Glas zaveznikov Leto I - St. 83 Stavka Pravica do stavke je ena izmed najvišjih demokratičnih svoboščin. V splošnem so se je posluževali z največjo mero čuta za odgovornost. V Julijski krajini ta svoboščina je in bo ostala. Mogoče je bilo, iz iz-vestnega stališča gledano, neprimerno, da je sedanja stavka izbruhnila v trenotku, ko so oči vsega sveta obrnjene na Julijsko krajino in na tržaško vprašanje. Naj bo le pravica in resnica na tej ali oni strani, vendar upamo, da stavka ne bo postala povod za najrazličnejše oblike neredov in ustrahovanj kot je bila v prejšnjih primerih. Takšni nemiri in ustrahovanja bi ne bila vredna svetlega izročila strokovnega delavskega gibanja in resnosti problema, pred katerim stojimo. Bodoča sreča mnogih tisočev je na kocki. O njihovi usodi ne smejo in ne morejo odločati neodgovorni elementi. Ti neodgovorni činitelji so si 'dovolili nelepo igro, ko so napolnili področje Trsta in Julijske krajine z govoricami najrazličnejših vrst, barv in oblik. Ko so razpravljali na konferenci zunanjih ministrov v Londonu o vprašanjih Julijske krajine, so se takšne in podobne govorice razširjevale s posebno trdoživostjo. Zdaj v dobi stavke izvestni časopisi ne izhajajo. Ce pa bi dovolili, da se v takšnem položaju še uradni viri na obveščanje prebivalstva Julijske pokrajine zamašijo, bi bil uspeh nasproten osnovnim interesom vsakogar, ki živi v Julijski krajini. Iz navedenega razloga, da bi vsakdo bil obveščen na najbolj nepristranski način, je AIS podvzela izvestne ukrepe, da bi radijska oddajna postaja kot važno obveščevalno sredstvo za vojsko in prebivalstvo delovala. Prav tako je poskrbela za izdajanje časnikov kot sredstva za nujno potrebno obveščanje prebivalstva. Do izvestnega obsega je zato AIS dobil izključno možnost obveščanja. Toda naj-zaurizenejši kritiki in nasprotniki AIS verjetno ne bi verjeli, da bi AIS mogla izkoriščati svoj položaj na nepravilen način. Stolpci časnikov, ki jih izdaja AIS, so odprti za kratke objave in navodila ob stavki za vse strokovne organizacije in polir tične stranke, tako dolgo, dokler ne bodo iste prekršile stremljenja za vzdrževanje reda in hotele ogroziti nujno potrebne javne naprave. Cisti dohodek iz tega povečanega izrednega izdajanja časnikov AIS bo uporabljen na poseben način. Vprašanje, da bi ta dohodek uporabili za kakšno obliko dobrodelne podpore, preučujejo. Strokovne organizacije bodo predlagale kakšno primerno vrsto podpor pri Posvetovanju z AIS in z drugimi izdajatelji časopisov. Informacijski dnevnik A. I. S. Cena 2 liri TRST, torek 25. septembra 1945 UREDNIŠTVO: VI* S. lellloo 8. • Telefon it. 93854 ta 94443 OGIgfiSI: Cena ta milimeter višine (širina ena kolona): trgov«k! I* 7, mrtvaški I* 18 (oamrtnlce L. 36), objav« L- 9, finančni ln pravni oglasi L. 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet ' Plačljivo vnaprej. Oglas« sprejema Union« Pubbllclti Itallana S. A., Trst, vla Silvio Pelllco it 4, tet 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). r.okoplsov ne vračamo. SVJETT ZUNANJIH MINI§TROV Nesoglasja niso prepredla nadaljevanja Avstrija - predlogi za ureditev notranje evropske plovbe - Bidault o francosko - britanski zavezniški pogodbi in o vprašanju Porenja ter Porurja London, 25. septembra Po nedeljskem odmoru so zunanji ministri petih velesil spet povzeli svoje delo. V ponedeljek zvečer Je bilo objavljeno sledeče poročilo Sveta zunanjih ministrov: »Svet lunanjih ministrov je Imel danes dve seji, in sicer dopoldansko pod predsedstvom dr. Wang Slh Cleha in popoldansko pod predsedstvom ameriškega zunanjega ministra Byrnesa. Razpravljali so o naslednjih zadevah: načrt za dobave Avstriji, predlog za ureditev notranje plovbe v Evropi in pospe-sevanje vrnitve sovjetskih državljanov v domovino. Prihodnji sestanek Sveta bo v torek dopoldne ob enajsti uri.* Diplomatski dopisnik «BRC» piše: »Tej konferenci je uspelo samo, da je v glavnem pokazala na težko, če, na katere je naletela. To Je samo polovica resnice ln ne predstavlja enodužne kritike. Eden izmed namenov takšne konference, ki mora opraviti ogromno predhodno delo za mirovno konferenco je, da osvetli vse probleme, o katerih bo treba sklepati. Naravno je, da se pojavijo mnogo resni primeri nesoglasja, ne smemo pa jih puščati v nemar v upanju, da bi na ta način prišli do lahkih zaključkov. Nesoglasja bi se nujno pojavila ke-sneje. Naloga konference je, da jih razbistri, Bidault na tiskovni konferenci Francoski zunanji minister Bidault je v ponedeljek na tiskovni konferenci izjavil, da so v teku razgovori za podpis francosko-brltan-ske zavezniške pogodbe, da pa bo potreba precej časa, ker je treba razčistiti razna težavna vprašanja. Eden izmed takšnih problemov se dotika vprašanja francoske varnosti, kar je v zvezi z rešitvijo problema Porenja in Porurja, Po Bi-daultovem mnenju so ta področja velika važnosti za vso Evropo in ves svet Zaradi tega jih je treba obravnavati z mednarodnega stališča. Ostanejo naj pod mednarodnim nadzorstvom. Bili naj bi dobra podlaga sodelovanja med vsemi deželami. Bidault je odgovoril jtudl na neko vprašanje, tičoče se Levanta. Dejal je, da bo Francija spoštovala svoje obveze v pogledu levantskih držav, želi pa, da bi prišlo do sklenitve zavezniških pogodb z Sirijo in Libanom, da bi bili na ta način zavarovane koristi obeh držav in Francije. V Londonu se stvari razvijajo