru mesta. Ponudbe na "»glasni oddelek »Jutra« pod značko »Centrum 81«. r 50601-19 Lepo sobo komfortno svetlo m solnč no. sredi mesta, s po«eb nim vhodom in uporabo kopalnice iščem ponudb^ i.a ogla?., oddelek »Jutra« pod »Kdor išče, najde«. 50037-23 Sobo separirano in snažno išče uradnica. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Snažna soba«. 50688-23 Opremljeno sobo s hrano, pri boljši rodbni iščem po možnosti za ta.k'o^;riT3tva. Same ros,ne ponudbe na t>odr. »Jutra« v Mariboru pod »Mirno življenje«. 5050!—24 Tomo! nbl'nh-1 ostamšfe kar re-čote. Nastale Kodo nepri-:n^no-«tti. Pozdra1' Vek-o in pokojnine i.n nekaj preino žena. želi znanja s sta rejšim vpokojem-em - v 6vrho skupnega gospodinj dtva. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Trezen«. 50379-24 Astra Prosim odgovor na »Jutro« pod gornjo šifro 50374-24 Resnega znanja želi premožen trg pomoč nik. 23 let star z istotako gosjuodično. staro do 24 let Dopi«* po možnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Samo ref.no« 50359 21 Industrijalec posestnik i večjim premoženjem. 45 let star, popolnoma sam. želi žensko, »ta-ro od 35 let naprej, z iaj-manj 200.000 Din premoženja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šfro »Industrija 23«. 50723-23 Pletilne stroje na 18-mesečne obroke. Tovarna strojev Ljubljana. Poštni predal 307. 50461-29 Načrti zdravilišča ob morju se 'lauajajj v trgovini Verbič. Stritarjeva ulica. 50703-28 Prijatelja nad 40 let starega uradni ka. poštenega in veselegi želi premožna gospodična Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesel Božič« 50606-24 Proti izpadanju las in bolezni lasišča le .ln-s« edino uspešno sredstvo. Lonček 38 Din - »Inei«. Liubljat.a Merosndna ilica št t. 379 24 3 mladenke slmpati ne lepe bogate, Iščejo zaradi po-manjKanla znanstva zna"a'ne idealne gospode v svrho dopisovanja. Le resne ponudbe. če mogoče s sliko, katera se takof vrne na ogl. odd. »Jutra« pod »Blondinka brinet ka in črnka«. 50653-24 S plemenitim gosnodom želim iskrenega priiateljstvs Neanonimne dopise na igl. oddelek »Jutra« pod »:fro »Samostojen«. 50710-24 G. Hra*ovca prosim da pusti naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«, radi slike »Mali ribiči« v reviji »življenje in svet«, da se osebno oglasim. 50716-21 Bernardinca 5 tednov starega. proda Fani Premrl. Ljubljana. Galjevica. 50575—27 2 leopardni preprogi pristni, prodam za 3000 Din Na ogled med 11.— 13. Liubrana VII. Medve dova 2S/I. 50570—27 Ps& bokseria nemškega, z rodovnikom. 2 leta starega prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50592-27 Bika simodolskt- pasme. 30 mesecev starega in kravo prnegavske paMnet 8 mesecev brejo, s 4. telptom proda Frar.c Tome. Dravlje 15 Št. Vid nad Ljubljano. 50632-27 Pletilni stroj za jopice in nogavice poceni proda plet-arna Vojaš-niška ž, Maribor. 50488-it) Električen motor .1201380 izmeniči.i tok 6 HP ; na dveh kolesih, za pre-i stavljanje, skoraj nov. ter nihalno žago, skoraj jo-■ polnoma novo in več že leznib sodov za petrolej ali o,l jt- prodam po rrzk' ceni Nasilov v oglasn-m oddelku »Jutra«. 50513-29 Elektromotor 45 konjskih «il. f.rofazni. garantirano dober. takoj prodam Rudolf Zore. Ljub ljana. Gledališka 13. 50569—2!i milili id* Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne — Juvelir Ljubljana, VVoIfova ulica 3. S8 Svobodni samci 10 oseb, razen enega, različnih inteligenčnih poklicev, naveličani gostilniške hrane, se žele poročiti. Razvajenih moških vajene dame naj staivijo resne ponudbe s sliko na naslov: Omizje svobodnih samcev, hotel »Evropa«, Celje. 