Leto LXVIII Poštnina piafn. t gotovim _V Ljubljani, v soboto, dne 11. maja 1940_Stev. 106 a_Cena Z dlB
Naročnina mesečno	__Čekovni račun.
25 Din, za inozem-	.^tfPH^B^ ^flUMV ^^ flBMHBIBHfe	Ljubljana številk«
S120 &EA/3EC
1O.0M in 10.34» u inserate.
gtvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za
inozemstvo )20Din ___ _____ _ _ ___ _ ___
Uprava:
Uredništvo v ^ip* ^^^^^	—J^^BL—^^	Kopitarjeva ulic«
Kopitarjevi uL6/lll	^mmt^^^'	^^^^^^^^^ ^^^^^^	številka fc,
lelefoni uredništva la uprave: 404)1, 40-03, 4U-03, 40-04, 40-03 — Uhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Brez vojne napovedi je Nemčija napadla Nizozemsko, Belgijo in LuhsBmburSho
Napadene države so Anglijo in Francijo poklicale na pomoč
Berlin, 10. maja. AA. DNB: Spomenica, ki jc bila ponoči od od četrtka na petek poslana belgij-in nizozemski vljuli. se glasi:
Nemška vlada že davno ve, kaj je glavni cilj ofenzive angleške m francoske vojne politike. Ta cilj je razširitev vojne na druge države in zloraba ljudstva teh držav, ki naj bi služili Angliji in Franciji kot pomoč in najemniki. Zadnji poizkus, izvršen v tej smeri, je bil načrt, da se s pomočjo Norveške zasede Skandinavija, da bi se s tem napravilo novo bojišče proti Nemčiji. Ta namen je bil onemogočen zaradi hitre intervencije Nemčije v zadnji uri. Nemčija je vse to objavila z dokumentiranimi dokazi v »Beli knjigi«. Komaj je propadel angleško-francoski nastop v Skandinaviji, že sta Francija in Anglija nadaljevali svojo politiko razširitve vojne v drugi smeri. Tako je angleški predsednik vlade v času, ko je šo trajal hitri umik angleških čet iz Norveške, izjavil, da je Anglija sedaj zaradi spremenjenega stanja v Skandinaviji v položaju, da prenese težišče svojih pomorskih sil na S r e do z e m s k e m m o r j u in da so angleške in francoske sile že na poli v Aleksandrijo. Sedaj je Sredozemsko morje poslalo predmet angleško-francoske vojne propagande. S to propagando naj bi se na eni strani prikril pretrpeli poraz v Skandinaviji ter velika izguba ugleda pred lastnim in tujini svetom, na drugi strani pa uaj bi se ustvarilo mnenje, da je za novo bo-
Nizozemska kraljica Viljemina s svojo materjo in prestoiouuslediiico
jišče proti Nemčiji izbran Balkan. V stvari pa so te trditve angleško-francoske propagande služile popolnoma drugim ciljem. To je bil samo manever velikega obsega, ki naj odvrne pozornost Nemčije s stvarno smeri angleško-fraiicoskega nameravanega napada.
Kakor je nemški vladi že davno znano, sta Anglija in Francija skrbno pripravljali napad na Nemčijo na zahodu. Ta napad naj bi bil usmerjen !>roti Porurju čez belgijsko in nizozemsko ozemlje. Nemčija je spoštovala nedotakljivost Belgije in Nizozemske pod pogojeni, ki je sam po sebi razumljiv, da bosta ti državi v primeru vojne med Nemčijo na eni ter Anglijo in Francijo na drugi strani ohranili najpopolnejšo nevtralnost. Belgija in Nizozemska nista izpolnili tega pogoja. Brigali sta se sicer navidezno, da na zunaj ohranita svojo nevtralnost, v stvari pa sta ti dve državi popolnoma enostransko favorizirali vojne nasprotnike Nemčije ter delali lako, da je koristilo njihovim namenom. Na osnovi podatkov, s katerimi Nemčija razpolaga, jiosebno pa na osnovi poročila notranjega ministrstva z dne 22. tnarca 1940 in poročila vrhovnega poveljništva državne obrambne sile z dne 4. maja 1940 ugotavlja nemška vlada sledeče:
1.	Že od začetka vojne pišeta belgijski in nizozemski tisk v sovražnem duhu o Nemčiji ter v tem prekašata celo angleške in francoske liste. Navzlic stalnim korakom nemške vlade se to zadržanje ni spremenilo niti do današnjega dne. Razen tega so vodeče osebnosti javnega življenja v Belgiji in na Nizozemskem v loku zadnjih mesecev vedno jasneje in odkriteje izražale svoje prepričanje, da se morata Belgija in Nizozemska postaviti na stran Anglije in Francije. Ta tendenca se je naglašala v številnih pojavih političnega in gospodarskega življenja Belgije in Nizozemske.
2.	V sodelovanju z gotovimi angleškimi uradnimi krogi je Nizozemska dovolila zlorabljali njeno nevtralnost za cilje angleške lajne obveščevalne službe, ki je šla za leni, da se zaneti revolucija v Nemčiji. »Inteligence Service« je v ta namen ustvaril organizacijo, ki je uživala podporo nizozemskih in belgijskih uradnih oseb in ustanov in lo do najvišjih krogov uradniške hierarhije in glavnega generalnega štaba. Ta organizacija je imela namen odstraniti celo vodjo Nemčije in nemško vlado, pri čemer ni izbirala sredstev, ter pripeljati na oblast v Nemčiji vlado, ki bi bila pripravljena razbiti enotnost Nemčije in ustvariti slabotne federativne nemške državice.
3.	Še več povedo v tem oziru ukrepi, ki sla jih belgijska in nizozemska vlada izvedli na vojaškem polju. Ti ukrepi dajejo neizpodbiten dokaz o pravih namenih belgijske in nizozemske politike. Ti nameni so v jasnem nasprotju z izjavami belgijske in nizozemske vlade, češ da sta odločeni z vsemi sredstvi in napram vsem stranem enako preprečiti poizkus, ki bi šel za tem, da se uporabi
Belgijski kralj Leolpold
belgijsko in nizozemsko ozemlje kot -oporišče za vojne operacije na kopnem, na morju in v zraku.
4.	Belgijska vlada je n. pr. utrdila svojo vzhodno mejo napram Nemčiji, medtem ko ni zgradila nobenih utrdb na svoji meji napram Franciji. Sicer je na odločne korake nemške vlade belgijska vlada redno odgovarjala z obljubami, da bo napravila konec temu stanju, ki je bilo uperjeno enostransko edino proli Nemčiji, toda stvarno teh obljub ni nikoli izpolnila. Nasprotno je belgijska vlada do zadnjih dni z nezmanjšano silo delala na nadaljnji izgraditvi svojih utrdb, uperjenih proli Nemčiji, medtem ko so zapadne meje Belgije proti nemškim vojnim nasprotnikom ostale še naprej odprle.
5.	Islotako predstavlja nizozemsko primorje v vsakem oziru nezaščiteno pokrajino, popolnoma pristopno angleškim letalskim silam. Nemška vlada je nizozemski vladi stalno sporočala dokaze o kršitvah nizozemske nevtralnosti po angleških le-talih. Od začetka vojne so prihajali angleški letalci skoraj vsak dan čez nizozemsko ozemlje nad Nemčijo. Doslej je nesporno ugotovljenih 127 takih primerov, ki so bih vsi sporočeni nizozemski vladi. Stvarno |ia je število teh primerov še veliko večje. Dejstvo je, da nizozemska vlada ni podvzela nobenih korakov, da bi preprečila la pojav, ki tie-sjiorno dokazuje, da je angleško vojno letalstvo izkoriščalo nizozemsko ozemlje za svoje operacije proti Nemčiji z znanjem in dovoljenjem nizozemske vlade.
6.	Še jasnejši dokaz za stvarno stališče Relgije in Nizozemske pa je treba gledati v tem. da so vse mobilizirane belgijske in nizozemske sile zbrane proti Nemčiji. Medtem ko sta Belgija in Nizozem-
Ljubljana, 10. maja.
Napad Nemčije nn Nizozemsko, Belgijo in Luksemburško bo po vsnj verjetnosti sprožil ono krvavo dramo na zapadli, pred katero so trepetali vsi civilizirani narodi. Nemčija je s tem napadom na tri nevtralne države izigrala odločilno karto sedanje vojne. Najprvo si je z uničenjem Poljske nemško vrhovno vojaško vodstvo zavarovalo hrbet. Z zasedbo Danske in Norveške si je Nemčija zavarovala svoje desno krilo pred slehernim presenečenjem. Levo krilo pa ji skrbno čuva Italija. Po tem takem je nemško vojaško poveljstvo smatralo, da je prišel odločilni trenutek za frontaln i napad proti zaveznikom in sicer skozi nevtralno ozemlje. Ta napad naj Nemcem omogoči: 1. Da dosežejo kanal s čimer se približajo Angliji na razdaljo manj ko 100 km. 2. Da dobe možnost, Anglijo učinkovito blokirali, možnost- množičnih letalskih, napadov nad Anglijo in morda celo izkrcanje nemške armade na Angleškem. 3. Zaradi te nevarnosti naj bi Angleži tudi ne mogli več pošiljali čel na glavno francosko bojišče, ampak bi morali držati veliko vojsko doma, kar bi Nemčiji omogočilo da posamič po svoji lastni iniciativi obračuna z vsakim zaveznikom posebej. 4. Posest Belgije bi naj nemškim letalskim silam omogočila, da preprečijo vsak dovoz angleških čet in materiala na. Francosko; posest belgijskih in nizozemskih luk pa bi nemškim podmornicam omogočila pomorsko blokado An-
<jlijc.
Pri tem svojem orjaškem načrtu Nemci prvenstveno računajo na premoč, svo-
ska v začetku septembra 1939 zbirali čele enakomerno po vseh mejah, medtem ko je ostala pozneje meja napram Franciji popolnoma nezaščitena ter so se belgijske in nizozemske silo zbirale na vzhodni meji jiroti Nemčiji.
7. To zbiranje belgijskih in nizozemskih čet na nemški meji je bilo izvedeno v času, ko se je zdelo, da je nevtralnost Belgije in Nizozemske vedno bolj ogrožena zaradi zadržanja Anglije in Francije ter zbiranja angleških in francoskih ofenzivnih čet na njihovi meji. V času torej, ko sla imeli Belgija in Nizozemska še preveč razlogov ojačati svojo varnost na zapadni strani, sta nasprotno umaknili od tam svoje čete ter jih vrgli na za-padno mejo, kjer sploh ni bilo nemških čet, Šele tedaj je Nemčija podvzela odgovarjajoče protiukrepe ler je s svoje strani pripeljala čete na holandsko in belgijsko mejo. Generalna štaba Belgije in Nizozemske sta s svojimi ukrepi, ki so v očividnem nasprotju z vsemi vojnimi pravili, odkrila svoje prave namene. Njihovo postopanje se lahko pojiolnoma razume, če sp ve, da so bili ti ukrepi izvršeni po predhodnem sporazumu z angleškim in francoskim generalnim štabom, ki bel-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zcniunska vremenska napoved: Pretežno
vedro in lepo vreme Verjetne so krajevne nevihte s kratkimi nalivi.
Zagrebška vremenska napoved: Nespremenljivo vreme.
V	petek ob 3 zjutraj so nemške čete brez vojne napovedi napadle nizozemsko, belgijsko in luksemburško mejo. Istočasno so nemška letala priletela nad ozemlja Belgije, Luksemburga in Nizozemske in bombardirala letališča in železniška križišča.
Nemška vlada je v noči od četrtka na petek na isti način, kot pred enim mesecem Danski in Norveški, sporočila nizozemski in belgijski vladi, da bodo njene oborožene sile vkorakale v ta ozemlja, ker da je nemška vlada prepričana, da hočeta Anglija in Francija vkorakati v Belgijo in na Nizozemsko, da napadeta nemško Porurje in da mora torej v samoobrambi vzeti pod varstvo obe deželi.
Belgijska in nizozemska vlada sta na nočnih sejah sklenili, da se bosta nemškemu vpadu uprli. Odredili sta splošno mobilizacijo in sta sporočili angleški in francoski vladi, da sta bili napadeni in da prosita za pomoč. Angleška in francoska vlada sta pomoč takoj obljubili in takoj prešli k dejanjem.
V	petek dopoldne so bili nad Nizozemsko, Belgijo in Francijo številni boji v zraku. Na nizozemsko-nemški in belgijsko-nemški meji so se razvile prve borbe. Francoska armada je dobila povelje, da vkoraka v Belgijo na pomoč belgijski armadi.
Nizozemska kraljica in belgijski kralj sta izdala proglase, v katerih pozivata svoje narode na borbo za svobodo. Nemški kancler in voditelj Hitler je objavil proglas na nemško vojsko, v katerem jo poziva, naj se bori za to, da bo Nemčija zavarovana za bodočih 1000 let.
Odmev nemškega vpada na Nizozemsko in v Belgijo po vseh nevtralnih državah je silen. Povsod prevladuje vtis, da se je sedaj začela prava vojna in da je prišla ura, ko se bodo merile milijonske sile obeh vojskujočih se taborov v borbi, o kateri so eni in drugi prepričani, da bo odločila o bodočnosti Evrope.
Besedilo nemškega ultimata nizozemski in belgijski vladi
je g a letalstva, o katerem sodijo, da. jim bo prineslo odločilno zmago, še preden se bodo zavezniki primerno oborožili. Z letali mislijo, da bodo mogli preprečiti belgijsko in nizozemsko koncentracijo čet na meji in zlasti, dovoz francoskih čet na belgijsko bojišče. V par dneh bomo videli, če se jim bo ta načrt posrečil.
Jasno je pa iz vsega, da Nemčija ne želi dolge vojne, ampak da z vsemi sredstvi in skrajnim na poro m išče in sili k hitri odločitvi. Po nemških načrtih naj bi že letošnje poletje prineslo zmago nad zavezniki in na to nemški mir. Iz dogodkov, ki so neposredno sledili nemškemu vpadu v Belgijo in Nizozemsko pa tudi sledi, da, je zavezniška informativna služba zvedela za nemške načrte že pred nekaj dnevi. Le tako moremo razumeli, da je Uolandija pred tremi dnevi nenadno mobilizirala, Belgija pa je itak bila v pripravljenosti. Ta okoliščina utegne zelo odločilno vplivati na potek nemške »bliskovite vojne«, oziroma »bliskovitega« napada na nevtralno Belgijo in Nizozemsko.
(Nadaljevanje z 2. strani)
škili uniformah. Največ voinkov se je s padali Izkrcalo v Dordrehtu.
Angleški letalski ataše v Haagu komaj ušel smrti
London, 10. maja. Reuter. Službeno poročajo,
da je bil angleški letalski ataše skoraj ubit od bombe, ki jo je davi neko nemško letalo vrglo v bližino zunanjega ministrstva v Haugu.
Nemčija pravi, da nI bombardirala odprtih mest
Ilrrlin, 10. maja. AA. DNB. Ilavas je objavil vest, da so nemška letala bombardirala bolnišnico v Andersu in jo porušila. Ta vest je popolnoma izmišljena. Vodja rajha in vrhovni poveljnik nemške vojske je najstrožje odredil, da se od|irta mesta ne bombardirajo, kakor tudi, da se ne napadajo nevojaški objekti, zlasti pa ne tisti objekti, ki imajo znake Rdečega križa.
Anglija zasedla Islandijo
London, 10. maja. AA. Ilavas: Angleške čete so se izkrcale na Islandiji, da bi zaščitile otok pred nemško invazijo. V zvezi / izkrcc-\anjem angleških čet nu Islandiji sporoča zunanje ministrstvo:
I'o zasedbi Danske jc bilo potrebno računati z možnostjo nenadnega izkrcavanja nemških čet na Islandiji, jasno je, da slaba Islandija ne bi mogla odbiti tegu napada ter bi otok |»a'JeI popolnoma v roke Nemcev. Zaradi tega je vlada Njegovega Veličanstva sklenila ]>re|irečiti to možnost ter je izkrcala na Islandiji angleške čete. Ta operacija je bila davi izvršena. Angleška vlada je dala izrecne garancije islandski vladi, da so bile čete izkrcane samo zato, da varujejo državo pred nem-
ško invazijo in da se ImkIo angleške čete umaknile jx) končanih sovražnostih. Vludu Njegovega Veličanstvu je sporočila islandski vladi, da no Im> niti najmanj vplivulu na obstoječo upravo otoka iu da je pripravljena pogujati se z islandsko vlado o sklenitvi trgovinskega sporazuma.
Edina obrambna moč, s katero ruzj>olagajo islandske oblasti, je jiolicijska četu 70 mož. Nemčija pu je že pred vojno pošiljala na Islandijo številne ekspedicije, /u kutere so trdili, da so znanstvene, ali nn da pripravljajo otvoritev letalskih prog. ko se je začela vojna, je bilo na Islandiji precej več Nemcev kot je to potrebno /a trgovinske jM>sle. Potem ko so se začele sovražnosti, se je to število še zvišalo, ker so se tu izkrcuvule posadke raznih ladij, ki so se potopile.
Anglija in Francija ne bosta bombardirali odprtih mest
London, 10. maja. AA. Reuter. Britansko zunanje ministrstvo je objavilo sledeče poročilo:
Vlada britanskega Veličanstva je septembra lani odgovorila na apel Roosevelta in podala jamstva, da britan. letalstvo ne bo bombardiralo civilnega prebivalstva in da bo omejilo svojo letalsko delovanje zgolj na vojaške objekte. Sedaj pa mora javno naznaniti, da si pridržuje pravico storiti dejanja, ki jih bo smatrala za primerna v primeru, če bi sovražni bombniki bombardirali civilno prebivalstvo, pa naj si bo to v državah zedinjenega kraljestva ali v Franciji ali pa v državah, ki podpirajo Veliko Britanijo.
Puri:, 10. maja. Francoska vlada je na poziv ameriške vlade, naj letala ne bombardirajo odprtih mest, odgovorila, da je dala povelje svoji letalski armadi, naj se pri bombardiranju omeji izključno na vojaške naprave. Toda francoska vlada želi javno povedati, da si pridrži vse pravice, da na primeren način odgovori, a';o bi se pripetilo, da bi bila odprta mesta v Franciji, v Angliji ali kateri koli zavezniški državi od «nvraž">5Uih Vini bombardirana.
Luksemburška vlada zbežala
maja. AA. DNB: Spomenica luksemburški vladi: Nemška
Berlin, 10. nemške vlade vlada je bila zaupno obveščena, da st« Anglija in Francija v svoji politiki za razširitev vojne sklenili v najkrajšem času napasti Nemčijo sko/i Belgijo in Nizozemsko. Belgija in Nizozemska, ki stu prekršili svojo nevtralnost in že davno stojita na struni nasprotnikov Nemčije, ne samo, da ne bi preprečili tega napada, temveč bi gu celo podprli. Dejstva, ki to dokazujejo, so natančno navedena v spomenici, ki je bila izročena belgijski in nizozemski vladi in ki je v prepisu priložena. Du bi odbile bližajoči se napad, so nemške čete dobile zdaj ukaz, nuj z vsemi svojimi silami zaščitijo nevtralnost teh dr/,uv. Ofenziva, ki sta jo sklenili vprizoriti Francija in Anglija v s|>o-ruzumu z Belgijo in Nizozemsko, bi obsegala tudi liiksemburško ozemlje. Zaradi tega je nemška vlada prisiljena raztegniti svoje operacije, ki jih je začela za obrambo pred tem napadom, tudi na liiksemburško ozemlje. Vladi velike vojvodine je znano, da je nemška vlada pripravljena spoštovati nevtralnost in nedotakljivost Luksemburgu pod pogojem, da tudi sosednje države enako store. Pogajanja, ki so se vodila za določitev teh pogojev med ime-
novanimi državami in za katere se je zdelo leta 1959. da IhmIo sklenjena s sporazumom, so bila tedaj od strani Francije prekinjene. To prekinitev od francoske strani je mogoče po-jusniti z vojaškimi sklepi, ki jih je Francija sklenila z drugimi nasprotniki Nemčije. Te prekinitve pogajanj ni treba nadalje pojasnjevati. Nemška vlada pričakuje, du bo vluda velike vojvodine upoštevala položaj, ki je nastal po krivdi sovražnikov Nemčije in bo storila ukrepe, da liiksemburško prebivalstvo ne bo delalo nobenih težav nemški akciji. Nemška vlada zagotavlja s svoje strani vlado l uk-semburga, da Nemčiju nima namena s svojimi ukrc|>i niti sedaj niti v bodoče okrniti zemeljsko nedotakljivost in politično neodvisnost Luksembiirga.
VVashington, 10 maja. AA. Reuter: Ameriški veleposlanik v Bruslju je sporočil svoji vladi, da jc luksemburška vlada zapustila državo, kjer je ostal edino minister za zunanje zadeve.
LUKSEMBURO: PRVF BOMBE
Pariz, 10 maja. AA. Reuter: Nemška letala so z zažigalnimi bombami porušila železniško postajo v Jemelu, na meji med Belgijo in Lukscmburgoin.
Vojni svet v Londonu
Vojna v Belgiji
Jate nemških letal nad belgijskim ozemljem
Belgijci držijo nemške čete na utrjeni črti
Bruselj, 10. maja. AA. Havas: Kralj Leopold je prispel v glavni generalni štab. Izve se, da so bili aretirani vsi Nemci v Bruslju.
Bruselj, 10. maja. Uradno poročilo generalnega štaba pravi, da nemške čete srdito napadajo D e I f z i j 1. Kraj je še vedno v naših rokah. Pri Venlou je bil uničen oklopni vlak, ki se je nahajal na mostu, ko je ta zletel v zrak. Nemške čete so se spustile s padali v Nivellu, 30 km južno od Bruslja, in v St. Trondu, 55 km vzhodno od Bruslja.
Bruselj, 10. maja. AA. Havas: Belgijska vlada zaseda vso noč .Seja vlade se je začela ob eni ponoči. Po posvetovanjih s člani vlade sta Pierlot in Spaak odšla v d<r6r.
Ob šestih so prispele vesti, da so nemška letala metala bombe na letališče pri Bruslju. Na nemško-belgijski meji streljajo s topovi.
Bruseljski listi so danes še izšli v velikih jto-sebnih izdajah, kjer opozarjajo ljudi na to, da se nemški vojaki v belgijskih uniformah Spuščajo s padali na belgijsko ozemlje v ozadju za belgijskimi četami. Vsi naj bodo posebno pozorni na ta način napadov za hrbtom.
»Le Soir« piše, da se je tokrat zgodilo, da je Nemčija v 25 letih že drugič prekršila belgijsko nevtralnost in napadla Belgijo. Sedaj je obenem bila napadena tudi Nizozemska, isto usodo z obema državama pa mora deliti tudi mala Luksemburška. Vse navedbe nemških spomenic in govorov so lažnjive. Zavezniške čete so že v Belgiji. Ves narod je strnjen okoli kralja z vzklikom: »Živela Belgija, živel kralj!«
Belga: Ze zjutraj so belgijske čete ustavile nemško vojsko pred obrambno črto, ki si jo je Belgija zgradila v zadnjih letih. Obramba za to črto je uspešna in nikjer nemške čete niso mogle skozi to črto.
Večino nemških vojakov, ki so se spustili na tla s padali, so Belgijci ujeli. Francoska in angleška vojska sta že na več mestih vkorakali v Belgijo in hite na svoje postojanke proti vzhodu.
Letalski napadi
Bruselj, 10. maja. A A. Reuter: Davi ob 4.30 je veliko število nemških letal letelo nad okolico Anversa. Protiletalsko topništvo je stopilo takoj v akcijo.
Po poročilih angleških listov prodirajo nemške čete v Belgijo tako, da poskušajo pretrgati zvezo med Belgijo in Francijo. Nemci uporabljajo za to motorizirane enote ter spuščajo istočasno vojake s padali iz letal, ki prevažajo čete. Med nizozemskimi letališči, ki so jih Nemci bombardirali, se imenujejo Si pol, Amsterdam in B a I h a v e n. Ob priliki napada na letališče A n v e r s je bilo porušenih več hiš. Več ljudi je bilo ubitih in ranjenih.
Bruselj, 10. maja. c. Havas: Dosedanji napadi nemških letal so povzročili že številne žrtve med civilnim prebivalstvom, in sicer posebno v gosto naseljenih predmestjih.
Bruselj, 10. maja. c. Havas: Danes popoldne je neki belgijski letalec sestrelil nemško letalo >Messerschmitl<, in sicer na italijanskem letalu Caproni. Na letalu istega tipa je nato nek drug letalec sestrelil dvoje nemških letal.
Berlin, 10. maja. b. Vojni krogi poročajo, da so nizozemske in belgijske čete sprejele nemške čete pri prekoračenju mej z močnim strojniškim in topniškim ognjem. Zlasti močno so delovale protiletalske baterije, ki so sestrelile večje število nemških letal. Na kopnem operirajo nemške motorizirane čete, v ozadje omenjenih držav pa so Nemci s padali spustili veliko število dobro oboroženega vojaštva, ki je naglo zasedlo važne strategične točke. Nemške čete so brez večjih težav prekoračile poplavljeno nizozemsko področje s pomočjo posebnih gumijastih čolnov.
Pari«. 10. maja. b. V teku današnjih vojnih operacij in letalskih borb so sestrelili Nizozemci 100 nemških letal, Belgijci 50. Francozi 17. Angleži pa 5. Skupaj je bilo torej sestreljenih 172 letal.
Chamberlafn odstopil Churchill naslednik
' London, 10. maja. t. Reuter. Po daljiih posvetovanjih je ministrski predsednik Chamberlain sklenil, da odstopi. Novo vlado bo sestavil dosedanji mornariški minister, prvi lord admiralitete, Winston Churchill. Chamberlain bo po radiu razložil razloge spremembe v vladi. Lista novih ministrov bo objavljena Sc zvečer.
London, 10. maja. c. V Bomemusu je bil se-sfanek izvršilnega odbora delavske stranke, na katerem se je razpravljalo, ali naj delavska stranka stopi v vlado ali ne. Izvršilni odbor je sklenil, da delavska stranka stopi v vojno ter se zaradi tega major Attlee in Gren Wood takoj odšla v London, cfc sporočila ta sklep delavske stranke.
»Končno se je le začelo«
London, 10. maja. AA. Reuter. Ob osmih se je sestal vojni kabinet. Vsi člani so prisostvovali seji, ki je trajala 35 minut. Vrhovni poveljnik mornarice Dudley Paund je izjavil prej, preden je vstopil v predsedstvo vlade:
Končno se je le začelo«
Na seji je glavni poveljnik britanske vojske general Ironside le nekaj časa sodeloval, nato pa je odšel v vojno ministrstvo. Ko je Churchill zapustil vojno ministrstvo, je časnikarjem izjavil: Mislim da veste, da se je preteklo noč mnogokaj zgodilo, in prav tako tudi danes.
V angleških uradnih krogih potrjujejo, da je angleška vlada dobila od belgijska in »holandske vlade poziv, naj pomaga. Obe vladi sta bili obveščeni, da bo Anglija nudila Belgiji in Holandiii vso svojo pomoč.
»Nemčija se je odločila za boj na življenje in smrt"
Francoska armada je že vkorakala v Belgijo na pomoč Reynaudov govor
Pariz, 10. maja. e. (Havas.) Nocoj ob 19.30 je po vseh francoskih radijskih postajah govoril predsednik vlade Reynaud. V svojem govoru je izvajal med drugim:
Tri svobodne države: Belgija, Nizozemska in Luksemburška so bile danes zjutraj napadene. Mi smo takoj poslali svoje čete napadenim zaveznikom na pomoč. Naši borci za svobodo so odšli čez mejo. Zopet se bodo borili na legendarnih bojiščih v Flondriji in pred seboj bodo imeli našega stoletnega sovražnika.
Po vsem svetu bodo vsi svobodni možje in žene enako obsojali ta zločin, ki se jc izvršil s takim napadom.