zelo hitro. Prvi .glasovi o nesoglasjih so se pojavili že v soboto Indija za svojo neodvisnost Spomenica indijskega kongresa • Zanimiva izjava angleškega ministra xa Indijo Bombay, 25. septembra Izvršni odbor indijskega kongresa Je v nekem predlogu, ki ga je izgla-soval glede novih predlogov angleške vlade izjavil, da kongres in država ne bosta .sprejela nobene o-biejitve neodvisnosti in da so angleški predlogi brezplodni, neprimerni in nezadovoljivi. Predlog dostavlja, da se bo kongres udeležil volitev, da dosežejo željo naroda o vprašanju takojšnje predaje oblasti. Odbor je za to pod-Vzel vse potrebne ukrepe. V govoru v Musselburghu je. dejal angleški minister za Indijo lord ^ethick Lawrence, ko je komenti. tal indijski skepticizem do nove vladne politike: «Ta odmev me ni *iiti žalil niti ml ni vzel poguma, bajava sama po sebi ne pomeni reditve zamotanih indijskih vprašanj. To tudi po svoji naravi biti ne friore. Kratek oddih predsednika Aitleeja London, 25. septembra Ministrski predsednik Attlee, je k Londona odpotoval v poletno tazidenco Chaquers, kjer bo presvet kratek odmor. Spremljajo ga Njegovi tajniki. V London se bo Vr«U šele, ko ga bodo poklicali. Ooisllng vloži! priziv Oslo, 25. septembra Quisling, ki je bil obsojen zaradi *dajstva, je vložil pri najvisjem orveškem sodlsču priziv za spre. Q ernbo smrtne kazni. O stvari bo-razpravljali prihodnji teden. Izjava odpira Indijcem pot za dosego njihove popolne samovlade. Za mene bo privilegij, če bom mogel kot predstavnik vlade Njegovega Veličanstva opogumiti Indijce, da bodo zahtevali pospešitev dosege samovlade. Samovlada v skupnosti angleških narodov vsebuje svobodo odločanja. Noben član ni vezan z drugimi člani drugače, kakor z vezmi sloge. Isto se bo moglo reči za Indijo, toda mi upamo in smo prepričani, da bodo Indijci takrat, ko bodo pred svobodno odločitvijo, v svojem interesu sklenili ostati še nadalje v skupnosti britanskih narodov.* Prekooceanska služba z zračnimi ladjami New York, 25, septembra Vodja šole za pomorsko letalstvo ter poveljstva za poizkuse v La-kerhustu (New Jersey), podadmiral Charles E Rosendhal, Je zaprosil Združene države za gradnjo velikih zračnih ladij za prekooceansko službo. Vključitev velikih zračnih ladij v prevozno službo preučuje odbor, ki ga sestavljajo podtajnik za vojno, pomorstvo, notranjo politiko in trgovino, toda do zdaj še niso znani uspehi teh razgovorov. «Polet letal B. 29 iz Japonske v Chicago brez pristanka je bil pomembno dejanje*. Je dejal admiral ter dodal «zato želim obrniti vašo pozornost na dejstvo, da Je v letu 1936 in 1937 zračna ladja Hinden-turg redno prevažala tovore iz Siednje Evrope v Južno Ameriko in obratno.* popoldne, ko se je zdelo, da bo depoldanska konferenca odložena. Sest ur kesneje pa se je sestanek le vršil. Takoj so tudi prišli do soglasja v tem pogledu, da bodo probleme, ki so sporni, pustili ob strani. V pogledu nesoglasij, ki so se pojavila, pravijo enodušno, da jih je pripisovati vprašanju priznanja romunske, madžarske ln bolgarske vlade ter problemu Dardanel, ki ga je načela Sovjetska zveza. Splošno rečeno so se nesoglasja pojavila v pogledu problemov, tlčočih se jugovzhodno Evrope In Balkana. Ameriški opazovalci so mnenja, da bo ministrom uspelo doseči spo. razum o najvažnejših vprašanjih, ki jih zdaj preučujejo tako, da se sestanki sveta ne bodo zavlekli preko četrtka. Menijo, da se bodo nasprotna stališča zaveznikov o Balkanu in Sredozemlju Izravnala. Nadalje poročajo, da Je francoski zunanji minister Georges Bidault danes zjutraj ob zaključku seje izjavil, da Je bil sestanek »živahen*. Na predlog, naj se Italiji odvzamejo vse kolonije je po poročilu »United Press* Bidault baje Izjavil, da bi po njegovem mnenju to ne bilo umestno, ker bi predstavljalo «trd» postopek proti državi, ki Je sodelovala v borbi proti Nemčiji. Bidault Je nadalje Izjavil, da podpira Franclja zahteve Grčije po vrnitvi. Dodekaneza in zanikal vesti o zahtevi Francije po nemškem Porenju. Predsednik Truman odlikoval generala De Gaulla General Charles de Gaulle (drugi od leve), predsednik francoske začasne vlade, in Georges Bidault (drugi od desne), francoski zunanji minister, nosita odlikovanje *Legije časti*, katero jima je podelil predsednik Harry Truman (levo) v Beli hiši v Washingtonu ob obisku dne 21/. avgusta 191/5. Obisku je prisostvoval tudi ameriški zunanji minister James F. Byrnes (desno). De Gaullov obisk pri predsedniku Trumanu je trajal tri dni. MacArthur bo sprejel Hita Zanikaj? vesti o odstopa japonskega cesarja Ukinitev domačega nadzorstva nad tlskum Tokio, 25. septembra •Associated Press® poroča, da so japonski krogi, ki so navadno dobro obveščeni izjavili, da bo general MacArthur na sedežu ameriškega poslaništva sprejel cesarja Hirohito. Po poročilu iz istega vira je bil sestanek dogovorjen ob priliki razgovora, ki sta ga pred kratkim imela MacArthur in admiral Fujita. Minister cesarske hiše Sotaro Išivata je dopisniku «Associated Press® izjavil, da mu o pripravah za ta sestanek ni ničesar znanega. »Associated Press® pravi, da sestanek že dolgo pričakujejo. V zvezi s čungklnšklmi glasovi o abdikaciji cesarja Hirohita je pomočnik generala MacArthurja izjavil,. da o tem ničesar n« ve. Ce bi Hirohito res nameraval odstopiti, bi bil MacArthur o tem takoj obveščen. Tudi japonski ministrski predsednik Higašikunl je