50494—25 Mladenič želi zna.nja z gospodično primerne starosti v svrho takojšnje ženitve. Prednost imajo šivilje. Samo rosne ponndbe na podružnico »Jutra«. Jesenice, pod šifro »Mirr.0 življenje 10«. 50510—215 Višji častnik žeji znanstva z naobraženo dobro vzgojeno gospodično radi morebitne ženitve. Resne ponudbe pod Šifro »Gentleman« na ogl. oddelek »Jutra«. 50589—23 Gospodična stara 30 iet, .asinlea hiše v Ljubljani, želi resnega znanja z boljžim gospodom v svrho ženitve. — Prednost Imajo oni, ki so v državni službi; po mogočnosti z nekaj kapitala. Ponudbe s sliko na og'. odd. »Jutra« pod »Lepa, vesela bodo-nost« 50178-25 Dva težka konja belgiiske pasme stara 5 let. 175 cm visoka prvo vrstna za težo. lepe -pi>'na in 'drava ugodno napro daj. Naslov pr žnna.n*tvti Gradac v Beli Kraimi. 50357 37 Pianino dobro ohranjen, kupiim. Ponudbe je nasloviti na naslov: Gledališki odbor, St. Pavel pri Celju. 50491—36 Kratek klavir Mign on, nov fpchflller & Ehrkiri za polovično ceno naprodaj. Maribor, Fran čiškanska ul. 31, Dobrajc. 50342-26 Stružnico rabljen, kupi Franc Ser back. Polzela Sa vin ska dolka 50339 29 Šivalni stroj »Singer« malo rabljen poceni naprodaj v Kolodvorski ulici št. 27. 50603 29 Izredna prilika! ING. G. ROMER. stroji ln industrilske naprave. Llnbliana. Koneresni 8. proda popolnoma nove mizarske stroje zaradi delnega uklnlenja skladišča po Izredno znižanih cenah Nationale trajne žage 800 mm premera Din 8.000 Nationale ravnalnl stroj stroj 400 mm širok Din 7.500. Nationale rezkal-ni stroj Din 6.500. Nationale vrtalni stroj Din 5.500 in Din 7.000 Oewa tračna žaga 800 mm premera Din 11.000. Oe-va ravnalnl stroj 400 mm širok Din 9.500 Oe-wa skobelni stroj 600 mm širok Din 15.000. Pranko skladišče LJubljana, ocarinjeno 49898-29 Žepne robce po 2 Din Komad ui-d' Slatek & Mikeš. Ljubljana poleg hotela Štrukelj. 50230-31' Odeje vata volna. puh. izdelovanje m popravila - Rožna ulica 19. 50696 30 Izjava Podpisani izjavi am da ni sem plačnik za dolgove, ki b' jih napravil kdorknl: na moje ime Gustav Ogorevc. Ljubljana. Rožna ulica 29. 50493-31 Lepa Jabolka (•p štajerska, namizna pe najnižji dnevni ceni napre da i na Rimski cesti št. 13 dvorišče. 49834-"' PREPRIČAJTE SE da tako izborno blago, solidne cene in hitro postrežbo dobite le v specerij. trgovini M. MARINŠIC, Resljeva cesta 2 podružnica Cesta v Rožno dolino 36. 15929 PSE foxterrirjerje, resaste dlake, najboljše pasme, oddam. Zwinger, »Derby« Graz, Heinrichstr. 26. 16086 56©©6©©6©6©6666©6©©663 Šofer mehan k za potniški in tovorni avto, kateri zna samostojno vršiti popravke na avtomobilih, ter ~ klučavnč-r ki se razume na »Diesel« motorje in elektromotorje, dobita takoj mesto. Hrana in stanovanje brezplačno. Prednost imajo neoženjeni. Prošnje s potrebnimi dokumenti, navedbo dosedanjega službovanja in višino zahtevane plače ter sliko naj se takoj pošljejo na naslov: Ravnateljstvo državne bolnice za duševne bolezni v Ko vinu (Banat) 17179 1 aH 2 separ. sob? 0 ,, , . »nažni « kopalnico oddam »PntnrsrUa 22 « oamsKi vpoKojenec na Domohransiki ce*ti 17 I pHonite pi=.mo' 50532— 50643-23 ~ Sobo s hrano pri bol ši d nižin: «rod' me sta išče gospodična. Pismene poi.udbe na oglasni oddel-k »Jutra« pod šifro »Jug« 50645 23 Gospoda sprejmi.