Nemčija nas hofo streti. Najprej je računala na komunistično izdajstvo v notranjosti Francije, nato je zopet pričakovala, da nas bo ločila od Anglije.
Sedaj pa je Nemčija odložila svojo masko in naša francoska armada gre na nova bojišča proti njej. Sovražnik jc zmerom isti. Najboljši naši vojaki gredo tvegat svoje življenje, vsa Francija pa je danes edina in inisli samo nanje. V Franciji vsenarodna vlada Pariz, 10. maja. c. (Havas.) Zaradi izrednih dogodkov je bila danes preosnovana vlada tako, da se je dosedanja Reynaudova vlada spremenila v koncentracijsko vlado. V vlado sta vstopili še dve desničarski stranki, ki dosedaj nista bili v vladi.
Vstopila sta v vlado Louis Marin, predsednik republikanske zveze in Ybarncgaray, zastopnik
»Ljubljano« so že dvignili z morskega dna
šibenik, 10. maja. b. Danes so se končno pričela dela nn dviganju rušilca »Ljubljane«, ki se je 24. januarja potopil v šibeniški luki. Doslej so pri reševanju tega rušilca delali cele tri mesece.
Točno ob 10.15 se je prikazal na površini prvi del potopljenega rušilca. Dela so vodili italijanski baron Banfield in strokovnjaki naše vojne mornarice. Dela so šla pruv le|x> od rok in se ni nič zgodilo, kar bi moglo škodovati nadaljnjemu reševanju rušilen. Danes so bila uspešno izvršena najtežja delu, kakor niso pričakovali niti naši najboljši strokovnjaki.
Pri reševanju so bile naša jximožnn ladja »Spasilac« ter italijanska remorker.ja »Cyklop< in »Tenax«. Ko je bilo vse pripravljeno, so dale ob 9.50 sirene znak s »Spnsilca«, kjer sta sc nahnjnla admiral Pnvič in baron Banfield. Na znak siren sta pričelo napenjati vrvi remorker.ja s pomočjo parnega dvigala. Delo je počasi.
toda previdno izpod rok. Nnto pričelo ravnanje ter dviganje in kmalu pokazali pod površino obrisi rušilca.
sc so
Na mestu, kjer je bil potopljen rušilec, je bilo veliko število ladij. Na eni izmed njih je bil tudi aparat za črpanje vode iz notranjosti rušilca, ki je začel takoj delovati. S tem so znatno olajšali ladjo. Takoj nato so stavili v pogon še drugi u|>arut, ki je z zrakom jjolnil hermetično /uprto ladjo. V zraku pa so neprestano krožila vodna letala naše mornarice, ki so filmulu vse važnejše prizore.
Ob obali jc bila ogromna množica ljudstva ter gledala, kako rešujejo potopljeno ladjo. Ob 10.15 se je najprej pojavil nu površini desni tlel premca z začetno črko Kmalu nato sc jo pokazal tudi poveljniški most in oba dimnika. Ob 10.45 je bil dan nalog, naj prenehajo dvigati ladjo, ker se jc že uravnalo do 20 stopinj.
V teku današnjega dne bodo pričeli po-. stavljati žele/ne vrvi pod trup ladje. Nn te vrvi bodo j > r i 11-,1 i 1 i cilindre, s pomočjo katerih lwido ladjo jiopolnoma dvignili na jiovršin > Pričakujejo, rin bo rušilec do jKinedeljka pu-
dnoma rešen, nakar ga bodo poslali v domačo jcdclnico v popravilo
la Rocquove stranke. Oba sta imenovana za ministra brez listnice in sta obenem člana vojnega kabineta.
Vsi držpvni podta.jniki pa so odstopili, da se poenostavi vse vladno delo. Samo štirje državni
Sodtajniki so še ostali v vladi, in sicer l)autry, lany, Fevrier in Schur.iann.
Francoska armada v Belgiji
Bruselj, 10. maja. Iz merodajnega vira poročajo, da je francoska armada že prekoračila belgijsko mejo, da pride na pomoč belgijski armadi.
Pariz. 10. maja. b. Od polnoči dalje je bila vsa francoska vojska v alarmnem stanju. Francoske letalske sile so pripravljene in po večini krožijo v zraku, da povsod sprejmejo borbo, kjer bi se pojavila sovražna letala. Jutranji napad nemških letal na letališču v severni Franciji so Francozi z lahkoto odbili, čeprav je bil ta napad precejšnje iznenadenje. Po teh napadih je prišlo do cele vrste letalskih borb, v katerih je bilo se-strejenih nekaj desetin nemških 1 e -t a I. Uradni podatki glede letalskih borb bodo objavljeni naknadno. Francoske čete, ki so pretežno motorizirane in blindirane, so prodrle že globoko v belgijsko področje in gredo nasproti nemškim vojnim silam Do opoldne francoske vojaške sile še niso trčile na sovražnika. Tu še ni znano, kakšne cilje imajo nemške kolone, ki so bile prve vržene v borbo. Ni izključeno, da IkhIo nemške čete skušale prodreti čim globlje v Nizozemsko in Belgijo in po možnosti zasesti nekaj luk, da se približajo kanalu, od koder bodo z vso silo napadale angleška pomorska oporišča. Nekateri pa celo mislijo, da nameravajo Nemci obiti Maginotovo črto ter se udariti s Francozi na manj utrjenem področju. Vse pričakuje, da se bo razvila ena izmed največjih bitk v zgodovini sveta med zavezniki in Nemčijo.
Letalski mesta
napadi na francoska
London, 10. maja. AA. (Reuler.) Letalsko ministrstvo sporoča: Zgodaj zjutraj so sovražna letala brez uspeha poskušala napasti več letališč v Franciji, na katerih se nahajajo enote britanskega letalstva. Britanska bojna letala so stopila takoj v borbo in so po dosedanjih podatkih zbila pet sovražnih letal.
Nemško letalstvo je bombardiralo več odprtih mest, med katerimi so tudi Lyon. Colniar, Lille in Pontoise Dve osebi sta bili ubiti in dve ranjeni v Nancyju. V okolici Lilla sta bili razrušeni dve hiši in sla bila ubita dva vojaka.
Pariz, 10. maja. AA. (Reuter.) Pri Lyonu je bi) ob 4 25 da i alarmni r.nak. Bombardirano je bilo lyonsko letališče. Eno sovražno letalo je bilo zbito
Vlada je v tej zvezi objavila sledeči oklic:
Angleška in francoska vlada sta takoj izdali potrebne ukrepe, da bi priskočili na pomoč Ho-landiji in Belgiji z vsemi silami, s katerimi razpolagata. Istočasno je treba priznati, da je Nemčija ponovno dosegla prednost v vojaškem pogledu, ker je prevzela pobudo in napadla nevtralne države. Toda zavezniki so takoj storili potrebne ukrepe, da bodo z največjo brzino preprečili vsako morebiti) ost.
London, 10. maja. Reuter. Uradno potrjuiejo, da so nemška letala pri Chilhamu blizu Canter-burvju davi vrgla štiri zažigalne bombe.
Kako presojajo položaj v Londonu
London, 10. maja b. Britansko ministrstvo za informacije poroča, .da se je končno le pokazalo kot točno mišljenje onih, med katerimi je bil tudi mornariški minister Winston Churchill, da je bila vojna na Norveškem le epizoda, ki naj bi Nemčiji služila za to, da bi zavezniki poslali tja čimveč svojih čet in tako oslabili glavno bojišče, ki ga je sedaj podprla Nemčija proti Nizozemski, Belgiji in I.uxemburgu. Nemci so izvedli opeiacije po načrtu generala Franca Eppa. ki je eden izmed najstarejših prijateljev nemškega državnega kanclerja Hitlerja. Sličen načrt jt imel general Epp že leta 1914.
Nemške čete so prekoračile davi ob 3 meje Nizozemske, Belgije in Luxemburga. S silovito naglico so nemška letala napadla vsa važnejša letališča v omenjenih treh državah, pa tudi v severni Franciji. Napadene države pa so že slutile, da Nemčija nekaj pripravlja, kar se vidi iz tega, da je belgijska vlada zasedala snoči od polnoči dlje, torej nekaj ur pred nemškim vpadom v Belgijo, Luxemburg in Nizozemsko.
Popoldanski listi prinašajo poročila z najno-v&jšega bojišča, ki bo brez dvoma postalo glavno bojišče sedanje svetovne vojne, in se vprašujejo, če je morda nemško vrhovno poveljstvo dobilo korajžo zaradi uspehov, ki jih je zabeležilo nemško letalstvo na Norveškem. Londonski tisk se strinja v tem, da so imeli Nemci nekaj letalskih uspehov na Norveškem, toda ta premoč nemškega letalstva je prišla do izraza samo na postranskem bojišču, kot je Norveška.
Nocojšnja »Evening Standard« piše, da se je Nemčija odločila na ta zadnji korak proti trem majhnim državam zato, da čimprej doseže konec vojne, ker se dobro zaveda, da ni sposobna voditi daljšo vojno zaradi pomanjkanja sirovin. »Evening Standard« piše, da ima Nemčija upanje, da bo s pomočjo svojega letalstva sebi zagotovila naglo zmago in da tako zagotovi bodočnost nemškemu narodu.
Po poročiPh, ki so prispela doslej v London, so nemške čete zavzele v glavnem položaje, ki se nahajajo izpred utrjene belgijske črte. Nizozemska je že davi avtomatično odprla "se nasipe in poplavila znaten del severnovzhodnega področja. Očividci pripovedujejo, da nemšk" čete razpolagajo s posebnimi tanki, da bi čimprej dosegli velike uspehe. Zato si je Nemčija tudi izbrala to pot.
Vsi londonski listi so izšli danes opoldne v posebnih izdajali, se strinjaio v tem, da je Nemčija s prodorom v Belgijo, Nizozemsko in Luxemburg izvršila značilen korak v tej smeri, da' se vojne operacije čimprej zaključijo. Nekateri listi naglašajo tudi možnost da se bo sedaj vo<na razširila še izven evropskega kontinenta. Tu zlasti mislijo nizozemska posestva v Aziji. Listi trdijo, da je značilno tudi dejstvo, da so nemška letala pričela bombardirati tudi francoska mesta, ki ležijo na severu Francije. Če ta novica ustreza resnici, potem je stopila sedanja vojna v končno fazo ter ne bo dolgo trajala, kajti totalitarne vojne nobena država ne bo mogla dolgo vzdržati. Vsekakor je mnogo znakov, da se vojna bliža koncu, čeprav je še mnogo negotovosti, s katerimi je treba računati.
Nemška poročila
Berlin, 10. maja. t. Nemško vojno poročilo sc glasi:
Nemške čete so prekoračile belgijsko, nizozemsko in liiksemburško mejo ob 5.30 zjutraj. Sovražni odpor je bii povsod zlomljen z vso odločnostjo. Letalstvo je sodelovalo pri teh bojih.
Pri Terschiilingu je nemška podmornica uničila angleško podmornico, v Severnem morju pa je naš torpedni čoln potopil angleški rušilec.
Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Glede na to, da je bilo vsak čas pričakovali, da bo sovražnik razširil vojno na belgijsko in nizozemsko ozemlje in s tem ogrožal nemško Porur-je. je zapadna nemška vojska dne 10. maja ob zori prešla v napad preko nemške zapadne meje na široki fronti. Hkratu so letalske sile z velikim uspehom napadle sovražna letalska oporišča ler z močnimi oddelki |K>dprla tudi vojsko v borbah na terenu.
Vodja in vrhovni poveljnik Hitler se je podal na fronto, da bi vodil celokupne operacije vojske.
Vrhovno poveljstvo objavlja, da je do preklica zaprta luksemburška, belgijska in nizozemska meja za ves civilni promet.
Belgrad, 11. maja. m. Gradbeni minister dr. Krek je odobril licitacijo za steklarsko delo na
novem zavndu za strojništvo univerze kralja Aleksandra v Ljubl|ani. Delo je dobil, kot najnižji ponudnik, Strupi Fr. iz Celja za vsoto 271.409.19.
(Nadaljevanje s 1. strani)
gijskih in nizozemskih čet nista smatrala nikoli za kaj drugega kot za predhodnike angleških in francoskih vojnih sil.
8.	Nemška vlada ima nesporne dokaze o tem, da so bile priprave za angleško-francoski napad na Nemčijo čez Belgijo in Nizozemsko že skoraj končane. Obveščena je bila, da so bile že pred nekaj časa odstranjene vse ovire, ki so branile prihod angleških in francoskih čet v Belgijo. Ugotovljeno je, da so angleški in francoski častniki pregledali letališča v Belgiji in na Nizozemskem in da so dali navodila za razširjenje teh letališč. Ugotovljeno je, da je Belgija na svoji meji napram Franciji pripravila material za prevoz čet. Kot so ugotovili na več krajih v Belgiji in Nizozemskem, so se tam pojavili že oddelki raznih angleških in francoskih štabov, ki naj bi pripravili prihod angleških in francoskih vojnih enot. Vsa ta dejstva, kakor tudi nadaljnjo zbiranje v zadnjih dneh nedvomno dokazujejo, da grozi neposreden angleško-francoski napad na Nemčijo in da je cilj tega napada Porurje. Ta napad naj bi se izvršil čez ozemlje Belgije in Nizozemske.
9.	Slika, ki jo ta dejstva dajejo glede stališča Belgije in Nizozemske, je zelo jasna in ne dopušča
nobenega dvoma. Obe državi sta se že v začetku vojne postavili tajno na stran Francije in Anglije, to je držav, ki sta sklenili napasti Nemčijo in ki sta ji objavili vojno. Dasi je belgijski zunanji minister bil z nemške strani večkrat resno opozorjen na to zadržanje, se stališče Belgije ni niti najmanj spremenilo. Belcijski vojni minister je v belgijskem parlamentu dal celo vedeti, da so glavni generalni štabi Belgije, Francije in Anglije sporazumno določili ukrepe za posamezne akcije proti Nemčiji. Če Belgija in Nizozemska še nadalje zunanjemu svetu objavljata politiko neodvisnosti, potem skušata s tem samo prikriti prave namene belgijske in nizozemske politike. Nemška vlada pa ne more več imeti nobenega dvoma, da sla Belgija in Nizozemska odločeni ne samo trpeti nameravani angleško-francoski napad, temveč ga celo v vseh smereh podpirati, kar je bilo že vse dogovorjeno med predstavniki glavnih generalnih štabov. Ni mogoče smatrati za opravičeno trditev z nizozemsko in belgijske strani, da vse priprave niso služile namenom Francije in Anglije.
Nemška vlada v tej borbi sa obstoj nemškega naroda, ki je bila vsiljena od Anglije in Francije, ni pripravljena prekriianih rok čakati na napad Anglije in Francije in dovoliti, da se bojišče če: Belgijo in Nizozemsko prenese na nemško zem-
ljišče. Zaradi tega je nemška vlada naročila nemškim četam, da z vnemi vojaškimi sredstvi zavarujejo nevtralnost teh driav.
10. Nemške čete ne prihajajo v Belgijo in na Nizozemsko kot sovražnice belgijskega in nizozemskega naroda, ker nemška vlada ni niti želela niti povzročila takega razvoja stvari. Odgovornost za to nosita Anglija in Francija, ki sta do najmanjših podrobnosti napravili napad na Nemčijo čez belgijsko in nizozemsko ozemlje, ter oni predstavniki belgijskih in nizozemskih oblastev, ki so dovolili in podpirali te priprave. Nemška vlada izjavlja, da nemška vlada nima namena sedaj ali pozneje okrniti suvereniteto kraljevine Belgije in kraljevine Nizozemske ter čezmorska posestva teh držav. Belgijska in nizozemska vlada imata danes v zadnjem trenutku še možnost napraviti to, kar je treba za dobrobit svojih narodov, če preskrbita, da nemške čete ne bodo naletele na noben odpor. Nemška vlada poziva obe vladi, naj izdasta v ta namen potrebna povelja. Če bodo nemške Čete v Belgiji in na Nizozemskem naletele na odpor, bo ta odpor strt z vsemi sredstvi, /a posledice, ki bi nastale zaradi tega in za prelivanje krvi, ki bi bilo v tem primeru neizbežno, bo nosila odgovornost izključno belgijska in nizozemska vlada.
Berlin, 9. maja 1910,
Belgija in Nizozemska odgovarjata: Ne sprejmemo
Razgovor med Spaakom in nemškim poslanikom
Bruselj, 10. maja. Ko je zunanji minister Spaak davi sprejel nemškega poslanika, mu je tafeoj prebral protest belgijske vlade proti napadu. Pozval se je na vest vsega človeštva in izjavil, da nosi Nemčija pred vso zgodovino odgovornost za ta napad. Nato je nemški poslanik izročil zunanjemu ministru noto in jo obenem izjavil:
Nemčija mora poskrbeti za nevtralnost Belgije, Nizozemske in Luxemburga gjede na protinemške napadalne načrte Anglije in Francije. Nemčija bo nastopila s tolikšno oboroženo silo, da je vsak odpor brezpomemben. V interes« Belgije je, da naj vlada pozove ljudstvo im armado, naj se ne upirajo in da naj dajo vsa potrebna navodila v tem smislu. Zunanji minister je odgovoril: Svoj odgovor sem že dal. Pristavil je še, da je Bruselj neutrjeno odprto mesto,
Belgija prosi Anglfjo in Francijo za pomoč
Bruselj, 10. maja. Belgijska vlada je angleški in francoski vladi sporočila, da je bilo belgijsko ozemlje od Nemcev napadeno. Nota se gfasi:
Belgijska vlada obžaluje, da vas mora obvestiti, da so nemške čete pravkar prekoračile belgijsko ozemlje v protislovju z nenapa-dalno pogodbo z dne 14. septembra 1937, ki je bila obnovljena v septembru lanskega leta. Belgijska vlada je odločena, da se bo z vsemi razpoložljivimi silami napadu uprla in poziva francosko vlado, naj pride takoj na pomoč, kakor to predvidevajo pogodbe, ki so bile podpisane. Pomoč naj pride v najkrajšem času. Belgijska vlada izraža polno zaupanje, da bo odgovor francoske vlade pritrdilen in da bo Francija raztegnila svojo pomoč tudi na belgijske kolonije. Belgijska vlada je prepričana, da bodo skupni napori vseh zaveznikov kmalu pravici pripomogli do popolne zmage.
Bruselj, 10. maja. c. Havas: Danes je belgijska policija zaprla predsednika flamske nacionalistične stranke Duclerca in voditelja reksističnega gibanja D e g r e 11 e a.
Bruselj, 10. maja. c. V parlamentu je govoril danes popoldne tudi vojni minister general Denis in izjavil, da je Belgija dobila prvi spopad na mfeji in da so nemške čete ustavljene vzdolž cele belgijske meje.
Govor predsednika belgijskega parlamenta
Bruselj, 10. maja. c. Hava6. Danes popoldne ob 15. uri se je sestal belgijski parlament na sejo. Na sejo so prišli skoraj vsi poslanci, le nekaj jih je že bilo mobiliziranih. Tribune 60 bile vse polne, prav tako pa je bila prepolna tudi diplomatska loža. Na hodnikih in v zbornici je vladal popolen mir in vse povsod je bilo obnašanje tako dostojanstveno, k^kor da ne bi bila med tem Belgija že prisiljena vstopiti v vojno,
Predsednik parlamenta Conwalaert je začel sejo ob 15.15. Vsa vlad je bila ebrana in po-
slanci so se vsi takoj dvignili. Predsednik je imel nato v flamanščini naslednji govor:
»Gospe in gospodje! Že drugič v 25 letih je isti napadalec napadel Belgijo. To je storil vkljub temu, da smo najvestneje izpolnjevali obveze svoje nevtralnosti in se držali lojalno vseh določb. Sedaj nas je zopet napadel tisti sovražnik, ki je napade proglasil za pravilo svoje politike.
Naša vlada je že ukrenila vse potrebno in mi vsi ji izrekamo svoje zaupanje. Vlada bo še nadalje storila vse za našo obrambo.
Z največjim zgražanjem in s pravo grozo pa moramo obsoditi dejstvo, da je bila zopet prekr-šena dana beseda.
V sedanji vojni bodo težave še večje, kakor pa so bile pred 25 leti,, večje in neznosnejše pa bo tudi trpljenje. Tokrat bo vse gotovo trajalo še dalj časa kot pa v prejšnji vojni.
Toda naša armada je sijajna) NaS kralj je kakor pred 25 leti njegov oče prevzel vrhovno poveljstvo in takoj stopil na čelo naših hrabrih čet.
Mi vsi zaupamo v našega kralja, ker ga poznamo, kako zna on opravljati svoje dolžnosti. Zato lahko računa na vso našo zvestobo. Sedaj odhaja na čelu nesmrtnih legij branit svojo državo in trdno verujemo, da bo zmagovite armade pripeljal nazaj med nas.
Ponosni smo, da imamo ob svoji strani tokrat nizozemske in luksemburške brate. Mi se bomo podpirali v tej borbi.
Pričakujemo pomoč zaveznikov v tej borbi, podprli so nas že v zadnji vojni in se borili na naši strani proti istemu sovražniku. Zavezniška vojska že koraka na naše ozemlje in nam hiti na pomoč.
Belgija je enotna in združena brani svoje pravice. Bog nas ne bo zapustil v borbi za stvar, ki je tako pravična. Naj živi naša armada, naj živi Belgija, naj živi naš kralj!«
Oklic na narod
Bruselj, 10. maja. AA. Reuter: Radio je objavil proglas belgijskemu narodu, v katerem sporoča, da je belgijska vlada poklicala Francijo in Anglijo, naj kot garantni državi izvršita svoje obveznosti do Belgije zaradi nemškega napada. Nato proglas poziva ljudstvo, naj ohrani hladno kri. Končno sporoča, da je sovražnik na štirih mestih prestopil mejo. V vsej državi je obsedno stanje. Objavljena je splošna mobilizacija.
Ribbentropove razlage
Berlin, 10. maja. AA. DNB. Nemški zunanji minister v. R i b b e n t r o p |e dal tole izjavo predstavnikom nemškega in tujega tiska:
Anglija in Francija sta nazadnje sneli svoji maski. Po vdoru v Skandinavijo, ki se le končal z. neuspehom, >la začeli zvoniti na Sredozemskem morju. Ta veliki manever ie bil samo krinka, pravi cilj pa jo bil napad v Poruriu čez Belcijo in Nizozemsko. Ta napad je bil že davno pripravljen, ker je angleška vlada si>oročila nizozemski iu belgijski vladi, da bodo angleške čete v kratkem izkrcano v Belgiji in Nizozemski. Nemška vlada ima neizpodbitne dokaze o tem. da sta omenleni vladi dobili to s|>oročilo. Nemška vlada ima dokaze o pripravah angleškega in francoskega vdora v Porurje čez Belcijo in Nizozemsko. Vodia Nemčijo no dopušča, da t>i bila ta pokrajina predmet na-padov in to toliko bolj. ker je velike cosi>odarske važnosti za Nemčijo. Zato io vodja Nemčije vzel pod svojo zaščito nevtralnost Belcijo in Nizozemske. S tem jo preprečil nooo zločinsko dejanje Anglije in Francije, ki sta prisilili Nemčijo stopiti v vojno. Mogoče bi bil ta anirleški in francoski napad posledica obupa. Toda naj si l>o prvo ali drugo, odslej bo govorila nemška vojska. Nemška vojska bo govorila 7, Anclijo in Francijo v edinem jeziku, ki ga francoski in ancleški voditelji razumejo. Nemška vojska jo sklenila pokazati tem voditeljem njihove zločine. S temi voditelji je treba končno obračunati.
Oklic nizozemske kraljice narodu
London, 10 maja. AA. Reuter. Zjutraj je radijska postaja v Hillvereumu objavila oklic kraljice Vil je mi ne holandskemu narodu:
Jaz in holandska vlada bova storila svojo dolž« nost. Preteklo noč je nemška vojska brez opomina nenadoma napadla Holandijo kljub obljubam, da bo spoštovala našo nevtralnost, dokler se bomo mi držali nevtralnosti. Nemška vojska je vdrla v Holandijo. Ogorčeno protestiramo, proti temu nesramnemu napadu in kršitvi mednarodnih obveznosti civiliziranih narodov, Jaz in holandska vlada pozivava ves holandski narod, naj tudi on stori dolžnost do domovine.
Protest v parlamentu
Amsterdam, 10. maja. Hilvcreunski radio poroča, da se je nizozemski državni zbor sestal ob 1. ! uri popoldne. Predsednik zbornice je protestiral proti surovemu napadu na Nizozemsko, čeprav je bila strogo nevtralna, Nizozemci so odločeni doprinesti vsako žrtev, da branijo neodvisnost svoje domovine. Branili jo bodo z največjim junaštvom.
II
napočil"
Čas odločil©
Na vsej dolgi meji od Nizozemske do švioe so se začeli boji Nemško letalstvo napada letališča in skuša s padali izkrcavati vojaštvo Belgija in Nizozemska sa upirata - Francoska armada v Belgiji
Oklic generala Gamelina
Hitlerja oklic:
»Napočil je trenutek, ko gre za usodo nemškega naroda za nadaljnjih 1000 let«
Berlin, 10. maja. AA. DNB: Vodja rajha A<i'olI Hitler je poslal vojakom na zahodnem bojišču sledeči proglas:
Čas odločne borbe za bodočnost nemškega naroda je napočil. Že 300 let delata britanski in francoski narod na tem, da bi onemogočila vse napore za združenje Nemčije in stremita za tem, da bi Nemčijo oslabili. Samo Francija je v 200 letih 31 krat napovedala Nemčiji vojno. Desetine let je bil cilj Velike Britanije, da za vsako ceno prepreči zedinjenje Nemčije in da bi si Nemčija pridobila tiste dobrine, kakor jih rabi za vzdrževanje 89 milijonov prebivalstva. Velika Britanija in Francija sta vodili to svojo politiko brez ozira na to, kakšen režim je v Nemčiji vladal. Hoteli sta prizadeti zmerom nemški naroid in angleški in francoski državniki čisto odkrito sedaj priznavajo te namene. Nemčija naj bi bila uničena in raztrgana v majhne države. V takem primeru, pravijo, bo Nemčija zgradila svojo politično moč in tako si bo mogel nemški naroid zagotoviti na tej zemlji svoje življenjske koristi. Zato so bili odklonjeni vsi moji mirovni predlogi in zaradi tega nam je bila 3. septembra lani napovedana vojna. Nemški narod ni bil sovražno razpoložen proti francoskemu in britanskemu narodu, toda danes je nemški narod postavljen
pred vprašanje ali živeti ali umreti. Pred nekaj tedni so naše hrabre čete zmagale Poljake, ki so jih proti Nemčiji poslali Angleži in Francozi. Nato sta Velika Britanija in Francija sklenili Nemčijo napasti s severa. Nemška sila je začenši z Q. aprilom v kali zatrla ta poskus in sedaj se je dogodilo tisto, kar se je že več mesecev zdelo kot nevarnost, ki čedalje bolj grozi. Velika Britanija in Francija sta pod izgovorom ogromnega manevra v Jugovzhodni Evropi pripravljali napad skozi miroljubni ozemlji Belgije in Holandije na nas. Vojaki z zahodnega bojišča: Napočil je trenutek, ko gre za usodo nemškega naroda za nadaljnih tisoč let. Storite svojo dolžnost. Nemški narod je z vami.
Pariz, 10. maja. c. (Havas.) Vrhovni poveljnik zavezniških in francoskih čet na francoskem ozemlju general Oamelin je izdal zjutraj na vso vojsko naslednji proglas:
»Nemčija Je sedaj izvršila napad, ki smo ga predvidevali že v oktobru 1939. Ta nemški napad se je začel danes zjutraj. Nemčija se je odločila za borbo na življenje in smrt. Zato se naše povelje
glasi samo: pogum, odločnost in zaupanje! niclin.t
— r.a-
Vojna na Nizozemskem
Nizozemci so poplavili obsežna ozemlja in se postavili v bran za »vodno cesto«
"^Vtffftgjjrt? - »»j^	VX£C. t K * r j^jt rnjf
Belgijski obrambni pas
Pariz, 10. maja. A A. Havas. V prvih jutran jih urah so začele nemške čete korakati na Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg.
