^------------------------------------------------- ¦¦----------------------¦'i/r.' -I,1 r v^'V1 ; '*'/,f.wsl-'-1 ¦ '•' ¦¦«-¦*' račuuijo po petit- vrslah in sicer ako sc liskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 8-krat po 8 vin. Ako s»* vp&kral tiskajo, raču- iiijo se po pogodLi. Izdajatelj in odgovorni unnlnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marusič). Kdor drugemu jamo koplje. pade vanjo sam. Ko jo dr. Turna s svojimi p r i- s I. a S i vred izpodkopaval tta tako prod volitvarni kakor po volitvah naSim možem, najbrže iii verjel v resnienost pregovora: „kdor drugim jamo koplje ..."', marveč, ne meneč se za svarilo tega vedno resniOn^a reka, izpodkopaval je dalje. — Vsak razumnik, ki kolickaj pozna življenja razmere, prorokoval ni nie do- brega dr. Tumi in njegovi politiki po vsej nezasli.šuui gonji, katero je vpri- zarjal proti izprieanim rodoljubom nai^e goriške dom ovine, — on, nepo- znavalec iste in njenih raznier in še slabši poznavalec z n ačaj a našegaljud- stva... vsakdo, ki je te stvari zasledo- val, je trdil, da po t a k i akciji mora priti — reakcija. In res, prišla je: dr. Tuma je danes poraženi nespretni vojskovod- ja; onje padel s svojega nena- ravnega viška in padel je tako, da se nikdar več ne pobere in danes po svojern žalostnem padcu si mora reci, da jeigralsvojo ulogoslabo, j a- koslabo in da je popolnoma nesposoben za narodnega vo- d i t e 1 j a. Kar pa je pri tem Tu mo vein padcu tiajzalostnejeje to, da ga malokdo ali nikdo ne po m i 1 u j e. Še pred sejo goriškega deželnega zbora minuli četrtek je v razkošnem skodoželju pisalo njegovo glasilo „Soča" o „tragediji Klavžarjevi44 v de- želni zbornici in danes, ko so niti niso oprane črke črnila, s katerimi so bili natisneni ti izbruhi osebnega so- vraštva in bojazni za odbor- niski stolec, — danes že moramo pisati o — tragediji dr. Tumev deželni zbornici. Predno pa govorimo o tej tragediji, ali bolje rečeno: tragikomediji, (kajli tr- diti smemo, da se je dr. Tuma, ta „po- liticni orjak44 spodtaknil nad „malim Klav- žarjem' in telebnil, kakor nekoč Guljat, zadet od — frače Davidove), moramo najprej ovreči nekatere trditve zadnje „Soče*4, katera poroča o tem dogodku v deželnem zboru. „SočV4 namreč govori o tern do- godku kot o nekakem skandalu in pravi, da jo bit uspeh volitve deželnega odbora sad absolutizm.i dr. Pajerjevega, eeS, da je volilo na slovenski strani jed- nako Stevilo „Sloginih*' in „naprednilr' poslancpv, a da so ,,SlogaSi*' dobili d va odbornika, naprednjaki pa nobenfga, ker je tako hotel dr. Pajer. Kako maio se poda poražencu opravičevati svoj poraz, to bi moral dr. Tuma vsaj vedeti, a opra- vicevati ta poraz po vrhu še z zavijanjem resnice, to pa je naravnost srnesno. Od slovenskih poslancev so glaso- vali za dr. Gregorčiča kot odbornika za kmečko skupino trije, a za dr. Tumo — e d e n ! Za prof. B e r b u č a pa kot odbornika iz cele zbornice je glasovalo od slovenskih poslancev pet, a za „Slo- gino" stranko šest, ako se pomisli, da je oddal prof. Berbuč svoj glas posl. Grči. V tej skupini je dobil dr. Tuma zopet satno jeden glas, oziroma njegova stranka dva g'usa, ako se pomisli, da je oddal dr. Tuma svoj glas za posl. Štreklja. Kje je tu kak skandal? Ako so Ita- lijani pri izvolitvi slovenskih dveh od- bornikov po starem običaju rešpektirali slovensko večino, je to popolnoma n a- ravno a nikak Skandal! Dr. Tuma in njegovi so si želeli, da bi se bili Ita- lijani pridružili „napredni" m a n j š i n i proti v«^i".»^ j;S!o^:»vh" priiJ""•?'•¦.-• v k a t e r i n a m e n j e d r. Tu m a t u d i moledo val pri dr. Pa j e rj u, in tako omogocili izvolitev obeli „naprednih" od- bornikov. In ko bi sc bilo zgodilo nekaj tacega in bi bila izvoljena obadva „napredna" tovariša, a prav nobeden „Sloginib' — — o tedaj pa bi „Soca" ne bila govorila o nikakem škandalu, o nikakem absolulizmu, marvec z zavija- janjem svojih židovsko-hinavskih oeij bi bila rekla, da je bila izvolitev pravična in pravilna, dasi bi bila bas taka izvo- litev zares praveati parlamenlarni Skan- dal in izdajstvo! Oj ptičice „napredne", poznamo vas le predobro po petju in po perju! In zdaj smo skupaj ! Kaj se je nameravalo od strani dr. Tumove garde ? 0 tem je dosti predrzno pisala že mesece poprej „SoOa" : Nič manjega nego popolen poraz „Sloge" v zboru in odboru. p o po hi o izbacnenje slovenskih rodoljubov od vseh javnih zastopov, a pop^lno s t r a h o v 1 a d o n a p r e d n i h d i k- tatorjev s pom^o krivo'no- sih zahrbtnikov druge narod- nosti in na koneu vsih koncev p o- po 1 n o ugo n o b Ij e nj e n.arodne- gainverskega ugledana^ega ljudstva in popolno predajo istega v kremplje internaci- jonalnega kapitalizma! To vse se je nameravalo in kdor tega ne veruje, je slep in kdor to taji, je hudoben! In ker se ta grda nakana ni po- srecüa, — zato govori zdaj „Soča" o skandalu, ki da se je dogodil proti „napredni"' stranki v deželnem zboru. Aii je menil dr. Tuma in njegov vidni in nevidni štab, da smo bili mi slepi, ko se je vse to pripravljalo od njegove strani V Ali je pricakova! dr. Tuma in ta njegov štab, da bodemo mi držali križem roke in mirno gledali kako se izvrši nad nasirn ljudstvom najgrši politični masakreV Potem je preslabo sodil naše rodoljubje on in njegov vidni in nevidni štab! Mi smo prav strogo opazovali to gonjo, mi smo vedeli za vsak korak, ka- tfi.reea «o Tuma in njpgovi storili, plazeč se in kljuko podajajoč si pri raznih ita- lijanskih in židovskih faktorijih in ne manj pri posUncih našega veleposestva. Vse to smo videli natančno in videli smo tudi že dr. Tumo. kako je vihtel svojo rabeljsko sekiro, da odseče jeden krat za vselej glavo „Slogi" — pri Ce- mer mu je režočega se obraza priprav- Ijal tnälo — italijanski žid! Da, — povejmo Se več! Ko se je dr. Tuma vsedel na sodni stol, da bi obsodil nevarnega si Klavžarja in onemogočil njegovo potrditev deželnim poslancem, sekundiral mu je pri tem ita- lijanski žid, ali na kratko reeeno: 2id! Žid dr. G r a z i4a d i o L u z z a 11 o je bil, kateri je insceniral pri Italijanih korak proti Klavžarju. In tu je bilo strasnega ogorčenja in zavijanja oči radi „nezaslišanih dejanju, katera da je za- gresil Klavžar „proti blaginji našega na- roda" — dejanj pravimo, radi katerihje c. kr. državno pravdništvo poslalo v zbornico izjavo, da niina naiinaiijscjsu vzroka postopnti proti Klav/arjii kazeiisko!! V dobi zadnjih