™ kot sostanovalca na Poljanski cesti št. 5I/III 50656-23 Soho 8 posffHm-m vhodom od.la.m takoj. Nasl»>v v ojjlasm-m oddelku »Jntra c 50687-2? Gosnrv^na v Pm°Tn ir» plavih Tvngim^ab — 0'pa-Z'nod «TTo«*tave in !oppDru*^bPin« na o?:la-dd«lek »,!utra«. 50535—2-4 Separirano sobo Gosoodlčna Z 2 poste-l*'a.ma in ftloktnkr \\ ^p-Ii «"po7,nafn z takoi a/!i s 1. decembrom ^odmm. piše na odflam na MiTjn Larerii^n ^dpUk »Jutrar nod «ifro va nIiC3 5/1. ^Za^sniran kn»h« ^ **2--24 PERJE od Din 35.— dalje Posteljne odeje tz puha volne in nomnaža za Kg — Fein, Zagreb, iSrinjskt trg 17. 302 letni agilen, se žel poročiti z gospodi'no ali vdovo z mesta ali dežele, od 30 do 40 let starosti. vdova brez otrok lepe zunanlostl 'vrste pameti z 200.000 dlnarlev v gotovini ali v premo*en1u, katera se počuti da lahko odgovarja tem zahtevam, nal MaeovolI dostaviti Donudbo s sliko. Ponudbe na ogl. oad. »Ju-tra« pod »Dobra h^do*-nost«. 50692-25 Gospodična srednjih leit. s premožen iem v gotovini. želi radi že n-itve znania z boljšim dr žavnim uradm-iikom ali dobro siiituiranim trgovcem — Doipise s sliko, ki se na zahtevo vrne, na ogla.-ni oddplek »Jutra« pod šifro »■Strogo diskretno«. 50711-35 2 mlada srospoda želita v »vrho poznejše že nitive znanja z 18—35 let starima gospodičnama, ki imate nekai premožen ia. — Dopi, e s sliko na podruž nieo .Jutrait Mariboru ried šifro »Drž. uslužbenec in trgovec«. 50722-35 Pianino žlahtnega glasu, križem strunan. t.ipke iz slonovi-ne, prodam. Škof, Maribor, Koroška eesta 24. 50343—26 Glasovir fStutzflfigiJ) ugodno na prodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 50503—2C 2 pavki (timpani) prvovrstni. skoraj novi, proda za 7000 Din Janko Gregorc, Ljubljana. Večna pot 9. 50511—26 Klavir«! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate-Biisendorfer Stein\vay For ster Hf>1z1. Stingl original, ki so nesporno najboljši! fLahka precizna mehanikal Proda ;a iih izključno le sodni izvedenec in bivši učitell »Glasbene Maticp« ALFONZ BREZNIK Mestni trg štev. 3. Velikanska izbira vseh glasbil in strun Najcenejša izposojevalnica! 395 Gramofon mahagoni. dobro ohranjen in 20 plošč prodam ra 1000 Din. Ogledati med 10. in 12. uro Naslov v gl. oddelku »Jutra«. 50408-26 Klavirji Zaloga ln izposojevalnica prvovrstnih kla/vir.iev. St-ro-kovn:aško popravilo in čisto uglaš»vanie. Nizke cene tudi na obroke. Tovarna klavirjev VVarbiinek. Ljub-l;ama. Gregorčičeva ul. 5, Rimska cesta 3. 50050-26 Pianine, orgije iarmnnl1e, pihali ln -'ntliatorje za orgle lz-■lelule na'cene'e Antor Derntč, Radovljica. 50663-2' Strugalnik l(Hobelmascliine) modernejši. ' rabljen, v dobrem stanju kupimo takoj. Ponudbe na Tovarno kopit, Loka pri Žu-.mu. 50025-1'J Kompletne stroje 7. a izdelovanje pa i«r:nn4iv . vrečic, dobro ohranjene ku-, pim. Nata>nčne ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stroji 77«. 50701-29 Stroj za irdelovanje cementnih vrhnjaikov (žlebnjakov) kupim. — Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« ped »Stroj 77«. 50702-29 Pozor! Mnogo denarja si prihrani, kdor da svoje usnja te predmete, ki »n barvo izgubili, v najmodernejše pršilno barvanje, ker so isti potem kakor novi. V barvanje se sprejema suknjiče. čevlje, torbe itd. Jakob Virjent, čevljar. Vransko. 50524—30 Amaterji Ni še vse, če fotografira te. treba je še razviti, ko pirati, povečati itd. in to napravi raiknlanteje Fo'r F. nudnik, Celovška cr »la 43. 