Po vesteh iz Amsterdama so nizozemske bojne formacije bile poslane nujno v bližino letališča Sipul, kjer se Nemci spučajo s padali.
Ililversun, 10. maja. AA. Na Nizozemskem so spustili vodo iz preko|xiv v obmejnih pokrajinah, da bi s tem ustavili prodiranje nemških čet. Protiletalske baterije streljajo jx>vsod na nemška letala. Doslej je bilo zbitih okoli 10 nemških letal. Bombardirana so bila letališča v Rotterdamu, Haagu in Amsterdamu ter bližnja letališča. Razen tega so se spuščali iz nemških letal voiaki, ki so bili oblečeni v nizozemske uniforme. Nemške čete so prekoračilo mejo pri R i) h r m o n d u ter prodirajo v Belgijo čez reko Meuse.
Nizozemska uradna vojna poročila
Haag. 10. maja. AA. Reuter. Holandsko vrliov-jio jx)veljstvo sporoča:
Zjutraj ob treh so nemške čete prestopile nizozemsko mejo. Na več krajih so nemška letala izvedla napad. Naša vojska in protiletalska obramba sta pripravljeni. Prekopi so odprti po načrtu, ki predvideva take ukrepe za slučaj napada. Dosedaj je bilo zbi tih 6 nemških letal. Nemške čete so nahajajo nasproti mestu Arnheim v bližini železniškega križišča med reko ljssen in Renom. Nemška letala so poskušala s padali izkrcati čete na raznih točkah nizozemskega ozemlja.
Radio sporoča, da so se Nemci izkrcali v Val-liavenu.
Nemške čele šo nikjer na Nizozemskem niso vdrlo globlje kol 15 km na nizozemsko ozemlje. Nizozemske čete trdno stojijo na postojankah, ki so bile v naprej določene za obrambo.
Haag, 10. maja. AA. Havas. Glavni generalni štab objavlja sledečo:
Zjutraj so nemške čete prestopile meje in stopile v stik z našimi četami, ki so se umaknile po določenem načrtu, ker so prej porušile mostove, zlasti na roki Meuse. Samo na enem odseku blizu Arheima so Nemci prodrli okrog 15 km od mejo. V notranjosti države se je sovražniku posrečilo spustiti na več krajih vojake s padali, ki so bili
v holandskih uniformah. Ti vojaki so bili takoj
obkoljeni.
Amsterdam, 10. maja. c. Havas. Nizozemsko vrhovno poveljstvo objavlja vsake tri ure uradna poročila o položaju na fronti. Ta poročila objavljajo sproti jx> vseh nizozemskih radijskih postajah, prav tako pa jili objavljajo sproti tudi angleške in francoske radijske postaje. Tak način se izkazuje kot izt-edno dobro propagandno sredstvo.
Tako objavlja uradno poročilo, ki ie bilo objavljeno opioldiie, da so nizozemske četo razstrelile štiri nemške oklopne vlake. En nemški oklopni vlak je bil uničen pri P o n 1 j u j u. Prav tako so Nizozemci dosedaj sestrelili okoli 70 n e m-š k i h letal.
Na nekaterih mestih so nemške čete lahko prodrle v globino 16 km na nizozemsko ozemlje, vendar pa nikjer čez nizozemsko obrambno črto. Nemški vojaki skušajo prodirati naprej na ta način, da tiščijo pred seboj naprej nizozemske ujetnike, češ da tako nizozemski vojaki ne bi streljali proti njim.
Vse poplave so bile izpeljane po določenem načrtu.
Letalski napadi
Radijska postaja v Hilversunu sporoča, da ie ponoči letelo več tujih letalskih eskadril nad Nizozemsko v višini okoli 2.000 m. Protiletalsko topništvo je povsod stopilo takoj v udejstvovanje. Letala so letela nad Lejdenom in drugimi kraji v smeri z vzhoda proti zapadu.
Nizozemske vojaške oblasti so prijelo okrog 200 nemških vojakov v angleških uniformah, ki so s padali prišli na letališče v Haagu. Nad Hilver-sunom le davi letalo 15 Heinkel-bombnikov. ki pa niso metali bomb.
London. 10. ma ja. Iz Nizozemske poroča io, da so nizozemska letala in nizozemsko protiletalsko topništvo v današnjih borbah v zraku sestrelili skupno 7 0 nemških letal.
Za nocojšnjo noč so povsod odredili zatemnitev. v Amsterdamu pa naglo erade pomožne bolnišnice.
London, 10. maja. Iz Nizozemsko poročajo, da so nemška letala bombardirala otočje F r i e s e n. Tamkaj so spustila na tla tudi vojake v nizozom-
(Nadaljevanje na 3. strani!)]
Belgija in Nizozemska
Gosto naseljeni industrijski državi
Belgija in Nizozemska sta eni najbolj gosto naseljenih držav na svetu. Površina obeh držav je majhna, saj meri Belgija komaj 30.444 km, Nizozemska pa 34.223 km, Belgija jc torej še enkrat večja kot Slovenija, ki meri 16.200 km5, Holandija pa še malo večja. Toda na tem malem področju živi veliko število ljudi, ker sta obe državi skrajno industrializirani.
Belgija je štela po zadnjih cenitvah okoli 8 milijonov 400.000 prebivalcev (dne 31. decembra 1938 8.386.000), Nizozemska pa 8,800.000 ljudi (dne 1. avgusta 1939 8,770.000). To pomeni, da jc prišlo na 1 km' okoli 273 prebivalcev v Belgiji in 250 v Nizozemski. Površina Belgije in Nizozemske je nizka. Le na jugu, kjer sega Nizozemska s provinco Limburg dalje, je nekaj več vzpetin, katere bi lahko imenovali griče. Belgija ima nekaj več gričevja proti jugovzhodu, ker sc na njenem ozemlju nchavajo Ardeni, ki se vlečejo od francoske strani tja.
Belgijska in nizozemska mesta
V Belgiji in Holandiji je zaradi goste naseljenosti držav veliko število velemest. Tako šteje sama Belgija 4 velika mesta z nad 100.000 prebivalci, Holandija pa 6. Po zadnjih podatkih štejejo belgijska velemesta: Bruselj s predmestji 869.000, brez predmestij 200.000 prebivalce, Anvers (Ant-werpen) 484.000 s predmestji in 284.000 brez predmestij, Liege (Luttich) 252.000 s predmestji in 166.000 brez predmestij in končno Gent 219.000 s predmestji in 170.000 brez predmestij.
Holandija ima naslednja velika mesta: Amsterdam (pristaniško mesto) 757.000 prebivalcev, Rotterdam (pristanišče) 587.COO, Haag, glavno mesto, 438.000, Utrecht 155.000, Haarlem 120.000 in Gronignegn 105.000.
Meje
Belgija ima morske meje samo 65.5 km, toda na tej obali skoro nima pravih pristanišč, na obali je samo znano kopališče Ostende, Zato ima pa Belgija najdaljšo mejo s Francijo, ki je dolga 620 km. Proti Nizozemski meri nemška meja 449.5 km, z Luksemburgom ima Belgija 148 km, toda praktično v sedanji vojni je to meja z Nemčijo. Z Nemčijo samo meri belgijska meja 161.5 km. V dolžini te meje napada nemška vojska (to je praktično v dolžini nekaj nad 300 km).
Daljšo mejo pa ima z Nemčijo Nizozemska in ta meja je prav za prav skoro odprta, ker nima naravnih zaprek za prehode razen malo na jugu v provinci Limburg. Dolžina meje proti Nemčiji znaša 539 km.
Kolonialni državi
Nizozemska je stara kolonijalna država, kateri je uspelo obdržati, velikanska.kolonijalna posestva v Aziji v sundskem otočju. To nizozemsko ozemlje meri 1,904.000 km'-' in šteje 68 4 milij. ljudi. Samo na otokih Java in Madura, ki merita 132.000 kvad. kilometrov, živi 43 milijonov ljudi. Nadalie ima Nizozemska svoja posestva tudi v Južni Ameriki in sicer otok Curacao z 960 km-' površine (95.000 prebivalci) in del Gvajane, ki se imenuje Surinam, katerega površina znaša 156.000 km2 in ima 170.000 prebivalcev. Gospodarska vrednost holandskih kolonij je ogromna.
Tudi Belgija ima veliko kolonijalno posest, t. j. Belgijski Kongo v osrčju Afrike. Tu živi na 2.356.000 km= 10.2 milijona prebivalcev. Poleg tega pa upravlja Belgija tudi še mandat Zveze narodov nad delom nemške vzhodne Afrike. Io ozemlje se imenuje Ruanda-Urundi (55.000 km' s 3.7 milij. prebivalcev. Tudi belgijska kolonijalna posest je ogromnega gospodarskega pomena.
Z napadom Nemčije na Belgijo, Luksemburg in Nizozemsko je potegnjenih v vojno na novo: v Evropi 17.5 milijonov ljudi, v kolonijah pa G0 milijonov.
Belgijska vojska
Belgijska vojska šteje 6 divizij pehote, 2 diviziji konjenice in 1 artilerijsko samostojno brigado. Ena belgijska pehotna divizija obsega 3 polke, od katerih ima vsak 3 bataljone po 4 čete, od katerih je 1 mitraljeska, torej vsak polk pehote razpolaga s 3 mitraljeskimi četami.
Konjeniška divizija ima 3 polke, 1 polk bi-ciklistov, 1 skupino oklopnih avtomobilov in
1	polk artilerije na konjih.
Posebna organizacija je za protiletalsko topništvo. Dve posebni formaciji sta trdnjavi Namur in Liege (Luttich), katerih imena so znana že iz svetovne vojne.
Normalno šteje belgijska vojska v miru okoli 70.000 mož, toda sedaj ima Belgija že dalj časa pod orožjem okoli 600.000 ljudi. Belgijska meja napram Nemčiji je zelo utrjena.
Belgijsko letalstvo šteje okoli 500 letal, ki prihajajo za boj v poštev. Vojne mornarice Belgija nima od leta 1928 dalje.
Holandsha vojska
Holandija ima v miru okoli 60.000 redne vojske. Normalno ima Holandija 4 divizije (v Haagu, Arnhemu, Bredi in Amersfortu), nadalje 1 lahko brigado, obalno artiljerijo, protiletalsko topništvo, biciklistične polke itd.
Letalstvo razpolaga z okoli 500 letali prve vrste, ki so sposobni za boj.	,
Holandija ima pa znatno vojno mornarico, la obstoja iz 3 starih križark, ki so namenjene za obrambo obale, 5 modernejših križark, 8 rušilcev najmodernejšega tipa, 6 torpedovk in okoli 30 podmornic. Toda velik del tega adjevja je sta-cioniran v Holandski Indiji za obrambo koloni) (3 križarke, 4 rušilci in 16 podmornic) in ne pridejo v poštev za borbo v Evropi. Tonaža holandske mornarice je okoli 90000 ton, če štejemo tudi pomožne in šolske ladje. Gradi pa Holandija se
2	križarki, 1 rušilec in 8 podmornic, nadalje pa 20 motornih lovcev. Holandija ima tudi znatno lastno letalsko industrijo, znani so Fokker aeroplani.
111 . u t C	UKTjin«,
Poplavljeno <>2ewljej
O y7T\)\ 'pas B Q dvngi
sa:

T3I

—r	"JGRONINGEN ^
Leeu&ardcn I /""^Groningen "V
FR/ESLANO \ _ \ ) °Assen \
i emmer-	\
-<&.j^<0RENTHE A
i-.CMSr • .	H
tf Jjmmdct

Urk"
Z u; i d f n K o

LHaaHe lAMST/

\0V5RIJSSEL
I~A M SIE R D A M~ • ; ^^-jApeldoor^, Enscheder .eideno	TZ^rnersfoort m)
L ° m C	'
fr • .* •	t•
tiertojenb. ^ .....T'lt>uro £ '
_—V^c^T	i "Cunj ■n':, j«
1
248(9/69) EOPRESS
NTVVERt
Eindhoven t: 0 1
t

V
Hasserr MsaTTncM lili

0i_ or
_,A5KM. m—v—rr
Nizozemski obrambni pas
Holandija 4.8 milij. ton. Na drugi strani pa je Belgija mnogo premoga izvažala v bližnjo Francijo in sicer leta 1938 4.7 milij. ton, ravno tako Holandija 3.67 milij. ton. Znatna je v obeh državah proizvodnja koksa.	i,, .-.-n i-,,i i .,,ti;i k >• iu (»•>• •
Belgijska in holandska železarska industrija 6ta temeljili predvsem pa . uvpzu želsspe rude-Produkcija železa je znašala leta 1938 v Belgiji 2.5 milij. ton, v Luksemburgu 1.550.000 ton, in v Holandiji 300.000 ton. Za to produkcijo je morala Belgija z Luksemburgom vred uvoziti leta 1938 9.4 milij. ton železne rude, Holandija pa 0.5 miltj., izvozila pa je Belgija 2 milij. ton železne rude, predvsem iz Luksemburga v Nemčijo.
Produkcija jekla je znašala v Belgija leta 1938 2 3 milij. ton, v Luksemburgu 1,440.000 ton, dočim Holandija svoje lastne jeklarske industrije skoro ni imela.
Drugih rud v Belgiji ip Holandiji skoro ni razen svinca in cinka, v katerem je Belgija vodilna država v Evropi razen Nemčije, ki je veliko pridobila s poljsko gornjo Šlezijo. Leta 1938 je znašala belgijska proizvodnja cinka 210.000 ton,
Med ostalimi industrijskimi panogami je omeniti v Belgiji znatno steklarsko in kovinsko predelovalno industrijo, v Holandiji pa industrijo čokolade, predelovanja hranil. Tudi tekstilna industrija je v obeh državah znatna, temelji pa na uvozu surovin iz drugih držav.
Gospodarstvo
Belgija in Holandija sta zelo industrijalizirani državi. To dokazuje statistika za leto 1930 na osnovi tedanjega ljudskega štetja, po katerem je bilo od pridobitno zaposlenega prebivalstva zaposlenih v industriji in rudarstvu 28.9%, torej celo več kot v Angliji, dočim je znašal v Holandiji odstotek v industriji in rudarstvu pridobitno zaposlenega prebivalstva 39.3%. V kmetijstvu je znašal odstotek zaposlenega prebivalstva v Belgiji 21.71%, v Holandiji 20.5%. V trgovini in prometu je bilo zaposlenih v Belgiji 21.2% vsega prebivalstva, v Holandiji pa 23.4%.
Toda tudi kmetijstvvvo je v obeh državah na visoki stopnji. To se vidi v hektarskih donosih posameznih vrst žitaric, ki so med najvišjimi' v Evropi. Tako je znašal donos pšenice na ha leta 1938 v Holandiji 34.4, met. stota, to je še enkrat več kot pri nas (14.23 met. stota na ha, v Belgiji je znašal donos 31.5 met. stota na 1 ha. Donos rži je znašal na ha v Belgiji (najvišji na svetu) 25,0
stota, v Holandiji 22.7 met. stota, donos ječmena je znašal v Belgiji 28.8, v Holandiji 32.5 stota, ovsa v Belgiji 29.1, v Holandiji 29.9 met. stota. Vendar sta morali obe državi uvažati še mnogo žita za prehrano svojega prebivalstva. Tako je morala leta 1938 Belgija z Luksemburgom uvoziti 1,270.000 ton pšenice, Holandija pa 640.0C0 ton. Podobno velja tudi za osotale vrste žitaric. Nasprotno pa sta Belgija in Holandija izvažali znatne količine krompirja.
Na izredni stopnji je v Belgiji in Holandiji mlekarstvo. Produkcija mleka je znašala v Holandiji skoro 50 milijonov hektolitrov, v Belgiji 30 milijonov, masla pa v Holandiji 103.000 ton, v Belgiji 64.000 ton. Holandija je bila eden največjih izvoznikov masla: leta 1938 je izvozila 51.000 ton masla, dočim je Belgija nekaj masla uvažala. Sira je producirala Holandija leta 1938 125.000 ton, od tega je izvozila 58.500 ton. Belgija je uvozila leta 1938 24.000 ton sira. Holandija je nadalje drugi največji izvoznik jajc na svetu (takoj za Dansko) z 1.380 milij. komadi, Belgija je izvozila 125 milij. komadov, naša država pa 2100 milij. komadov (podatki so vsi za 1938).
Holandija je nadalje znatna uvoznica govejega mesa, dočim ima drugih vrst mesa sama dovolj.
Trgovska brodovja
Holandija ima kot stara pomorska trgovinska država znatno trgovinsko mornarico, ki je le malo manjša kot je francoska. Sredi leta 1939 je imela Holandija 1523 parnikov in motornih ladij z 2.970.000 tonami, kar je znatno več kot je imela Holandija trgovske mornarice pred vojno (leta 1914 je imela samo 709 ladij z 1,472.000 bruto registrskimi tonami). Če pa upoštevamo samo ladje za prekooceansko plovbo, potem je bila pozicija Holandije še ugodnejša: bila je že na 6. mestu med pomorskimi državami. Njene prekooceanske ladje so tvorile 5.48% vsega tozadevnega svetovnega ladjevja. Bilo jih je 215 z 1,669.000 tonami.
Tudi Belgija ima razmeroma znatno trgovsko mornarico. Po podatkih Lloydovega registra je imela sredi leta 1939 440.000 bruto registrskih ton ladij, torej več kot naša država.
Manj razvito kot v Holandiji je v Belgiji ladjedelstvo. Leta 1938 so spustili v Holandiji v morje za 240.000 ton ladij, v Belgiji pa za 30.0C0 ton. Holandija je mnogo ladij delala za račun drugih držav.
Belgija in Nizozemska v svetovni trgovini
V svetovni trgovini zavzemata Belgija (z Luksemburgom, s katerim ima carinsko unijo) in Holandija odlično mesto. Sta na 6. in 7. mestu v svetovni trgovini. Uvoz je znašal v letu 1938 v Holandiji 460, v Belgijo z Luksemburgom 455 milijonov zlatih dolarjev) v našo državo 67 milij. zlatih dolarjev), izvoz iz Holandije pa je dosegel 337, iz Belgije z Luksemburgom pa 430 milij. zlatih dolarjev) iz naše države 69 milij.).
Pasivnost v zunanji trgovini sta obe državi krili iz dohodkov od znatnega tranzita, zlasti pa pomorskega prometa Bili pa sta tudi kapitalno močni državi, ki sta imeli svoj kapital investiran po vsem svetu, ne samo v svojih kolonijah.
Glavni predmeti uvoza v Belgijo so bili na: slednji: pšenica, koruza, kože. les, razne rude, baker, dijamanti (za predelavo), premog, mineralna olja, volna, bombaž, stroji, papir itd. Nasprotno pa je Belgija izvažala surov baker, katerega je izdelovala iz bakrene rude drugih držav, umetna gnojila, umetne kamne (obrušene), volna, teksti-lije vseh vrst, železo, razni kovinski izdelki in
stroji.	,
Holandija je največ uvažala žita in koruze, kož, lesa, mineralnih olj, premoga, tekstilnih surovin, železa, strojev in aparatov. Nasprotno pa so bili njeni glavni izvozni predmeti: mleko, maslo, sir, močnati izdelki, rastlinska olja, cvetlice, gomolji, premog, razne tekstilije, žarnice, radijski aparati, ladje, stroji in aparati. V Holandiji se nahaja tudi znamenita tvornica Phillips.
Belgija je največ trgovala z naslednjimi državami: uvoz: Francija, Nemčija, Anglija, Holandija, Amerika, belgijski Kongo; izvoz: Francija, Anglija, Holandija, Nemčija itd Holandija je uvažala največ iz Nemčije, potem iz Belgije, Anglije, holandske Indije in Argentine, dočim je največ izvažala v Anglijo, Nemčijo, Belgijo, hol. Indijo, Francijo in Severno Ameriko.	#
Tudi naša država je imela z Belgijo in Holan-dijo znatno trgovino. Leta 1939 je izvozila v Belgijo z Luksemburgom za 348 milijonov dinarjev naših proizvodov ali 6.31% vsega našega izvoza, v Ho-landijo pa 103 milij. din ali 1.87%. Nasprotno pa smo iz Belgije leta 1939 uvozili za 55 milijonov dinarjev ali 1.17% vsega našega uvoza, iz Holandije 68 milij. din ali 1.42% vsega našega uvoza.
Zlati zaklai
Belgija in Holandija sta državi, v katerih je do zadnjega časa skoro normalno funkcionirala zlata valuta, Obe državi sta imeli znaten zlati zaklad, ki se je večinoma nahajal v državi, verjetno pa bo v najkrajšem času prenesen v inozemstvo. Holandija pa je imela že prej mnogo zlata v Angliji in v Ameriki.
Po izkazu z dne 30. aprila je imela belgijska Narodna banka zlata v svojih blagajnah 23.248 milijonov frankov, dočim je istočasno znašal obtok bankovcev 29.776 milij. frankov in s tem dosegel rekordno višino. Leta 1939 je znašal na koncu aprila zlati zaklad samo 15.329 milij. frankov, tujih deviz in valut pa je imela banka za 2.227 milij. frankov. Obtok bankovcev je dosegel 22.293 milij. frankov.
Zadnji nam pristopni izkaz Holandske banke izkazuje dne 22. aprila 1.180 milij. goldinarjev zlata, dočim je znašal istočasno obtok bankovcev 1.125 milij. goldinarjevč Pred letom dni je znašal zlati zaklad 1.226 milij., obtok bankovcev pa 1.036.8 milij, goldinarjev.
Luksemburg
Luksemburška meri 2585 km2 in ima nekaj nad 300.000 prebivalcev. Glavno mesto je Luksemburg, ki ima 60.000 prebivalcev, Esch 30.000 prebivalcev, Differdingen 20.000, Diidelingen 15.000. Dežela je bogata na železu in premogu. Uspeva živinoreja in poljedelstvo.
Prebivalstvo je skoraj izključno katoliško — 98.5%. Vojaštva velika vojvodina Luskemburška ni imela, iimpak le eno kompanijo orožnikov, ki so skrbeli za policijski red, in eno stotnijo prostovoljcev.
Luksemburg je pripadal do miru v Campu Formio leta 1797 Avstriji,-.nato-je bil francoski, na dunajskem kongresu so pa Luksemburg dvignili za veliko vojvodino in ga pridružili nemški zvezni državi. Po vojni leta 1866 se je ločil Luksemburg iz nemške zve?e in, leto nato postal samostojen. Vladajo mu veliki vojvode oziroma vojvodinje iž nasavske dinastije. -
Švica mobilizira
Bern, 10. maja. b, Švicarska vlada je izdala davi sledeči proglas: Ker so se dogodili novi težki dogodki na zahodni fronti, odrejamo splošno mobilizacijo vseh za vojno sposobnih moških, da bomo pripravljeni odgovoriti na vsako ogrožanje naše zemlje, od katerekoli strani naj pridejo, Zvezna vlada želi ostati popolnoma nevtralna. Mobilizacija velja od polnoči naprej.
Švicarski generalni štab objavlja, da je davi neko tuje letalo vrglo štiri bombe na železnico De-lemont-Moutler. Preiskava je bila začeta, a še ni končana. Železniška proga je bila poškodovana in je promet ustavljen. Ugotovljeno je nadalje, da je nemško letalo davi letelo nad Baselom. Prav tako so vojaške oblasti ugotovile veliko število tujih letal nad CJiauxdefonz.
Nemški vpad v Belgijo teta 19t4
Industrija
Industrijska proizvodnja temelji v Belgiji predrtem na premogu in železu, dočim ima Holandija bolj predelovalno industrijo, ker sama nima znatnih surovinskih virov,
Belgija je zadnja leta dala povprečno 30 milijonov ton črnega premoga letno, Holandij« pa okoli 13.5 milij. ton. Kljub znatni proizvodnji pa je Belgija z Luksemburgom vred morala uvažati še mnogo premoga- 1938 4.5 milijonov, ravno tako
Načrt gen, SchlieHena
Nemci so leta 1914 napad proti Franciji zamislili po Sclilieffenovein načrtu. Sodelovanje Anglije s Franijo po tem načrtu ni bilo predvideno. Poveljnik nemškega gen. štaba baron Schlieffen (umrl leta 1913) je več let pred začetkom zadnje svetovne vojne izdelal načrt, po katerem naj bi Nemčija v hitrih pohodih zavojevala Francijo in jo z odločilno bitko zapadno od Pariza prisilila k predaji V ta namen je bil v generalnem štabu izdelan načrt, ki je določal prehod skozi nevtralno Belgijo in odločilen udarec Francozom na nezavarovanem levem krilu. Po Schlieffenovem načrtu naj bi rumške armade prodirale na zapad z izredno močnim desnim krilom, ki naj bi že v Belgiji prišlo čimprej do morja, nato pa bi v polkrogu pritisnila na nezavarovano francosko mejo in tako prišlo francoskim četam ob Mozeli in Marnl za hrbet. Osnovna zamisel je bila. da ostane levo nemško krilo nekako do trdnjave Metz v defen-zivi, vso vojno akcijo pa naj bi izvedlo desno krilo Nemške moči so bile tako porazdeljene, da je od švicarske meje do Metza bila le ena sedmina nemške armade, šest sedmin pa od Metza do nizozemske meje, ali z drugimi besedami, na levem
krilu je bila samo ena nemška armada, 6 armad pa od Alzacije do nizozemske meje,
Vpad v Belgijo
Nemčija je mobilizirala 1. avgusta 1914. Že 6. avgusta pa je Belgiji bila dostavljena zahteva, da dovoli prehod nemških armad v Francijo. Ker je Belgija odgovorila, da ji njena nevtralnost tega ne dovoli, je že nekaj ur nato nemška vojska vkorakala na vsej črti v Belgijo. Belgija ni bila na vojno prav nič pripravljena in niti ni imela izvedene mobilizacije. Zalo so Nemci že takoj prvi dan lahko dosegli drugače močno utrjeno belgijsko trdnjavo Liege, ki pa na napad ni bila pripravljena Že takoj naslednji dan so Nemci, ki so pred Liegeom raz|)olagali s 6 pehotnimi brigadami in težkim topništvom, zasedli nekaj zunanjih utrdb, vso trdnjavo pa so zasedli v teku 10 dni, to je do 16. avgusta. V teh bojih so odločilno sodelovali ti.di znani avstrijski 30,5 cm možnarji.
Odpor Liegeja pa je vendar omogočil Bel-gijcem, da so vsaj deloma izvedli mobilizacijo. Tako se je posrečilo Anvers (Antverpen) mnogo holjše zavarovati in so ga Nemci mogli zavzeli šele 9. oktobra po zelo krvavih iu izgub polnih
bojih. Pa tudi angleška in francoska armada je polagoma prihajala na pomoč Belgijcem. Prišlo je do ze!o krvavih bojev med Angleži in Nemci pri Monsu 23 in 24. avgusta, kjer pa so se morali Angleži pod vodstvom generala Frencha umakniti pred generalom Kluckom. Do ljutih bojev je prišlo tudi pri Namurju ob reki Sambre, kjer so Francozi poskušali Nemce zadržati, a so se tudi morali pred armado generala Billlowa umakniti na francoska tla.