desetlftij smo imeli neStevilnokrat priliko slišati, kako znajo židje biti ogorčeni nad „pregrehami" ljudskih delavcev, kadar gre za to, da bi iste iztisnili od važnih javnih zastopov, na katere se hočejo usiliti sami. In kaj druzega narneravajo židje tudi pri nas na Goriškem, nego uriniti se v vse naše javne zastope. v kater;h bi hoteli delovati s svojim uplivom — v blagor ljudstva morebiti ? S r e č e n, ki to veruje ! Mi nismo proti osebi žida dr. Luzzatia kot taki. a smo proti idejam, katere naravno zastopa vsak ž i d! In katere so te ideje? Kdo ne ve tega ki se količkaj pec"a z javnostjo? — In ni li naravnost smešno, ako se žid ogor- t-eno izraža o ..pregrehah*' našega rojaka Klavžarja, kateri je našemu ljudstvu s svojim neumornim delovanjem pridobil že mnogih in raznih koristi — neda bi bila to njegova dolžnost, — ko pa nam o židovstvu govori zgodovina pre- tresljivi govor, da so že spravili n a b e- raško palico na tisoče in ti- soče družin ter dajevnjihovo žrelo padlo blagostanje celih narodov in držav! In to v očeh „Soče" in dr. Tume ni hudodelstvo, — „hudodelec" pa jima je kot čebelica neutrudljivo za naš narod delujoči Klavžar! Ali seveda! „Napredna*4 kampanja si v deželni odbor ni želela marljivega Klavžarja — ker bi bilo to že proti sebičnosti na- prednih kolovodij glede 4000 K. — pač pa si je želela žida dr. Luzzatta, kateri bi bil imel kot odbornik lahko po dve železi v ognju, jednega v furlanski in jednega seveda tudi v slovenski peei, katero sta mu želela kuriti kot odbor- nika „naprednjaka*4 dr. Tuma in dr. Treo. In ko bi se bilo tako zgodilo, kakor je ležalo že vse v naertu in kakor so se za trdno nadejali do predzadnjega četrtka, — to bi v očeh dr. Tume in nje- gove „Soče" ne bil nikak Skandal, kakor jim tudi ni Skandal, da sedi že v naši deželni zbornici jeden dr. Graziadio Luzzatto. (Konec pride). L1STEK. Nejednaka zakonca. Huski: A. Čehov. (Konec.) „Saj... saj no plakam44. reče Pelagija ter se obrne strani. „Greh, Jogor Vla- sič! Da bi bili preživeli le en dan z menoj, nesrečnico. Že dvanajst let je, kar sem vas vzela, a... a skoro se niti ne poznava! Jaz... ne plakam..." „Kaj pa hočešV44... pomrmra Jegor ter si drgne roki. „Ljubezni pač ne more biti. Mož in žena po stanu: ali sva si pa enaka? Jaz sem za te divji človek, a ti za me preprosta nerazumna ženska. Jaz prosti, objestni pohajač, a ti delavka •— živiš v blatu. Jaz mislim o sebi, da sem prvi človek, kar se tiče lova, a ti zreä žalostno na me... Kje je tu enakostV44 „Ali saj sva se vendar poročila, Jegor Vlasic!44 zaihti Pelagija. „Poroeen sem bil proti svoji volji! Ali si mari zabila? Zahvali grofa Sergija Pavliöa... in sebe. Iz zavisti, ker streljam bo^e od njega, me je napajal ves mesec z vinom. A pijanega se ne da le oženiti ampak tudi v drugo vero spreobrniti. Iz maščevanja me je oženil — pijanega s teboj*) Lovca s kravjo deklo! Saj si vidcla, da sem pijan: zakaj si me pa vzela? Saj nisi robinja, mogla si ugo- varjati! Se ve, za kravjo deklo je sreča, če vzame lovca; ali treba, da je človek razsoden. Nu, zdaj pa muei se, jokaj. Grof se šali, a ti plakaj... bij z glavo ob steno...44 Nastalo je molčanje. Nad sečjo so preletele tri divje race. Jegor se ozre po njih ter jih spremlja z oCini, doklor se niso skrile dalcc za gozdom kot tri jedva vidne pike. „O <5em pa živiš'?44 vpraša jo ter obrne pogled zopet na Pelagijo. „Sedaj hodim na dnino, po zimi pa jemljem dete iz najdenišnice, pa je kr- mim. Dajo mi poldrug rubelj mesečno. „Tsek!" dleskne Jegor z jezikom. Spet molk. Tain od strani se je *) I'ri katolidanili hi bil tak /akou na prosto nevt'ljaven. No, ncki hrupljivi, zadirljivi ludnjaki in žaltavi »rodoljubi* so ogn>vajo tu »nepravoslavje«! Pa seveila: uui „noCojo uiö" uaii veril? _______t_________________ oglasi la tiha pesem; ali nagloma je po- tihnila. Težko peti v taki vročini... „Pravijo, da ste napravili Akulini novo hišo", reče Pelagija. Jegor moki. „Torej ona vam je po mislih..." „To je le tvoja sreča taka vsoda!*4 rece lovec ter se zlekne. f,Trpi, sirota! No, sicer pa z Bogom. Preveč sem se razgovoril. Zvecer r.ioram v Boltovo; treba pohiteti...-4 Jegor se dvigne, stegne se ter vrže orožje čez ple<5a. Pelagija vstane. „Kdaj pa pridete v vas?44 vpraša ga tiho. „Čeinu pa? Trezen ne pridem nikdar, od pijanega pa nemaš koristi. Kadar sem opit, se srdim... Zdrava bodi!..." ,.Z Bogom, Jegor VlasiO..." Jegor dene kapo na glavo, požvižga psu ter nadaljuje svojo pot. Pelagija stoji na mestu in zre za njim... Gleda ga, kako se mu dvigajo pleča pa inladi tilec ter opazuje njegovo leno, brezskrbno hojo; in oči ge jej napolnijo žalosti in nežne ljubavi... Pogled jej beži po slo- kem, visokem stasu (vzrastu) moževem in draguje ga in miluje. On pa — kakor bi Outil ta pogled — se ustavi ter se ozre... Molči; po njegovem lieu in dvig- njenih plečih je spoznala Pelagija, da jej hoče nekaj reči. Boječe pohiti k njemu ter zre proseče nanj. „Na!'4 reče jej ter se obrne... „Z Bogom, Jegor Vlasič!u reče žena, prijemši brezmiselno podani rubelj. On pa stopa po dolgi, ravni poti, nalik napetemu jermenu. Pelagija stoji bleda, negibljiva kot kip in lovi z ocmi vsako njegovo stopinjo. Dolgo je zrla za njim... Aliglej, rdeča barva njegove srajce se zliva s temno barvo spodnje obleke; ni več videti stopinj, ne lociti psa od čev- ljev. Le čepica je še videti; no — ma- hoina se zasukne Jegor na desno*. v go- scttvo in eepica izgine v zelenju. „Z Bogom, Jegor Vrlasič!" zašepeta Pelagija in se dvigne na prste, da bi vsaj še enkrat zagledala belo öepico. Na to pa globoko vzdihne: „Oh, to živ- ^jenje!" r Predlog potlanc« pros. Berbuča v seji dež. ibora goriäkega dne 2. januvarja 1902 glede poTiSanja uiitnine na pivo. (Konec. Noöem se spu&ati v tern oziru v podrobnosti, ker se je to vpraäanje v nafti zbornici opelovano in temeljito raz- pravljalo: omeniti mi je le, da mora pla- öati posestnik na Goriäkem od njiv I. vrste 50 K, na Kranjskem od njiv iste vrste pri jednaki legi in jed.mkih podnebnih odnoäajih pa le 34 K; tu od senožeti 1. vrste 56, tarn 34 K; pri nas od vrtov 70 K tarn 41 K; od vinogradov tu 60 K tarn 44 K; od pašnikov tü 11*50. tain 740 K; od gojzdov tü 15 50, tarn 4 K. V zadnjem larisnem razredu se plu- tuje pri nas od njiv 6'60 K, na Kranj- skem 1 K; od senožeti tü 7, tarn 240 K; od vrlov tü 32, tarn 19 K; od vinogra- dov tü 7, tarn 440 K; od paänikov tü 50 h, tain 28 h; od gojzdov