50585—30 * ltdJ-AJtM-L* Fižol za kuho nizki veste od 2—2.75 Di visoke vrste od 3 -3.50 D: nudi na drobne Sever & Komp. Ljubljana Go*p' svetska cesta 5- 50470 3: Srebrne krone staro zlato m srebro ku puje Rafinerija Iragib ko vin v Ljubljani Ilirska ul št. 36. vbod iz Vidovdan ske ceste, pri gostilni Me žina. 48732-36 Prevzem gostilne« 1 Na novo smo prevzeli Jj gostilno „Kodela", Rimska c. 111 Točimo specijalna vina od g. Iv. Grada v Beričevem. — Sprejemamo abonente na dobro domačo hrano. Se priporočata 17181 FRANC in KLARA STANOVNIK. Pozor, tapetniki! Vse vrste pohištvenih vime ti Vam o udi po konkurent nib cenah prva ljubljanska tvornica pohištvenih vzmeti in posteljnih vložkov Andlovic - Strgulec Ljubljana, Komenskega 34 15557 Filatelisti! ; 50 razi- Rusija Bii 10 100 - . „ 30 V^i 150 „ „ „ 90 * 100 „ Rjmun. „ 30 Zorsmka Čnček, LjuDljana, Rožna ul. 29 POPAEA" J StJepuSfn. Zagreb Jnr]«T(lu> olica 57 priporoča najbolje tam harfe« — »trune oartiture šole ia ostale potreb ščise ta >u glasbila OdU 1 ovan na paniki itložbi Conlki f ran ko 02 M Ustanovljeno 1852. zavodi za izdelovanje kozmetičnih preparatov LJUBLJANA, Dunajska cesta 31* Zaradi opustitve prostega skladišča prodaja do konca tega meseca v svojih prostorih 80 % parfumirano kolinsko vodo za liter po 80 Din. Za večje količine posebne cene. — Priporoča se gg. trgovcem in brivnicam ugodna prilika. 17177 (Dalmatinska vi s/ca vrta osebno kupljena na otoku Visu Vam nudi MP* Aškerčeva klet Točijo se po 10 — 14 D n liter. Prispela ravnokar. Za številen obisk se ariporoča \. Miloš. 17186 Jutrovi mali oglasi siguren uspehf »La Femme Chic« salon v Selenburgovi ulici št. 6/T nudi damske klobu ke v klobučevini ir žametu od 50 Dfn naprej. Preobli kovanje 28 Din. 50600-30 Ura^ska popravila izvršuje na:e.,neie in -ia** precizneje Franc VVnliling urar, Gosposvetska cesta 1? Tkanine za oohi$tv< ter ve* »apetni*k' «n»te» lal • velik- izbir injp vobnejp Poljokan Ža greb niča 50 S24'' p e e i Velika zaloga samo Tnp Guzeli Ljubljana Slika tteljaška il 4 i>lovik» oeftji 58 Olefor S252 Ljubljana Poljanska e. Ste v. 8. (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave. tat aJU, ko&A kitajte vedno naSe osi-^e' INVENTURNA ODPRODAJA SE VRŠI DO 20. DECEMBRA S 207° POPUSTOM V MANUFAKTURNI TRGOVINI TEkSTJLBAZAR LJUBLJANA, Krekov trg 10 NE ZAMUDITE UGO= DNK P K ILI K E! KVALITETA BLAGA PRVOVRSTNA! P O-STREŽBA SOLIDNA! Zimnlce 11 GramoJon in radio 7. zvoč'oi'kom trn anteno proda Magnšar. Vrhnika. 50697-36 »r unsnr iiv&n*. fotele vs- •*i»»fniSki- 'zd»lk» Vam o I n»j»olidneje m lajcen^ trnacii NAROBE 'aoetnll. Lj'ih!jana Gospii#v»-»«li» «U l« 'pt »Leva«). 332 ! Velika »7h?ra lomačih oletenin po meri vsakovrstnega Dertla n» >gleO ® v nakit' ♦ trge vttt ur J K maver Pogačarje* trg tn* Ako želite kupi no obroke ibmit« m aa Kreditno ladrugt detajlnih trgovce^ r i. « o .i Ljnbljam rigaleiova 1 iraveo •odniit » P^jTlUf Pletilni stroj 8 70 po nl^kl ceni prodam. Poizve se Prešernova ul 1, Zelena jama. pri g. Reš. 50410-29 Pisalni stroi dobro ohrri-' -n nrr^riffr — ffa.sloi- uglasuem edd.U-i! »Jutra«. . 50628-29 Modroce u * t r k mogor olagu 2fi< Din «po1oj» ni >4ro«» norele ID o.Mt«lin» n*jc<»n»j* Kupite pr Budil* Sever Mtnjln tre t lUhf*v»jt» rtorcel 18« Solidno in poceni izdeluie klubske ter najmo dernejše garniture v usnju in blagu, fotelje, moderne spalne diivane. žimnjce. oto-mame in vsa v »troko spa-daioča dela Kobilica Avgust. T,'nbl!ana. Dnuai cpis+a ^ — vhod r,, oriV.iva št. 3. droriiče. 