Belgijci so se junaško borili na zapadnem delu Belgije. Nemci so le polagoma prodirali od Ostende dalje. Belgijci pod vodstvom samega kralja Alberta so branili vsako ped zemlje in se končno zakopali ni desnem bregu reke Ysere. Od tu jih Nemci kljub tedne trajajočim bojem niso mogli pregnali Velik del zaslug, da se Nemcem Schlieffenov načrt ni posrečil, je šel ravno sicer maloštevilni, toda izredno "hrabri belgi jski armadi, ki je z neverjetno hrabrostjo držala levo krilo » zavezniške armade prnv do konca vojne. Znano je, da je pred belgijskimi postojankami v oktobru leta 1914 izkrvavela cela četrta nemška arpiada in da so Nemci v tisti pozni jeseni v bojih na Yseri izgubili več divizij, ki so jih. :sestavljali mladi berlinski polki
Na pragu sezone:
Kaj bo z našim tujskim prometom
Ljubljana, v maju 1940. t Zimska tujsko-prometna sezona je za nami, r sredini maja bodo ponehali tudi zadnji zimski smučarski izleti v naše planine. Ponekod na Gorenjskem je bila letošnja zima še precej ugodna '• za tiste kraje, ki so zlasti v zadnjih letih tožili j nad slabimi zimami brez snega. Tem krajem je bila leošnja dolga zima nekoliko naklonjenejša, ■ dasi so časi tako izredno zmedeni in že vso zimo inozemcev nobenih ni bilo več k nam.
Z veliko skrbjo pa gledajo vsi naši letoviški kraji na sezono, ki bi se naj razvila v letošnjem poletju in nato v jeseni. Inozemcev bo le težko kaj prišlo v naše kraje, tisti redki pa, ki bodo lahko prišli, bodo premaloštevilni, da bi lahko zadelali razpoko, ki se bo najbrž pokazala letos v našem slovenskem gospodarstvu zaradi manjšega tujskega prometa.
Slovenija ima 100 milijonov letnih dohodkov od tujskega prometa
Zadnja leta je prihajalo vsako leto približno do 200.000 tujcev v Slovenijo na počitnice. Če računamo za vsakega, da ostane približno 5 dni med nami, dobimo s tem milijon dni. Povprečno moramo računati, da porabi vsakdo okoli 100 din dnevno. Tako dobimo kosmati dohodek 100 milijonov dinarjev, ki gre v korist slovenskemu narodnemu gospodarstvu.
Če računamo, da porabi vsak letoviščar približno 100 din dnevno, odpade od tega na stroške prehrane in stanovanja približno 57 din dnevno. Od tega pa odpade zopet polovica, to je 28 din na stroške za samo hrano in pijačo. Okoli 28 milijonov dinarjev dobi od letoviščarjev vsako leto naše kmetijstvo in gostinski obrati. Ostali zneski se porazdele na druge naše obrate in stanove. Izredno visoka je vkljub vsemu številka, ki odpade na kmetijstvo in zato nas mora tembolj skrbeti, kaj bo z usodo našega tujskega prometa v letošnjem letu.
Glavni obrati le počasi odpirajo svoje prostore
Nekateri naši tujsko-prometni kraji so že zgodaj začenjali s svojim deloin. Posebno Bled je prejšnja leta v predsezoni navadno opravljal prav dobre posle. V gorenjske kraje so zlasti inozemci prihajali navadno že za velikonočne praznike in so ostajali nato skozi vso predsezoao v maju in aprilu. Letos je vse to odpadlo in so nekateri obrati že do sedaj imeli veliko škodo.
Večina naših kopališč in zdravilišč je odprla vrata svojih prostorov že v začetku maja, ko so lahko z nižjimi cenami v predsezoni privabila mnogo gostov. Letos pa je mnogo zdravilišč odložilo začetek svojega poslovanja tja v sredino maja; le redki večji obrati so odprli že ob začetku maja. Binkoštni prazniki padejo letos v polovico tega meseca in od raznih strani se sliši, da bodo najbrž ob tem času vsa naša letovišča že odprta in čakala gostov. Toda gostov bo najbrž manj kot pa bo ponekod znašala višina stroškov za režijo.
Na inozemce letos ne smemo računati
V velika letoviška središča naš slovenski človek ni rad zahajal Številna zdravilišča in letovišča pri nas so urejena tako, da lahko sprejemajo tudi najizbranejšo svetovno publiko in ta publika je prihajala večinoma ravno v času glavne sezone. Če so domačini zahajali v take kraje, tedaj so šli pač v predsezoni, da so se tako umaknili navalu in hrušču glavne sezone.
Si


4
TIBRIH I*
T NEW-YORK:
.jAusfustus" 27. V. iz Trsta; 28. V. iz Dubrovnik«. — „Rl-x" 28. V. iz Genove.
V	BUENOS AIRES:
„Conte G ranile" 21. V. ii Genove. — „Satur-nia" 1 VI. 7. Trsta; 1. VI. is Splita.
V	VALPARAISO:
.Aepluiiia" 24 V. iz Genove.
In formacije:
-ITA ti A - LLOYD" TRIESTINO
LJUBLJANA, Miklošičev« cesta 15.
Letos pa ne moremo računati, da bi inozemci lahko prihajali v zadostni meri k nam in bi bilo zato potrebno, da domačini to upoštevajo ter ure-de vse tako, da bodo šli v kraje, kjer jih ob takih časih navadno ni bilo. Mnogo naših meščanov je v teh časih hodilo v večja kopališča v tujino; letos najbrž razmere ne bodo ravno najbolj naklonjene takim potovanjem in zalo bi bilo le želeti, da se naše meščanske družine odločijo za letovišča tam, kjer jih že dolgo ni bilo. Prepričani smo. da bo zanje prav ugodno presenečenje, ko bodo po dolgih letih tako rekoč znova »odkrili naše najle|>še kraje v najlepši dobi poletja.
Letovišča naj tudi računajo s spremenjenimi razmerami
Težke mednarodne razmere bodo letos hudo ovirale razmah tujskega prometa. V prvi vrsti morajo zato naši tujsko-prometni kraji računati na domačine, ki letos tudi ne bodo v toliki meri odhajali v inozemstvo in bodo zato pač med domačimi kraji poiskali tisto, kar jim bo najbolj ugod no.
Pri tem pa bo zopet cena imela veliko vlogo in redko kdaj letoviščar upošteva vse tiste razloge, ki bodo letos še bolj kot kdaj poprej opravičevali povišane cene ali pa zvišane takse itd. Toda pri tem moramo upoštevati to, da se moramo ravno v cenah držati neke mere in modre uvidevnosti. Vsi tisti, ki hodijo v tujino, vedo za cene drugod in bodo s težavo doma plačevali za bivanje in prehrano več kot pa bi plačevali v inozemstvu. Stara ustaljena letovišča v inozemstvu lahko nudijo ogromen moderni komfort, pa se bo često zgodilo, da bo primerjava med domačimi in tujimi letovišči pokazala, da so cene v inozemstvu nižje in ugodnejše kot pa doina.
Tudi oblasti naj podpro tujski promet
Na dohodek od inozemskih gostov lahko letos računamo v le majhni meri. Tujsko-prometni kraji bodo letos živeli samo od domačih gostov, toda primanjkljaja za tisto, kar so pri nas pustili inozemski gostje, tudi domačini ne bodo mogli krili.
Izostanek inozemskih gostov bi morali nadomestiti samo z domačimi letoviščarji, in sicer na ta način, da bi omogočili, da bodo letos prišli v naša letovišča tudi tisti, ki sicer ne gredo nikamor, ampak svoje dopuste ali odmore prežive lepo v domačem kraju. To je razumljivo, kajti pri nas imamo le malo »velemesti, iz. katerih bi bilo treba bežati venkaj v lepo, svobodno naravo.
Pač pa bi morali s primerno organizacijo in propagando našim industrijskim središčem omogočiti, da bi skupine svojih delavcev ali nameščencev |>ošiljala v letovišča. V Franciji se je to izvedlo z organizacijo tako zvanih »eonges payčs«, v Nemčiji z organizacijo >Kraft dtirch Freude«, v Italiji »l)o|>o javorom* in sliČno. Pri nas seveda n; potrebno posnemati vse to, toda v naših manjših" razmerah bi se dalo to organizirati mogoče pod vodstvom raznih socialnih uradov ali pa lig in društev.
Prav tako bi bilo potrebno, da bi železniška uprava pospeševala potovanja v razne letoviške kraje s tem, da bi j>ovečala vozne ugodnosti do skrajnih meja možnosti.
. Tujski promet pušča Sloveniji letno velike dohodke, zato moramo vsi storiti par vse. da se na tein polju ne vgnezdi kriza, ki hi ubila eelo vrsto podjetij, podjetnikov in prehudo zadela ljudi, ki žive od tujskega promela.
Prva deta za spomenik kralja Aleksandra v Zvezdi


Ljubljana, 10. maja.
Vprašanje, kje naj v Ljubljani stoji spomenik kralja Aleksandra, je zdaj po dolgotrajnih pogajanjih in razgovorih naposled srečno rešeno, tako da bo naše mesto dobilo ta spomenik na svojem največjem in tudi po zgodovinskem pomenu najvažnejšem trgu v svojem središču. Pozabiti namreč ne smemo, da je bila na kongresnem trgu Slovencem proglašena svoboda in ustanovitev samostojne jugoslovanske države ter da na tem trgu stoji tudi slovensko vseučilišče, ki nosi ime jk) pokojnem kralju. V doglednem času bo Kongresni trg še povečan s prekrasnim Južnim trgom, ki ga bodo od Kongresnega trga ločite propileje in tvorile spomeniku neobhodno potrebno monumen-talno ozadje. Tako bo spomnik kralju Aleksandru resnično stal v osrčju slovenske prestolnice.
Pri iskanju prostora za postavitev spomenika se je na razveseljiv način uveljavila volja meščanov, ki jt zahtevala spomenik v svojo sredo. Strokovnjaki so soglašali s to izbero ter jo spoznali za najboljšo. V tolažbo starim in mladim prijateljem Zvezde naj bo povedano, da ne bodo padli vsi postali ji. Če bi namreč vsa drevesa hkrati posekali, bi na velikanskem Kongresnem trgu kmalu imeli pravo puščavo. Že zaradi uspevanja
novih nasadov mora na trgu ostati nekaj drevja zaradi sence in hladu ter zaradi vlage v zraku, ki je nujno potrebna za rast. Nasade na Kongres-neiii trgu bodo |jostopoma pomlajevali z mladim drevjem in podrastom med starimi kostanji.
Vsakemu prijatelju narave je res nekoliko liudo. ker se morajo kostanji v Zvezdi poslavljati v najlepšem cvetju. Kakor košati ženini padajo drug za drugim. Toda tega slovesa od kostanjev nikakor ne bi bilo mogoče odložiti, ker je odbor za postavitev spomenika šele 3. maja na svoji plenarni seji v mestni zbornici sprejel predlog mestnega tehničnega odbora, naj spomenik stoji v Zvezdi. Ker je pa spomeniški odbor izrazil tudi soglasno željo, naj mestna občina ureditev okolice spomenika tako |>ospeši, da bo odkritje mogoče že na letošnji Vidov dan, je bilo treba nemudoma zadeti s podiranjem kostanjev. Ljubljana se pač še dobro spominja, da je mestni svet ljubljanski že 3. julija 1930 sprejel načrt mojstra Plečnika s propilejami in spomenikom v propilejah, ki naj bi stale deloma na Kongresnem trgu, deloma pa na Kazinskem vrtu. Ta načrt mojstra Plečnika je bilo zelo prizanesljiv kostanjem, toda spomeniški odbor je zahteval spomenik na prostornem trgu, kjer l>o prostora za največje za rade in manifestacije. Zaradi tega mora pasti zdaj nad tretjino kostanjev v Zvezdi.
Za širino bodočega Južnega trga, ki se bo od propilej razprostiral skoraj tja do Mestne hranilnice, bodo kostanji v Zvezdi podrti, da dobimo tako 45 m širok in 71 m globok trg med cesto ob Kazini in med tlakovanim delom Kongresnega trga. Ta trg bo približno enako velik kakor Trg kralja Petra. Še v teku letošnje stavbne sezone bo Šubičeva ulica predrla Šelenburgovo ulico in se združila ob Kazini s Kongresnim trgom. Nova avenija, ki bo po najkrajši poti vezala zeleni Ljubljanski grad z nasadi na Kongresnem trgu in preurejenim Tivolijem, bo široka 20 m, da bodo drevesa Zvezde na tej strani stala med cestiščem in hodnikom za pešce. Tudi podaljšek \Volfove ulice na vzhodni strani Zvezde bo toliko razširjen, da bodo kostanji stali ob cestišču.
Spomenik kralju Aleksandru, delo akademskega kiparja Lojzeta Dolinar ja, bo stal na tem novem trgu med sedanjim starim velikim kande-labrom, a obrnjen bo proti jugu, da bo ves dan učinkovito razsvetljen in bo tako plastični lik prišel do popolne veljave. V osi spomenika bo 10 m širok, zač.isno z belim peskom nasut prehod, ob njem bodo pa na obeh straneh do neposekanih delov Zvezde zelene trate, ki jih bodo poživljale cvetlice. Ob prehodu bo na vsaki strani spomenika vrsta monumentalnih kandelabrov združevala tlakovani del Kongresnega trga s propileja-
Spoznali boste: mornarja po sočnih
izrazih, b o n I) o n 50 5 pa po črti in ukubu,
Timotej:
Pozabljenemu vzorniku
Tudi njegov grob je bil danes, ko sem ga zopet obiskal, sredi med cvetočimi grobovi — brez pomladnega cvetja, preraščen in pozabljen. Prav tako so obledele črke na grobnem spomeniku. Napis, ki naj označuje njegove vrline in zasluge, je kar neprikladen v tem zapuščenem okvirju: »Dilesci decorum domus tuae et locum habita-tionis gloriae tuae ...«
Pa bodi obnovljen vsaj spomin na vzornega moža: prelata Janeza Flisa. Dve obletnici nas spominjata nanj. Dvajsetletnica njegove smrti in stoletnica njegovega rojstva. Prvo (10. maja 1919) smo zamudili, pa bomo zato prehiteli drugo (27. februarja 1841).
Naši zmedeni časi nas silijo, da se ozremo po vzoru, ki bi nam mogel s svojo modrostjo kazati pot vsaj v eni, za nas najpotrebnejši reči: Biti zaveden Slovenec in na svojem mestu tiho delati za resnični blagor slovenskega ljudstva, lak mož je bil prelat Janez Flis.
Doma v Dobu pri Kamniku, je bil kremenite-ga značaja kakor dob. Ker je bil moder, je bil tudi v rssnici kreposten. Vsepovsod je v svo|ih odličnih in odgovornih službah hodil zlato srednio pot in svojo modrost je izkazal zlasti, ko je bil dolgo vrsto let generalni vikar. V slehernem položaju je tako lahko in stanovitno našel in sklenil to, kar je bilo ravno prav. Tudi tedaj, če |e šlo bodisi za izredno ali nepričakovano zadevo. Kesanje za svoja dejanja menda ni poznal, ali ga mu vsai ni bilo treba
Prelat Janez Flis ni bil učen duhovnik. Učenost je nekaj naravnega, njegova modrost pa je
bila nekaj nadnaravnega. Kako preprosto je v bogoslovju razlagal bogoslovcem »Stavbinske sloge« in cerkveno umetnost. Zdelo se je, da ne ve več in ne more povedati več, kakor je bilo zapisano v knjigi. To pa, kar je povedal, je bilo potrebno, zadovoljivo, prepričevalno.
Svoja predavanja o cerkveni umetnosti je podajal bogoslovcem tako, kakor da je še vedno v značaju bogoslovnega spirituala. Kakor nekdaj kot spiritual, je tudi sedaj kot profesor gledal na to, da bi njegovi poslušalci pravilno in previdno delali v pastirskem delu, ki jih je čakalo v življenju. Bil je poln praktične razumnosti in uvidevnosti.
Ako si gospoda Flisa v dvomnih primerih vprašal za svet, si se mogel mirno ravnati po njegovi besedi. Že to, da se je kdo posvetoval, preden je kaj storil, je bilo .modremu možu znamenje, da pojde delo po sreči. »In vaša odgovornost je sedaj manjša!« je dejal temu, ki je iskal dobrega sveta.
Zelo se je razveselil pametne in previdne besede tudi v majhnih rečeh. Ali ste zdravi? je nekoč ob odhodu vprašal svojega obiskovalca. »Mislim, da sem!« mu je ta odgovoril. »Tako se prav govori; zakaj popolno zdravje je redka stvar!« je pripomnil gospod prelat; saj je bil izkušen v vseh rečeh.
Mnogostranske izkušnje v raznovrstnih pastirskih službah so mu pokazale, koliko so vredna načela. Tudi sam se je kot mlad duhovnik ob modrih izrekih in nasvetih svojega domačega župnika v Dobu ne samo oblikoval, marveč tudi posvečeval. To priložnost mu je nudil najprej župnik Švab Gašpar (i864—1867) in potem župnik Albfehl Leopold (1867—1889). Oba duhovna pa-
sa crtom.
Proizvodi UNION, Zagreb.
mi, da bo vsa okolica spomenika arhitektonsko zaokrožena celota.
Ta površni oris lepega osnutka pa ne navaja še vseh del, ki bodo potrebna, da bo nova ureditev Kongresnega trga pojiolna. O tem spregovorimo še drugič.
Katehetski kongres v Sarajevu
Letošnji katehetski kongres za vse kat. kate-hete naše države bo v Sarajevu od 5. do 7. julija, ne pa od 2. do 4. julija, kakor je bilo sprva določeno. Program je tale;
5.	julija: Dopoldne: Sv. maša in nagovor pre-vzvišenega g. nadškofa dr Ivana Šariča, nato otvoritev kongresa in referat: Verouk v idejnem okolju današnje šole. Ref. prof. dr. Nikolaj Kola-rek iz Zagreba. — Popoldne: Vzgojna dinamika. Ref. prol. Ivan Bogovič i/. Maribora. Sv. pismo v verskem pouku v srednji šoli. Ref. prof, dr. Stanko Cajnkar iz Ptuja: koref. za ljudske šole prol. Štefan Kramar iz Zagreba
6.	julija Dopoldne: Liturgična vzgoja pri verouku v srednji šoli. Ref. prol. dr. Marijan Dokler iz Ljubljane; koref. za ljudske šole dekan Drago-tin Kukalj iz Slunja. ApologeMka in duševna usmerjenost mladine Ref. prol. Josip Mirkovič iz Osijeka. — Popoldne: Kako urediti pouk dogmatike? Ref. konzultor in prof. dr. Peter Cule iz Mostarja. Vzgojni momenti pri pouku cerkvene zgodovine. Rel. prol. msgr. dr. Ivan Jablanovič iz Sarajeva. — Po predavanjih oba dneva ogled mesta in okolice.
7.	julija. Dopoldne: Verske vaje za mladino. Ref. prof. Mladen Alajbeg iz Splita. Stanovska vprašanja. Ref. Benedikt Schubert iz Zagreba. — Popoldne izlet v Ilidže.
Vabimo vse gg. katehete in tudi druge gg. duhovnike, lavantinske in ljubljanske škofije, naj se kongresa udeleže ter s svojo udeležbo in s sodelovanjem pripomorejo, da bo tudi letošnji katehetski kengres mnogo koristil niim samim in katehetski stvari. Gospodje, ki se nameravajo kongresa udeležiti, naj se prijavijo do 1. junija, in sicer v lavantinski škofiji prof. Ivanu Bogoviču v Mariboru, Vinarska 2, v ljubljanski škofiji pa prof. Maksu Stanoniku, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 10.
Posebno pazite, kaj bolnik pije!
BHB Pitje ni le za zdra»ega človeka selo ^^Hr T: žno. temveč tudi za bolnika muo-^	gokrat važnejše od hrane 1
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci!
Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
stirja sta zapustila v tamošnjem ljudstvu najboljši spomin. Prav tako je bil Flisu drag tudi zgled vzornega župnika Janeza Grčarja. Prijateljstvo, ki je vezala ta dva gospoda — bila sta si tudi malone rojaka; Flis iz Doba, Grčar z Vrhovelj pri Brdu — je bilo najboljše znamenje za duhovno vrednost prvega kakor drugega. Celo v svojem smehu sta imela nekaj čisto svojskega in podobnega, Škof Missia jima je zato prilično velel: »Dajta no, malo se zasmejta...« In zasmejalo se je vse.
Pred svetovno vojno, pa sedaj je treba reči, pred prvo svetovno vojno, so se duhovniki ljubljanske škofije pod predsedstvom generalnega vikarja zbrali v škofijski dvorani k važnemu posvetu o katoliških organizacijah. Med drugim se je obravnavalo tudi vprašanje: Zakaj je v naših organizacijah večkrat tako malo vidnih vplivov in uspehov? Referent in korelerent in z njima vred še marsikdo se je oglasil in povedal svojo misel. Naposled je preko svoje navade povzel besedo gospod generalni vikar ter zaključil ta razgovor s kratkim, a tehtnim dostavkom: »Vse prav ste povedali, gospodje! Mislim pa, da zato večkrat nimamo pravega uspeha, ker nimamo — takta. Takt v organizaciji in sploh v občevanju z ljudmi, je to, kar je jeziček na tehtnici.«
Pogostna misel na Gospoda v zakramentu sv. Rešnjega Telesa ga je obvarovala dveh napak, ki se navadno pridružita človekovemu delovanju, kadar se mu kopičijo dela. Flis se ni prenaglil. »V prenaglici se nič dobrega ne stori « V tem prepričanju se je vselej ognil sili in strasti k pravemu sklepu. Flis se je pa tudi bal in se zato obvaroval sleherne površnosti. Po njegovem počasnem koraku si že mogel spoznati, da mnogo preudarja,
Stolnico v Viipurfju bodo razstrelili 1
Kakor poročajo listi iz Moskve, je nova krajevna skupina Zveze brezbožtvkov zahtevala, naj bi stolnico v Viipuriju razstrelili in naj bi se zbral denar, da bi na tistem kraju sezidali »Hišo brez-božnikov na severu«. Pravijo, da je stolnica spomenik že preživete navidezne kulture in se nai zato umakne zdaj, ko so v Viipuriju zavladali sovjeti. Moskovski brezbožniki so 6e pridružili tej želji svojih tovarišev v Viipuriju, vendar odločitev še ni sklenjena.
Dalje zahtevajo brezbožniki iz Veipurija. naj se jim vrnejo cerkvene umetnine, ki jih je finska duhovščina pred predajo trdnjave vzela s seboj in spravila na varno.
Epidemija kuge v Egiptu
Iz Aten jKiročajo: Ker je v Egiptu izbruhnila epidemija kuge, so grške oblasti izdale ukaz. da se morajo vse ladje, ki prihajajo iz vzhodnega Sredozemskega morja, iz Črnega morja, iz Azije in Alrike in se ustavijo v grških lukah. podvreči najstrožji karanteni V Egipt so bržkone vojaške čete črncev zanesle kugo. Bojijo se. du se ne lxi kuga razširila )*> vsem Egiptu, morda tudi v Sirijo in Palestino, kamor je te dni prispelo vojaštvo iz Rode/.ije.
preden se odloči za važen ukrep. »Prvi korak je v življenju odločilen. Vsi naslednji koraki so posledica prvega« je govoril 1907 mladeničem v Dobu.
Kadar je ob letu podal račun in pregled o Bratovščini sv. Reš. Telesa, ki jo je vodil s toliko vnemo, je v Škofijskem listu poleg tega priobčil še svojo vodilno evharistično besedo. Ta je bila vsako leto lepša in toplejša; razodevala je. kako je imel z evharističnim Pri]ate!iem vse skupno: pogover, opravila, čustva, žeiie, žrtve in vse interese. K temu skupnemu d.ihovnemu življenju je predvsem z zgledom navajal tudi druge, duhovnike in laike. Tiha modrost ga je spremljala v besedi in v dejanju.
V mislih na evharistično skrivnost, v kateri so vsi zakladi modrosti in znanosti, je živel, delal in umrl. Zatorej ob smrtnem odru Janeza Flisa, tako so rekli kropilci, ni bilo čutiti kar nič mrtvaškega. Miren in blažen je bil iziaz v njego/em obrazu. Dih in žar modrosti je napolnjeval njegovo smrtno sobo. Tvoje oči so videle pred seboj na odru — mrtvega; toda tvoje misli so že iskale — živega v prebivališču izvoljenih
Takega moža ne smemo pozabiti. Zopet in zopet moramo dobiti zvezo z njim in z njegovim modrim duhom. Tako radi, preradi segamo po tujih zgledih, vendar nam jih hrani tudi domača zgodovina, vzornih mož. ki so v molitvah in žrtvah živeli za slovenski rod.
Janez Flis pa našemu času in rodu s svojim zgledom dokazuje, da je — modrost svetla in ne-zvenljiva, in kateri jo ljubijo, jo lahko vidijo, in kateri jo iščejo, jo najdejo. Kateri je žele, jim naproti pride...« Kako bi nam bilo v tem času zmed in zmot treba, da nam pride naproti...
dan es o i< 16. iu 21. uri "Hnfe	n" ~m"v ifVT%Y7IW%T Hans Moser
KINO MATICA, telefon 21-24 BAL V OPERI Theo Lingen — Paul HOrblger
2)\o£u>te M>mce
Koledar
Sobota, dne 11. maja: Frančišek Hicr.; Ma-mert, škof.
Nedelja, dne 12. maja: Binkošti, Prihod sv, Duha.
Osebne novice
—- Promoviran jc bil na univerzi kralja Aleksandra 1. v Ljubljani g. inž. France Vagaja za doktorja tehničnih ved, Čestitamo I
Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani g'.'. Viktor Damjan i/. Ljubljane, Anton (i o r j u p iz Mengša in Avguštin (r rde n iz št. Vida pri Stični. Čestitamo!
Birmanska darila
po nizkih cenah pri
J.VILHAR, urar
LJUBLJANA. SV. Petra (.36.
Romanje h Gospe zdravja v Ponikve v Dobrepoljah
Na binkoštno nedeljo priredi Apostolstvo bolnikov romanje bolehnih ljudi, kakor tudi zdravih, ki hočejo od Gospe zdravja izprositi zdravja za druge h Gospe zdravja v Ponikvah. Prva in edina ccrkev, ki je v Sloveniji posvečena Gospe zdravja, je v Ponikvah. Ta cerkev je tudi sedež Apo-stolstva bolnikov, ki ima blizu 6000 članov iz raznih krajev, kjer prebivajo Slovenci.
Na binkoštno nedeljo bo prvo romanje h Gospe zdravja. Vlak gre iz Ljubljane ob 5.15. Zadnji trije vagoni greko proti Kočevju. V Dobrepoljah ja treba izstopiti.
Javljamo vsem, da posebni avto ne bo vozil. Avtobus na Sušak vozi ob 5.40 v Krekovega trga. Na Rašici je treba izstopiti. Drugi avtobus vozi ob Vt na 10 na Sušak izpred hotela Union. Treba je izsto tako izstopiti na Rašici, odkoder je še 20 minut. Svetujemo, da gredo romarji z vlakom ob 5.15. Vožnja je polovična. V Ljttbijano se vrnejo popoldne ob pol 2 ali pa ob 7 zvečer. Spored v Ponikvah je tale:
Zjutraj ta dan je spovedovanje, več sv. maš, ob 9 blagoslov nove slike in sv maša s pridigo. Po sv. maši zborovanje v parku pri kapelici lur-ške Matere božje. Spored: Pozdrav, poročilo o Apostolstvu bolnikov, govor o bolnikih in misi-jonih in o skrbstvu za bolnike. Popoldne ob 3 v cerkvi govor: Bolezen najdražji zaklad. Nato litanije Matere božje in sklep.
Slovesnost bo ob vsakem vremenu. Če bo slabo vreme, bo izvencerkveni sestanek v dvorani Zdravstvenega doma.
mgm Kino Kodeljevo te/.4i-64 ^^
Film pretresljivih scen iz življenja brezdomcev, poln tragike, neodoljivega in iskrenega smeha pa ludi poln krutega realizma
Brezdomci
MICKEY R00NEY - SPENCER TRACY
Upor v Maroku
Napete borbe tihotapcev orožja z domačini.