tü 8 K, tarn 120 K. Jednako nerazmerje kaže se nam tudi med razrednimi tarifi goriäkimi in onimi sosednje mejne grofovine isterske. Tako se postavlja cisti donos najbolj cvetočih sadnih zelenjadnih vrtov Ko- perskega okraja, ki dajejo najfinejäe pri- delke in najžlabtnejše sadje, od 460 K do 50 K, pri nas od 22 K do 60 K. Donos vinogradov in oljčnih nasadov v Istri je odinerjen z 2*20 K do 40 K; pri nas od 6 K do 50 K; od njiv tarn od 2 K do 24 K; tu od 660 K do 56 K; od gozdov tarn od 040 K do 6*40 K; tü od 6 K do 1550 K. Če primerjamo tarife koperskega in poreskega okraja z onimi v Furlaniji, vidimo, da plača posestnik tarn za njive I. vrste 20—22 K; v Furlaniji 45—56 K; za senožeti tarn 24—32 K; tü 48—54 K; za vinograde tarn 20—40 K ; tü 40—60 K; V zadnjem razredu plača Istra od njiv 3—4 K; Furlanija 5—640 K; od vinogradov tarn 2—220 K; v gradiščan- skem okraju v Furlaniji pa 6—7 K; od pašnikov tam 008 Kj; tü 440—620 K i. t. d. Najneugodnejše je pa razmerje med našiini in koroäkimi razrednimi tarifi. Prepustivši čitatelju priinerjanje koroških tarifov z našimi, navajam le, da so na Koroškem obtežene njive prve vrste s 1450—40 K; zadnje vrste cd 1 60—260 K. V celoväkem okraju znaaa donos za gozde I. vrste 720 K; zadnje pa 060 K; drugod 2-5 K; v prvem, 0*20—0*60 K v zadnjem razredu. — Ze iz teh podatkov je posneti, da je zemljižki davek pri nas previsoko od- . merjen ter da trpijo naäi posestniki v tern oziru že nad 30 let veliko äkodo. A pri vsein tern bi si bil lahko opomogel posebno naä vinogradnik v zadnjem času, ko je uničila trtna uä vi- nograde na Ogerskem, Hrvaäkem in dru- god. Naš posest.iik bi bil prodajal svoje vinske pridelke po visokih cenab in si pridobil toliko, da bi bil lahko izhajal v slabih letinah. Toda vsled viäjih ozirov vpeljala se je nesrečna vinska klavzulu ki je prizadela vsej avstro - ogerski državi ogromno äkodo, ter pritiska po- sebno tü ob italijanski meji na cene in razprodajo domačih vinskih pridelkov. Tu je bil drugi hud udarec za naäo kronovino, in vse proänje in resolucije proti vinsl i klavzuli ostale so glas vpi- jočega v puačavi. To je postal činitelj, s katerim moramo računati tudi za naprej; a visoka vlada bi morala to posebro za naäo kronovino, ki je eminentno vinska dežela, v poätev jernati ter naäim vino- gradnikom na kak drug način na pomoč prihiteti. — Nasprotno! — Kaj vidimo ? Vkljub toOi in moči, slani in suäi, vkljub strupeni rosi, plesnovini, trtni uäi in dru- gi m neptilikam, s katerimi se mora boriti naš vinogradnik, siljen je prodajati hek- toliter svojih vinskih pridelkov po 20, 24 do največ 32 K, dočim prodaja pivovar, ki vari svoje izdelke v varnem zavetju, na mestu povprek po 28 K. Neverjetno toda povsem resnično je, da prodaja krčmar vino na drobno po 80 do 110 h, pivo pa po 40—48 h liter. Domači vinski pridelek, otet ujmam in drugim nezgo- dam s tolikim naporom, je torej v obče na debelo ceneje od piva, na drobno razprodaja se pa dvakrat dražje nego pivo. Kako to? Jako naravno in lahko umljivo. V Goriäkem mestu na priliko mora plačati gostilničar od vsakega na drobno poto- čenega hektolitra vina 4.4ti K erarskih, 3*57 K deželnih in 803 K mestnih do- kiad, skupaj torej 1606 K, od hektolitra piva pa 440 K; od vina torej skoro 4-krat več nego od piva. In v mestu niso niti šo najviäjn doklade na vino! Imamo obcine, katere plačujejo od hi. vina po 591 K erarskih, isto toliko občinskih in 4 75 K dcželnih d'oklad, skupaj torej 1663 K; dočim je 98 občin na Goriäkem, v katerih se phičuje le. po 1 K od hektulitra piva, 14 po 2 K; 59 po 3 do 4 K in 107 po 4 do 440 K. Visoki zbor! Je li mogoče, da obre- menimo pri takih odnoäajih še vise na- äega kmeta in posestnika ter da mirno gledamo, da bi imela naäa deželna uprava le 1 K doklad na pivo, doeim ima celo Kranjska po 2 (oziroma v mestu po 140 K) in deželna uprava isterska, ki je isto tako vinska dežela, kakor naäa, pa po 340 K in občina tudi po 3*40 K? Je li mogoče. da molOimo h temu. da pobira visoka vlada pri nas po 594, oziroma 4*46 in 3*72 K od hektolitra vina, našega domačega pridelka, dočim nam ne dopušča več nego 1 K doklad na importirano pivo, hi dela našim pri- delkom veliko konkurenco? Je li opravieeno to morebiti z mo- ralnega stališea? V severnih deželah pi- jejo vsi sloji prebivalstva pivo. Poviäati doklade na pivo tam, bi bilo toliko kakor siliti ubogo ljudstvo nižjih slojev v žga- njarije. — Pri nas stoje stvari nasprotno, pri nas je pivo le gosposka (luksus) pi- jača; težaki pijejo pri nas le vino. Uvažuje vse to, smo pae siljeni prositi visoko vlado, naj nam poviša do- klade na pivo v pomoč naširn kmetoid in pose^tnikom in v varstvo naäih de- želnih vinskih pridelkov. A ne le-ti oziri nas silijo v to, temuč tudi drugi. Ako pomislimo, da ima pri nas le 70 občin svoje doklade pod 500/0 na vse izravne davke v pokritje občinskih polrebščin, a da pobira 115 občin po 50% do 100% v isto svrho, 89 pa po 100% do 200% in 4 celo nad 200%; če jemljemo v po- ätev, da se sučejo doneski za vzdrževaiijo ljudskih šol za posamezne okraje med 50% do 120" 0; če vpoätevamo dalje že prej navedene doklade v prilog deželnega zaloga; če doätevamo temu äe odstotke za ceste in bolniške stroäke i. t. d., raz- vidimo takoj, da nam ni mogoče äe vise obremeniti naäih kmetov, posestnikov in obrtnikov, kar je možno doseči pa le tako, da skrbimo za pokritje proračun- skega primankljaja z dokladami na pivo. Uvažuje naposled še to, da stremi Češka, ki izdeluje in potrebuje mnogo piva, po samostojni dukladi na pivo, da ima mnogo kronovin v Avstriji, ki niso vinske dežele, tak zakon v prilog deželni upravi, predlagam, naj visoki zbor izvoli skleniti: I. Deželni odbor naj pošlje depu- tacijo dveh članov k Nj. ekscelenciji, g. namestniku v Trst in v ministerstvo na Dunaj, katera naj a) pospeäi: Najviäje potrjenje dež. za- kona na pivo, sprejetega v 1. seji lan- skega zasodanja; b) naj izposluje izjemoma za leto 1902 poviäanje deželnih doklad na pivo za 2 K od vsakega hektolitra na drobno potočenega piva v pokritje letoänjega primankljaja, kažoč na anomalijo med dokladami na domač vinski pridelek in pivom; c) naj izposluje od visokt vlade, da pripusti deželi z ozirom na žalostno stanje nasih financ in močno prcobloženje naših kmetov in posestnikov z davki in dru- gimi nakladami, počenai s 1. januvarjem leta 1903, od vsakega hektolitra piva 1.20 K, ki se mora odvzeti občinam vsled