50715-30 i I muške in vseh vrst ■portne čevlje ima v alogj in izdeluje p< • ri iz prave ruske juhtene ZALOKAR, Gosposvetska 8 ljo80 Jožicna odprodaja ^ A. •^žmu = najboljšega zimskega blaga, perila, damskih in loških čevljev, snežnih čevljev in škorenj ruske znamke se prične v torek, 9« decembra Točk šest: \ OBROKE — ZA Vz ZNIŽANE CENE — vVALITETNO BLAGO — NAJVEČJA IZBIRA — ZADNJE NOVOSTI — SOLIDNA POSTREŽBA. OMačilnica Ilirija j ibljana, Mestni trg št. 171. Na OBROKE! NA OBROKE! M PARIŠ 1§4i 192» SENUA 1*14 1914 LOM BON 4»H Nabavite si še danes 1 steklenico ALGA V ZA MASA20 Že jutri Vas b« IZNENADIL USPEH iSaf f/ ( / A \ BOLI VAS ALI TRGA V kostefe — rokah - nogah sklepih — plečih — zobeh kolkih — žilah — glavi algr E^ odprav! ^J ^^ bolečine takoj <•14 Dobiva se povsod 1 steklenica Din 16.- 1«14 LABORATORIJ ALGA • SUSAK t Btekt »ALGE« Uto TJ S stekL »ALGE« Din 131 14 stekl. »ALGE« Dta 205 25 stekL »ALGE« Din 330 Prehlad, influenca, hripa V obče pri vsakem nerazpoloženju, kjer je malo vročice, vdrgnite svoje telo s preparatom ALGA. Vročica poneha, spanje |e mirno in zdravo. Čutili boste v sebi svežost duha in telesa. STARČKI in STARICE Vi trpite na svoje stare dni najbolj na revmatičnih bolečinah. Vdrgnite si vsaj enkrat na dan svoje trudne žile s preparatom ALGA. Čutili se boste kot prerojeni. Čutili boste v sebi življensko radost — svežost. •Dobra |pql»tclg - po ceni blag c/ Prodamo po reklamnih cenali: 6 komadov rjuh (plaht) za posteljo, zarobljenih,. širina 150 cm, dolžina 220 cm, iz dobrega češkega bomba-žastega platna št. 36 Din 400.—, boljša vrsta št 40 Din 440.—, iz pravega lanenega platna Din 575.— za 6 kosov! Ostanke (Reste) izključno češkega tekstilnega blaga in to; 20 m raznega pravega češkega šifona, platna za perilo in posteljnino, širina 80 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse za 260.— Din. 20 ni raznega pravega češkega eefirja, kanafasa, drnka itd. za perilo in posteljnino, dobre barve, širina cca 75 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse za Din 250.—. Zahtevajte posebne ponudbe. Prepričajte se o solidnosti našega podjetja. Prodajamo samo zajamčeno ČEŠKO BLAGO. Po poštnem povzetju pošilja češki trgovaeki muze;: Roubiček i drag Sarajevo. 17751 DVA SPRE TN A PEČI ZA ŽAGO VINO gorljive 6 ur 220 Din in 10 ur 320 Din, franko moja postaja, razpošilja KAROL CIZEL« kleparstvo, VRANSKO Lovske puške floberte, brovvning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. Kaiser, puškar LJUBLJANA, Kongresni trg št. 9. 111 čitaite krnico čitajte knjige NAPOLEON BONAPARTE O tem velikem možu obstoji že cela knjižnica literature. Najmi-kavneiše razkriva nip^ve bre in slabe lastnosti, njegove jav ne in zasebne afere in doživljaje Conan Doylov roman Napoleon Bonaparte. Broširan velja Din 40.—, vezan Din 52.—. — Pravkar ga le izdala v Levstikovem prevodu Kniiearna Tiskovne zadruge v Ljubljasr ŠELENBURGOVA ULICA 6. ZASTOPNIKA proti fiksni plači, proviziji in dnevnicam in prostemu avtu iščemo za prodajo naših BERKEL-TEHTNIC in REZILNIH STROJEV. Le gospodje, ne čez 40 let stari, s Ia. referencami, naj pošljejo obširne ponudbe s sliko na VAN BERKELOV PATENT, stroji za rezanje in tehtnice d. d., ZAGREB, Radišina ul. 13. 