Predslave: Danes ob 17 in 20.30. jutri ob pol 15, pot 17, pol 19 in pol 21.
mmmmmmmmmmaBmmmaammmmmmm
Drugi podpredsednik društva Rdečega križa — Slovenec
Zadnjo nedeljo, dne 5. maja, je bil na glavni .skupščini društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, kateremu predseduje Nj. kr. Vis. kneginja Olga, izvoljen za II. podpredsednika glavnega odbora g dr. Viljem Krejči, predsednik dravskega banovinskega odbora RK. Tako je prišel na to važno mesto prvič, odkar obstoji v naši državi enotno društvo RK, mož slovenskega rodu, kar gotovo pomeni zasluženo priznanje uspešnemu delovanju dr. Krejčija na obširnem polju te naše vsenarodne patriotlčne in humanitarne organizacije. Dr. Krejči stoji že od prevrata sem, torej nad 20 let, na čelu slovenskega RK ler se je izkazal v raznih dobrodelnih akcijah kot iniciativen predsednik iu nepristranski humanitarni delavec. Društvo RK je v mirovni dobi vselej priskočilo z izdatnimi podporami na pomoč prebivalstvu, če so ga zadele težke elementarne uiine. Spomnimo naj se le katastrofalnih poplav v jeseni leta 1926, ki so hudo prizadele nekatere predele naše ožje domovine. RK prireja snmarijanske tečaje, da vežba v njih moške in ženske za prvo pomoč v nezgodah in boleznih. Takih tečajev je bila v naši banovini že dolga vrsta v raznih krajih. Kake naloge pa bodo pripadle RK v nemirni sedanjosti in negotovi bodočnosti, se še odteguje našemu pogledu, a toliko lahko rečemo, da se RK skrbno pripravlja na vse, kar bi nas utegnilo zadeti. Vsekakor pa se sine naše prebivalstvo zanesti, da bo v društvu RK našlo v vsaki hudi sili pomoč iu podnoro, tem bolj, ker zavzema sedaj eno prvin meSt v glavnem odboru mož, od katerega sinemo pričakovati, da se bo z vso njemn lastno odločnostjo zavzel za potrebe našega ljudstva. Zato naj bi se v vseh krajih, kjer še ne obstoji organizacija RK, v smislu navodil, ki jih je izdala tudi kr. banska uprava, ustanovi krajevni ali občinski odbo odbor RK.	—st—
Lutz —Ljubljana VII.
_ V tednu Velikega šmarna priredi Narodrrf
odbor Katoliške akcije za Slovenijo velik jiočitni-ški inteligenčni tečaj v Kranju. Obravnavala sc bodo aktualna vprašanja. Na tečaj vabimo vse katoliško izobraženstvo. Podroben program bomo še objavili. Narodni odbor KA.
_ I>rrnHpnl!ijciio.-<t ljubljanske splošne in
otroške bolnišnica je vzrok, da se dostikrat ne morejo sprejeti bolniki, ki so res |iotrelmi zavo-dove zdravniške oskrbe. Zalo se nujno pozivajo VHe pr;s(0jne občine pa tudi starši ozir. svojci bolnikov, ki so že ozdraveli ali pa so že sposobni za domačo oskrbo, da jih takoj vzamejo iz bolnišnice. — Unrava splošue bolnišnice.
—	APZ v Tržiču in na Golniku. Akademski pevski zbor se odpelje danes popoldne ob 3 iz Ljubljane na Gorenjsko. Priredil bo dva koncerta z običajnim letošnjim programom. Ob 16.30 bo koncert na Golniku v senatorju. Nato se v avtobusih odpelje v Tržič, kjer bo APZ priredil zvečer ob 20.30 koncert z istim programom. V obeh krajih vlada za koncert veliko zanimanje. V obeh krajih koncertira APZ namreč prvič.
—	Zapeka, neredno delovanje debelega črevesa, slaba prebava, glavobol radi zaprtosti hitro prenehajo, če uporabljate naravno Franz-Jo-6ef-ovo grenko vodo — polna čaša na prazen želodec. Franz-Josef-ova grenka voda deluje blago. — Otfl reg. S. br 15 485—35.
—	Državna hipotekama banka kraljevine Jugoslavije, glavna podružnica v Ljubljani, na binkoštni ponedeljek, 13. t. m. ne bo poslovala.
—	Živinski iu kramarski sejem pri Sv. Petru pod Sv. gorami dne 28. maja 1040 za letos odpade.
—	Revija Katoliške akcije. Vljudno prosimo vse, ki so prejeli 1. številko Revije Katoliške akcije pa je ne mislijo naročiti, da nam jo blagovolijo vrniti, ker nam je že zmanjkuje. — Uprava.
—	l)a boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijetp Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
sukala okrog štedilnika, kjer so je v veliki ponvi cvrla mast. Dekletce je po nesreči ponev prevrnilo in razbeljena mast se ji je razlila ik> obrazu. Dobila je zelo nevarne opekline in je njeno stanje resno. — Iz Cerknice so pripeljali v bolnišnico posestnika Franca Mulca, ki so se mu splašili konji ter je padel [>od voz. — Iz Jarš se je zatekel v Imlnišnico po ikjiuoč iiosestnik Janez Novak, ki sta ga dva fanta precej hudo pretepla. — Posestniški sin Kraje Alojzij iz Zapuž je nakladal na voz hlode, pri tem pa mu je hlod padel na noco in mu jo zlomil. — Bukev je padla v gozdu na delavca Ivana Sešiča iz Dolge vasi pri Kočevju ter mu zmečkala roko. — Devetletnemu rejenčku iz Sostrega Plemlju Ludviku je med potjo iz šole domov neki fantalin vruel kamen v levo oko in mu ga resno poškodoval.
Za birmo
Na birmo ostanejo najlepši spomini ure, zlatnina, katere najceneje kupite pri
FB*. P. ZAJCU
LJUBLJANA
Stritarjeva ul. 6
p" r i frančiškanskem mostu
—	Novi vozni red Ekspres je izšel. Obsega železniške vozne rede v naši državi in V6e važnejše zveze z inozemstvom. Nadalje popoln plovid-beni red po Jadranskem morju, vse avtobusne zveze v dravski banovini in zračne zveze. Knjižica je izšla v stari —- priljubljeni obliki. Dobiva se v vseh knjigarnah in večjih trafikah po stari ceni t. j. din 10 za komad. Naroča se pri administraciji voznega reda Ekspres, Ljubljana, poštni predal 356. Ker bo po novem voznem redu veliko in važnih sprememb, je vozni red Ekspres neobhodno potreben za vsakega potnika. Zahtevajte zato povsod vozni red Ekspres. Knjigarne in trafike imajo običajni knjigo-tržni popust.
—	Ljubljana — Bloke — Prezid — Gerovo — Sušak vozi avtobus ob 5.45 zjutraj iz Krekovega trga 9. — Avtopodjetje Pečnikar, telefon 49-28.
—	Z vrelo mastjo se je opnrila po obrazu. Včeraj so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 4 letno posestnikovo hčerko Anico Zaletel iz Gnbrovke, občina Zagradcc pri Litiji. Mala Anica se je doma
velika izbira vsako vrstnih ur in razne zlatnine. — Nizke cenel
V. URL C P - Llublfano, Mestni fra 8.
— Za »Sklad prof. dr. P. Grošlja« so razen že Imenovanih darovali: dr. Simon Dolar, gimn. dir. v j)., 50 din; Henrik Schcll, šol. upr. v Konjicah, 50 din; dr. Lotrič, advokat v Gornji Radgoni, 100 din; mr. ph. Franc Minarik, lekarnar v Mariboru, 200 din; Ferdinand Seidl, prof. v p., Novo inesto, 150 din; Draga Lušicky-Medič, Zagreb, 300 din; dr. Maks Kremžar, zdravnik v Domžalah, 100 din; dr. Franjo RadŠel, specialist za pljučne bolezni, Maribor. 30 din; dr. Roman Vidmar, zdravnik, Hrastnik, 25 din; Gregor šašel, javni notar v Ljutomeru, 50 din; dr. Franc Repič, zdravnik v Planini pri Sevnici, 50 din; Henrik Falter, Jurklošter, 50 din; dr. Joso Jurkovič, dekan juridične fakultete, 100 din; dr. Ivan Eržen, Kranj, 100 din; dr. Mi ja Jernejčič, odvetnica v Ljubljani, 5C din; Albert Sič, prof.. 50 din; dr. Jože Sekula, zdravnik v Mariboru, 20 din. Uprava Grošljevega sklada se vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje in prosi novih prispevkov za Grošljev sklad.
Škofja Loka
V četrtek zvečer je bila seja širšega odbora za prireditev protituberkuloznega tedna. Seji jc predsedoval predsednik častnega odbora okrajni glavar g. M. Malešič. Javnost je pokazala še kar dosti zanimanja za delo krajevne protituberkulozne lige, saj so se 6eje vdeležili še zastopnik komandanta, mestni župan, zdravnik, zastopniki duhovščine, šole, Prosvetnega društva, FO, gasilcev, Vin-eencijeve konference, Kmečke zveze in Tujskopro-metnega društva, Določil sc je program za protitu-berkulozni teden od 19. do 26. maja, ki naj tudi naš okraj še bolj razgiba v borbi proti jetiki. Otvoritev protituberkuloznega tedna bo v nedeljo, 19. maja 6 promenadnim koncertom, kjer se bodo prodajale cvetlice v korist lige. V isti namen se bodo tudi prodajale trobojnice, s katerimi naj se okrase vsa okna v mestu. Med tednom so na sporedu: film o boju proti jetiki, pevski koncert, v torek zvečer bo dr. Savinšek imel skioptično predavanje o "jetiki, pa tudi domača zdravnika bosta imela več predavanj po šolah. V nedeljo, dne 26. maja pa bo zaključek tedna z otvoritvijo Zdravstvenega doma in slovesno blagoslovitvijo protituberkuloznega dispanzerja. Vse prebivalstvo vabimo, da z udeležbo na prireditvah dokaže, da hočemo jetičilim bolnikom po najboljših močeh pomagti, zdrave pa obvarovati te hude bolezni, ki se je tudi že v našem kraju precej razširila in ima zlasti v alkoholu dobrega zaveznika.
Ljubljana, 11. maja
Gledališče
Drama: Sobota, 11. maja: »Hamlet«. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. — Nedelja, 12. maja: »Hamlet« Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. — Ponedeljek, 13. maja: »Danes bomo tiči«. Izven. Gostovanje Zvotjimirja Rogoza,
Opera: Sobota, 11. maja: »Kleopatra«. Krstna predstava. Pretnierski abonma. — Nedelja, 12. ma: ja: »Modra roža«, Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 13. maja: »Madame Butter-fly«. Izven. Gostovanje Vanje Leventove.
Radio Ljubljana
Sobota, 11. maja: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila. — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12 Plošča za ploščo — pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes. — 12.30 Poročila, objave. — 13 Napovedi. — 13.02 Plošča za ploščo — pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes. — 14 Poročila. — 17 Otroška ura: a) Ma-nica Komanova kramlja z birmanci; b) Mita Sičeva igra na harmoniko. — 17.50 Pregled sporeda. — 18 Za delopust igra radijski orkester. — 18.40 Pogovori s poslušalci. — 19 Napovedi, poročila. — 19.20 Nac. ura. — 19.40 Objave. — 20 Zunanjepolitični pregled (g. dr. Al. Kuhar). — 20.30 »Raz-Ijurjenje na Olimpu«. — 22 Napovedi. — 22.15 Za dober konec tedna (radijski orkester).
Drugi programi
Sobota, II. maja: Belgrad: 20.40 Zabavni koncert. — Zagreb: 20 komorni koncert. — Bratislava: 20.15 Pisan večer — Praga: 20.10 Smetanova simfon. pesnitev »Moja domovina«. Sofija: 20 Ork. koncert. — Beromiinster: 19.4"? Pisan koncert. — Budimpešta: 22.10 Ciganski orkester. — Bukarešta: 20.15 Plesna glasba. — Stockholm-IIi>rby: 20.15 Kabaret, — Trst-Milan: 16.15 Klavir; 20.40 Doni/./.etijeva opera »Ljubezenski napoj.« — Rim-Bari: 22. Simf. koncert. Florcnca: 19.50 Pihalu. — Sottens: 20 Vojaški večer.
Prireditve in zabave
Koncert italijanskega kulturnega inštituta. Italijanski kulturni inštitut vabi svoje člane na koncert violoncelista Luigi Chiarappa, in pianistke En-richetta Petacci, ki bo v torek, dne 14. t. m. ob 20.30 v Glasbeni Matici (Hubadova dvorana). Predvajala bosta skladbe skladateljev Vcrancinia. Beet-hovena, Rachmaninova, Malipiera tid.
Sestanki
F. 0. Šiška ima drevi ob poldevetih izredni sestanek za vse redno članstvo. Udeležba strogo obvezna zaradi okrožnih tekem!
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do torka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ulica 29, oktobra št. 7, telefon št. 41-52.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va (Dunajska) cesta 6; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
*	Revija narodnih noš »Seljačke sloge« v Zagrebu. Kakor smo že poročali, jc bil te dni v Zagrebu v Maksimiru lokalni ogled prostora, na katerem bodo zgradili stadion, na katerem bo 16. junija letos velika revija narodnih noš »Seljačke sloge«. Komisija je ugotovila, da jc prostor pripraven za tako prireditev, treba ga bo samo splanirati. Zaenkrat še ne bodo zgradili stadiona, ker ni za to potrebnih sredstev. Doslej še ni znano, na čigave stroške bodo splanirali omenjeni prostor. »Seljačka sloga« je mnenja, naj bi se za ta dela najeli brezposelni in plačali iz sredstev zimske pomoči, kakor je bilo svoj čas že nameravano.
*	Železničarji bodo v Zagrebu zgradili deset štirinadstropnih hiš. Zagrebški železničarji imajo velike načrte. Zgraditi nameravajo deset novih štirinadstropnih hiš v Zagrebu s 104 udobnimi stanovanji in sicer med Reljkovičevo, Ljubljansko, Ta-lovčevo in Hanuševo ulico. Tam bodo uredili tudi trg in zgradili veliko igrišče za železničarske in druge otroke, Gradnja vseh teh hiš bo veljala okrog 18 milijonov dinarjev. Izdelani so načrti, ki bodo predloženi merodajnm krogom v Belgradu, da se v la namen zagotove potrebna sredstva.
*	Pšenica se spet draži. Zaradi hude dolgotrajne zime in povodnji je v Bački na ogromnih površinah pšenica zmrznila in so morali vso lo zemljo preorati ter zasejati s koruzo. S tem se je površina s pšenico posejane zemlje znatno zmanjšala, kar je vzrok, da se cena pšenici znatno dviga. V Subotici je sedaj pšenica po 280 dinarjev stot. Zaradi takega poviš?nja cene pšenici so lastniki mlinov presili bansko upravo, da sc cena moki druge vrste določi na 375 dinarjev stot in da se za bodoče sme cena moki zvišati prmertio z zvišanjem pšenici. Banska uprava o tem še ni izdala odločitve.
*	Umrl starec 121 let in zapustil še starejšega
brata. Te dni je v mah vasi Vojskovi pri Bosanskem Samcu umrl Pero Mihajl v 121. letu svoje starosti. Rajni je bil brat najstarejšega človeka v Jugoslaviji Mate Mihajla. kmeta iz Donjc Dnbice, ki jc sedaj star 129 let. Družina Mihajl je ena najstarejših v Posavski Hrvatski in je bila svoj čas tudi zelo bogata. Tam, kjer je danes Bosanski Sa-mac, so imeli pred devetdesetimi ali sto leti Mi-halji svoja posestva. Danes pa so siromašni. Mi-haljevih potomcev je okrog 400.
*	Sava poplavila vas pri Slavonskem Brodu. Sava »c je pri Slavonskem Brodu zarila čez svoje bregove in poplavila ogromna ozemlja. Vas Srhac jc čisto pod vodo. Pri Brodu je stanje Save 696 cm, pri Samcu pa 750 cm nad normalo,
*	Pri Senju so ujeli morskega psa. Preteklo sredo je ribič Stjepan Rogič iz Scnja nedaleč od Lukovega otoka ujel velikega morskega psa. Žival je dolga sedem metrov. Velikana bodo najbrž pre-
I parirali in ua kazali po večjih mestih države.
*	Konji po 6 do 7 tisoč dinarjev. Zagrcbškii »Jutarnji list« poroča, da so iz Koprivnice po železnici odposlali v Nemčijo 132 poltežkih ko;i^, ki so bili nakupljcni po okolici po 6000 do 8000 dinarjev. Kcnje je kupoval izvoznik živine Karlo Druškovič naravnost od kmetov,
*	Bombni napad na stanovanje dr. Grosa v Da-ruvarju. Te dni okrog 11 zvečer je bila skozi okno vržena bomba v stanovanje dr. Ote Grosa ravnatelja mestne delniške hranilnice in Daruvarske livarne železa. Bomba, ki je eksplodirala, je naredila veliko škodo v stanovanju. K sreči dr Grosa in njegove žene takrat ni bilo doma in tako ni bilo človeških žrtev. Do«lej policija še ni mogla ugotovili vzroke tega napada.
*	Strela ga je ubila. Nad Varažd.Viom in velikim delom Hrvatskega Zagorja je preteklo sredo divjalo hudo neurje. Padala jc tudi toča. Neki 15-letni deček iz vasi Retno je šel proti domu, ko ga ]e dohitelo neurje. Hitel je pod bližnje drevo, da bi ga dež preveč ne zmočil. Par trenutkov nato pa je v drevo udarila strela in ubila dečka.
*	Alkohol ga je spravil v smrt. Na kolodvoru v Praudanovcih je nesrečni alkohol 6pet zahteval svojo žrtev. Delavec Andija Čavojda iz slavonske vasi Granice ie bil čisto udan alkoholu. V popolni depresiji zaradi čazmernega uživanja alkohola sc je vrgel pod lokomotivo, ki ga je seveda razmesarila, Nesrečni delavec je zapustil siromašno šeno in dva nepreskrbljena otroka.
*	Boj med policisti in cigani pri Karlovcu. V okolici Karlovca so bili v zadnjem času zagrešeni številni vlomi. Največkrat je bilo vlomljeno pri vaških trgovcih. Vsa poizvedovanja orožnikov po zločincih so bila brezuspešna. Te dni je prejela policija v Karlovcu, da sla bili v Bosiljevu in Belaju izropani dve trgovini. Ker je bila policija istočasno obveščena, da jc neka ciganska tolpa v gozdu pri Karlovcu postavila svoj tabor, jc policijski šef odredil preiskavo ciganskega tabora. Policijska patrulja desetih mož se je podala na pot, da preišče ciganski tabor. Ob štirih zjutraj so v gozdu »Škvo-rac« prišli do ciganskih šotorov. Policisti so takoj obkolili tabor, ki je štel dvaindvajset šotorov, in na dano znamenje vdrli v tabor. Ko so ciganski f»i zavohali policiste, so takoj začeli lajati in zbudili cigane iz spanja. V tSboru je nastala velika zmešnjava. Možje, žene in otroci so tekali semtertja. Nekateri cigani so začeli iz pušk in samokresov streljati na policiste, ki so se morali kriti. Niso namreč takoj hoteli odgovoriti z ognjem, da ne hi zadeli žen in otrek. Ko so pa cigani čezdalje hujše streljali, so bili policisti prisiljeni poslužiti sc svojega orožja. Tako se jc razvilo divje streljanje, ki je trajalo celo uro. Med streljanjem so cigani kar po vrsti pobegnili iz tabora, medtem ko so žene še naprej streljale na policiste. Zaradi premajhnega števila pol icistov se je vsem ciganom posrečilo pobegniti, prijeli so samo 20-letncga Mirka Kovačiča. Pozneje so našli skritega v grmovju še nekega 15-letncga ciganskega fanta Ko so vsi možje zbežali iz tabora, so ciganke nehale streljati in so se udalc. Pri zasliševanju je žena -ciganskega kralja« Josipa Kovačiča priznala, dti so možje pri različnih vlomih nakradeno blago zakopali v gozdu, in je peljala po-
liciste v gozd, kjer so na dvajsetih krajih našli zakopano razno špecerijsko, manufakturno in drugo blago. Našli so tudi puške, samokrese in razstrelivo. Cigani so gotovo računali z dejstvom, da bodo nekega dne dobili obisk policije v gozdu in so vse potrebno ukrenili, da bi se mogli postaviti v bran. Žene niso mogle povedati, kje je bilo najdeno blago ukradeno. Del blaga je bil last trgovca iz Bosi-ljeva. Vse žene iin otroke, ki so jih policisti dobili v taboru so odgnali v policijske zapore v Karlovec. Orožniške postaje v okolici so dobile povelje, naj zasledujejo pobegle cigane.
*	15-letni deček ubijalec. Pred okrožnim sodiščem v Petrinji se je te dni zagovarjal petnajstletni deček, lo je na paši v prepiru z nožem do smrti zabodel enako starega tovariša. Mladi ubijalec bo šel za pet let v poboljševalnico.
*	Pijani gost odgriznil gostilničarju uho. V Ni-jemcih pri Vinuovcih je 30-lctni gostilničar Franjo Horvat ob policij, uri pozval goste, naj zapuste gostilno. I. Brauchler ki je bil pijan, pa je navalil na gostilničarja in ga vrgel na tla. Pri tem je tudi sam padel na gostilničarja Nekaj časa 6ta se ruvala na tleh, naenkrat pa je Brauchler zagrabil gostilničarja z zobmi za desni uhelj in mu ga čisto odgriznil. Drugi dan je šel gostilničar osebno v Vinkovce na sodišče, kjer je naznanil Brauchlerja in s seboj prinesel kot »corpus delieti« odgriznjeni uhelj, zavit v robec.
*	Sodni ur.iduik poneveril 135.000 (lin. Na
okrajnem sodišču v Smederevu so odkrili veliko poneverbo. Sodni uradnik Milojko Ilič, je oškodoval državno blagajno za 135.000 din. Ko so ga pozvali naj povrne škodo, je dal 50 (XX) din, tako da trpi državna blagajna še 85.000 din škode. Poleg tega so ugotovili, da je Ilič sprejemal denar za kolke, katerih pa ni kupil, marveč je denar pridržal za sebe.
*	Obsojen lažni inženir. Sarajevsko okrajno sodišče je tn leto dni zapora obsodilo Mustafo lladžimuiatoviča, ki ie je predstnvljal kot inže»'r in je ogoljufal več Sarajevčanov.
»£a božjo voljo! — Svetovni tekači«
UUBI14NA
Birmovanje v stolnici
0	binhoštih
Na binkoštno nedeljo je v stolnici zadnja maša za vernike sploh ob 8 zjutraj. Ob pol 9 je zadnje obhajilo vernikov. Nato se stolnica izprazni in ostane rezervirana le za birmance in botre. Ob 9 bo pontifikulna škofova maša. Po maši se ob 10 začne birmovanje. Botri naj počakajo z birmanci na svojih mestih v klopeh in ob njih, da jih reditelji uvrste. Ko so otroci birmani, gredo skozi zakristij-ska vrata ven in se. ko pozvoni z zakristijskim zvonom, vrnejo v cerkev. Ko prejmejo zadnji blagoslov, gredo iz cerkve skozi stranska vrata (nasproti prižnice).
Ob 10 in pol 12 bosta pri stranskem oltarju dve tihi maši za birmance in botre, ki dotlej še niso bili pri maši.
Zadnji blagoslov se bo podelil dopoldne trikrat: ob 11, ob 12 in ob sklepu birmovanja.
Popoldne bodo v stolnici ob pol 3 slovesne večernice. Nato bo ob 3 birmovanje po gornjem redu. Zadnji blagoslov bo le ob sklepu. Po birmi bodo slovesne litanije.
Na binkoštni ponedeljek bo ob 10 pontifikalna maša. Po maši bo ob 11 začetek birmovanja. Zadnji blngoslov bo le ob sklepu. Popoldne ne bo birmovanja.
Opomba: Birmanci morajo imeti v rokah birm-ski listek in trak. Pri delitvi birme položi boter desno roko na desno ramo birmanca. Ko je ta bir-man, mu boter preveže čelo s trakom. Nato odideta k oltarju sv. Reš. Telesa, kjer se birmancu odvzame trak in se mu s čela obriše krizma. Botri naj skrbe, da prejmejo birmanci tudi zadnji blagoslov, ki spada k obredu birme. Znamenje za blagoslov se bo dalo z zakristijskim zvonom.
MOŠKO PERILO PO MERI
ALOJZIJ POTRATO PREJ
J O S. KUNO A C o.
LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA_
1	Vsak dan več šolske mladine v Jakopičevem paviljonu občuduje lepe slike Srečka Magoliča, med prvimi je bilo pa nekaj razredov meščanske šole Liehtenturnovega zavoda, licejske ljudske šole, I. in II. realne gimnazije ter gojenci Knoble-harjevega zavoda. V nedeljo ob 11 bo pa razstava gotovo polna, ker bo po njej vodil sam jubilant Srečko Magolič in ra«lagal slike ter povedal tudi marsikaj poučnega in zabavnega, kako so slike nastale.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri, na binkoštno nedeljo, v kapeli Vzajemne zavarovalnice dvakrat: ob 5 in 6.20 zjutraj. Na binkoštni ponedeljek pa ob 6.20 zjutraj.
1 Popoldanski izlet Stolne prosvete, nameravan za binkoštni ponedeljek, se preloži na poznejši čas.
1 Prostovoljna gasilska četa Ljubljana — mesto
vabi ženstvo, da se prijavi v nižji 6amarijanski tečaj, katerega priredi gasilska župa. Prijave se sprejemajo in informacije se dobe v četni sobi na Krekovem trgu — Mestni doitt."» 1 " ai,J* »»" t
1 Rezervnim oficirjem sporočamo, da smo predložili pristojni vojaški oblasti seznam vseh onih gg. rez. oficirjev, naših članov, ki so pri pododboru naročili in že plačali kovčeg, da jim tega ni treba prinesti na pregled. Na osminki pole, katero mora pri pregledu V6ak oddati, pripišete poleg imena, čina in bivališča še, da ste nabavili kovčeg pri pododboru Udruženja. Torbo in ostalo opremo prinesite vsi na pregled. Uprava pododbora Ljubljana.
Obiščite
razstavo Magoličevih slik
v Jakopičevem paviljonu
Odprta od 8 dopoldne do 6 zvečer.
1 Razstava Elde Piščančeve v »Galeriji Obersnel«, Na binkoštno nedeljo nam bo galerija Obersnel na Gosposvetski ce6ti 3, spet nudila lepo prireditev. Ob pol 11 bo odprta razstava akademske slikarice Elde Piščančeve, ki se bo to pot predstavila občinstvu s približno 40 deli (olja, mono-tipije in akvareli). Elda Piščančeva, kateri je vcepil ljubezen do slikarstva naš mojster R Jakopič, je študirala slikarstvo na akademiji v Firenzi ter se pozneje izpopolnjevala v Parizu. Po končanih študijah je službovala kot profesorica risanja v Ljubljani. Umetnica razstavlja to pot prvič samostojno. Tako domača kakor tudi tuja kritika se je vedno pohvalno izrekla o delih nadarjene umetnice. Piščančeva, ki je močna v barvi in kompoziciji, je izvršila do danes tudi nekaj večjih del »Križev pot v Hramu pri Dobrni), gledališki zastor za dvorano v Dobrni in olje Kristus Kralja za glavni oltar v Hrastniku), Razstava bo odprta od 12. do 23. maja in jo prav toplo priporočamo ljubiteljem lepe umetnosti. Vstop je prost.
1 Prosvetno društvo Trnovo sporoča vsemu članstvu, da je umrl član g. Janez Š u š t e r š i č. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto 11. maja ob 16 izpred hiše žalosti Cesta na Loko 19. Vljudno vabimo, da se pogreba v polnem številu udeležite. — Odbor.
1 Idrijski krožek priredi jutri, na binkoštno nedeljo, izlet v Stično k rojaku Vidmarju. Ogled zanimivosti stiškega samostana. Odhod z vlakom ob 8 zjutraj. Vabljeni vsi rojaki in prijatelji.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
1 Damske pomladne plašče, kostume in obleke Vam po meri najboljše izdela tvrdka Goričar sv. Petra cesta. Na zalogi velika izbira itofov volnenega in svilenega blaga.