zanikal vest radijske postaje Cungklng ln izjavil, da je brez vsake podlage. General MacArthur je Izdal japonski vladi nalog o prenehanju proizvodnje katere koli vrste orožja, municlje in letalskega materiala. Japoncem so prepovedali tudi vsako raztskovknje. »ki ima namen ločiti uran 235 od urana In od drugih nestalnih radioaktivnih snovi*. Včeraj je bilo ukinjeno posredno in neposredno nadzorstvo japonske vlade nad tiskom in poročevalskimi agencijami. Ta ukrep generala MacArthurja pripravlja tl«, za resnično svobodo tiska na Japonskem. Agencijo »Domel* bodo zaradi tega ukrepa izenačili z drugimi japonskimi poročevalskimi agencijami. »Domel* je imela doslej neke prednosti. LEVO KRILO DESNICE -DESNO KRILO LEVICE? Francoska radikalno-so-cialistična stranka je dolga leta predstavljala glavno politično moč Francije. Bila je vedno posrednica med levico in desnico. Po osvoboditvi Francije, poroča londonski *Times*, je stranka precej manj pomembna kot pred vojno. Najbrle bo morala postati levo krilo desnice ali pa desno krilo levice. Zadnjo smet predstavlja Herriot, prvo pa Daladier. Moči obeh v stranki sta izravnane. Herriot je sicer predsednik, vendar pa nima Dalijdier v stranki nič manj pristašev. General Scobie častni meščan Aten Atene, 25. septembra General sir Ronald M. Scobie, poveljnik britanskih vojnih sil v Grčiji, je bil Imenovan za častnega meščana v Atenah. Podelili so mu tudi mestno kolajno. 'fJImvJ1: Palestinsko vprašanje Čili prometu popravljeni most, ki ■ • pride pred Svet Združenih narodov prometu popravljeni most, veže Ljubljano z Zagrebom. Začasno konstrukcijo je gradilo 150 delavcev, večinoma domačinov. Za navadna fizična dela Je bilo pritegnjenih tudi nekaj vojnih ujetnikov. Zasilni most je dolg 80 m ln je razen na starem neporaženem oporniku naslonjen se na dve pomožni kozi. ki bosta po zgraditvi novega mostu odstranjeni. Na Vrhniki gradijo tovarno usnja, ki bo ena izmed največjih v Jugoslaviji. v tej tovarni bodo izdelovali vse vrste usnja. Od 29. septembra do 28. oktobra bo v Ljubljani razstava del dvanajstih tržaških umetnikov. Med temi so trije Slovenci ln devet Italijanov. Madžarski vollvni zakon Moskva, 25. septembra »Tass* poroča, da je odobrila začasna madžarska narodna skupščina novi volivni zakon, ki določa tajno glasovanje za vse državljane, ki so Izpolnili dvajseto leto. Pri tistih pa, ki so vodili aktivni boj proti fašizmu, zakon določa starostno mejo 18 let. Poljcijskl agenti in vojaki morejo voiliti, ne morejo pa kandidirati. Trumanova poslanica angleški vladi London, 25. septembra Iz preoej dobro poučenih krogov se je izvedelo, da je angleška vlada sklenila predložiti celotno palestinsko vprašanje ln vprašanje židovskega naseljevanja Svetu Združenih narodov, ker gre pri tem za odgovornost, ki se tiče vseh zaveznikov. To presenečenje Je prišlo nekaj ur po poslanici predsednika Trumana angleški vladi v prvi zidovski zahtevi po takojšnji naselitvi 100.000 Židovi v Palestini. Stalin se ne bo umaknil iz političnega življenja Moskva, 25. septembra Sovjetski uradni krogi označujejo govorice, po katerih naj bi se Stalin umaknil iz političnega življenja, za neutemeljene. Predaja Cherbourga Poveljnik 7 ameriške armade, general Joseph L. Collirs, sprejema predajo nemškega obalnega poveljnika v Normandiji, odmirala ffenneckeja. Agencija «Reuter» poroča, da se bodo v četrtek v Jeruzalemu sestali sionistični voditelj, ki bodo razpravljali o glasovih, da se Anglija upira njihovim zahtevam po neomejenem naseljevanju v Palestini. Izjava narodnega odbora Bolgarske ljudske fronte Sofija, 25. septembra Bolgarski Usti so priobčili predlog narodnega odbora ljudske fronte, ki Je bil sprejet na zasedanju 20. septembra. Predlog pravi, da odložitev volitev ne pomeni spremembe glavne politike ljudske fronte, kljub temu da si notranja opozicija želi razkol fronte ln od-stavko sedanje vlade v namenu da ae sestavi nova, ki bi pripravila volitve. j Izjava pravi, da bi to pomenilo povratek fašistične reakcije, Geor. gijeva vlada pa je bdločena razpisati volitve za 18. novembra ker je mnenja, da prestavlja večino naroda. Narodni odbor ' ljudske fronte »e Je zaradi tega odločil, da »e bo držal političnega programa, ki sestoji iz sledečih štirih točk: 1) brezpogojno sodelovanje z vlado za bližnje volitve; 2) mobilizacija vseh sli, da se doseže pri volitvah prepričljiva zmaga; 3) odločno stališče do reakcionarnih strank; 4) politika sodelovanja z demokratskimi velesilami: Sovjetsko zvezo, Združenimi državami, Veliko Britanijo in vsemi drugimi narodi, ki ljubijo mir ln želijo vzpostaviti diplomatske odnošaje s Bolgarijo. Nova pridobitev bolgarske vlade Sofija, 25. septembra Bolgarsko radikalno stranko so sprejeU kot petega člana bolgarske ljudske fronte pri volitvah. Stranka je pristala na to, da nastopi pri volitvah z eno samo listo ljudske fronte. Ltineburško sodišče obiskalo belsensko taborišče Poljska zdravnica Blmkova nadaljuje s svojimi izpovedmi Belsen, 25. septembra V petek popoldne je del sodišča in obtožencev z razprave v Liine-burgu obiskalo belsensko taborišča. Kramer, bivši poveljnik taborišča, je bil zvezan skupaj z dr. Fritz Kleinom, enim izmed tistih, ki so izbirali žrtve za plinsko celico. Udeleženci so si ogledali razne oddelke taborišča, v katerih so bili zaprti ujetniki, krematorije ln Kramerjev urad ter stanovanje. Do pasu goli nemški vojaki so čistili taborišče. Trohneča trupla ao razširjala grozen smrad. Na ograjo lz bodeče žice poleg jam, kamor so metali žrtve, so postavili velik napis v nemščini, ki pravi: »Tu je bil zloglasni koncentracijski tabor Belsen, ki so ga britanske sile osvobodile 15. aprila 1945. Tu so našli 10.000 nepokopanih trupel. Trinajstieoč ljudi Je umrlo po osvoboditvi: vsi so bili žrtve novega nemškega reda v Evropi, primer nacistične kulture.