namestniäkega dopisa z dne 29. novembra 1901 štev. 28529/IX ter ji dovoli vsaj äe 80 h doklad od hi. piva, tako da bode imela dezelna uprava tudi za leto 1903 pravico pobiruli 3 K, občine pa 220 K od hi. piva. G o r i c a, dno 2 januvarja 1902. Deželni zbor goriški. V soboto popoludne je imel dežolni zbor goriAki svojo, na 5. uro napovedano četrto sejo, katera se je pa pričela so le ob 6. uri. To pa zato, ker se niso niogli italijanski pvslanci v svojem klubu zjediniti glede skupnega postopanja v nekatorih točkah. Po prečitanju in ovorovljenju za- pisnika prejžnje seje ter po preeitanju raznih vlog, ki so prišle na deželni zbor naznani najprej deželni glavar, da je po- ložil italijanski poslunec P a n i g a i svoj mandat, na to pa, da so mu razni poslanci javili nekatere predloge in in- terpelacije, ki pridejo po dokončanem dnevnem redu na vrsto. Le jednemu meni deželni glavar, da pritiče zaradi njegove važnosti prednost, da se o njern obravnava, äe predno se preide k dnevn. redu. To je predlog dr. Gregorčiča glede častnega darila dolgolelnemu bivšemu deželnemu poslancu in odborniku g. dr. Jos. Abramu. Ker se ni temu od nobene strani ugovurjalo, da dež. glavar besedo dr. Gregorčiču, ki preeita ta-le predlog: Visoka zbor nica! Z dnem 2. t. m. se je umaknil iz našega domačega parlamentarnega živ- Ijenja moz, ki je 39 let nepretrgoma de- loval za blaginjo dežele, prej kot deželni tajnik in poslanec, potem kot poslanec in deželni odbornik. Noutruden delavec za koristi dežele in neustrašen boritelj za njene pravice, deležil se je javnega življenja od početka ustavne dobe do danes. Z neumornim naporom pridobil si je v teku let natančno poznanje vse deželiKi uprave v njenih najmanjših po- sameznoslih. Natančen in vesten ni pre- zrl niti najmanjše stvarice, ki je bila izročena njemu y rešitev. Do skrupuloz- nosti nepristransk ni poznal druzega ozira ko onega na pravico in postavo Varoval se je celo sence pristranosti; za deželo delujoč, je pogosto pozabil svoje koristi. Mož neomahljivega prepričanja in želoznoga znaeaja je znal ceniti in spo- štovati prepričanje drugih. Svojih nazo- rov ni nikoli zatajil, a kadar je potreba nanesla, znal je solidarno nastopiti s svojimi tovariši. Ni bil mož mnogih be- sedij, ampak vztrajnega dela. Zvest svojemu narodu, je vedno cenil in spo- štoval drugorodco ter bil jirn pravičen in uljuden. Zato je užival spoštovanje in zaupanje vseh, ki so ž njim občevali. Njegovo delovanje je doneslo deželi mnoge in trajne koristi ter je vredno, da se stavi mladini v posnemalen izgled. Njegov spomin bo časten in trajen v zgodovini goriškega deželnega zbora in odbora. Zato se srnatrajo podpisani za opravičene in dolžne staviti naslednji predlog: Visoki deželni zbor naj blagovoli skleniti: Oastivrednemu gospodu dr. Josipu Abramu, bivšemu deželnemu poslancu in odborniku, se določi v priznanje zaslug, katerc si jc pridobil s svojim delovanjem za deželo, in v znak hvaležnosti, katero goji ta do njega, deželni č a s t n i dar v znesku letnih 2400 K za čas življenja, ki se mu bo izplačeval iz deželne bla- gajnice v mesečnih anticipatnih rokih počenši s 1. januarjem 1902. Deželnemu odboru se nalaga, da ukrcne vse potrebno v izvršitev tega sklepa. V Gorici, 4. januarja 1902. Dr. A. Gregorčič, Bolko, Klančič, Berbuč, Grča, Jakončič, Štrekelj, Dr. H. Tuma. Predlog bil je nujnostnim potom obravnavan tor jednoglasno vsprejet. Na to se preide k dnevnemu redu. Proracuni zalogov, oskrbovanih pe deželni upravi, se odstopijo fln. odseku' Poročilo odseka izvoljenega v zad- nji seji v zadevi zgradbe nove deželne norišnice v Gorici se odstopi na predlog poslanca Dottori-ja deželnemu odboru z naročilom, da to zudevo äe enkrat prouöi, ter da stavi o svojem času primerne predloge deželnemu odboru. Za ta pred- log so glasovali vsi slovenski poslanci in izmed ital. poslancev gg. Dottori, Verze- gnassi, Venuti, Michielli in Holzer. Od predloga posl. Berbuča glede dcželne dav^čine na pivo, katerega je stavil v zadnji seji in katerega prijav- Ijamo danes na drugem mestu, bili sti sprejoli prvi dve točki. Dovoli se podpora v znesku 26000 K za zgradbo moslu Gradiäce-Zdraväcina. Vsi slroäki zu zgradbo tega mosta so prorauunjoni na 200.000 K. Sprejme se v vseh treh branjih nacrt zakona glede uravnave hudournika Grajščeka; dežela prispeva z 20%, ki znaäajo 11.200 K; država s 70%, ki zna- äajo 39.200 K; občina z 10%, ki se pa pokrijejo z robotami. Upokojenemu deželnemu uradniku Mrevljetu se dovoli pokojnina v znesku 2200 K. Na prošnjo občine Trenta se dovoli podpora zaradi bede, ki je nastala vsled slabe letine, 500 K. Posestnikoma Kofolu in Jarcu na Bači za napravo brani ob Bači se dovoli 500 K. C. kr. kmetijski družbi za razne naprave in potrebščine se dovoli podpora 5000 K. V prizivno komisijo za odmerjenje osebnega dohodninskega davka so bili izvoljeni kot elani gg.: A. Gasagrande, Leop. Bolko, dr. Jos. vit. Tonkli, Josip Naglos; za namestnike gg.: Hektor To- masini, Ant. Jakončič, Edv. pl. Glaricini in Jos. Chiozza. V prizivno komisijo za odmerjenje obrt. davka pa je bil izvoljen kot clan dr. Nik. Tonkli, a za namestnika Peter Saccinelli in Fr. Mozetič. Na to preeita posl. Štrekelj svoj predlog, vsled katerega naj se postavi v proračun za tekoOe loto znesek 50.000 K za obreslna posojila in sicer 30.000 K za vipavsko dolino in 20.000 K za Kras. Na predlog posl. Marani-ja se od- stopi Štrekljev predlog hnančnemu od- seku. Dr. Tuma predlaga: Visoki deželni zbor naj pozivlja vlado, da prej ko prej vse potrebno ukrene, da se napravijo potrebni načrti za popravo mosta in uravnavo hudournika Šijaka pri Koba- ridu, da se odstrani vedno preteča ne- varnost preplavljenja tamoänje okoliae ter da te naerte tudi izvräi. Ob enem predlaga da naj deželni zbor za najnuj- nejša dela dovoli takoj 1000 K podpore. Ta predlog odstopi se petieijskemu odseku. Isti dr. Tuma predlaga, naj se na- tanjko preiäcejo nedostatki, ki so se do- godili o priliki zadnjega nakupovanja plemenske živine od strani c. kr. kmetij- ske družbe za gorati okraj naäe dežele. Predlog se odstopi deželnemu odboru. Poslanec Michielli čita interpelacijo glede postopanja nadučitelja Ghiarottini-a v Medeji, s kalero se zahteva, da se ga odstrani iz Medeje. Poslanec Naglos interpelira naučno upravo glede šolskih prostorov v Kor- minu in pa glede obrtnega nadaljevanja äole istotam. Poslanec dr. Venuti prečita inter- pelacijo