1 V Stritarjevi ulici štev. fi r Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Gostilna Martine, Zg. Šiška, tcl.41-88. Za bin-košti pečene piške in ouranil Izbrana vina! Oba dneva koncert!
1 Opeklinam jo podlegla. Prcvžilkarica Ana Pajč z Resljeve ceste je te dni na svojem skromnem stanovanju imela opravka pri štedilniku. Ko je odprla vratca štedilnika, da bi naložila drva, je švignil iz štedilnika velik plamen, ki ie zajel obleko. 1'ajčeva je bila v nekaj trenutkih vsa v ognju, ker se je ogenj po obleki naglo širil. Pričela je klicali na pomoč, nakar so prihiteli sosedje, ki so pogasili plamene na obleki ter poklicali reševalce, ki so ponesrečenko odpeljali v bolnišnico. Tam so se zdravniki trudili, da bi rešili starki življenje, toda opekline no vsem životu so bile lake, da jim je Pajčeva podlegla.
Premiera »Ninočke« z Greto Garbo v glavni vlogi v kinu Unionu
Ze dve leti ni videla publika nobenega novega filma z Greto Garbo, vsled česar je povsem umljivo, da je kino Union prav zelo ustregel ljubljanski kinopubliki, da se je tako hitro zavzel za premiero najnovejšega Garbo-filnia >NlNOCKAc. Zanimanje za ta film je med občinstvom večje od vseh Gretinih dosedanjih filmov, ker bo nastopila Greta Garlio v tem filmu prvič v povsem novi vlogi sijajne komedije. V >NINOCKI-: se Greta Garbo prvikrat živo smeje na ves glas. Zanimivo je, da srečamo v tej komediji po dolgem času popularnega komika Feliksa Bressarta, ki ga pozna naša publika iz nemških berlinskih filmov. Partner Grete Garbo je Me]vyn Douglas v vlogi pariškega bonvivanta Leona.
Celjske novice
c Obrtniško druStvo v Celfu je imelo v sredo
zvečer v celjskem Obrtnem domu svoje redno letno zborovanje. Vodil ga je podpredsednik g. Leč-nik Anton. Tajniško poročijo je podal g. Gorjup. DruStvo v Celju šteje 154 članov. Blagajnik gospod 2ohar je poročal, da je imelo društvo precej prometa in da ima 70.000 društvenega premoženja. Član nadzornega odbora g. Gologranc je predlagal razrešnico, ki jo je članstvo soglasno sprejelo. Najvažnejše vprašanje na zborovanju je bilo vprašanje nakupa obrtnega doma v Celju. Dom je sedaj last Zbornice za TOI, obrtništvo pa zahteva, da se mu dom vrne. Vrednost obrtnega doma znaša okrog 700.000 din, Zbornica pa je prevzela dom z dolgom v znesku 280.000 din« Na zborovanju se je tudi razpravljalo o pr.stopu Obrtnega društva k zadrugi Celjska razstava. Obrtniki so odklonili svoj pristop. Sklenjeno je bilo, naj v bodoče prirejajo obrtne razstave obrtniška združenja in društva. Pri tajnem glasovanju z listki je bil izvoljen nov odbor.
c Lep jubilej. Pred dnevi je obhajala na Lavi pri Celju 85 letnico rojstva vdova po sodnijskem pisarniškem ravnatelju Ivana Bergoč roj, Jeraj. Jubilantinja je bila dolga leta naročnica našega lista, dokler ji niso oči tako opešale, da ga ne more več brati. Zadnja leta jo je bolezen privezala na bolniško posteljo. Jubilantinja je velika do-brotnica, saj je že med vojno skrbela za ranjene vojake, po vojni pa je prispevala mnogo za cerkev in nabirala prispevke za potrebščine v cerkvi. Tako je jubilantinja tudi obnovila križ na novem kapucinskem mostu, katerega je Savinja ob povodnji odnesla z mostom vred. Naj jubilantinjo Bog nagradi za dobra dela z zdravjem!
c Iz vrst mizarskih pomočnikov. Mizarski pomočniki v Celju se upravičeno bore za povišanje plač. Nekatere tvrdke so pristale na 10% povišanje, pomočniki pa zahtevajo z ozirom na veliko draginjo povešanje 20%. Mizarsko podjetje Golob K. jc prvo pokazalo največjo uvidevnost in zvišalo plače še za 10%. Upamo, da bodo tudi ostala mizarska podjetja sledila temu oodjetju in ugodila delavskim zahtevam.
Od danes naprej zopet priljubljeni koncerti
vojaške godbe celjskega polka
v hotelu »Union« (Celjski dom)
Vslop prost!
c Iz pododbora Združenja rezervnih podčastnikov. Rezervne podčastnike celjskega vojnega okrožja opozarjamo na izjavo minsitra vojske in mornarice deputaciji URP v Belgradu dne 14. aprila, da je v novem zakonu tudi člen, ki določa za rezervne podoficirje za časa vojaških vaj podofi-cirsko plačo. Prosvetni minister je ponovno odobril priznanje podoficirskih šol kot enake mali maturi, minister za narodno zdravje pa je odobril
I
Vsled izrednega zanimanja predvajamo še danes nepreklicno zadnjikrat veliki glasbeni film:
fvofio U m a i II	Jeanette Mc Donald in Nelson Eddy
«VCl|C W III KIJ U Jorgovan) Najlepše operne arije in divne ljubavne pesmi Kino Sloga, telefon 27-30. Danes ob 16, 19 in 21 ter v nedeljo dop. ob 10'30 po znižanih cenah
MARIBOR
Mariborčani
V sredo 15. maja ob 16 bomo sprejeli na kolodvoru hrvatske književnike, ki bodo priredili istega dno ob 20 v Narodnem gledališču svoj književni večer. S tem stopa za Ljubljano tudi Maribor v najožje stike z Zagrebom. Obisk hrvatskih književnikov naj bo manifestacija slovensko-hrvatske-ga prijateljstva, poglobitev medsebojnih stikov in učvrstitev novih vezi, ki baš v sedanjem času morajo tesno povezati Slovence, Hrvate in Srbe. Zato pozivamo vse Mariborčane, da se udeleže sprejema na kolodvoru in zvečer literarnega večera v častnem številu.
Umetniški klub, Prosvetna zveza, Zveza kulturnih društev, Prosvetni odsek podzveze FO, Prosvetni odsek Sokola, Študijska knjižnica, Muzejsko društvo, Zgodovinsko društvo, Ljudska univerza, Narodno gledališče, Glasbena Matica, Pedagoška centrala, Pevska društva Maribor, Drava, Jadran,
delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«.
*
m Vozni promet ob priliki birme v stolnici. Ob
priliki birmovanja, ki se vrši jutri in v ponedeljek v stolnici, določa predstojništvo policije za dovoz in odvoz k stolni cerkvi sledeči cestno-policijski red: Iz I. okraja desno od Slovenske ulice, iz II. okraja levo od Aleksandrove ceste, iz III. okraja brez izjeme in iz IV. okraja desno od Samostanske ulice so določene za dovoz: Slovenska, Gosposka in Ulica 10. oktobra, za odvoz pa Gledališka ulica. — Iz II okraja desno od Aleksandrove ceste, iz V. okraja brez izjeme in iz IV. okraja levo od Samostanske ulice je dovoz po Glavnem trgu in Stolni ulici, odvoz pa po Orožnovi ulici. Kot stajališče se ob tej priliki določijo: za avtotaksije in izVoščke desna stran Orožnove ulice proti Strossmajerjevi počenši pri vremenski hišici v parku; za zasebna vozila: desna stran Miklošičeve ulice proti Gospej-ni. Ob glavni fronti poslopja mestne hranilnice med Miklošičevo in Orožnovo ulico ne sme stati nobeno vozilo. Ta vozni red in določitev stajališč velja za vsa motoma vozila in za vozila s konjsko vprego.
m Nižje redove in tonzuro bo podelil na binkoštni ponedeljek med sv. mašo ob 6.30 prezv. kne-zoškof v stolnici gojencem bogoslovnega učilišča.
m Otvoritev kopališča na Mariborskem otoku. Z današnjim dnem se otvori kopališče na Mariborskem otoku. Kakor vsako leto bo tudi letos vozil avtobus na kopališče na otok.
m Drevi otvoritev Umetnostnega tedna. Danes zvečer ob 20 se pričenja IU. Umetnostni teden z otvoritvijo razstave likovnih umetnikov v veliki dvorani Uniona Razstava bo odprta do 25. t. m. Letošnji Umetnostni teden naj bo dokaz, da slovenska umetnost in kultura na severni meji tudi v teh
časih napreduje in raste ter je zato dolžnost vseh mariborskih Slovencev, da se vseh prireditev udeležijo.
m Nagrajeni osnutki plakatov za IX. Maribor-sik teden. Letošnjega natečaja za predložitev osnutkov za plakat IX. Mariborskega tedna se je udeležilo 42 konkurentov. I. nagrada v znesku 2000 din je bila priznana Mariborčanu Milovanu Krajncu, II. nagrada v znesku 1000 din je bila priznana Mariborčanu Tošu Primožiču pod geslom »Semenj«. Tretjo nagrado 500 din je dobil lepak pod geslom »Klicar«, delo reklamnega slikarja Ivana Romiha iz Ljubljane, IV. nagrado 300 din je dobil osnutek, ki ga je izdelal Milivoj Humck iz Zagreba. Vsi predloženi osnutki 60 bili razstavljeni v dvorani hotela Zamorc ter si jih je ogledalo veliko ljudi.
m Darujte obleko in obutevl V dneh, ki so posvečeni materinstvu, darujte obutev, obleko, perilo za revno deco. Naj ne bo družine, ki se ne bi odzvala prošnji Ženskega društva! Pripravite zavitke, da bo šlo zbiranje hitro od rok. Z zbiranjem se bo začelo v torek, 14. t. m.
m Nemčija zaprla mejo. Včeraj zjutraj so Nemci zaprli mejo proti naši državi. Jutranji o6cbni vlak je prispel v Maribor že popolnoma prazen ter se niso v njem nahajali niti nemški uslužbenci, ki opravljajo službo na tukajšnjem mednarodnem kolodvoru. Osebni premet je sedaj med obema država popolnoma prenehal.
m Krst Golouhove »Krisalide« na mariborskem odru bo v okviru Umetnostnega tedna. »Krisalida« je za nas ne le izviren, temveč tudi edini slovenski komad, ki nalikuje italijanski »comedii deli arte«. Duhu in svojevrstni vsebini primerno se v Kovičevi režiji tudi pripravlja posebna inscenacija ter 6ploh ves način igranja.
m Restavracija Mariborski otok otvarja v nedeljo 12. maja letošnjo sezono. Kopalci in prijatelji otoka za Vas je preskrbljeno z vsem kar Vam 6rce poželi. Prvovrstna kuhinja, dobre pijače, točna postrežba in solidne cene. Za obilen obisk se priporoča restavrater Majcen. Botri in botrce pripravite Vašim birmancem veselje in jih pripeljite v restavracijo Mariborski otok.
m Dijaški fantovski odsek Maribor III. Nocoj obvezna telovadba. Priprava na tekmo in izlet. Prinesite tudi bloke za Kočevske Slovence.
m Prosvetno društvo pri Sv. Miklavžu na Drav. polju vprizori na Vnkoštni ponedeljek na šolskem odru ob treh popoldne in ob sedmih zvečer krasno spevoigro v treh dejanjih »Majniška kraljica«.
m Enodnevni tečaj o zatiranju bolezni in škodljivcev vinske trte in o poletnih delih v vinogradu se bo vršil na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v četrtek, dne 30. maja. Tečaj bo brezplačen, teoretičen in praktičen in bo trajal od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
m Skrivnosten napad. Na Ruški cesti so našli pasamti v noči na petek nezavestnega starejšega moškega, ki je močno krvavel. Bil je to železniški
Najslavnejša med slavnimi - božanska
Greta Garbo
v svojem najnovejšem filmu po dolgih 2 letih — Nujno priporočamo: Nabavite si vstopnice v predprodaji, ker ie zanimanje za ta film ogromno 1 *
Kino Union 22-21
Senzacija! — Najboljša komedija sezone
Ninočka
Melvyn Douglas. Felix Bressart, Ina Claire Danes ob 16., 19. in 21 uri
Nova Greta Garbo se smeje in ves
svet se smeje z njo..... Nova Greta
Garbo je postala še lepSa, mikavnejša v na;*iovejših toa)e'ah po pariški modi . . . . Nova Greta Garbo prvIJ v lai ki komediji, ljubi uživa in vsi bodo uživali z njo ki bodo videli njen najnovejši film . . .
U
vzemite t — Z
ASPIRIN
tablet
E /
Ni drugega zdravila po imenu
(BAVER E
_ _ ___ ________
„A«plrin", temveč odino le „Bayer".jev Aspirin.
Ogl. .»g, pod S b». 37693 od M, XII. 1,1».
rezervnim podoficirjem popust pri zdravljenju v bolnišnicah in zdraviliščih. Organizirane člane pozivamo, da čimprej nakažejo članarino ter sporoča točne podake vojaške knjižice in prilože sliko. Združenje rezervnih podoficirjev v Celju.
c Povišanje plač v podjetju »Peti« v Radečah. Pred kratkim jc oblast razpisala ponovno razpravo za povišanje plač v podjetju »Peti«, katerega lastniki so kavarnar Majcen iz Ljubljane, hotelir Juvančič iz Zidanega mosta trgovec Černe iz Radeč in ravn. »Pete« g. Coratta. Ženske, ki so bile doslej plačane v minimalni mezdi, ki znaša za to podjetje 2.50 din. bodo odslej plačane po 3 din na uro. Plače moških po 3.80 din na uro. Plače v akordu so bile zvišane za 10%, vendar mora zaslužek v akordu doseči navedene urne plače. V podjetju se bo odslej tudi izvajala socialna zakonodaja, to je plačevanje bolniškega tedna, orožnih vaj ter 50% za nadurno delo v režiji.
c V celjski bolnišnici jc umrl 56 letni zasebnik' Oto Janič iz Celja v Gosposki ulici. Naj počiva v miru!
vpokojenec Ivan Korošec iz Studencev. Imel je na glavi dve veliki rani Poleg ranjenca je ležal okrvavljen žepni nož. Ker je -bil Korošec močno poškodovan, ga niso mogli zaslišati. Rcšcvalci so ga zapeljali v bolnišnico.
Gledališ&e
Sobota, 11. maja ob 20: »Kovarstvo in ljubezen.« Znižane ccne. V korist Združenja gledaliških igralcev.
Nedelja, 12. maja ob 14 in 16: »V kraljestvu palčkov.« Priredi Ženski krožek Jadran-Nanos. — Ob 20: »Cigan baron.« Znižane cene.
Poletni vozni red avtobusnega prometa Mestnih podjetij Maribor
Danes, v soboto, sr zninr pri Avtobusnem prometu Mestnih podjetij Maribor poletni vozni red. Spremembo napram sedaj veljavnemu zimskemu voz-, nemu redu so sledeče:
Proga Kolodvor—Glavni trg-vojašnica kralja Vetrn -Drluvuka ulica—Uetnavuka cesta: Vozni« je podaljšana zvečer vsak dnu še z vozom ob fllin r. (»Inv-negn kolodvora v smeri (Slavni trg, tako dn prido zadnji voz na kolodvor oh 11. V vsj . os t nI piti je vozni red nespremenjen in ostane dotlej, dokler ne bodo obratovali na tej progi novi avtobusi.
Progo Pol/reijr: Avtobusi vozijo sivin) Štirikrat dnevno samo do Vrazove ulico nn »ohrežt i In ne do Device Marijo v Brezju. Vodstvo mestnega avtobusnega prometa jc bilo prisiljeno ukiniti vožnje do |ie-vlee Marije v lire/.lil zaradi Izredno slabega proinota in dn varčuje z, gorivom.
Progo Maribor-Tczno: Dnevno str vstavljeni novi vožnji oh 18 1(1 in ob sobotah, nedeljah In cerkvenih praznikih ob 10.52 z Glavnega trg* V ostalem je vozni red nespremenjen.
Avtobusne vnime na Mariborski oto? so lotos urejene tako, dn vozijo nn otok, t. I. do odcepa na otok in niiznj v meato dnevno ob vsakem vremenu avtobusi trikrat dnevno, Iu sicoi ob !'. 13 In ob 18 z (davnega trga. Od odeepn nn Mirih'raki otoK nazaj v n.esto pn ob 9.2(1, 13.20 in 18.31 V ostalem vozijo avtobusi na otok po voznem rr- in po potrebi.
Proga Marjbor -Slovensko Ristriea: Dn nedeljah in cerkvenih praznikih je pri vožnji oli 18 .^o z Glav noga trgn v Mariboru sprememba v tem, dn vozi ta avtobus samo do Zgor. 1'olskave, od kode' p- takoj vnio v Maribor oh 19.1(1. V Slovensko ISistrco je uvedena oh nedeljah in cerkvenih praznikih novi vedrim vožnja z odhodom ol 21.30 Glavnega tr r
Proga Maribor—Ptuj Imn to snrct.ienihr nrl vnf,-njnh z jutranjim avtobusom dn odh'j- avtobus, tako iz Maribora kakor iz 1'tujn 1(1 minut prej ko aedaj, t. J. iz Maribora ob 6.35 ln iz Ptuja f 1 6 25S
Proga Maribor—Srlnira: Voži ji ob nedeljah In cerkvenih praznikih zvečer jo sedaj oh 1S.OT z Glavnega trga.
Proga Maribor- Sv. Martin: Oh nedeljah in praznikih odhaja avtobus zvečer ob IS Olovn-ga trgn.
Proga Maribor— Radvanie—Pekre-l.itnbui: Ob no-deljak In cerkvenih praznikih je uvedena nova vožnja oh 10 dopoldne in ob 2(1 zvečer, obakrat s odhodom avtobusa z Glavnega trgn.
Proga Maribor—Pohorje—Sv. streh: Avtobus vozi vsako nedeljo In cerkveni praznik, in sieor oh vsakem vromenii z Glnvncga trgn v Mariboru oh fi.30 in oh 17.10. in sicer do odcena pod sv. Arehom Od odeepn do Sv. Archn in Ruške kofe je Se 871 m neizaro-tovljeno cesta. Hoja p° tej cesti nn je 'ohkn- more pn se k Sv Arehu od odeepn tudi po krnjši. a Mr-mejšl ]>ott. Oft odcepu pod Sv. Arehom sc vro^a avtobus vsako nedeljo In vsak cerkveni praznik v Mnri-bor ob vsakem vremenu ob 7 V) zjutraj In ob is.50 zvečer. Zn ohn binkoštua praznike bo že v.ozil avtobus Po prej omenjenem voznem redil In torej u' treba no-, benlh prijav za vofcnje na PohoHe.
Na vseh ostalih progah in -i vseh oslalih voznih časih, ki niso posehj omenjeni, ni sprememb.
— Pri lonivosfi Prev je blagodejno dolu,joče sredstvo naravna »Frnnz-Josrfova« grenka voda, ki zmanjšuje težave, ker često že majline količine dobro delujejo.
I!eg. S. br. 15)83 od 28. novembra 1935
Ljutomer
»Kadar se utrga oblak« je naslov Zigonovi drami, ki prikaže notranjo rnzrvunost ninlo-meščanstva. Dramo uprizori D. R. K. (Učiteljski zbor deške šole) iz Apač v nedeljo, dne I"), t. m. ob 4 popoldne. Cisti dobiček uprizoritve je namenjen razširitvi šolskega odra v Apačah. Pozivamo, dn se občinstvo udeleži uprizoritve in s tem podpre delo obmejnega nčiteljstva. Pred-prodnjn vstopnic v trgovini Sušeč.
Jadralno-lrtalska skupina aero-kluba v Ljutomeru bo priredila dne 12. in IV t. m. razstavo aero-modclov v meščanski Soli. Razstavljenih bo okrog 40—?0 modelov letni, katera so zgrudili npilni člani Hcrn-kluba. ki se z neumorno delavnostjo in marljivostjo vedno vid-neje uveljavlja ua tem polju.
(jjOAp&doKitVJO
Dopolnitev uredbe o pobijanju draginje in o nadzorstvu nad cenami
V »Službenih novinaht z dne 9. maja je objavljena uredba o nadzorstvu na izvrševanje uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije in uredbe o kontroli cen. Člen 1. te uredbe določa: Vsi organi prvostopnih splošnih upravnih oblastev, državne krajevne policijske oblasti in organi žandarinerije, kakor tudi organi finančnih kontrol, trošarinski uslužbenci ter tržili nadzorniki morajo poleg kontrolnih organov po uredbi o kontroli cen izvrševati nadzorstvo nad izvrševanjem predpisov uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije ter uredbe o kontroli cen in morajo svoje prijave proti osebam, ki so se pregrešile proti predpisom navedenih uredb, predložiti oblastem, določenim v čl. 18 uredbe o pobijanju draginje in brezvstne špekulacije. Navedeni organi oblastev delajo disciplinske prsteopke, če
z znanjem ne predlože prijave proti takim osebam. Prijavo pa lahko predloži tudi vsaka zasebna oseba. Prijave v smislu tega člena so proste takse.
Čl. 2 določa, da pripade prijavniku, če se izreče v prijavljenem primeru pravnoveljavna razsodba, denarna nagrada. Nagrada prijavniku znaša 20% od izrečene kazni, če znaša kazen do 500 din, 15%, če znaša kazen od 500 do 5000 din in 10%, če znaša kazen nad 5000 din.
Izvršne oblasti morajo po dobljeni razsodbi od vterjane kazni izplačati nagrado prijavniku, ostanek denarne kazni pa poslati Drž. hip. banki za sklad za prehrano siromakov po čl. 22 uredbe o pobijanju draginje itd. Morajo pa o tem s posebnim aktom obvestiti ministra socialne politike in ljudskega zdravja, oddelek za socialno skrb.
Uredba je že stopila v veljavo.
Naša rudarska in topilniška proizvodnja
V mesecu marcu je znašala naša rudarska proizvodnja (v tonah, v oklepajih podatki za februar 19-10): črni premog 40.108 (38.79), rjavi premog 442.139 (430.985), lignit 127.837 (134.497), železna ruda 55.792 (28.070), boksit 16.514 (9705), pirit 11.722 (13.396), bakrena ruda 81.949 (77.410), svin-čenocinkova ruda 73.095 (71.982). bakreni koncentrat 6627 (8316), cinkov koncentrat 4995 (4519), svinčeni koncentrat 8127 (8046), kromov koncentrat 952 (916) ton.
Topilniška proizvodnja je dala: 0789 (6415) ton železa, 3783 (4644) ton bakra, 1523 (2149) ton svinca, 528 (562) Ion cinka, 1039 (1034) ton elektrolit ičnega bakra 94.7 (96.4) kg zlala in 659 (131.5) kg srebra.
•
Izvoz celuloznega lesa. Doslej smo izvažali celulozni les v oblem lesu ter v cepanicah, odslej pa bo mogoč izvoz celuloznega lesa samo v cepanicah.
Dovoljeno zvišanje cen. Kr. banska uprava je odobrila tvrdkain E. Zdoliek, Sv. Jurij pri Celju, 1\. Počivalnik, Šmartno ob Poki, Ed. Suppanz, d. z o. z., Pristava, in Stanko Oset, Sv. Peter v Sav. dolini, zastopanim po združenju trgovcev v Celju, da smejo prodajati pšenično moko vojvodinske pro-venience s pribitkom 20%, zaokroženim na 5 par pri 1 kg, na dnevno borzno ceno pšenične moke št. 0, kakor notira na novosadski produktni borzi, oziroma s pribitkom 19% ob enakih pogojih za moko slavonske provenience in z znižanjem po 20 par pri 1 kg za moko št. 2 in po nadaljnjih 20 par za moko št. 5 oziroma 6 oziroma 7 na bazi označenih borznih cen za pšenično moko štev. 0. Isti pribitek velja za ceno otrobov.
ŠPORT
Pester plavalni spored za poletno
sezono
?r je olimpijada v Helsinkih odpovedana, Italija nadela nalogo, da bo organizirala
Dne 10. maja 1940.
Denar
Ameriški dolar 55,— Nemška marka U.70—14.90
Danes nismo dobili nobenih tečajev iz Curiha. Tudi na naših borzyah ni bilo uradnih tečajev kakor tudi ne tečajev v prostem prometu. Edino je bil objavljen uradni tečaj Newyorka kakor tudi tečaj Newyorka na svobodnem tržišču, ki pa je oslal neizpremenjen.
Pač pa se je promet .nadalje razvijal v zasebnem kliringu. Tu so ostali tečaji marke neizpre-menjeni, grški boni so v Zagrebu beležili 29 blago, v Belgradu 28—28.50. Nadalje je bilo v Belgradu nudena Sofija po 97. Promet v zasebnem kliringu, predvsem v markah je znašal 4,790.000 din na belgrajski borzi, dočim je bil slabši na'zagrebški borzi.
V efektih je bilo na belgrajski borzi 850.000 dinarjev prometa.
Devizni promet je znašal ta teden na ljubljanski borzi 14.381 milij. din v primeri z 8243, 8306, 11.716 in 8736 milij. din v prejšnjih tednih.
Ljubljana — uradni tečaji: Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 1 marka...... . 14.70— 14.90
Ljubljana — svobodno tržišče: Newyork 100 dolarjev .... 54SO.00-5520.00
Vrednostni papirji Volna škoda;
V Ljubljani 422.50—425.50 v Zagrebu 427 —430 v Belgradu 426 —427
Ljubljana. Državni papirji: 7% investic. pos. 95.75—97, agr. 51.25 denar, vojna škoda promptna 422.50—425.50, begi. obvez. 72.50—73.50, dalm. agr. 65—66, 8% Bler. pos. 98.50 blago, 7% Bler. pos. 89.75 blago, 7% pos. DHB 101 denar, 7% 94.50 bi. Delnice: NB 7900— 8000, Trboveljska 240—245. • Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 96 do 98, vojna škoda promptna 427—430, begi. obvez. 74 blago, dalm. agr. 65 blago, 4% sev. agr. 51.50 blago, 8% Bler. pos. 98.50 blago, 7% Bler. pos. 90 blago, 7% ]X>s. DHB 101 denar, 7% stab. pos. 95 blago. Delnice: NB 7900 denar, Priv. agr. banka 183 blago, Trboveljska 238—242 (236, 238), Gut-mann 53 blago, Sladk. tov. Osijek 212 denar, Isis 31 denar.
Belgrad. Drž. papirji. Vojna škoda promptna 426—427 (426.50, 426), begi. obvez. 73.50—73.75 (74), dalm. agr. 64—64.50 (64.50, 64), ()% šumske obveznice 63—65, 7% Bler. nos. (88), 7% posojilo DHB 101.50 denar.
2itni trg
Novi Sad: Koruza: ba., bač. pariteta Indjija 101—193, pariteta Vršac 190—192. — Tendenca ne-izpremenjena. — Promet srednji.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Cene živine in kmetij, pridelkov. V okraju Črnomelj, dne 4. maja t. 1. Voli I. vrste 7—7.50, II. 6.50—7, III. 5.50—6 din, telice L vrste 6.50—7,
II.	6.50—6.75, krave I. vrste 6—6.75, II. 6—6.25,
III.	5—5.50, teleta I. vrste 8—8.50, II. 7—8 din, prešiči: špeharji 10 din, pršutarji 9 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 12 din, svinjina 15 din, slanina 18 din, svinjska mast 22 din, surove kože: goveje 13 din, telečje 18 din, svinjske 7 din za 1 |<g. _ Pšenica 2.80, ječmen 2.75, rž 2.90, oves 2.75, koruza 2.20—2.30, fižol 7, krompir 1.75—2, seno 1.25—1.50, slama 0.60, pšenična moka 4.25 do 4.75, koruzna moka 3 din za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—4.50 din za 1, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5.50 din za 1 liter.