* V soboto se je razprava nadaljevala. Poljska Židinja, zdravnica Ada Blmko, ki je preživela plinske celice v Auschwitzu, je izjavila, da sta Josef Kramer in njegova so-krivka Irma Glese nadzirala dotok jetnikov, ki »o jih morali na avtomobili prevažati v plinske celice v Auschvvitzu. Zdravnico blmkova je morala že drugi dan pričati v razpravi o Belsenu proti Kramerju ln njegovim 44 sokrivcem. Po njeni Izpovedi so nekateri u-jetnlkl poskušali zbežati, ko so videli, kam Jih vodijo. Priča je izjavila: »Videla sem Kramerja samega, kako Jih je lovil. Na drugo trditev obrambe češ, da so bili določeni za plinske celice samo tisti, ki so bili težko bolni in jim je preostajal le Se kratek čas življenja, Je dr. Blmkova odgovorila, da je videla, da so zadušili popolnoma zdrave ljudi, ki bi morali biti naslednji dan Izpuščeni lz taborišča. Tako se je n. pr. zgodilo z neko mlado gospo iz njenega rojstnega mesta, ki so jo poslali v plinsko celico, ker je odrezala ko-ščeh rjuhe, da bi ga Imela za obvezo. Na vprašanje, če so dekleta, ki so jih pošiljali iz taborišča v bordele, na to prostovoljno pristala, je odgovorila: »Tega ne vem. Vem samo, da so tem dekletom veliko obljubljali čes, da bodo z njimi lepo postopali In da Jih bodo skrbno pregledali. Ne vem pa, če so pozneje te obljube tudi izpolnili.* Na vprašanje tožilca polkovnika Backhouseja Je dr. Blmkova odgovorila, da prav nič ne dvomi, da so služili izbori ljudi, katerim sta prisostvovala Kramer in ,dr. Klein, tabiri žrtev namenjenih za plinske celice. Eden Izmed britanskih častnikov, ki brani Kramerja, je v pone- lastme odpadke, nakar jo je izvlekla lz kuhinje in Jo do s narti pretepla. Branitelj je vprašal pričo, zakaj tega dejstva ni omenila v svoji prvi izjavi, priča pa je odgovorila: »Ako bi morala pripovedovati vse tc, kar smo pretrpeli, bi potrebovala mesece In mesece*. Svetovna sindikalna konferenca v Parizu London, 25. septembra Danes se je začela v Pariza svetovna sindikalna konferenca novoustanovljene Svetovne sindikalne federacije. V Pariz so med drugimi' že pred dnevi prispele razne delegacije. Britansko vodi sir Walter Citrine, sovjetsko Vasilij Kuznccov, madžarsko pa Kosa Istvan, glavni tajnik svobodnih madžarskih delavskih sindikatov. Pogodba med Poljsko in ustanovo UNRRA Varšava, 25. septembra Pogodbo med poljsko vlado ln ustanovo UNRRA sta podpisala 14. septembra predsednik poljske vlade Oaubka Moravski in generalni ravnatelj Mlenszykow za ustanovo UNRRA. Sporazum določa, da bo ustanova UNRRA dobavila Poljski material za obnovo države, kakor tudi za Izboljšanje življenjskih pogojev v smislu glavnih načel ustanove UNRRA. Poljska ne bo plačala niti prejetih surovin, niti Izdelkov. Ustanova UNRRA bo dobavila blago v poljska pristanišča sli na končne postaje na državni meji. Do tega trenutka Je za prevoz odgovorna ustanova UNRRA. Z lzložltvijo v pristanišču ali na obmejni postaji odgovornost preide Da poljsko vlado, ki bo odgovorna za prevoz ln razdelitev dobav v državi. Pri razdeljevanju pomoči poljskim državljanom se vlada ne sme ozirati na njihovo rasno, versko ln politično pripadnost. Vlada ima pravico prodati živila ln izdelke ustanove UNRRA, toda izkupiček mora porabiti za pomoč narodu, ali za obnovo države. Za Izvajanje sklepov pogodbe bo ustanova UNRRA Imenovala pri poljski vladi posebno zastopstvo, ki bo sodelovalo s poljsko vlado pri sprejemanju in razdeljevanju pomoči in, bo vršilo vlogo tehničnega svetovalca v vprašanjih obnove države. >k pril šar A zaslišal'- Alfreda Roaenberga, enega izmed največjih nacističnih vojnih zločincev, ki Je tam zaprt na povelje zavezniških sil in pričakuje razprave. •Priča Litvinska Je spoznala nacista, ki Je dat v Auschwitzu za Božič a strupenim plinom mučiti 3000 žensk. Spoznala je tudi neko lise Foreter, nadzornico, ki Je v istem taborišču do smrti pretepla neko dekle. Priča je pojasnila, da Je začela Forsterjeva dekle pretepati, ker J« ukradlo lz taboriščne kuhinje en krompir; najprej je prUllUa dekle, d* Je pojedlo svoje Haile Selasi nasprotuje Adis Abeba, 25. septembra Agencija »Reuter* poroča, da se je abesinski Halli Selassii izrazil glede Italijanskih zahtev po Etiopiji, Eritreji ln Somaliji, da se ta ozemlja ne smejo vrniti Italiji. Tudi Nizozemska misli na priključitev nemškega ozemlja Hag, 25. septembra V nedeljo Je prvič nizozemski minister govoril o priključitvi nemških ozemlj k Nizozemski. Prometni minister Je, govoreč o bitki pri Arenheimu izjavil, da trenotno ni mogoče povečati količne plina, in električnega toka, toda priljučitev nekaterih področij onstran Rena bi podvojila produkcijo nizozemskega premoga tako, da bodo mnoge industrije spet lahko pričele z delom. DEMOKRATSKE BESEDE ANGLEŠKI TISK (Po lvorju Thomasu), V Lord Carmose je lastnik in glavni urednik » Nemški modreci so še drugič skušali plesati po ledu, pa so spodrsnili in hujše padli kot prvič. ‘ Ali ni morda osel