naslovljeno na ministerskega predsednika kot voditolja ministerstva za notranje reči zaradi prepovedi shoda druätva „Gioventü Friulhna", na katerem shodu se je imelo mej drugem govoriti tudi v zadevi ital. vseučilišča v Trstu. Isti dr. Venuti stavi nujni predlog, vsled katerega naj deželni zbor vlado pozove, da konečno vendar jedenkrat vse potrebno poskrbi, da se resno zaöno dela za zgradbo mosta čes Sočo pri Barki ter da se ista že v tekočem letu dovräo. Predlog je bil sprejet. S lein je bila seja končana in se- danje dežolnozborsko zasedanje odloženo. Dop i si. Ik Lokavca. — V „Soči" 31. d§c. se je zopet v ine zakadil lokaväki učitelj. Ta — uäiteljski fragment spada paö v tisto vrsto Ijudij, katere bi se moralo prav za prav prezirati, ali ker ima ta clove k tako drzno čelo, da si upa po- ätenemu človeku, ki ni navajen lagati, zabrusiti v obraz psovko „lažnik", moram že dati sledeče pojasnilo: Mar mi ne spričuje cela oböina, da sto strastno agitiral? Mar ne vedö tega tudi pri „Soči"? Mar ne ve tega tudi dr. Turn», kateremu ste zrnago že obljubili, ki pa je toliko lahkomiseln, da gre ta- kemu reväetu brez vsacega upliva na limanice. Ako bi ne bilo za me prema- loea.stno se s takim človekom vlačiti po sodnijah, bi vas gotovo tožil in vam pri- vedel toliko prič in celo od vaših pri- staäev ter vam napravil toliko slroškov, da bi vas gotovo ininila vaša bahatost. Da pa vas nase ljudstvo vsaj neko- liko spozna, objavljum tukaj pismo, ka- tero ste mi pisali in iz katerega naj či- tatelji sami spoznajo kdo je lažnik. Evo pisma: „Dragi pane! Ker sem mlajši in ker sem bil od Tvoje strani vedno od mojega dohoda do danes vedno prijazno sprejet, zato Te prosim, da oprostiS mojemu seda- njemu političnemu delovanju. Težko mi je bilo to priznati, ali da spoznas in razsodiš moram T i T e b i kot osebi opravičiti moje delovanje, kar upam, da ne boš zlorabljal. Znano Ti je, da so vsi ucitel.ji te stranke razun treh in ker kol učitelj me veže že stan in dana beseda, sem prisiljen tako postopati, ali pa se mo- ram celemu učiteljskem slanu zameriti. Zameril bi se isto okrajneinu šol- skemu svetu, katerega sem ravno sedaj naprosil za veliko reči, posebno pa, ker se d a j mi b o d o o d- merili drugo kvinkvenijo in kmetski zastopniki bi gotovo vso stvar zavlekli. Tretjič* tudi Lokar mi je ljubäi nego Grča kot poslanec, če ne drugače vsaj radi tega, ker je domačin. Kar občujem z naäimi Ijudini so skoro vsi za njega. Spoznal sem tudi v tem občevanju, da si jim priljubljen, ali da bi Te sedaj slušali bo težko, ker glavna agitacijska mod izvira iz Ajdov- äöine, ker tarn so vsi edini in bodo de- lali na vse kriplje. Kolikor sem sedaj poučen, ako ne lažejo bo ludi eel okraj zanj, celo Place so že pridobljene. Koliko sovraštva si nakoplješ na glavo to boä sain priznal. Kes je, da si neodvisen ali eden med tolikimi posebno pred inteligentnimi,, bi ne želel, da bi bil. — Zato Te prosim opusti vsako akcijo v to svrho, ravnotoliko vern, da Te ne za- nima Grča. Preskrbel s em popolnoma da, imaä popolnoma krit hrbet ker „Soča" ne bo poročala iz Lokavca niti kdo je iz- voljen niti na katero stran, ako Ti opu- stiä agitaeijo. Ker kakor rečeno težko boä zinagal in to Bog mi je priča bi Ti ne želel, da bi dobil ta moralni udarec. Zato Te prosim Pane še enkrat in uzdrži se volitve ali če ne volitve vsaj agitacije in spoznal bodeä, da bodeä prav ravnal. Verujmi, da mi je težko ali ni mi mogoče drugače in to le radi T e b e radi Tvoje osebe in zato sem Ti to naznanil, Tebi kot osebi. Presodi in prevdari sam vsestran- sko in opravičil boä mene in samega sebe, potem učini kar T i svetuje T v o j razu m. Vedno s prijateljskim pozdravom Tebi udani, Tomažič I. r." Ljudje božji, čitajte in strmite! J. V i d m a r, župan. Dostavek uredniätva. — E učitelje, učileljel AU bi ne bilo bolje za Vas in za otroke, ki so izročeni Vaši vz8oji, da vzamete raje slovnico v roke ali pa da se vrnete zopet na kako vad- nico, da se tarn navadite vsaj nekoliko bolje slovenski pisati? Ako piše učitelj taka pisma, s takim slogom, kaj smemo pričakovati od otrok, katero podučuje tak učitelj ? 8 Tolmlnskega. — Čitali smo v predzadnji ätev. cenj. lista „Gorice", da je cena petroleju izdatno padla. Kako je neki to, da mi hribovski mali trgovci äe vedno drago plačujemo petrolej v Gorici, namreč: najnižjo ceno za eden zaboj istega, smo do najnovejäega časa moi'ali plačati v Gorici po 12 kron, ne glede na vožnjo do 60 vin. Torej nas hribov- ske trgovce stane kilo petrolej a na dom postavljen 45 vin. in liter okroglo 39 vin. Kje je torej tisti ogromni (skopusni) do- biček, katerega predbaciva dopisnik na- äim trgovcern na deželi, ako bi se petro- lej prodajal tudi po 44 vin. liter? Ko- • liko se ga pa posuši in pozgubi, tega do- pisnik ne ve povedati. Ako bi pa trgovci na deželi vdobili petrolej, kakor piše dopisnik, narnreč : po 14 krajcarjev liter v mestu, bi gotovo ne bil tudi na deželi dražji nego po 17 kr. oziroma 34 vin. liter. To pa mora vsak pošten čiovek pripoznati, da poäten dobiček mora vsak delavec imeti. — Torej trgovoc tudi dela in pa so vec: on mora tudi blago upati, kor se večkrat pripoti, da mora svojo tirjatev zgubili. Tega zadnjega g. dopis- nik ni upoäteval. Potemtakem je petro- lej v naši Gorici proti drugim mestom najdražji. Dostavek uredništva. — Mi konstatiramo še jedenkrat, da smo vest o padli ceni petroleja posneli iz lista „NaSa Slogail ki izhaja v Pulji. Ured- ništvo „Naše Sloge" trdi namrec, da se je o tej stvari informiralo pri r.tznih tr govcih in da so mu ti zatrdili, da je po vecjih mnstih v resnici cena petroleju zdatno padla. Ako so torej poročila „Naše Sloge" neutemeljena, potem je seveda neutemeljeiia tudi naša vest, ka- tero smo posneli po ,.Nasi Slogi". Iz hribov dne 31. decembra 1901. Kako je bilo pri volitvah v baški dolini, je že znanc. Ta moja rnalenkost je biia tudi poleg, a ni imela volilne pravice. Šel som toraj iz Grahovega proti Pod- brdu peš — videl sem kraj nesreče ne- srečno-nespametnega Pičulina! Zanut! Zanut! Pamet, pamet! Podbrdom sem si ogledal tunel, vdaril sem jo „k pošti".da si okrepčam svoje ude! Salon pri Tor- karju je res lep — prelep za hribe in kmečke goste! Nekaj menj bahanja pa več odritosrčnosti! Drugi dan (nedelja) vdaril sem jo na Bukovo popoldne. Da bi ne äel! Dva očalarska učitelja: Kašča iz Grahovega in Kokole iz Podbrda priäla sta na Bukovo oznanjevat evangelij