17084 Vseh skrbi se iznebite!! "I" t»OMAGA Vam pri motnjah Id Izostajanja, kakor tndi pri prenehanju mesečne perijode v dotgth etib tisočkrat prelzkušei-o tn Joaodaj edino i»o zdravnikih priporočeno zanesljivo sredstvo prof. dr. Rettija »EROSEA«, ki ta&oj v nekaj nr» sanesljivo učinkuje, ne '1« bi lotifinico moti! v ajenero poklicu — Cena 70 Din, speo. iS^ za-iarelf motnje 100 Din. koncnnlr ta ienske možne narav. 150 Din. — Zajamčeno neškodljiv«. - Temo sredstvo se ima zahvaljevati oa tisoče žensk za lanesljlv In nage' učinek ca povrnjeno brerskrbnost. — Diskretne poiilja po poŠti edine Havelkova ordinačni laborator, Praha Nusle, Božetechova nlice. čislo 10. — J — 54. — českoslov. Republika. dr. z o. t. tvornica strojev In železolivama Wien. XI.. Hauptstrasse polnojarmenik tipe Bruna ZA PLETILJSTVA nudi po najnižjih cenah in najpovoljnejših pogojih vsakovrstno volno, bombaž v kopsih, Regina, Kniting, Mako, svilo, sukanec, gumbe kakor ves ostali pribor za pletenje, tvrdk i ANTON ADAMIČ v KRANJU Zahtevajte vzorce in ponudbo! Barvna karta gratis! '2864 Najugodnejši nakup pletilnih strojev, novih in rabljenih. — Na zalogi stalno igle, krtačice (Rauhkarden) in vsi ostali strojni ________deli.--------- G. Topham & Co. 30g)©(D0(DO06660060©€)€)©0€l (S? Buick, model 1920 Q do sedaj vozil samo 10.000 km, radi tega skoraj po-Q polnoma nov, 19/90 KS., znotraj upravijiv (Innen-lenkbar), s 5 sedeži, nadalje odprt OPEL s 4 sedeži, radi različnih okolnosti poceni naprodaj. Ponudbe prosimo pod: 17153 V <7 Ivan Gabrovec, Maribor, Loška ulica 2 (ft 3) ® Sprejmemo samostojne MOJSTRE - TKALCE za avtomat, statve. Nastop takoj ali po sporazumu. Ponudbe poslati z referencami in plačilnimi zahtevami: Zemunski Tekstilni Industriji Brače Hadži Boškovič v Zemunu. 17133 Nad v žagah največ uporabljeni Jarmenik zreže v enem letu pri enošthtnem dela 8000 do 10.000 m« okroglega lesa. Pri uporabi naših preizkušenih brzosponskih vozičkov z gonilno pripravo se more kapaciteta jarmenika zvišati za 30%. Za upravljanje jarmenika potrebna samo dva moža. Vsakovrstni stroji za žage in obdelavo lesa, kakor tudi mehanične transportne naprave. TehnlCna posvetovanja ter obisk inženjerja brezplačno. '.astopstvo: Inženerski biro JULIO BREITWIESER, ZAGREB, Vodnikova 11, Tel. br. 26-89. Okvirji! Največ ia zaloga najmodernejših okvirjev vseh vrst, izdelovanje lesenih lestencev ter vsakovrstna rezbarska in pozlatarska dela izdeluje solidno in poceni tvrdka 4. Gotzl €lemmiimi»mm> immmilimhtmm FOKliON. Za one, Id se sani brijejo HLLEGRO najzanesljivejši aparat, za ostrenje in glajenje britvic To daje britvicam največjo ostrino in štedi čas in denar. 354 V uporabi ca. 1,000.000 komadov. Črno lakiran Din 155.—. Ponlkljan Din 210.—. Dobiva m povsod. vvsabdom! VI aH Morkoit as Vaše družine tahko v kratkem Igra kak Instrument potom našega orezplačnega učnega tečaja, ter si ustvari (Soma prijetne večere. Zahtevajte še danes naš veliki brezplačni katalog s katerim dobite tudi saetonj poučno knjižico »Kake postanem dober godbenik«. Prilika aa nakup Je ugod na. instrumenti poceni, učenje lahko. Nudimo Va rioKne ... wS Din «5— klarinete . . eA DSo 12«.— dalj. mandaila« . od Din 1S6— trombe ... ^ Din 48«— » ^itare . ... od Din 387,— klavir, eitre od Din 192— » tamburiee . . od Din 98— irrafflofoti« , od Din 389.— » ročne harmonike od Din 85.