le pametnejši kot Pesti!'::vi TiUHOZ BRDNIK Po nepotrjenih vesteh... Po doslej ie nepotrjenih vesteh bodo jutri, v sredo tržaški časopisi po dvodnevnem presledku, ki ga ja povzročila tržaška splošna stavka, spet redno začeli izhajati. Vsekakor pa bosta izšla «GIas zaveznikova in «Gior-naie Alleato*. Razgovori Montgomerija v Pragi Praga, 26. septembra Agencija »United Press* poroča, da je izvedela iz dobro poučenih britanskih krogov, da se Je maršal Montgomery v soboto razgovarjal z nekaterimi Cehoelovakl, da bi preučil sovjetske predloge o preselitvi Nemcev iz Češkoslovaške in Poljske. Montgomerjr je v Pragi obiskal predsednika Beneša, ministrskega predsednika Flerlingerja ln zunanjega ministra Masaryka. »United Press* dostavlja, da so britanski krogi odklonili Izjavo o zaključkih razgovorov in označili osebe, s katerimi se Je Montgomery razgovarjal. Eksplozija na bojni ladji „Vanauard" London, 26. septembra Na krovu 40.000 tonske angleške bojne ladje »Vanguard*. ki je bila v ladjedelnici Clydebank na Škotskem, je nastala ekspoztja, pn kateri sta bila dva delavca ubita ln trije ranjeni. Eksplozija Je povzročila veliko škodo. Delavci, ki so bili na krovu ladje, so videli ogenj, ki jim Je vzel vid. Luči na krovu so ugasnile in hodnike je napolnil dim. Bojna ladja »Vanguard*, ki Jo Je meseca novembra preteklega leta krstila ob splovitvi prlnceea Elizabeta, Je vojna ladja najnovejšega Upa. Kako so reševali zavezniške letalce New York, 25. septembra Urad za strateško službo Je objavil, da so člani te službe pri reševalnih podvigih nad sovražnim ozemljem v okupiranih deželah rešili šUri tisoč ameriških letalcev, Po različnih državah so uredili tajno radiofonsko omrežje, ki Je opozarjalo letalske sile, kdaj in kje bo mogoče rešiti prisilno pristale letalce. Ob določeni uri, navadno v prvih jutranjih urah, so za reševanje urejena letala usmerili s svetlobnimi znaki, ki so jih dajali člani strateške službe, na zasilna letališča. V znatni meri so za to službo ob morski obali uporabili tudi ribiške čolne, ki ,so Jih vodili domačini, ter majhe edinice ameriške in angleške vojne mornarice. Urad za strateško službo poroča, da so tako rešili ln odpeljali na varno približno 4.000 letalcev. Od njih odpade na Jugoslavijo in Grčijo 1748 letalcev, Romunijo 1350, Bolgarijo 342 Švico 275, Burmo 242 in Italijo 228 letalcev. Industrija gumija v zavezniških rokah Singapur, 25. septembra General Hone, poveljnik okrožja za civilne zadeve malajskega polotoka, Je izjavil, da so pustili Japonci v Singapuru »ogromne količine gumija*. Izvedenci za gumi so po britanski zasedbi malajskega polotoka zapustili Singapur. Napotili so se v Kuala Lumpur, kjer se bodo sestali s člani komisije za kavčuk in se bodo razgovarjali o trenutnem stanju in o sredstvih obnove industrije te surovine. Tehniki bodo kupili razpoložljivo količino gumija in bodo izdelali načrte za obnovo, ki Je velike važnosti. Tako bodo osnovali družbo «Malayan Estate Owners Company», v kateri bodo skupine, ki bodo nadzorovale nasade in sodelovale med seboj. «Načrt obnove pa bo moral obsegali tudi vprašanje delavstva, ki mu bo zagotovljeno delo na plantažah. Čuti se pomanjkanje delavstva na malajskem polotoku, ker so ga zaposlili Japonci pri gradnji železnice med Burmo ih Siamom. Odhod sovjetskih čet Is Teherana Teheran, ?5. septembra Perzijski zunanji minister A. Se-pahbodl je sporočil parlamentu, da so se sovjetske čete umaknile iz Teherana in da je bila v meetu ukinjena sovjetska cenzura. Izjavil je, da ga je o teh ukrepih obvestil Maksimov, sovjetski poslanik v Teheranu. Zavezniške čete, katerih bivanje v Perziji je bilo določeno s pogodbo, sklenjeno 1. 1942., se morajo umakniti v šestih mesecih po koncu vojne. Ameriške čete so odšle že po prekinitvi sovražnosti v Evropi. Vojni petrolejski vod na Pabifiku New York, 26. septembra Amerilki mornariški urad je odkril tajnost, da je dvojni petrolejski vod na Pacifiku, ki je stal 20,000.000 dolarjev, dve leti izvrstno slulil ameriški mornarici. Prvi vod je bil položen ob pričetku vojne, da bi sluiil kot tajna dobavna arterija med Atlantikom in Pacifikom v območju Panamskega prekopa za primer, če bi bil slednji poškodovan zaradi sovražnikovega delovanja. Floti na Pacifiku se je izhazal za tako potrebnega, da so zgradili Se drugega. Ta dvojni vod, ima zmogljivost 265.000 sodov petroleja na dan, 60.000 sodov bencina in 47.000 sodov olja za Dieselove stroje. Načrte so izdelali avgusta 1942. Vod je dolg 60 km in teče od Cristobala ob Atlantiku do Balboe na Pacifiku. Pomoč giikim odpornikom Ameriški urad za strateSko služ-bo je nedavno objavil nekatere podrobnosti o pomoči grškim odporniškim silam v teku vojne proti Nemčiji. Vojaki strateSke službe so se izkrcavali z majhnimi čolnički. To majhno ladjevje je v enem letu prevozilo dva tisoč ton vojnega gradiva ter prepeljalo v Grčijo sedem sto agentov, saboterjev in odporniških voditeljev. Izvedli so 356 prevozov v skupni dolžini nad sto tisoč kilometrov. NdjteSče so se prevozi vrSili v egejskih vodah in sicer pod sovražnim ognjem. Skupne izgube znaSajo Štiri grSke mornarje. Od 36 čolnov sta bila izgubljena samo dva. Kadar so morali te majhne ladjice, ki so imele stare Švedske Die-sel-motorje popravljati, so ustavljali grSke obalne ladje v nerriSki službi ter jim jemali važne sestavne dele in gorivo. OporiSče tega pomožnega ladjevja je bilo v Kairu, središče za preskrbo pa je bilo na angleškem otoku Cipru, odkoder so čolni vozili proti Dodekanezu in grSki celini. Dve tajni oporišči sta bila tudi na egejskih otokih, takorekoč tik pred nosom Nemcem. Iz Jugoslavije Naloge amer.