Tume, najbrže po naročilu šol. sveta iz Tolmina. Učitelj Kaača je poudarjal proti nekojim posluäaleem, da treba duhovni- kom plačo znižati (slepec govori o bar- vah), a učiteljem zdatno poviäati. Sekun- diral mu je Kokole, kteri je imenoval onih 100 gld. poviška pri učit. plači — beračijo! „Vprašam svitle milijone" tako pravi Kokole. — Vspeh sta pa imela na Bukovem; ali sta se podala po agitira- nju v farovž „sklede lizaf, se ne ve! — Domačega učitelja Kogoj-a ni bilo videti ker je bil bolan za — šolo. V pondeljek (drugi dan) zvečer, po noči hodil je pa agitirati za kranjsko luč Tume! Niso ga najbrže pustile napredne lavorike na mini, ktere sta si hotela pri- dobiti ta dan 2 agenta Škornikova, 2 Štefnovega, kojim je pri^el na pomoč sam P. Poličan Murhakkuc iz Cerkna. Pri- družil se je tem apostelnom, pojditc in učite vse Bukovce — nek doinac prerok iz Kajce, kteri bi bolje storil da „bi bil doma zaspal"! „Žmavc" je pa podelil tem Tumo- vim misijonaijem — Jožko iz Tolmina! Potrudil se je bil že celo v večer na Bukovo iz same ljubezni do lepote v naravi in veličastnosti naravnih prikazni v luni, kar je občudovanja vredno! Ve- lika nevarnost preti sedaj Blasnikovim dedičem za „Pratiko"! Drugi dan (19 nov.) pačastil je isti Jožko opazovalec naravnih pojavov, tudi „klerikalno trdnjavo" Gerkno. Tu so se dobile lepe duäe: Vrtovec, tiskar Gabr- äcek z judovskim nosom (zatekel mu je dan prej v Otaležu) in Modrijan. Ali je imel tiskar revolver pri sebi, ni natančno dognano; pa saj je bil v sigurui družbi; z daoarjem. Zakaj? to vesta oba, pa drugi tudi! Videti je bilo ta dan v Cer- knem pražnje oblečenega tudi znanega Drejöka, kteri je same ihte, da je tema premagala ruzcvilljene naprednjaSke buče, tulil in se po tleh valjal kakor znana žival ki ni hodila v šolo in zna vendar i—a! Vračal sem se via Grahovo v domač kraj. Na Grahovem so pa ljudje stikali glave vkup in si šepetali: „Učiteljev oče jo že 8(» let star; davi se je odpeljal v Gorico a sin ni vstal, da bi očeta po- zdravil in se poslovil; ta ne pozna 4. božje zapovedi!" Gospod urednik, 6e bo Vam všeč, o priložnosti zopet kaj! (Le dajte ! Ur.) Domače in razne novice. Za rS»lski Dour' so plačali pred- sedniätvu: Anton Berlot, župnik na Vo- gerskem, 12 K; dr. Josip Abram, odvetnik v Gorici, 200 K; neimenovan dijak z ge- slom „zrno do zrna-pogača" 471 h, ka- tere je zbral v starem letu za „Šolski Dorn". Presrčna hvala, a obilo posne- malcev. Našemu upravni^tvu je došlo: J. Feltrin, vikarij Deskle, tretji obrok usta- novnine 50 K. Ivan Leban, kurat na L i- bušnjem 10 K; I. Zornik, trgovec v Go- rici 5 K. Hvala. Za otruški vrt v Podgorl je da- roval dr. A. Pavlica 2 K. Hvala. Imcuovanje. Ministerski predsed- nik kot voditelj ministerstva za notranje reči je imenoval c. kr. namestn. tajnika in voditelja okr. glav. v Sežani g. Antona Rebeka c. kr. okr. glavarjem. Letni obtni zbur slovenske (\- talnice v (lorici. — V sohoto zvecer ob 6. uri se je vršil devetintrideseti letni občni zbor goriske slov. Čitalnice G. pred- sednik prof. Š a n t e 1 je pozdravil zbrane s kratkim jedernatitn nagovororn v ka- terern je poudarjal, da je bilo delovanje vsih dosedanjih čitalnienih odborov vedno nato naperjeno, da se v slovenski goriški Čitalnici osredotoči socijalno življenje goriške slovenske inteligenrije. V tem smislu da je deloval tudi sedanji čitalnični odbor ter da se je ogi- bal vsega, kar bi utegnilo zanesti ne- srečni goriški razdor tudi v to društvo, v katerem naj bi v društvenem oziru mirno drug poleg drugega izhajali go- spodje sicer razliOnega političnega mne- nja. Pri vsem tem pa se je vendar do- godilo, da je izstopilo meseca decembra 24 članov iz Čitalnice zaradi tega, ker je čitalnični odbor sklenil, da je priprav- Ijen vsakokrat dovoliti čitalnično dvorano „glasbenemu in pevskemu društvu'4, le 1. dec. min. leta ne, ker so bila takrat ravno pred deželnozborskimi volitvami straukarska nasprotstva najbolj napeta in bi se znal vsled tega zanesti žalostni goriški razkol tudi v goriško Čitalnico, katero nevarnost za obstanek druätva pa je bilo vsakako treba pre- prečiti. Vzlic temu pa, da je toliko clanov izstopilo, rekel je predsednik, šteje Či- talnica äe vedno 107 domačih in 16 vnanjih udov. In s tem je obstanek tega naj sta rej šega narodnega druätva v Gorici popolnoma osiguran. Konečno seg. predsednik v toplih be- scdah spoininja dveh društvenih članov, ki sta umrla med letom, in to sta g. Ivan Dekleva in g. prof. Kragelj. Člani so se v znamenje sožalja dvignili se sedežev. Potem prečita g. odbornik M e r c in a narnesto nenavzočega g. E. Klavfcarja taj- niško poročilo, katero je bilo sprejeto brez ugovora. Istotako je bilo sprejeto brez ugovora poročilo g. denarničarja K o m a c a, iz katerega je bilo razvidno, da se nahaja društvo v jako ugodnem linancnem položaju. Za tem so sledili razni predlogi nekaterih društvenih cla- nov, na kar se je preälo k izvolitvi no- vega odbora in pri kateri so bili izvo- ljeni jednoglasno sledeči gospodje: Predsedmkom: gimn. prof. Anton Šan tel;denarničarjem: Ivan Pirjevec, rač. svetnik. Odborniki; Berbuč Ivan, c. kr. profesor, F o n Josip, sodni tajnik, Klavžar Milton, adjunkt nadeželni kme- tijski šoli, M e r c i n a Ivan, c. kr. vad- nični učitelj, Premrou Ludovik, želez. uradnik, S i v e c Franc, c. kr. vadn. uči- telj. Namestnikom: Dr. Kos France, c. kr. profesor, V i d m a r Josip, trgovec in posestnik, Fr. Vodopivec ces. svet- nik. Pri konstituiranju odbora je bil podpredsednikom izvoljen g. Ludovik Premrou, tajnikom gosp. Milton Klav- 2 a r. „Napredni" u^itelji v dež. zbor- nici. — Ždi se, da nekatere bolj „na- predne" med „naprednimi" učitelji hudo peCe, ker se jim ni posrečilo vsiliti v dež. zbor može, ki spadajo pač v krčmo i ali pa v vaSko „univerzo", nikakor pa ne v del. zbor. Tisti dan, ko je bilo na dnevnem redu overovljenje izvoljenih poslancev, opazili smo namreč med po- slusalci tudi vesi „naprednih44 ur;iteljev. Da so dali svoji jezici du-ka, razbijali so in ploskali, kar se je dalo, ko je bila izvolitev poslanea K. uničeiVft, Se ve, ako bi ne bil ta izvoljen, bi! bi prisel v zbornico Vrtovec, ki v Soli ne more-fo- voriti, pač pa po kremah in po shodin. Pomagal jim je tudi neki upokojen to-% variš — ki nima doma! Pustimo jim to ..priprosto* zabavo, saj V. ne priploskajo v dež. zbornico, četudi se na glavo postavijo! Izvcžbani jiiristi, ali pa jedna za — pmlpust. — V ^mislu § 53. dež. volilnega reda pristoja j e d i n o I e <1 e- želnemu zboru razfojati, katera iz- volitev poslancev naj se potrfli in katera naj se ovrže. Naj bo pa ta razsodlni kri- vicna ali pravična. obveljati mora ista, ker je deželni zbor v tem poyledu naj- f i š ja instanca. To dejstvo o b s t o j i in ga ne more tudi nikdo preinakniti. Le naši izvežbani ..napredni'4 juristi. ka- kor jih je svoječasno imenovala — „E- dinost**, izna.