Jesenice, 4. maja. Moka — črna pšenična 4 dinarjev, bela pšenična 5, govedina 14—16, teletina 14—18, svinjina 16—20, ovčje meso 8—10, svinjska mast 20—21, sveža slanina 18, prekajena slanina 22, fižol od 7 do 10, suh grah 5.50—12, domača leča 10—12, krompir 1.75—2, sladko seno 1.25, pšenična slama 0.65, ječmen 3, ješprenj 4 din za kg. Mleko 2.25 za liter in jajca 1 din komad.
Kei
si je Iti....	„	_
štiriboj najboljših plavačev Italije, Nemčije, Jugoslavije in Madžarske. Tekmovanje naj bi se vršilo v Genovi. Italijanska pluvalna zveza upa, da se ji bo organizacija teh tekem posrečila. Po lanskoletnih rezultatih na papirju lahko sklepamo, da bodo naši plavači zuvzeli drugo mesto, takoj za Nemčijo.
Koliko ugleda ima naš plavalni šport v inozemstvu, nam dokazuje to, da nas je Nemčija povabila že na gostovanje ob Vrbsko jezero. Tu se bodo 25. in 26. julija vršile velike svečanosti, na katerih naj bi nastopili naši plavači v borbi z nemškimi. — Razen nemške ponudbe pa nas je tudi Italija povabila na meddržavno srečanje, koder pa bodo nastopile le dame. Srečanje še bo vršilo v Italiji, mesto pa še ni določeno. Kakor vse kaže, bo to v Trstu. — Slednjič se bodo naši fantje sestali še z Madžari, bo tega srečanja bi moralo priti že lunsko leto, a je bilo žal odpovedano. Tekmovanje se bo vršilo v Szegedu. Madžarska in naša dekleta pa se bodo pomerile v vodah našega Jadrana.
Kakor je videti, je mednarodni program naših plavačev zelo bogat. Sedaj je na klubih, ki imajo v svojih vrstah državne reprezentante, da te pripravijo na vsa ta težka srečanja. Na vodstvih teh klubov je, kakšne uspehe bomo dosegli v napovedanih srečanjih in kako bomo opravičili svoi sloves, ki ga uživamo po vsej Evropi.
Kakšne borbe čakajo kolesarje
Samo nekaj datumov naj povemo, v katerih bodo jugoslovanski kolesarski prvaki pomerili svoje moči z drugimi:
Od 23. do 29. maja bo velika kolesarska Bal-kanijada v Bukarešti. Čeprav je le malo čudno, da naša vrhovna zveza še nima podrobnih navodil iz Bukarešte, vemo le toliko, da bo poleg tekem tudi svečan sprejem, kongres balkanske federacije, sprejem v kraljevskem dvoru, nekaj izletov itd. — Na Balkanijado bodo prišli tudi Bolgari in Grki. Bolgari bodo nastopili z dvema moštvoma po štiri vozače, dočim bodo Grki in mi nastopili samo z eno ekipo s štirimi vozači. Tekme se bodo vršle na dirkališču, kar našim vozačem ne prija, kajti pri nas je le malo kolesarskih dirk na dirkališčih. V Romuniji pa so vse dirke na dirkališču.
9. junija bo juniorsko cestno prvenstvo na progi Zagreb—Jastrebarsko za jugoslovanskega drž. prvaka. Proga bo dolga 60 kilometrov.
Od 3. do 9. julija bo velika štiridnevna dirka okrog Madjarske. Proga bo dolga 871 km in bo razdeljena na 4 etape. Na tej tekmi bodo tekmovali poedinci in moštvo, ki bo sestavljeno iz treh vozačev in ene rezerve.
22. julija bo dirka okrog Vrbskga jezera. Proga bo dolga 160 km. Pot okrog jezera bo treba prevoziti štirikrat. Nemci so na to dirko povabili jio dva vozača iz Madjarske, Bolgarije, Romunije, Grčije, Italije in Jugoslavije.
18. avgusta bo vsakoletno seniorsko državno prvenstvo na progi Zagreb—Ljubljana v dolžini 150 km. Letos bo cilj v Zagrebu.
Od 1. do 8. septembra pripravlja Hrvatska kolesarska zveza sedemdnevno dirko okrog Hrvat-
Poleg teh najvažnejših kolesarskih prireditev pa je še mnogo drugih, katerih se bodo udeleževali naši kolesarji.
Športni drobiž
Hrvatsko nogometno zastopstvo, ki bo igralo za binkošti v Bratislavi, je sestavljeno takole: Urh, Šuprina, Gušič, Pajevič, Pukšec, Jutt, 2a-land, Bradaška. Pavletič, Jazbec in Solerti. —
To je drugo moštvo nogometašev hrv. banovine. *
Na vnebohod je zagrebški Železničar igral na Sušaku proti domačemu moštvu »Orienta* in ga premagal s 3 : 2.
•k
Za binkošti bodo nekateri madžarski klubi igrali tudi v Jugoslaviji. Kot je do sedaj znano, bo prišel igrat k nam budimpeštanski Elektro-
moš in šc en klub iz Pečuha.
*
Kot že najavljeno, bo ta nedelja za nogometne prijatelje precej razburljiva. V ožjem državnem tekmovanju se bodo sestali veliki nasprotniki, ki bodo skušali zapisati točke v
svojo korist. Najbolj ogorčena bo vsekakor tekma med zagrebškim Gradjanskun in Hajdukom iz Splita. Tekma bo na vročih splitskih tleli. Ako bo še v tej tekmi Gradjanski podlegel, mu ne preostane več mnogo nad za naslov državnega prvaka. — V Belgradu se bosta srečala domača rivala BSK in Jugoslavija. — V Zagrebu pa domači HAŠK in sarujevska Slavija.	^
Predsednik ameriškega olimpijskega odbora Brundage je izjavil, da bodo Amerikanci, kljub temu da je olimpijada v Helsinkih dokončno odjxj-vedana, izvedli izbirna tekmovanja na olimpijado. To je bilo sklenjeno v sporazumu z ameriško atletsko zvezo v namenu, da se da prilike onim atletom, ki so ves svoj čas posvetih treningom,
da pokažejo kaj so dosegli.
*
V	Instanbulu gradijo sedaj veliko športno dvorano, ki bo lahko sprejela pod svojo streho 7000 gledalcev. Istočasno grade tudi sodoben stadion za atletiko, ki bo pa sprejel lahko 25.000 gledalcev. Poleg teh del pa v istem mestu grade še 4 manjše stadione. Tako torej skrbe v Turčiji za vzgojo športnega naraščaja. ^
Bjorn Borg odlični švedski plavač je nastopil v Stockholmu. V borbi na 100 m prosto ga je premagal Per Olaf Olofsson v času 1 «0. Borg je odličen dečko Bil je kot prostovoljec na Finskem in šele pred kratkim se je vnnil domov. Ker je star šele 18 let, mora nadaljevati svoje študije in nadoknaditi vse ono kar je zamudil, ko je bil vojak. Povsod kamor gre mu je prijateljica angleška slovnica. Potem, ko bo položil vse izpite, bo pa pričel z rednimi treningi. In tako je prav: Najprej skrb za
življenje, potem šele šport.
*
V	lahkoatletskem tekmovanju v zaprti dvorani v Ameriki je bilo doseženih kar 13 svetovnih rekordov. To je bilo zaključno tekmovanje h koncu 6ezone, Presenetil je predvsem A. Blozis v metu krogle z 16 94 m; dalje Woodruff v teku na 800 m v času 1:47 in odlični časi G. Ricea v teku na 2 in 3 milje. Tu objavljamo vseh 13 rekordov:
400 m: J Herbert 47,6 sek.; 440 jardov: J. Herbert 48,4 sek.: 600 jardov: J. Herbert 1:10,8; 800 m: J. Woodruff 1:47; 880 jardov: J. Woodruff 1:47,7 tričetrt milje: J.Borican 3:01,2; dve milji: G. Rice 8:56,2; tri milje: G.Rice 13:52,3; 70 jardov Hurden: A. Tolmich 8,4 sek.; , 4X440 jardov — štafeta: Univ. Newyork 3:15; 4X400 m — štafeta: Univ. Newyork 3:15; 4X220 jardov — štafeta: Univ. Newyork 1:27,7; met krogle: A. Blozis 16,94 metrov.
*
Bostonski maratonski tek v rekordnem času. V tradicionalnem maratonskem teku bostonskega »Athletic Association« od Hopkimtona do Bostiona, katerega proga je merila 42 km, je uspelo G. Co-teu doseči rekorden čas 2:28:28,6. Dosedanji najboljši čas na tej progi je bil za 23.2 sek. slabši. J. Kelley je bil drugi pred Don Henickom, dočim je bil sedemkratni prvak na tej progi Clarence de
Mar šele na 27, mestu.
'" ' ".....*
Kakor poročajo, je na Portugalskem umrl dosedanji zastopnik te države v mednarodnem olimpijskem odboru, grof Penha Garcia, star 69 let, Garcia je bil prej minister in strokovnjak za kolo-nijalna vprašanja.
*
Belgijska kolesarska zveza je sklenila prijaviti udeležbo svojih vozačev za italijansko krožno vožnjo, ki bo od 19. maja do 6. junija. Za to tekmovanje 60 bili določeni naslednji vozači: Georg Chri-stiaens, Romain Maes, Edouard De Caluwe in Hubert Deltour.
*
Italijani so nastopili zadnje nedelje proti Nemcem v sledeči postavi: Olivieri, Foni, Rava; De-petrini, 01 mi, Campatelli; Biavati, Piola, Bertoni, Trevisan in Colaussi. — Nemci pa: Klodt, Bilmann, Janes; Kitzinger, Rodhe. Kupfer; Pesser, Urban, Binder. Hahnemann. Lehner. Kot že znano so zmagali Italijani s pičlim rezultatom 3:2.
Državno prvenstvo v sabljanju
Državno pivenstvo v sabljanju za leto 1940,
ki naj bi se vršile že o binkošlih, je preloženo na 29. In 30. junij Obseg tekmovanja bo takšen, kot ga bodo pač dovoljevale razmere. Državno prvenstvo je zamišljeno ne samo kot športna svečanost, temveč posebno kot izraz sodelovanja z našo vojsko in narodom, kot izraz skupnosti in edinosti ' vse naše domovine.
KULTURNI OBZORNIK
Silvin Sardenko: Trojno klasje
Za binkošti je pesnik Silvin Sardenko izdal zopet nov zvezek svojih Izbranih pesmi: »Polje« ter ga lepo vezanega s prvima dvema »Materi« in »D o ni u« izdal pod skupnim naslovom »Trojno klasje«. Tako vidimo, da so te Izbrane pesmi prav za prav nova pesniška zbirka Silvina Sardenka, nove pesmi, ki doslej še niso bile objavljene, ki pa so pomnile iz ene skupne zamisli treh najbližjih človeških stvari: Matere, D o m a in Polja. Tako šele vsi trije zvezki skupaj dajo pravo zbirko Trojno klasje, ki z letošnjimi binkoštmi slopa na knjjžni trg.
Pesnik sam je napisal vsej zbirki in vsaki posebej uvodno pesniško misel, ki je osnova za kompozicijo in smisel leh zvezkov izbranih pesmi. Ko danes samo naznanjamo to novo knjigo. ponatiskujemo te Sardenkove uvodne misli, ki označujejo vsebino in značaj celote in posameznih delov.
Uvod: »Spominjam se na prijetno neprijetni dogodek iz mladih let. Mati mi je prinesla v priročni gajbici za god obljubljeno in zaželeno . ptico-pevko. Ko pa sem jo hotel izpustiti v stensko večjo kletko, mi je ptica ubežala iz neprevidnih rok. V treh posameznih poletih je sedla najprej materi na glavo, potem na streho domače hiše, zatem je zletela preko dvorišča v zeleno jK>lje. Ptica je pač ustvarjena, da se giblje v zračnih proslorih; zato ji je dal Stvarnik peresa in peruti, da jo dvigajo na višavo. — To je podoba moje pesmi v trojni zbirki. Kakor sproščena ptica se mi je pesem po isti poti in vrsti poklonila: Ma-torj _ Domu — Polju. Razmere so namreč nanesle lako. da so te Izbrane pesmi izšle v treh posameznih zvezkih, proden so motile biti sedaj kot celota" povezane' v skupni knjigi: Trojno k 1 a s j e.<
Uvod k delu »Materic: »Komaj stopim iz zatohlega mesta in prašnega predmestja, že zagledam drago vas z ljubo cerkvico sv. Jurija na griču. Najrajši se ji približam pred praznikom, ob uri, kadar pritrkava Gospodovemu dnevu. Tedaj se mi vzbuja v duši misel na vse lepo in blago! kar me je učila moja mati. Pri srcu mi je tako domače kakor da bi peli zvonovi tisto pesem, ki mi jo je pela mati ob zibeli. Zdaj in zdaj obstojim med pritrkavanjem zvonov, da bi se duša napila in naužila domače pesmi, ki sem jo tako dolgo in tako težko pogrešal. Kar bojim se, da bo cerkovnik prehitro stopil izpod zvonika, in zvonovi bodo utihnili in ne vem, kdaj jih bom spet slišal. Z velikim spoštovanjem in otroškim srcem krenem proti cerkvi in tudi ona, čutim, mi je vsa materinska. Prijetna čustva me navdajajo, med katerimi je vselej najtoplejše čustvo hvaležnosti — materi«.
Uvod zbirki Domu: »Ne daleč od cerkve sv. Jurija stoji moja rojstna hiša. Pri Kačarju se je reklo včasih, preden je moj oče kupil kočo in jo dvignil in razširil, kakršna je danes. Tudi dva kostanja, ki ju je zasadil moj oče, še cveteta vsako pomlad in dajeta hladno senco vsako poletje. Pohlevno in nekako boječe gledajo okna na belo, nekdaj namizno gladko, a danes razorno razorano cesto. Levo in desno ob cesti pa stoje nove hiše z modernim licem da mi je skromnost in preprostost moje rojstne hiše še dražja. Samo vrt, ki se je včasih na dolsjo in široko razprostiral zadaj za hišo do nekdanje akacije na polju, le sedaj skoraj ves okrnjen in zazidan. Redka jablana se je še ohranila izza davnih let in videti je, da je tudi njen sad jeseni že lvoli pičel. Oh hiši ni več v polelnih dneh šumenja čebel z ajdovih njiv, ni več jadrnega poleta pisanih metuljev s cvetočih travnikov in tudi petja lahkokrilih pevcev ni več slišati oh hiši. Narava se je umaknila omikanemu licu novonaseljene soseske. In mojemu srcu se je še bolj zatožilo po dragem davnem: domu«.
Uvod zbirki Polju: »Polje, v kolikor se ne razteza preblizu hiš in cest, je še lepo, ravno in plodovito kakor včasih. Še poje v pomladnih jutrih poljski pevec iutranjico in v oolctnih ve-
čerih drobi v njem prepelica mično čeprav enolično večernico. O sv. Roku deliti in šumi ajdovo polje in ni ga cvetja, ki bi še tako toplo in prisrčno pozdravljalo kakor v stoterih razorih tiso-čeren ajdov cvet. O vseh Svetih postane polje prazno in oropano kakor oltar v cerkvi v zadnjih treh dneh velikega tedna. Vendar tudi tedaj se oko rado mudi na polju, kakor pred dobrotnikom, ki je v svoji dobrotljivosti vse razdal in mu ni ostalo drugega kakor brazde in gube. Polje je polno nežnega in skritega materinstva, ki je prirojeno zemeljskemu naročju. Razumem poljedelca in se mu rad včasih pridružim, ko hodi ob nedeljskih dnevih in tihih sprehodih odkrit in zamaknjen ob svojem velikem upanju, ob božjem — polj u.«
Vsakemu delu je inž. O m a h e n narisal jasne in preproste v i n j e t e: treh klasov, žalostne Matere, rojstnega doma, Posavja in sv. Roka. Pesmi same pa so polne motivov in razpoloženi, kakor jih naznanjajo ti uvodi, ki so za označbo pesmi najbolj karakteristični. Zato celotno zbirko za danes napovedujemo tudi samo s pesnikovimi besedami ter jo priporočamo za binkoštno darilo.
Pred koncertom v Zavodu za italijansko kulturo
Dne 14. t. m. nastopila v Zavodu za italijansko kulturo priznana italijanska umetnika Luigi Chia-rappa in Enrichetta Petacci. Luigi Chiarappa je bil rojen v Bariju in je eden najbolj poznanih italijanskih violončelistov ter je že 15 let solist slavnega orkestra Augusteo. Svoje glasbene študije je začel pod očetovim vodstvom. Potem je študiral pri mojstru Nigrini v Milanu, od koder je šel izpopolnit svoje študije k slavnemu violon-čelistu Grtinfeldu v Berlin. Bil je že član več skupin komorne glasbe in je trenutno član »Quartetto ltaliano*. V Italiji in inozemstvu je znan kot kon-certnik in solist velikega slovesa t»r je večkrat nastopil na samostojnih koncertih. Letos je že bil deležen triumfalnih sprejemov in velikih uspehov naroda in tiska v Nemčiji. Sam je tudi skouipo-
niral več skladb in transkribcij za svoj inštrument.
Enrichetta Petacci pa je rojena v Carigradu, kjer je začela svoje študije; izpopolnila pa jih je v Rimu ter je zelo mlada diplomirala na akademiji sv. Cecilije. Nastopila je že v mnogih mestih v Italiji, pa tudi v večjih centrih v inozemstvu, deloma kot solistka, deloma tudi kot spremljevalka, čemur se je posvetila od začetka svoje kariere. Priredila je že veliko koncertov z znanimi umetniki, posebno z violončelistom Luigiem Chiarappo, s katerim deluje že 11 let z velikim uspehom. Bila je v Švici in Nemčiji in je nedavno napravila veliko turnejo s prof. Chiarappo po Nemčiji. Koncer-tirala sta v Nurenbergu, Monakovem, Frankfurtu, Stuttgartu in sta povsod dosegla velike uspehe. Pri nas nastopita kot gosta v Zavodu za italijansko kulturo v torek, 14. t. m.
Slomšek kot glasbenik
Poznavanje velikega in svetniškega škofa Slomška med njegovimi rojaki lepo napreduje. Letos je temu še posebno lepo služila publikacija, v kateri je dr. Tine Debeljak zbral najbolj značilne misli iz njegovih spisov v prvotni obliki in jih je luksuzno izdal pri založbi »Tabor«. Premalo pa naša javnost ve, da je bil Slomšek velik kot glasbenik. Cela vrsta njegovih pesmi živi in se poje med našim narodom. To stran Slomškovega kulturnega dela in poslanstva je sedaj posebej preučil prof. glasbe na bežigrajski gimnaziji g. Luka Kra-molc in pripravlja v zvezi z dobrodelno »materinsko proslavo« društva »Dom in šola« v gimnazijskem poslopju proslavo Slomška kot glasbenika. Uvodno predavanje o tej temi ima g. prof. Kra-molc sam, nato pa sledi cela vrsta izključno Slomškovih pesmi. Prireditev bo zato ne samo socialnega, ampak tudi visoko kulturnega pomena. Različne vrste gimnazijskega zbora bodo podajale pesmi in glasbo človeka, ki je bil obenem velik kulturni delavec, narodni buditelj, škof in svetnik. Obiščimo to važno, prireditev, ki bo v torek 14. maja ob 8 zvečer v avli BI, real. gimnazije za Bežigradom. Vstopnice ima v predprodaji g. prof. Sivec Alojzij na gimnaziji.
Andaluzijske binkošli
Nemara dn ni lepšega in bolj mičnega obhajanja binkoštnih praznikov, kakor je binkoštno romunje Anduluzijcev k Madoni .del Kocio.
Že več stoletij so ljudje v Triani pri Se-vilji na četrtek pred binkoštmi priča tisoč-gluvi, veseli množici ljudstva. Vsi zro na pročelje stare baročne cerkve San Hyacintho, kjer čaka godba v pružnjih uniformah. Na tisoče glasov zaori tedaj, ko se odpro vrata in se koj oglasi godba. Iz ccrkve se počasi pripelje dvokolesni voz, ki sta vanj vprežena dva mogočna bika, ki sta jima jarma bogato okrašena. Pod srebrnim nelx>m voza je več stoletij staro, svetlomodro, svileno bandero v obliki svetinje z Murillovo sliko Matere božje, plavajoče na oblakih.
Procesija se začne razvijati. Na čelu je moški v sivi platneni obleki, na glavi pa ima črn, širok andaluzijski klobuk. Nosi velik boben, ki z desnico udarja nanj, a z levico drži flavto in piska vanjo nežno melodijo. Pred vozom z Mudono jezdijo številni mladeniči in možje. Rnzoglavi so in visoki, črni klobuk jim visi na roki. Čeprav sonce že močno pripeka, vendarle niso pokriti s klobukom, saj je zadaj Marija, ki jo morajo razoglavi počastiti.
Prekrasni konji so arabske pasme. Jahalna noša s kratkim jopičem kroja lx>lero in rdečim svilenim pasom je jako lepa. Žene in hčere teh jahalcev pa sedijo nu mogočnih, okornih tovornih vozovih, ki sicer dan na dan prevažajo tovore iz pristanišča do carinarnice. Dasi so ti vozovi jako nerodni in nelepi, so zdaj vsi okrašeni z venci, prti in čipkami.
Tudi te vozove vlečejo biki, ki se jim lepo oskrbovana dlaka sveti na soncu. Njihova miroljubna, nekam častitljiva hoja ni kar nič podobna njihovim sorodnikom, bikom iz arene. V rokah žena šklopotajo kastanjete, ki so izrezljane iz lesa oljk in spremljajo vesele andaluzijske pesmi v čast Murije. Vse sedijo na zabojih in skrinjah, ki je v njih posteljnina za prenočišče, ko bodo šest dni na romanju;, s seboj imajo pa tudi kuhinjsko posodo, pribore in živila.
Neskončno počasi se ta procesija pomika proti jugozahodu. Zdaj pa zdaj se ustavi v oljčnih gajih, da si ljudje privežejo rtu.šo. — 'l isto popoldne pred binkoštmi pridejo na cilj, k stari romarski kapeli sredi gora — blizu Atlantskega oceana. Na binkoštno nedeljo zjutraj je v kapeli slovesna službu božja, so molitve in češčenje podobe Matere božje v romarski kapeli. Po|>oldnc je. ljudska zabava, saj nu španskem ni cerkvenega praznika, ki bi ne bil združen z veselico, in je ni veselice, ki bi ne bila hkrati tudi cerkven praznik. — Zarana zjutraj na binkoštni ponedeljek pa se procesija odpravi nazaj, kur truja spet tri dni in dve noči.
Pravi značaj romarske poli pa se najbolj izraža s skupino žena in deklet, ki so oblečene v črno obleko in jih do tal zakriva dolg, črn pajčolan. Ta skupinu hodi za vozom z Marijino podobo in se z roko dotika voza. Te ženske so se kuj zaobljubile ali pa so si lo hojo naložile za pokoro ali pa v zahvalo za uslišano molitev. In kar šest dni hodijo tako peš za vozom! Tu je spet vidno, kako sta si v Španiji živahna veselost in pobožna resnost bli>u.
Angleški vojni ujetniki na Norveškem.
Stoletnica rojstva Petra iljiča Čajkovskega
Delo Petra Čajkovskega je podobno prizmi. ki se v njej zrcali ruska duša v vsej svoji jasnosti.
Peter Čajkovskij je bil rojen pred sto leti globoko v Rusiji in spada k onim redkim osebnostim, ki so ustvarili to, kar se je po svetil razširilo kot pojem ruske glasbe. Čajkovskij spada bodi v koncertni dvorani bodi v sedanjem radiju k onim imenom, ki okrog njega krožijo vsi s[>oredi. Mnogo je na svetu prijateljev glasbe, ki so šele preko njegovih skladb našli pot do visoke glasbene umetnosti. Pri tem jo čudno to, da se izvaja zmeraj le nekaj njegovih skladb, predvsem obe operi »Evgen Onjegin« in »Pikova dama«, a druge njegove skladbe so le malo opazne.
Nenavadni zvok glasbe Čajkovskega je marsikateremu modernemu skladatelju uganka, in zato imamo med njimi take, ki Čajkovskega z vso gorečnostjo častijo, in druge, ki ga odklanjajo. A kdor svoj lastni narod in hkrati še ostali kulturni svet tako obvlala skozi desetletja kot Čajkovskij, ta pač vsebuje kot umetnik posebne lastnosti.
Znano je, da je na Čajkovskega vplivala zlasti glasba Mozarta, Schumanna in Berlio/a. A bolj važno za njegovo osebnost je to, kar je privrelo iz njegove ruske narodne duše. — Malokdaj se je Čajkovskij naslanjal na ljudsko melodiko, vendar je svoje lastne iznajdbe zmeraj pobarval v smislu ljudskega petja.
Kot človek je bil Čajkovskij eden od najbolj razdrapanih »človekov«, kur jih poznamo v umetnosti. Pogoji v hiši njegovih staršev so bili taki, da se je lahko razvil po svoji umetniški naravi, toda ker je bil svetu tako tuj in se je ljudi bal. je bil večkrat do smrti obupan in mislil je celo na samomor. Nesrečen zakon ga je težil. Imel pa je prijateljico, ki ga je v čisti gorečnosti za njegovo umetnost izdatno podpirala. Obsežno dopisovanje med obema priča, kako je bilo to prijateljstvo globoko. Ker sta se oba vprav bolestno bala, da bi ne bila osebno razočarana drug spričo drugega, nista osebno niti poznala drug drugega. (Prijateljica je bila velika bogatašinja ga. v. Meck).
Spet in spet je bil Čajkovskij v nevarnosti, da ga obvlada njegovo bolestno svetožalje. Da se je tega oprostil, se je poglobil v svoja dela, ki so postala nesmrtna, a ki njih ustva-ritelj večidel ni niti malo veroval vanje. Niti daljna potovanja niti družba prijateljev ga niso mogla razvedriti. Tem liol j je vredna občudovanja njegova železna samovzgoja, da se je z delom krotil. Ob koncu svojega življenja je napisal prijatelju: »Menim, da imam zares ta dar. dn morem odkrito in preprosto z glasbo izražati čustva, nastrojenja in doživetja. V tem pomenu sem realist in pravi Rus.« S temi besedami je veliki Čaikovskij najbolj in najkrajše sam izrazil skrivnost svojih uspehov.
Brežice
Kino program o binkoštnih praznikih. V soboto in nedeljo. It. in 12. maja, bo predvajal Narodni kino lepo dramo o dekletu, ki se je zaradi ljubezni odpovedala bogastvu »Dekle iz Trstn«, v glavni vlogi Jean Cravvford in Iran-chot Tone. Na binkoštni ponedeljek pa bo vrtel Narodni kino veseli film iz dunajskega življenja iGospa milijonarka«, v glavni vlogi ineUel C žepa in Wolf Albueh-Retty.
Iz Julijske Krajine
Ponesrečil se je kot letalec v Jugoslaviji. Pred leti je odšel v Jugoslavijo '24 letni Kamenšček Se-verin iz Ročinja. Ker ni mogel dobiti prave zaposlitve, se je posvetil letalstvu in stopil v vojaško službo. Kmalu se je razvil v izbornega letalca in dosegel čin podčastnika. Postal je znan po svojih drznih poletih in akrobacijah. Zdi se, da ga je ravno njegova samozavestna korajža zapeljala in ga pahnila v prezgodnji grob. V soboto, 4. maja je dobila njegova preizkušena mati v Ročinju žalostno brzojavno obvestilo, da se je njen sin prejšnji dan pri letalskih vajah	. .', smrtno ponesrečil. Naj Usmiljeni dodeli mir njegovi duši! Žalujoči materi naše sožalje!