ške vojske v Nemčiji Frankfurt, ob Meni, 26. sept. Generalni poročnik Walter Bedeli Smith, vodja glavnega stana generala Eisenhovverja, je izjavil v svojem radijskem govoru ameriškim zasedbenim četam v Nemčiji, da je ena izmed glavnih nalog ameriške vojske, da popolnoma odpravi nacizem v Nemčiji. Generalni poročnik Je rekel, da rabi ameriška vojska uradnike in vojake v Evropi toliko časa, dokler ne bodo možje, katerih preteklost so natančno preiskali, nadomestili bivših nemških uradnikov. Dodal je, da se vračanje ameriških vojakov v Združene države vrši dvanajstkrat hitreje kot njihov svoječasni prihod v Evropo. Prihodnjega junija bo v Evropi samo 370.000 mož ameriške vojske. Obnova industrijske delavnosti v ameriškem zasedbenem področju New York, 25. septembra Britanska radijska postaja Javlja, da Je začelo 2131 Industrijskih podjetij znova obratovati v ameriškem zasedbenem področju v Nemčiji. Med temi so žage, dve čistilnici, 10 premogovnikov, 24 kovinarskih tovarn ter razne kemične industrije. Ukinitev zimskega šolskega pouka v Budimpešti Budimpešta, 25. septembra Dopisnik agencije «Tanjug» poroča, da bo zaradi pomanjkanja premoga v prihodnji zimi ukinjen pouk v Budimpešti za tri mesece. Med tem časom bosta v mestnem gledališču dva tečaja za dijake.N Sovjeti zahtevajo razpravo v Berlinu Berlin, 25. septembra Kakor doznava Reuterjev dopisnik v Berlinu, so zahtevale sovjetske oblasti, naj bo vsaj nekaj razprav proti velikim vojnim zločincem v Berlinu, ne pa, kot je določeno, v Niimbergu. Zavezniki bi upoštevali to prošnjo, čeprav bi se razprave zavlekle, ako razpolagajo sovjetske oblasti s prostori ln s potrebnim materialom za te razprave. *Tilly Lykes», prva trgovska ladja, zgrajena po prekinitvi sovražnosti, v ladjedelnicah Kearny v New Jerseyju v Ameriki, je bila spuščena v morje tri dni po Trumanovem sporočilu o japonski predaji. Tekstilna tovarna v Dugi Resi, ki spada med največje tovarn« te vrste na Balkanu, povečuje proizvodnjo platna, tkanin in preje. Takoj po osvoboditvi je tovarna pričela z delom- Medtem ko je prej delale v tovarni 400 delavcev, Jih zdaj dela okrog dva tisoč. Poskrbljeno je tudi, da delavci dobivajo najpotrebnejše žlvljenske potrebščine. «*» V Drvaru so delavci livarne pričeli s popravili tovarne. Kot prva zlitina so izdelane rešetke za peči. Prva poizkusna dela so zadovoljiva. Delavci so v delo vložili mnogo truda in osobne pobude. Potrebno Je že mnogo, da bi se delo normalno nadaljevalo, posebno primanjkuje jekla, To Je posebno potrebno pri litem železu, pri katerem je ohlajevanje neenakomerno. Ker je primanjkovalo potrebnih jermenov za stroje, so delavci uporabili ognje-gasne cevi. Tako so delavci sami odstranili ovire, da je livarna mogla pričeti z obratovanjem. >. A Pred nekoliko dnevi so ojačili radijsko postajo v Varaždinu. Ob tej priliki so priredili majhno svečanost, katere so se udeležili tudi predstavniki narodne oblasti in sodelavci radijske postaje. Tehnični šef radijske postaje je črtal požrt- vovalno delo nekaterih mladih mar. ljivih tehnikov, ki so z lastnimi sredstvi nabavili potrebne naprave za anteno. Tudi prebivalstvo Varaždina je nudilo denarno pomoč. Oddaje radijške postaje v Varaždinu bodo mogli zdaj poslušati po vsem czemlju Hrvatske. Oddajala bo na kratkem valu 48 metrov. Iz nekega osebnega dopisa ravnatelju sanitetne službe dr. Karlu Brandtu je razvidno, da je Himm-ler odredil ((človečanske usmrtitve* takozvanih slaboumnih. Leta 1943 je Himmler vodil oddelek za znanstvena raziskovanja dr. Brandta za preusmeritev uničevanja Židov In političnih preganjancev. Na predlog maršala Tita je predsedstvo začasne Narodne skupščine Jugoslavije sprejelo odlok, da za Iskazane zasluge jugoslovanskemu narodu podeli majorju Johnsonu »odlikovanje prvega reda za zasluge narodu*, A Dopisnik Tanjuga iz Budimpešte javlja, da je predsednik začasne narodne skupščine Bela 2edeny na sestanku narodne skupščine omenil odnose s sosednjimi državami ter poudaril prijateljsko sodelova- Izidi francoskih volitev De Gaullov nedeljski govor Splošne volitve čez mesec dni London, 25. septembra V nedeljo so se v 3.028 okrajih Francije Vršile volitve okrajne odbore. Volitevne bo v Algiru in Par rižu, ker sta občinska svetovalca obeh mest, ki sta bila izvoljena aprila, člana vrhovnega sveta sejn-skega okrožja. Čeprav spada večji del volivnih okrajev pariških predmestij k seinskemu okrožju, se bo veliko število Parižanov udeležilo volitev. Uspehi nedeljskih ter prihodnjih volitev, bodo dali dobre izglede za splošne volitve, ki bodo v teku enega meseca. Socialisti in člani demokratske zveze so predložili v nekaterih okrajih skupne liste. V vseh drugih primerih, bodo socialisti predložili svojo listo. Lista »francoskega preporoda* predstavlja zvezo komunistov in radikalov. Tudi desničarske stranke so sestavile koalicijo ter predložile skupno listo pod imenom nacio-nalno-demokratičnih republikancev. Nova demokratsko-krščanska stranka bo nastopila kot samostojna stranka. Francoski krogi predvidevajo,* da bodo volitve Izpadle v korist levičarjev. General De Gaulle je po radiu govori na predvečer francoskih pokrajinskih volitev in izjavil, da Ren in Porurje ne smeta biti več vir stalne bojazni za Francijo. «Potrebno je — je izjavil general De Gaulle — da zavezniki končno nagradijo Francijo po vojni, ki je trajala 33 let in da ji dajo možnost, da ščiti svoje dohodne poti k ozemlju ob Renu. V teh nevarnih urah si ne moremo dovoliti, da bi bili slabotni in da bi izgubljali svoje moči.