šli bodo baje nekaj novega. Kakor se nam namrec: poroča. zahteval je dr. Treo od deželnega glavarja. naj mu isti izda pismeno potrdilo — kak dekret ka-li! — da je bila njegova izvolitev ovržena. češ. da hoč*e proti temu — rekurirati. Že taka zahteva sama na sebi je za izvežbanega jurista nekako čudna, kajti po našom mnenju zahteva dr. Treo lehko le prepis zapisnika do- tične seje, v kateri je bila njegova iz- volitev ovržena. nikakor pa ne kako po- trdilo, ali celo kak — dekret. No. bodisi pa temu kakorkoli. rado- vedni smo vsekako. kje da bodo ti riz- vežbanijuristi" iztaknili tisto instance, ki je v stanu ovreči tozadevni deželno- zborski sklep. Kaj pa, ako bi bila ta „inslanca* — — rizvrsevalni odbor narodno na- predne stranke*' ? Omika „napretliiih" pevri'v. — PoroOajo nam: V nedeljo po noOi sta se sprla dva „napredna" povca vgostilni pri crnem orlu zaradi plačila nekega dolga treh goldinarjev. Iz prepira je nastal pretep. Le posredovanju krčmarjevemu in nekega drugega gospoda so je posre- čilo, da sta se „omikana napredna • pevca pomirila. Drazba easopisov v ^oriški slo- ven ski Citalnici. — Opoziu-jaino p. n. gg. člane slov. Citalnice v Gorici, da se vrši jutri zvečer ob 6. uri v isti dražba Easopisov. Prvtep. — V petek je nastal v Lokavcu hud pretep. Nazadnje je začelo padati kamenje. Pri tej priliki je bil 401etni Valentin VonOina tako težko ra- njen, da so ga morali prepeljati v bol- niänico usmiljenih bratov v Gorici kjer leži v smrtni nevarnosti. Citaliilca solkanska bode imela svoj letni obeni zbor dne 12. t. in ob 4. urah popoldne v društveni sobi. — Dnevui red po društvenih pravilih. — K obilni udeležbi vabi. Odbor, DruStvo za zavarovaiijc živine v St. Andrežu je imelo včeraj svoj redni letni obeni zbor. Natančneje poročilo o tem zboru priobcimo drugikrat. Nova nilekaruioa se je ustanovila v Staremselu pri Kobaridu. Pravila so se že predložila v potrjenje. Naroduo gospodarstvo. (Dalje). Že danes pridelujejo ameriške Ze- dinjene države največ premoga, železa, jekla in strojev. Premog se uvaža že na jug Evrope zaradi svoje nizke cene. On stane v Zedinjenih državah 5 K 50 h za tono, dočim naš navadni rjavi premog iz Češke stane *8 K. Slično vplivajo Zedinjene države tudi na svetovno trgovišče Anglije. Saj so preteklo leto tudi že na Husko vpeljali 1,000,000 ton premoga. Tako preženo Neinčijo, ktera potem pri- tiska na Avstrijo. Vožnja do morja stane le 64 h. Še neugodneje za Europo se kažejo dobavni stroški mominionskih rudnikov v Kanadi. Ti dobivajo od vlade pridelovalno na- grado za meterski stot. To leto iznaša ta nagrada 1 K 50 h pri meterskem slotu in preneha äele leta 1907. Tudi brez državne podpore preneso ti rudokopi vsako tekmovanje. Ta pridelek stane da- nes 2 K 70 h. S priračunanimi stroški za voinjo do Liverpola na Angležkem pride meterski slot komaj na 3 K 50 h. To da misliti. Govornik je podal s po- močjo ätevil neizrnerno pridelovalno zrnož- nost Amerike. Tako n. pr. smo izvedeii, da Amerika izdeluje na leto po 24 mi- lijonov meterskih stotov samih Sin, Av- itrija samo V,, milijona. Kolikor Avstrij- ska ixdeluje Sin, izdela Amerika na leto samo žičnih žebljev. Nektere fuzine v Amcriki same iz- delajo po 7 milijonov meterskih stotov äin, ioliko na mesec. kiikor vso avstrijske na leto. Sodom avstrijskih fužin izdelujo na leto 300.000 meterskih stotov dob«»!«» ploOevine. Fosamozne fužine v Ameriki pa po eden milijon in äe cez! Ene same lužine so v Avstriji, ki izdelujejo po 1C0000 meterskih stotov valjeaste žice; a v Ameriki so nekatore, ki prirejajo leto za letom po eden do dva milijona meterskih stotov. V Ameriki izdelujejo posamezne fužine posamezno strogo loeeno roho. Tako n. pr. nektere le Sine, druge zopet samožiOaste žeblje, zopet tretje le ,. hi a pee" . pri šinah, in se druge le železne palice itd. V Avslriji pa se mora vsaka lužina pečati z vso v trgovini nahajajoeo se „šaro". Tako je Amerikaneem mogoee za vsako vrsto izdelkov prirediti posebne priprave, ki namestujejo človeško moe. Ako upoätevamo redko naseljenost ame- riSko, potem velike železniee, se prepri- čamo, da Amerika neizmerno prideluje ter da je prisiljena svoje izdelke vreči na vnanja trgovisča. Amerika pa ne bode obdržala le svojih odjemalcev, ampak si bo še novih pridobila. Glede cen se ne more nobena dr- žava kosati z Amerikanci. Ravnatelj Günther je navedel besede predsednika Ch. M. Schwaba „United States Steel Corporation", glaseče se, da Amerika mora delati tudi v slueaju izgube, samo da svoje sužine obdrži v polni delavnosti. Predsednik Mac Kinley je naglašal v svojem govoru v Buffalu pred umorom, da mora Amerika svoj preobilek razpe- čati v inozemstvu. Radi tega je nasveto- val in priporočal, naj se pomnoži bro- dovje, in naj se delajo novi parobrodi s plitvejšim plovom. Ti naj ameriško blago prevažajo v vse dežele. Končno je govornik poudarjal, da je tudi kmetijstvo prizadeto pri rešitvi tega uprašanja, kajti povsem enako je, ali bode brodovje prevažalo pšenično inoko, ali železo, ali kakeršenkoli drug obrtnijski izdelek. Obrtniki in kmetovalci morajo slošno napredovati, vzajemno po- stopati. Vsako razprtijo velja prepreciti, kajti le tedaj se bo mogoee .amerižki konkurenci uspešno braniti. (Priznavanje.) Slično se godi z drugimi koristnimi in lepotičnimi izdelki. Da, celo v pride- lovanju sladkorja nas pntiskajo v kot. V zadnjem desetletju je uvoz obrtnijskih izdelkov narastel na ;>G0 milijonov gld. v zlatu. Trgovinska bilanca pa izkazuje preostanek ene cele milijarde. Enako narašča tudi bogatija glavnic. Velikega pomena so skladovi jekla. Oni znašajo 2200 milijonov gld. v zlatu. To daje ame- riški obrti pretežnost. Najprej so Ame- rikanci zaprli svoja trgovišea tujim iz- delkoni, sedaj se pa polastujejo tudi ev- ropskih trgoviäc drugega z« drugim. Po izjavi senatorja Lodge in dižavnega taj- nika Haya hočejo pridobiti nadvlado čez svetovno trgovino. Kako naj si poma- gamo? Najprej si moramo domaca