Rokoborbna tekma s smrtnim izidom. Italijanska boksarska zveza je priredila v nedeljo, dne 5. maja v Gorici velike rokoborbne tekme, ki so imele na programu šest parov boksarjev, diletan-tov in profesionistov, med njimi nekaj znanih imen. Za prireditev je vladalo veliko zanimanje, saj inia ta šport veliko vnetih pristašev, čeprav ni prav nič ljubezniv in za mnoge tudi ne zelo okusen, ker podžiga le bolj grobe prvine naše bitnosti. Dvorana goriškega gledališča, kjer se je borba razvijala, je bila natrpana. Najprej so nastopili trije pari diletantov. Za njimi je tekmovala prva dvojica profesionistov. Peta dvojica sta bila pro-fesionista Punturi Salvator iz Rima in Disiot Nar-cizij, doma iz Istre v bližini Trsta. Slednji se baje v zadnjih dneh m veliko vadil in je bil slabo utrjen za nevarni nastop. V začetku je napadal veliko ogorčenostjo in je nasprotnik odnesel inarsikako silno bunko. Toda hitro je- opešal. Že v sedmem spopadu je kazal veliko utrujenost in je težko sopel. Nasprotnik je izrabil položaj in bil po njem, kar so mu dale moči. Pri osmem spopadu se je Disiot že koj v začetku zaradi močnega udarca zrušil na tla. Težko se je dvignil, vendar je še naskočil. Ko ga je pa nasprotnik še enkrat udaril, je bil končan. Zgrudil se je in so ga morali odnesti z odra. Prihiteli so zdravniki iu ugotovili, da je njegovo stanje skrajno nevarno. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer je zdravnik spoznal, da je vsaka pomoč brezuspešna: zaradi težkih udarcev mu je v glavi počila žilica in je nastopilo krvavenje v možganih. Po treh urah je nesrečni borec izdihnil. — Ko so odnesli ranjenega Disiota z bojišča, sta nastopila kot zadnja dvojica profesionista srednje teže Alojzij Mužina, doma iz Števerjana pri Gorici, in Viktor Livan iz Benetk. Mužina je Livana, ki je že starejši atlet — ima 36 let — z nekaj silnimi udarci tako pretresel, da je ves zmeden zbežal z mejdana.
Sladkor po L 3.80 kg. V Zadru, čigar ozemlje je carine prosto, prodajajo sladkor po L 3.80 kg. Če ga imajo še dovolj potem Zadrčani lahko pijejo sladko kavico in prirejajo sladke čajanke.
Iz starega kitajskega denarja bodo vlivali strelivo
Pred nekaj dnevi so v londonskem pristanišču stovorili z neke ladje 3696 vreč, v katerih je bilo na stotisoče starih kitajskih bakrenih novcev v skupni teži 216 ton. Ti kitajski novci vsebujejo 93% bakra in 7% cinka. Neka kitajska ladja jih je hotela pripeljati v Nemčijo, kjer so jih nameravali uporabiti v tovarnah za municijo. Toda britanska pomorska kontrola je vreče starega kitaj-skeg denarja zaplenila kot vojno tihotapsko blago ter jih pripeljala v Anglijo. Tu čaka stare kitajske novce prav ista usoda, kakor bi jih doletela v Nemčiji. Prelili jih bodo v orožje in strelivo.
<%x xe& otfcutfjfo telrvt„ |||arj|| SPECIALEN
riZW"PUDER
&ot dofioCnjenje detovanja
Orizol- kreme
'1 * ' gotovo vedno zadovouLui J
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
(129) Na temačnem hodniku so mrgoleli palčka v svojih nočnih srajčkah. Lunica je sijala skozi okna in svetila dovolj, da je Ančka lahko vse razločila. Nekaj palčkov je držalo na oglih veliko rjuho, drugi so pa nekoga lovili.
(130) Ko je Ančka bolje pogledala, je videla, da je palček, ki ga lovijo, Poniglavček. Prvi je za njim tekel Radoznalček, ki se je gotovo hotel maščevati nad Poni-glavčkom. Ančka je imela res dobro opazovalnico: nihče ie ni del, ona pa vse.
Ribnica
Pretekli ponedeljek, dne (i. maja, je praznoval 50 letnico svojega rojstva bivši ribniški organist g. Lojze Pucelj. Lojze je pristna ribniška korenina, čeprav je majhen in droben, pa iz njega kar žari ribniška šegavost, ki je tudi pokojnega vludiko Jegliča spravila do prisrčnega smeha. Lojze je končal orglursko šolo v Ljubljani in prišel za organista v Ribnico
potem, ko je služil nekaj časa v Ajdovcu v Suhi Krajini, pa v svojem rojstnem kraju Sodražici, kjer ga je zatekla minula svetovna vojna. Potem, ko se je mučil pri konjih in topovih, kjer mu je njegov domači humor pomagal pretrpeti vse težave, jc postal oficirski kuhar, ker na to umetnost se naš Lojze tudi spozna, kakor najboljši hotelski kuhinjski direktor. Kolikokrat nam je kuhal žgance ali polento ali pa rižoto s polhi, ko smo na Veliki ali na Mali gori od večera do ranega jutra lovili to znumenito kranjsko žival. Da je svojo kuho zabeljeval z dobrimi šalami in pripovedkami v ribniškem narodnem slogii in nam tako sijajno kratil čas, ni treba veliko poudarjati. Pač pa bo nase slovenske gospodinje zanimalo, da zna Lojze kuhati pravo poslaščico, namreč rižoto v vinski omaki; za recept naj se obrnejo Itar k njemu. Težke ribniške orgle je Lojze obvladoval mojstrsko. Tudi je večkrat sam pritrkoval na vse tri zvonove, kar je nekaj izrednega za tako šibkega človeka. Orli pred vojno pomnijo Lojzeta kot kuharja na orlovskih taborih v Brnu in v Pragi in tudi njegova slika nam je ohranjena s kuhovnico v roki. Orlom iz ribniške doline je bil takrat za potnega maršala in bilo je ravno takrat, ko je pokojnemu nadškofu moral praviti ribniške povesti v največjo zabavo vsemu ribniškemu vagonu. Juho je takrat skuhal v Pragi Lojze s pol pitanega vola in take močne juhe gotovo še niso nikoli jedli. Zdaj gospodari Lojze v svoji lični hišici nasproti opekarne v Ribnici in ie še boli vesel in nagajiv, kukor v svojih mladih letih.
K jubileju pa Lojzetu, ki tudi »Slovencu« večkrat dopisuje, iskreno čestitaniol
Četa koraka po zasneženem norveškem gozdu.
Jesenice
Mladinska akademija. V ponedeljek. 13. maja ob 8 zvečer priredita Fantovski odsek in Dekliški krožek I. mladinsko akademijo. Nastopijo mladci, naraščaj, mladenke iti gojenke. Na sporedu so proste vaje, jfimnastične smuške vaje, na konju, mali harmonikarji. Nato se predvaja film »Mladinski tabor v Ljubljani«. Prijatelje mladine vabimo, da se številno odzovejo klicu jeseniške katoliške mladine na akademijo v Krekov dom.
Za binkoštne praznike predvaja Kino Krekov dom skupaj f«!ma »Orlakove roke« in »Tarzan v haremu«. Spored predstav v soboto ob 4 popoldne, ob pol 9 zvečer, v nedeljo ob 3 popoldne in ob pol 9 zvečer, v ponedeljek, 13. maja 6e predvaja samo ob 3 popoldne, večerni spored odpade radi »Mla-d;nske akademije«. Za dodatek še odlični Fox tednik.
Glavna kolektura Drž. razr. loterije
VRELEC SREČE
Alojzij Planinšek
' Ljubljana, Beethovnova ulica 14
javlja izid žrebanja II. razr. 40 kola dne 10. maja. 301.000 din št. 33023, 100.000 din št. 4W29, 80.000 din št. 68056, 50.000 din št. 39474, 30.000 din št. 51102, 25.000 din št. 65385,
10.000 din št. 30174. 41366. 60962, 89465, 89585, 5.000 din št. 2848, 7795, 9871, 46875, 58928, 67223. 73923, 8825(5, 91044, 94288,
3.000 din št 3H48, 7923, 20861, 21778, 37750, 40917, 41297, 44305, 51345, 51731, 58338, 59738, 60529, 61465, 69S82, 78610, 87907, 88606, 91240, 96043,
1.000 din št. 3996. 11655, 15363, 28608, 44058, 44310, 50862, 51492, 53772, 54212, 54365, 54982, 55287, 61186, 62987, 65502, 68868, 73173, 7441.6, 78778, 8025S, 85453, 91526, 96536, 96946. 97369, 97660. 99253.
Nadalje je bilo izžrebanih še 1430 dobitkov po 600 dinarjev.
Zaradi telefoničnega sporočila eventuelne pomote niso izključene.
Žrebanje III. lazreda 40. kola bn dne 11. junija 1940.
Nagradna križanka
Tvrdke, ki žele delati reklamo zase po križankah, naj izroče svoja naročila en teden popreje v upravi »Slovencu«.
Rešitev križanke je treba poslati na upravo >Slovenca« pod značko »Križanka do četrt k a prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto.
Mod one, ki bodo pravilno razdelili križanko, bomo z žrebanjem rezdelili 4 nagra-d o in sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj.
	■	1 J 2		3		4	o 6	7 !■	
m	g				■	9	1	r	■
	■	10		■	11			12 !■	
B	13				|		n	1IG	■
■	17		■	18		■			■
■	20		21		2-		m	23 |	■
■	2,		(881				1	I	■
BESEDE POMENIJO:
Vodoravno: I. Neusmiljenost, izguba zaupanja; 8. Moderna poučna zabava; 9. Ljubljanski kino; 10. Kemijska značka za prvino; U. Krstno ime slavne filmske igralke; 13. Kazalni zaimek; 14. Reka v istoimenski nižini v severni Italiji; 13. Doba 17. Ač; 18. Ploskovna mera; 10. Sop slame; žita; 20. Bolezen, ki nastopi kot posledica uživanja preveč mesnih in nič rastlinskih jedi; 23. Osebni zaimek; 24. Prislov, dol. kraja; 25. Vrsta cigar.
Navpično: 1. Naslov filma z Greto Garbo, ki ga predvaja kino Union od danes naprej; 2. Prva številka; 3. Mo; 4. Sloviti romarski kraj pod Pireneji; 5. Osebni zaimek; 6. Nerazpo-ložen; 7. Kazalni zaimek; 11. Ime filmske igralke pod 1. vod.; 12. Prijeten vonj; 13. Sorodnik; 14. Dvojica; 10 Egiptovsko živalsko božanstvo;
10.	Spregaj glagol biti do 2. sk. množ.; 21. Enota električnega upora; 22. Nada.
Rešitev sobotne križanke.
Vodoravno: 1. Souvan (manufakturna trgovina v Ljubljani na Mestnem trgu); 7. Saten;
11.	Ustoličiti; 13. Bled; 14. Čada; 15. SK; 16. Ohol; 18. So; 10. Slo; 21. Amen; 23. Laval; 25. Ro; 27. Etik; 20. Leva; '30. Dleto; 31. Običaj.
Navpično: 1. Sub; 2. Oslo; 3. Uteha; 4. Vodomet; 5. Al; 6. Nič; 7. Sidol; 8. Ata; 9. Ti; 10. Nikolaj; 12. Cas; 15. Stava; 17. Leto; 19. Sveč; 20. 2rd; 22. Ni; 24. Ali; 26. Ol; 28. Ko.
Izžrebani nagrajenci:
Med rcšilci, ki so pravilno rešili sobotno križanko so bili izžrebani:
Anka Čepinova, Klunova 7, Ljubljana, Moste. Marlin Trček, žand. postaja, Puconci. Mici (Jorcnc, Mali Podlog, p. Leskovec pri Krškem.
Marija Žajdno, Žetale.
Dobivali bodo 1 mesec »Slovenca« brezplačno.
Ekonomična voinja
na tehnično najbolj izpopolnjenih
DKW motociklih
Model 1940
nudi užitek vsakemu še tako razvajenemu vozaču. — Zahtevajte prospekte pri zastopstvu DKW motociklov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 30.
PRED VSAKO GRADNJO
»TELEFON ŠTEV. 24-15
SE OBRNITE NA GRADBENO PODJETJE IN TEHNIČNO PISARNO
RAVNIKAR VLADIMIR
LJUBLJANA, LINHARTOVA 25aHBBHMMBBBBI
MALI OGIASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovna besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoke petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
Mlajšo frizerko
sprejmem v stalno službo. Koman Nlko, frizer, Poljanska cestfi 13.	(b
Dva ključvaničarja
dobro izvežbana, takoj sprejme Ivan Trlller — ključavničar ln vodovodni Inštalnter na Bledu. (b
Razprodaja
azllčncga pohištva se nadaljuje: Grad Fužine. Ugodne zveze z avtobusi.
Več gozdnih parcel
dobro zaraščenih, kakor tudi stavbne parcele ima naprodaj Lamplč Janez, Dvor 7, p. Št. Vid nad Ljubljano.	(p
Dolg na Slovaškem
Kdor Je na Slovaškem dolžan, lahko plača pri nas. Ml gori zanj poravnamo. Vprašanja upravi »Slov.« pod »Slovaška« 6981.	(a
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra e. 14, Ljubljana.
Kletke za ptice
lične, velika zaloga, v železnim Fr. Stupica, LJubljana, Gosposvetska c. 1.
2-3 stanovanjsko vilo
trisobnimi stanovanji, najraje na Mirju ali blizu centra kupim. Posredovalci izključeni. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Proti gotovini 500« 198.	(P
Botri in botrice!
Sveže meso mladih koz-ličev dobite po solidni ceni pri Petriču, mesarija, šolski drevored — Ljubljana.	(1
Za birmanska darila
priporoča cenj. občinstvu čedne, okusne ln sVeže medene izdelke — Blaž Grah, medičar, Florijan ska ulica 1.	(1
Darila za birmance in birmanke
kakor ročne torbice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtnike Itd., v veliki tzblrl priporoča
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta št, 13
Mlinarji pozor!
Kompletno mlinsko napravo, z in brez pogonskega stroja in brez zgradbe kupim.
V	poštev prihajajo samo naprave v dobrem stanju.
V	ponudbi navesti, vse glavne dele, fabrikat, kdaj je mlin montiran in ostali opis strojev.
Ponudbe poslati na Oglgsni zavod »FAMA«, Beograd, poštni predal 493 pod »Mlinski uredjaj«.
Pohištvo
i
Objave
V upravi »SLOVENCA« naj dvignejo inserenti naslednje ponudbe:
Amerikanec-Slo venec
St. 6501 Arondlruno št. 6-111 Bled — plačamo takoj Dolenjska stran št. «593 Gorenjsko
Konec maja št. 6578 Milljor/ska vrednost
št. 6529 Nujna pisarna št. 7091 Poštena št. 5976 Pošteno dekle 6822 Predmestje 6821 Resen kupec št. 6599 Samostojnost Tajnost 4291 Takoj ali pozneje 6368 Št. 60.000
100'/. sigurnost št. 6953 Št. 66S6
Pristni jabolčnik
znane izvrstne kvalitete okoli 35 hI ter tudi žganje franko klet (avtocesta) na prodaj pri »upravi graščine Podčetrtek«.
111-2, št. 30.780-40.	Ljubljana, 8. maja 1940.
Predmet: Robert Kollinannove ustanove.
Razpis
Mestno poglavarstvo razpisuje za leto 1940 36 ustanovnih mest »Robert Kollmannovih ustanov za slepce« po 1750 din na leto in 18 ustanovnih mest »Robert Kollmannovih ustanov za podpiranje ubožnih ljubljanskih trgov, uslužbencev« po 3500 din na leto.
Pravico do Ustanove za ubožne slepce« imajo ubožni šlejlci. ki imajo domovinsko pravico na ozemlju, ki pripada dravski banovini.
Pravico do »Ustanove za podpiranje ubožnih ljubljanskih trgovskih uslužbencev« imajo oni ubožni trgovski uslužbenci, ki so služili pri kakem ljubljanskem trgovskem podjetju in ki svojegu uboštva niso sami zakrivili.
Pravico do podpoji obeh ustanov imajo brez ozira na spol po splošnih predpisih, ki veljajo za ustanove, med drugimi prosilci:
a)	predvsem sorodniki ustanovnika.
b)	v drugi vrsti uslužbenci ustanovnika. ki so bili na dan njegove smrti še v njegovi službi.
Podpore sc bodo iplačevale polletno.
Prošnje je treba vložiti do 1>. junija 1940 pri mestnem socialno-političncni uradu mestnega poglavarstva v Ljubljani.
Prošnjam jc priložiti:
1.	rojstni in krstift list,
2.	domovinski list,
3.	dokazilo uboštva.
Prosilci za podporo »Ustanove za podpiranje ubožnih ljubljanskih trgovskih uslužbencev« morajo poleg toga priložiti dokazila, da so kot trgovski uslužbenci služili pri kakem ljubljanskem trgovskem podjetju.
Prosilci, ki so vložili prošnje pred tem razpisom, naj prošnje obnove v smislu jiogojcv tega razpisa.
Predsednik: dr. Adlešič 1. r.
Vna jem
IŠČEJO:
Pisarniške prostore
(lokal ali samsko stanovanje) Iščem v prometni ulici sredi mesta, po možnosti z večjim skladiščem. Prednost telefon ali možnost napeljave telefona. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Nujna pisarna« 7094.
ODDAJO:
Lokal za obrtnika
ali pisarno takoj oddam na Sv. Petra nasipu 29. -Istotam se odda velika, suha klet za skladišče sadja ali vina.	(n
Gostilniške prostore
na novo urejene, s stanovanjem, blizu Kamnika, oddam v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kavcije zmožen« -6963.	(r
itanoianja
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
pri bežigrajski gimnaziji oddam. Bogradska 8. (č

Prvovrstna trajna
moderne frizure, solidna postrežba ln cene. Salon Kosec, Miklošičeva c. 18.
Botrcam in botrom
se za birmo priporoča fotograf Mancinl, Ljubljana, Vič.	(r
Gumbnlce, gumbe, plise,
monograme. entel. aiur fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana Franliikanska ulica
nasproti botela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen roč. dela
Ali res še nimate srečke državne razredne loterije?
Sporočite čimprej
svoj naslov na' navadni dopisnici
hiši sreče, bančni poslovalnici
BEZJAK
MA RIBOR Gosposka ulica 25.
Nič več je ne mučijo otekle, vnete in do krvi ožuljene noge.
Slika Vam dokazuje, da se lahko zelo hitro znebite mučitelja svoph nog. V najbližji lekarni ali drogeriji kupite zavitek prave Soli sv. Roka, Sol morate raztopiti (1 velika žlica) v lavorju tople vode, tako da dobite raztopino mlečne barve. V tej blagodejni raztopini držite noge vsaj 10 minut. To ponovite trikrat. Pravi čudež je, kako blagodejno deluje ta sol! Vsebina kisika v Soli sv. Roka ozdravl;a noge in daje mladeniško čilost. Žulji in trda koža se Vam bodo razmehčali, da jih boste lahko odstranili"" z roko. Po kopeli se boste počutili tako prijetno, da boste lahko plesali, se mnogo sprehajali in se ukvarjali s športom kolikor boste hoteli. Ne boste se utrujali. Sol svetega Roka Vas bo osvobodila ozeblin, oteklih členkov, ran na nogah, ki Vas ne bodo več pekle. Sol vpliva blagodejno in Vaše noge bodo vedno v dobrem stanju. Nikar ne čakajte, ampak kupite še danes zavojček prave Soli sv. Roka, ki stane din 9, 16 in 25 ter se dobi povsod. Verjemite, da ta denar ni zavržen in da bo Vam pripravil mnogo zadovoljnosti.
Dobiva se o vseh apotekah in drogerijah.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
V petek 10. maja 1940 smo pokopali našo ljubo
mamo
Vsem, ki so se nas spomnili ob težki izgubi, izrekamo s tem najsrčnejšo zahvalo.
Maribor-Ljubljana, dne 11. maja 1040. Gviilon Mazi, sin, in vsi ostali sorodniki
Poročnik Heim 25
Vohunska povest iz časa svetovne vojne. DRUGI DEL
Prvo poglavje.
Fritz, imenovan Frisc-Poulet, kulturni šef.
Voz orožnikov glavnega urada se je ropotajoč pri/ibal na kmečko dvorišče in sc ustavil. Gospodar Fourmauoir. župan iz. Vendcuvresa. ki je v prav krmil krave, je pokukal skozi vrata, zaklel, debelo pljunil in delal dalje, čakajoč, da ga pokličejo. Srce se mu je krčilo od bolečine, ko je videl, kako sc divji Nemci ko-šatijo na njegovem vozu. Njegov voz je bil edini v vasi. |>otem ko je graščak. |K)lkovnik Gaillard, prodni svoj voz prav malo pred svojo smrtjo. Ko bi ga bili Francozi vsaj zase pridržali. namesto du zdaj Nemci uganjajo neslanosti, (la so vzmeti na vozu že nekoliko potrte. Njegova kočija, ki ga je toliko stala in jc zbudila v kraju toliko zavidanja, je sedaj v rokah teh... še enkrat jo je moral vsaj postrani pogledati. Tedaj je skočil pokoneu in ves vznemirjen hitro odšel. Dva zelenca, trije vojaki in trije vozniki so stopili z voza in zbirali prtljago^ kakor da imajo namen tu ostati. Kaj sc to pravi?	. , . , ..... ,
»Dober dan, župan,« je dejal oro/niski pod-ofieir. Govoril je tako slabo francosko, da se je župan komaj vzdržal stneha.
»No.« je dejal župan.
»Tu vojak Fritz. kulturni šef: vojak Lang se bo nastanil pri kmetu Bcrtliou in vojak Konrad pri PikarJtt. Ukazujem, da se pokoravate.«	. , _	. . .. , i
»Strela!« jc godrnial Fourmauoir m stiskal pesti, -laz vam dajem rlcvct desetin vseh jajc, vj pa ni i nc pustite mleka niti za moje otroke.
Nekaj časa naj gre šc tako naprej, pa ne bom več gospodar na svoji zemlji...«
»Molči, dcdec,« de gospa Fourmauoir, ki je prišla iz pralnice, kjer jc imela želito.
Brisala si je roke v modri predpasnik. Delala sc je mirna, a je bila bledu. Mož jo jc pogledal in nenadoma utihnil.
»Vi, župan, nikoli ne molčite.« je kričal orožnik. »Vedno ugovarjate. Preveč smo dobri. Vi boste šli v vojaški odelek. Ste razumeli? To jc moj ukaz.«
Ko je tako odločil, je odšel. Ob strani je šel njegov tovariš, zadaj pa dva vojaka. Fritz je bil očividno vznemirjen zaradi takegu izbruha. Sledil jim je z očmi, dokler niso izginili za oglom. Globoko se je odalinil in se obrnil k Fourmauoiru ter se nasmehnil. Bil je velike rasti, trideset let star. muhedrav, pogled medel, v kretnjah mehak; pa tudi male vojaškega nastopa in hoje, ki naj bi bila mogoča v njegovi deželi. Nedolžen izraz ni razdražil starega Four-mauoira, kateremu se jo od jeze znova začelo tresti močno in suho telo. Skomignil je z rumeni, klel kakor Madžar in z nogo zaloputnil kuhinjska vrata, kamor se je zatekel. Žena je počasi odšla za njim.
Fritz je ostal sam. Sedel jc na svoj vojaški plašč, nabasal porcelanasto pipo in si jo nažgal Ko je nehal vleči, sc je dolgočasil, vstal, dvignil svoj tovor na ramo in boječe smuknil v hišo po svojem opravku. Družina Fourmauoir, ki jo bila zbrana na drugem koncu stanovanja, ga jo jezna pričakovala. Spredaj sta bila oče, ves divji, in mati, vsa zaskrbljena: zadaj pa hčerka in trije otroci oblečeni v jope: deklica je bila dvanajst let stara, ostali so bili mlajši. Vsi so tiho gledali vsiljenca. Nasmeh tega bednega vojaka je zginil. Bilo jc videti, da mu je strašno nerodno. Ni sc vedel kam vtakniti. — Obotavljal se je: zdelo «c jo, da nekaj obupno išče. Slednjič sc jc dvignil in rekel:
»Kakšna nesreča je vojska.«
Stara gospa Fourmauoir sc je počutila, kakor bi z iglo prebadal n jene oči, ker je bila že po naravi nagnjena k nežnosti.
»Ni slab človek,« je rekla nekoliko boječe.
»Molči, stara,« je mož zaukazal naglo. »Vsi tako govorijo, ko so se enkrat začeli biti. Prej bi morali na to mislili. Drugega z.a drugim primejo: morebiti so prav takšni kot mi, a ne vsi in nc popolnoma. Toda v tolpi je vse divje, na kmetih je...«
Težko se je bilo izraziti.
»Tale je iz Boches.«
» l iho.« jc pristavila žena vsa vznemirjena.
Boche se ni ob tem spotikal. Vzel je iz listnice sliko in jo navzočim ponujal. Gospa Fourmauoir jo je gledala, nc da bi si jo upala prijeti. —
»Slika napravlja vtis dobre, prijazne, in po-strežljive žene,« je rekla »Veš, so tudi trije otroci enake starosti kot ti-lc. Zet je na fronti. Nič ne vedo o njem.«
»Dobro jc bili kulturni šef.« je besnel stari. »Si videl njegove roke Nikdar ui prijel zu vile v vsem svojem življenju. In ta naj bi mi prišel ukazovat! Revež! Ne. kar iščeš, moraš računati, r-da boš vse zbral. O nesreča pa taka!«
»Da, nesreča « de Fritz živo. Privzdignil je svojo okroglo čepico: glava jo bila čisto po-brita in zelo čudne oblike.
Otrok se je začel na skrivaj sramežljivo smejati čudni obliki glave: tudi ostali trije otroci so se jeli na glas smejati in sc kar zvijali od prevelikega smeha ter niso znali pravočasno končati. Dcklica jc po kratkem premolku rekla:
»Mislim, da nm je ime Frilz. Odslej se bo imenoval Fritz-Piltka (Poulet).«
Vsi so prestrašeni utihnili. Fritz-Poulct si je iz vsega srca prizadeval, da bi razumel, kur jc rekla gospa Fourmauoir. Vendar se jc žu-
panu posrečilo najti pravo pot iz te ?'igale, pa jc hitro vse propadlo.
»Dosti!« je kričal, ko je čutil, da zadosti obvlada samega seme. »Odložite svojo vrečo. Nc govorite več francosko?«
Po dolgem razmišljanju je Fritz-Poulct rekel:
»Nič več.«
Župan je dvignil roke proti nebu. Prav v tem trenutku je vstopil njegov nemški tovariš in jih rešil tega neprijetnega molčanja. Znal je kakih sto francoskih besed: pomagal si jc • rokami in obrazom. To je zadostovalo za vsakdanje življenje.
»Fritz nič ranjen biti,« je rekel, »samo nekaj mu v glavo priti. Sedaj biti vedno nekaj neumnega. Vi biti razumel? Nič neumen biti.«
Vodno je ponavljal:
»Gorje, gorje, gorje, vojska.«
»To mu bo izurilo noge,« je mrmral Fourmauoir,
»Ne noge, ampak glavo. Vi žal ne razumete.«
Slednjič se je vse dobro izteklo. Zakliujhl sc je. da kulturni šef ni zloben in vohunski. Dobrohotni |>osrcdovulec je zginil, pa :-e spet vrnil
Žena je šla podpihovat ogen j. Obstala jc s podpihalnikom v rokah in razmišljala. Začela je govoriti.
»Več, če bi se to zgodilo preči enim mesecem ...«
»Molči!« je rjul stari izredno Jivje,
»Ampak« ... jc rekla, gledajoč Fritza, ki je skočil ivokoncu. »Nič ne vedo. V vsem enako vidijo.«
»Nauči se držati jezik za zobmi. Očividno oni... še celo. saj veš.«
Fritz je bil očividno pomirjen. Na žiga 1 si je porcelanasto pipo v krogu otrok. Nič se ga niso bali: zaradi večje varnosti so se držali za roke. On se jim je sladko smejal.
Urednik: Viktor CenJif
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž	Izdaiateli: inž. Jože Sodia
\