* De Gaulle je dodal, da predstavlja francoska proizvodnja kljub napredkom. ki so jih pokazali, zdaj le polovico predvojne proizvodnje. Četudi so v preteklem letu že podvojili proizvodnjo premoga, jo je treba podvojiti še drugič. General De Gaulle je obljubil socialne preosnove takoj, ko bodo razmere to dopustile. Rekel Je, da so že izboljšali volivni sistem v Alžiru in da bodo sprejeli v prihodnjo narodno skupščino zastopnike iz vseh franooskih kolonij. General De Gaulle je pozval vse Francoze, može ln žene, da se udeležijo nedeljskih pokrajinskih volitev. General De 'Gaulle je brez navedbe strank omenil intrige in napade, ki so jih zlonamerni ljudje razširili po svetu. Ko Je govoril o mednarodnem, položaju, je general De Gaulle Izjavil, da Ima Franclja znova možnost, da pripelje Indohi-no do svobode in procvita. Ob koncu govora so se približali mikrofonu nekateri ministri De Gaullove vlade. Minister za delo Aleksander Parodi je izjavil, da pripravlja vlada načrt za socialno zavarovanje, ki Je podoben Beveridgo-vem načrtu. Minister za obnovo Raul Dautry je izjavil, da so že očistili večji del bombardiranih področij in da je 50.000 hiš spet uporabnih za bivanje. Minister za obvestila Jacques Soustelle je izjavil, da bodo od decembra naprej dali popolno svobodo za proizvodnjo do-kumentaričnih filmov, ki ]Jh je doslej nadzorovala vlada. Dodal je, da namerava vlada z denarjem podpirati obnovo francoske kinomato-grafske industrije. Volivni izidi v Franciji kažejo, da so se zelo uveljavile stranke levice in levega centra, med katere spadajo soclellstii komunisti ln socialistični radikali. Največ mest je dobila socialistična stranka L6ona Bluma — 281, s čimer je dobila 154 mest več, kot jih je imela prej. Na drugem mestn so radikalni socialisti z 263 mesti, pri čemer so nazadovali za 24 mest. Republikanci De Gaulla so dobili 88 mest. Stranke desnice, med katere spada tudi »Mouvement republicaine popnlaires, so dobile skupno 336 mest, s čimer so nazadovale za 257 mest. Na I volitvah so volili skupno 1185 mest. V 1085 primerih bodo morali volitve ponoviti, ker so izidi preveč tesni. Izvoljeni so bili čtirje De Gauilovi ministri. Finančni minister Rene Pleven je potolkel svojega socialističnega nasprotnika s samo 26 glasovi, vojni minister Diethelin je svojega nasprotnika premagal samo z enim glasom. Izvoljena sta bila tudi minister za javna dela Rene Meyer in mornariški minister Louis Jaquinot. Herriot, ki je bil izvoljen v Ljonu, je zmagal z večina nad 10.000 glasov. Potolkel je komunista in socialista. nje z novo Jugoslavijo. Dejal je, da Ima madžarska narodna manjšina v Jugoslaviji popolne narodnostne pravice. Ministrski predsednik Bela Mikloš je poudaril, da so vzpostavljeni redni in dobri odnosi s sosednjo Jugoslavijo ter da je to velik dogodek v zgodovini madžar-sko-jugoslovanskih odnosov. Jugoslovanski novinarji so v soboto obiskali jugoslovansko poslaništvo v Sofiji, kjer Jih je sprejel opolnomočeni minister Kovačevič. Dopoldne so obiskali razstavo otroških del v učiteljskem domu, popoldne pa jih je sprejel minister za informacije Kazasov. V imenu jugoslovanskih novinarjev Je odgovoril na pozdrav vodja delegacije Vasiljevič, glavni urednik Tanjuga. Poudaril Je veliko ljubezen, ki jo ima Jugoslavija do bolgarskega naroda. Potem so novinarjem v prostorih direkcije za propagando pripravili zakusko, nakar so jih odpeljali v avtomobilih na sprehod izven Sofije. Zvečer so se udeležili proslave v Narodnem gledališču. Prisostvovali so tudi paradi, nakar so obiskali redakcij« vseh časnikov. A Skupina jugoslovanskih strokovnjakov za prehrano je odpotovala na inšpekcijsko potovanje po uboinih krajih Jugoslavije, da preuči potrebe prebivalstva. S to skupino potuje tudi Miss Dorin Woriner, strokovnjakinja za prehrano v Jugoslaviji, ki pripada misiji ustanove UNRRA. s **■ Hrvatsko ministrstvo prosvete je odobrilo kredit 1,800.000 dinarjev za popravilo požganih in poškodovanih šolskih poslopij v Gorskem Kotarju. Ogulinski okraj je dobil 435.000 dinarjev, Cabar 525.000 dinarjev in Breznica 200.000 dinarjev. A Pričelo se je množično preseljevanje ubožuih družin travniškega okrožja v Vojvodino, kjer so dobile zemljo. Narodne oblasti se trudijo, da olaj- , šajo selitev, da bi sl številni nase- | ljenci člmprej uredili švoje nove do- | move ter mogli pravočasno opra- j viti jesenska dela. Iz travniškega okrožja se bo preselilo v Vojvodino okrog tisoč družin. Prva skupina kolonistov je že šla skozi Travnik. Prebivalstvo je koloniste prisrčno pozdravljalo. A Gustav Noske Se živi Luksemburg, 25. septembra Luksemburška radijska postaja javlja, da bivši vodja nemške socialdemokratske stranke in obrambni minister welmarske republike, Gustav Noske, še vedno živi v Nemčiji. Poljedelski minister je izdal na-redbo o prevzemu zemljišč, ki spadajo pod agrarno reformo ter o kolonizaciji. Zemljišča, ki spadajo pod ta zakon, kakor tudi zemljišča, ki so pod državno