— dalje itd. » Največja odpremna tvrdka glasbil T Jugoslaviji. IHetitekfbfoU tvomica glazbil, gramofonov in harmonik Prodajna podr. MARIBOR št. 101 Ponedeljek 8. xn. Dvokolesa. motorji, šivalni ttrott. utreSkl tn tgfačnl razliki, pueiuu-tika, posamezni delt — Velika tzM> sa, najnižje cene. — Prodaja na obroka, ceniki franka • TRIBUNA F. B. L, tovarna dvokoles tn otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška eesta it 4. .O o v FR. ŠEVČIK, LJUBLJANA ŽIDOVSKA ULICA 8. — TELEFON 83—78. Orožje in municija za lov, šport in obrambo v vseh svetovnih znamkah po najnižjih cenah. — Za ilustrovani cenik 1930 poslati 6 Din v poštnih znamkah. SUS^K VELETRGOVINA VINA, osnovana 1876 priporoča svoja izbrana in zajamčeno naravna dalmatinska vina: Belo, opolo in črno. Specialitete v sodih najmanje od 50 litrov. Originalni viški opolo, Vugava, dalmatinski »Bnrgnndec« in »Dingaž« r. otoka Pelješca. Priporoča svoja vina v steklenicah od 3 do 7 deci: »Viški Crljenak«, »Viška Zlatarka« in »Prošek« O kakovosti naših specialltet ▼ steklenicah in sodih se lahko prepričate v Zagrebu v »Grajski kleti«, na Sušaku v »Hotelu Kontinenta!« kakor tudi po vseh boljših restavracijah in gostilnah v vsakem večjem mestu naSe domovine ter na parobrodih »Jadranske plovidbec. Najbolj se pa prepričate, ako sami za posknšnjo naročite! Vsa naročila se izvršujejo hitro to točno. obiSMi* veliko božično razstavo katero priredimo v našem specijalnem oddelku dne 8. decembra 1930. — Razstavljeni bodo predvsem krasni zastori, kakor gardine, stori, pregrinjala, zastori na meter_ itd. Razen tega vsakovrstne preproge, Iinolej, tekači, fine odeje in različna zelo primerna božična darila. & & Sicaherne LJUBLJANA - MESTNI TRG 20 1712 > CREME ROSE CENTIFOL1A, najideal nejša francoska «u&a krema — Daje motni ljubki m neim ten Z redov ih uporabo odstranimo **c neeaago a obraz postane mladosten *vei hi *atp;jnit r&e do fca*ne starosti Potrebna le «sahi moderni dami fcot podloga za puder io im.nko za «»•-ealiee. ois" io p-omeaado — 40 Din GOLD CBEMA originalna »nglefka radioaktivna ma* aa noina krema katera dovrSeno prodira , tb* e" be ta takt tečno b-ani is dnevne porolaja obraz i naravnost frapantno bitrostjt idetranja vse (fnbf 'n nam *ieao kožo ispod oči in na »iepočieah. pa j« treba, da M na vsaki toaletni raisi moderne da. me. — Din & RDECILO oooti to obraza dela v*akega pdega. -8 preparatom prof rdečilu bmd odpravimo rde& to No* in obrai postaneta »opet bela. — Din 65 CENT1F0LIA, kometišk1 tavod. Zagreb. JuiSičeva a Zahtevajte brespiaino ilastrovane eeoikel >Oi Izšla je itlasnikova Velika Pratika za navadno leto 1931* ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar s nebesnimi, solnčnlmi, luninimi, vremenskim) in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe na račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme oa Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju to v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti Sivine; — tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih to tujih dogodkov ▼ preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih to odločilnih oseb s slikami: — oznanila predmetov, ki jih rabi kme- tovalec to žena v hiši. Cena 5 Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah to se lahko naroči tudi pismeno pri založniku: tiskarni J. Rlasnika nas d. d. V linMiatiL Stroino podjetje R. VVILLMANN, Ljubljana Slomškova ulica 3. Telef. 