trgo- viača osigurati za domače pridelke in izdelke kmetijstva in obrti. Pri tern pa nam bo skrbeti, da izvoza v inozemstvo ne izgubimo. A ta obramba naj bode mednarodna. Tudi naslednji govornik, baron Ro- kitansky, voditelj ätajerskih kmetskih za- veznikov, je naglaäal vzajemno delovanje kmetijsta z o.brtjo. V očigled izvršujočega se porožtva obeh skupin, kmetijske in obrtno, naj se poprejšnji dogodki poza- bijo. Govornik je nasprotoval učnemu stavku Brentana, da bi zemlja vedno rnanj rodila ter da bi varovalna carina ubožala ljudslvo. Pridelovalni stroški a m e- ri äk e p š e n i ce z n aš a j o 7 K za meterki stot, dočim pri nas znašajo okoli 18 K, na Oger- skem ne pod 14 K. Če premislimo, da voznina po morju in po železnici od Novega Jorka od Liverpola znaäa samo 40 h za meterski sot, dočim pri nas za iniljo stane 4 h, najdemo, da stane me- terski stot ameriške pšenice k nam po- stavljen samo 10—11 K. Slično opazuje- mo tudi pri tolšči. Ameriäka slanina se dobiva že v Pragi. Čuda naglo se širi uvoz ameriskega sadja. Samo v Nemčijo se je pred 4 leli uvozilo za 9 milijonov mark svežega sadja. Temu se more od- pomoOi le z vzajemnim postopanjem z Nemčijo. Še na Dunaju se čuti arneriäka konkurenca. Vzrok temu je baje Dingley- tarif z dne 29. julija leta 1897. Proč z občo največjo ugodnostjo pri sklepanju novih trgovinsko-političnih vezij. Po sklepu kratkih trgovinsko-politicnih pogodeb si moramo osiguraii bodočnost. Centraini ravnatelj Otto Günthei (akcijska druiba R. Ph. Waagner) je go- voril o ameriAki konkurenci na trgovišču za železo. NaglaAal pa j»', «la njegova iz- peljovanja veljajo tudi /.a druge pnnoge obrtnijstva. Na podlagi obilnih podalkov je pre- ! daval govornik o amoriSki obrlniji z že- ! lezom. Vozuina pensilvanskega ?.elezfi do plavžev slanc za 1300 km le 58 h pri meterskem stotu, torej komaj desolino naSe voznine. Izven toga pridobiva ame- riSku obrtnija veliko po svojom izvrstnom premogu. Avstrija je primoruim noimho svoje potrebe kriti z ino/einskim premo- gom. Najboljsa vrsta premoga stane v Amoriki I krono za met(»rski stot, a pri nas 3 krono 20 h. Glavni rudokopi za želozo lože v Alabami. v Pensilvaniji in v Kanadi. lzAlabnme in Ktmado so izvozi največ železa. Tamošnje /olozo stane pri nas f) K 40 h. (Konec pride.) Izjava. Starasinstvo obtüne Lokavec, zbrano v svoji redni seji dne 4. janu- varja 1902, je na pred log obč. starašine Reboka sklenilo enoglasno, da obsoja brutalne, lažnjive in škandalozne dopise v ..Soči", s kojimi se napada : tukajšnjega obte priljubljenega župana gosp. Josipa V i d m a r j a, pree. gosp. Stela na K r- k o č a. vikarja v Lokavcu in pree. gosp. Edvarda MeznarSiča, kurata na 0- telci. Ob enem jim izreka starasinstvo svoje popolno zaupanje. Lokavec, 4. jan. 1902. Jožef Slokar, Franc Krapež, Janez Kovač, A. Slokar, A. Rustja, And. Liker, And. Krapež, podžupani. Franc Čermelj. Ant. Korn para, Jakob Slokar, And. Polanc, Franc Krapež. Rafael Velikonja, Jožef Krapež, G. Lokar, Jožef Kovač, Jožef Batagelj. Ant. Suban, Andr. Lokar, A. Zorn, And. Nemec, starašine. Loterijske številke. 4. januvarja. Grac.......1 40 78 87 64 Dunaj......63 8 72 22 56 140.000 kolčij Riparij a portalis in Rupestris monticola 100 komadov 1 krono, pri večji množini se cena zdatuo zniža, odda Oskrbništvo grofa Žig-e Attemsa v Podgori. —— Simene JFfic krčmar v Gosposki ulici hiš. štev. 19, „Alia cittä di Gorizia" toči raznovrstna bela in črna vina ter postreže z vsakovrstnimi okus- nimi jedili. Friporoča se toplo svojim rojakom v mestu in na deželi. { Najbolje tamburice izdeluje y > in razposilja L J» Prva wh tnnica r ^^u J.Stjepusin, c lt^§^ Sisak, Hrvatska. C d Odlikovana na parlžki svetovni raistavl I. \ J 1900 in milenijski razstavi I. 1896. L J Cenike pošilja na zahtevanje vsa- f V kemu brezplačno. 9 >--------------------------------------------------------- i Podpisana priporočata slavnemu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno i prodajalnico jestvin. > V zalogi imata tudi raznovrstne pi- 1 jače n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinoveo. 5 fini rum, različna vina, goružice (Senl'.j 1 Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovn milo ter drugo v to stroko spatlajoče s blago. — Postrežba točna in po zmernih 1 cenah. | Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, r | trgovca v Seineniski ulici h. štv. 1. Stroji m poljoilolstvo in vinnrstvo. Šivalni stroji vseh sistemov. Štedilne krušne p^či za družine. Sesalke ipompe) za vodo in vino. One so tako, da se ni bati nob(Mie konkuronce. Kilinii /alo^si v («oriri Berthold Kraus, na Travniku hiš. štev. 10, zadoj pri dvorišču. :; Kdor sc želi o tern prepricati, I obrne naj se za poskusnjo na ';, dotiimo lirmo in gotovo bo čez vsa pričakovanja postrežen. Anton Pečenko \ Vrtna ulica 8 (HOKU'A Via Giardino 8 priporoca in črna vina 4l^^\_ matinskih in iz wipawskih, T^S^T teterskih vi ffurlanskih, * t nogradov. Dostavlja na doin in razpošilja po želoz- nici na vse krajc avstro-ogerskc monarliiju v sodih od 56 litrov iinprcj. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postreiba poitena. Dobro ohranjen Igrii©^ pot jo na prodsij. Kje? pove upravnistvo našega lisla. Zr C. ir. pny. tovarna V I nepremočljivih ttanin ' M. J. Elsinger & Söhne na Dunaju, k priporoca svojo bogato zalogo f nepremočljivih Ikanin in pokrival y za vozove, platnenih nadkrovov I za gostilne in k:ivarne, konjskih ^ ogrinjal, dežnih plaščev in obla- t'il za delavce. amerikanskega in povoäcenega platna in tapecije QIavixa saloga pri ' r.Primas.Gorica ^y na Travniku it 16 { Pi|^^zadaj pri dvorišču^^^ Priznanje iz kroga velespošt. domacega ženstva! Gg. Žnideršič & Valenöiö . II. Bistricn. Ne dam mnogo na pretiravana časnikarska hvalisanja blaga, a vendar sem vsled Vašega inserata poskusila s testeninami Vase tvrdke, četudi skrajno nezaupljivo. Resnici na ljubo pa Vam rnoram izjaviti, da so Vaše testenine zares izborne ter presegajo po kakovosti druge enake izdelke. Nczaupljivost, katero se ima do testenin drugih tovarn, nika- kor tedaj ne velja za Vaše izdelke. S spoštovanjem I. Črnagoj, nadučitcljeva sopro^a. Ljubljana Bar je, 28. nov. 1901. Prošnja tvrdke: I'rosinn» pa/.ito na iwisg prav«* tosUüiin«!, kor m> skusa drug« i/ilclko /,;i linse prodajati; sliic;ijcv in priloy.lj imaino oImIo. N;isc lestu- nino so vzlic, noznatno višji t-t^ni, cenojsi koL drujf«1, ker so ku- haiic