2055 Beneški jarmeniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše konstrukcije, brusilni stroji. Železni deli k pogonu mlinskih kamnov, zatvornice. Transmisijski deli kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. Rebraste cevi iz kov. železa z ugodnim grelnim učinkom. Elektro-tovorna in jamska dvigala, vitli in dvigaJne ter transportne naprave. Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav. Vsakovrstna popravila strojev. Ponudbe brezplačno, na željo strokovnjaški obisk. 16090 Sigurno zdravilo za lase.9 aŽfC^flSf" Pomada »MICHEL«, zdravilo za lase, ki zaustavi C ^^^J) 4; izpadanje in osivenje las, odpravi prhljaj, srbečico. hraste in lišaje, kakor tudi posinjenje las. Povrne in M ^H 7(f pogladi nove prirodne lase, izleči lasno tkivo in klice Pošilja po povzetju na vse banovine; depo za Jugo-slavijo: MI6ELJ. BEOGRAD, Kosmajska br. 1. Prodaja angleška drogerija, Knez Mlbajlova SS. — Tel. 27—95, in lekarna Delini Beograd, Knez Mlbajlova L Doze po Din 115.—, 150.—, 185.— in 290.—. — Doze so prirejene Kakor je bolezen, čim večja tem jačja .kakor je pač komu bolj ali manj obolelo lasno tkivo ali klice. — Oseba, ki uporabi dozo za 290.— Din, a slučajno ne bi bila popolnoma zadovoljena, dobi v našem depoju zastonj isto količino. — Poštnina vračunana. 334 Tiskana navodila so priložena vsakemu ovitka. Prodaja za Slovenijo: Drogerija GREGORIC, LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 5. Mreže za ograje in sejanje — različnih dimenzij — se dobijo po zmernih cenah, kakor tudi vsa ključavničarska dela solidno in ceno pri: IVAN LUZNAR, ključavničar. LJUBLJANA, Poljanska cesta št. 69 Tovarna POHIŠTVA L L NAGLAS, Turjaški trg št. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. . Vsakovrstno |OGAN POHIŠTVO 1JANA za oprenuMrtanovanj in Dunajska cesta 17 IMWMMWlWWWWirTHMM H. C. HANS0N Umetni mlin in ža*»a na Tratah pri Mariji Snežni na Veliki, ouraj Sv. Lenart - Slov. gor. cenjenemu občinstvu vljudno naznanja, da je nanovo pre' di' svoj umetni mlin in žago, upostavij obojni obrat ter vabi prebivalstvo Slovenskih Go ric, da se poslužuje vseh dn^n. teater«, mu podjetje nudi zagotavljajoč mu najboljšo in najtočnejšo postrežbo s prvovrstnimi mlevskimi proizvodi po najnižjih dnevnih cenah. — Istotam je naprodaj Diesel-mntor s 50 konjskimi silami. 15881 Vsakovrstne trgevske knjige, štra-ce, mape, noteze. herbanje, odje-malne knjižice, bloke, zvezke itd. "11 ^ nndim po skrajno ugodnih cenah! NA DEBELO--NA DROBNO Anton Janežfč LJUBLJANA, Florjanska ul. 14 Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knjig. Klice na ustnah so opasne« Pri vsakem dihu prihajajo nevarne klice v naša usta. Te klice napadajo zobno skle-nino in povzročajo one zoprne rumenkaste madeže in gnitje, ki delajo zobe grde. En centimeter KOL VNOS A je treba raz-mazati po suhi ščetki in ona napolni usta z antiseptično peno, ki v trenutku uniči te klice. Pena prodre do zobnih razpoklin in odstrani vse zaostanke hrane. Ona nevtralizira kislino in čisti zobe temeljito in brez poškodbe, dajoča zobni sklenini blestečo belino. Uporabite KOLYNOS in videli boste, kako vam postanejo zobje beli in čisti. IZJAVA. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za nikake dolgove, katere bi napravil kdorkoli, brez mojega osebnega dovoljenja na moje ime. Josip Lavtižar. trgovec v Kranjski gori. 17127 Gospoda za prodato parnih lokoniobil stroke veščega išče za Slovenijo pooblaščenec svetovne tvrdke za izgradbo parnih strojev. Pismene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »št. 719c. 17110 AJoizii Novak. Vsš v Ljubkaol.