upravo, bodo dobila upravitelje. S to naredbo je naložena lastnikom dolžnost, da razlaščeno zemljišče, v kolikor se ni prevzeto, obdelajo, če je pa že prevzeto, prevzamejo to dolžnost upravitelji. V pogledu setve in obdelave zemljišč, ki so določena za kolonizacijo na teritoriju Vojvodine, bodo to dolžnost prevzele glavne gospodarske komisije. Zakon o nadiorslin nad atomsko bombo Truman q atomski energiji - Crlppsova Izjava Washington, 24. septembra Senatorski odbor za vojačke zadeve je odobril zakon o nadzorstvu nad atomsko bombo. Za to nadzorstvo bodo ustanovili posebno komisijo 11 oseb, Id ji bo predsedoval predsednik vrhovnega sodičča Združenih držav. V komisijo bodo poslali svojd zastopnike predsednik, senat, poslanska zbornica, odbor za vojačke in mornariške zadeve, enega člana pa tudi komisija znanstvenikov, ki je sodelovala pri odkritju bombe. Ob povratku s počitnic je predsednik Truman zanikal, da bi bil trgovinski minister Henry Wallace pretekli petek povzročil v vladi nesoglasje z zahtevo, da se tajnost atomske bombe razkrije Sovjetski sveži in drugim državam. Predsednik je izjavil, da bo ob primernem času sam določil politiko vlade glede bombe in atomske energije. To odločitev bo podvzel v interesu države in v korist zunanje in notranje politike Združenih držav. Charles Ross, ravnatelj tiskovnega urada v Bell hiši, je Izjavil, da predsednik Truman ne bo edini razsodnik o bodočnosti tajriosti a* tomske bombe, da pa bo kongresu razjasnil svoje stališče o razvoju m o uporabi atomske energije- Dejal je, da bo moral kongres o uporabi odločiti z nekim zakonitim odlokom. Lord Cripps je govoril v zvezi z iznajdbo atomske bombe o nujnost* mednarodnega sodelovanja. Vojna je postala narodni in medna-rodni samomor. Ni mogoča več popolna zmaga: končno pridejo vsi do tragičnega poraza. Prišli smo do trenotka, ko sta dva naroda, ki imata atomsko bombo, popolnoma gotova, da bosta drug drugega uni- Pierre Lava! o zavezništvu z Nemci Pariz, ?5. septembra Bivši ministrski predsednik vl-chyjske vlade Pierre Laval, ki bo sojen v začetku prihodnjega meseca, je izjavil preiskovalnemu sodniku, da je odklonil ponudbo vojaškega zavezništva z Nemčijo, ki mu j je predložil nemški veleposlanik, kol »ugodno prillkp. da dobi v roke Francijo*, čila. Vojna ne sme biti več eno izmed različnih sredstev "a uredi- tev mednarodnih odnošajev. Cez nedolgo časa bo atomska bomba orožje, s katerim bodo razpolagale vse večje sile. Do tedaj pa bodo morali najti način, ki naj bi preprečil težave, v katerih je današnji svet. Preosnova japonskega Šolstva V članku lista «New York Herald Tribune* obvešča Frank Kelley, da preučujejo združene države načrt japonske Šolske vzgoje. Reformni načrt izključuje vsa militaristična načela in odobrava načrt osnovnega študija o dolžnostih državljana, preobrazbo učiteljstva in študija, ki temelji na zgodovini Združenih držav, Sovjetske zveze in Kitajske. General MacArthur, ki je preučil reformacijski načrt, je vztrajal na pouku o dolžnostih državljana. Ena izmed prvih točk, ki se nanaša na prcosnovo šolstva, je izločitev militarističnega duha iz besedila vseh knjig. Ker je veliko pomanjkanje papirja in ker ni možen natis novih učnih knjig, so sklenili mestni guvernerji, da zaenkrat ne bodo poučevali. Major Harold Henderson, šef vzgojnega urada pri MacArthurjevem glavnem stanu, izjavil, da bo V enem letu mogoč prihod japonskega učiteljstva v Združene držav«, kjer bodo mogli študirati. Istotako pa bodo poslali ameriške učitelj« na Japonsko, kjer bodo poučevali v šolah. V načrtu je tudi poglobitev študija angleškega jezika. Sung se Je vrnil v Cungking Cungking, 25. septembra Kitajski ministrski predsednik Sung se je v soboto zvečer vrnil 11 Cungking. Na svojem dolgem pO' tovanjii je imel najprej razgovore v Washingtonu s predsednikoH1 Trumanom, nato pa Je krenil v Ok tawo, London m Pariz. Eisenhowerjeya prepoved Frankfurt, 25. septembe® Agencija ((Associated Press* po** ča, da je general Eisenhovver odredbo, s katero prepoveduje hf siti Nemcem na ameriškem ZA5eč. benem področju po 1. decembru 0 leke, ki bi spominjale na nem«* ali nacistične uniforme. TEDENSKA TISKOVNA KONFERENCA Stanovanjsko vprašanje, dviganje ladij, sekanje gozdov, stavka... »Zaradi zadetka šolskega pouka v tržaških šolah bodo vojaške oblasti težko mogle Izprazniti zasedena poslopja, četudi so trenutno prazna", pravi zastopnik oblasti Polkovnik Alfred Bowman, vrhovni »lastnik za civilne zadeve pri ZVU, Je na včerajšnji tiskovni konferenci, katere so se udeležili tudi trije angleški novinarji, odgovarjal ne različna vprašanja. Skupina lastnikov ladij je preko nekega novinarja vprašala, če bi ZVU lahko ustanovila urad, ki naj bi se zanimal za potopljene ladje v tržaškem zalivu, ki ležijo izven demarkacijske črte. Polkovnik Bovvman Je odgovoril, da Ja o tem vprašanju tik pred tiskovno konferenco razpravljal z Po-gassijem, voditeljem tržaškega Narodno osvobodilnega odbora in z g. Štoko, tajnikom Enotnih sindikatov. Polkovnik misli, da bi delo pri dviganju potopljenih ladij lahko prineslo veliko zaposlitev Tržačanom. Ena izmed težav Je v tem, da ima nadzor nad morjem britanska mornarica, ki zdaj še ne dovoli dviganja ladij. Vprašanje Je tudi, koliko ladij se splača dvigniti. Gotovo Je, da bi se delo pri dveh ali treh ladjah izplačalo. Nekatere pa, ki niso popolnoma potopljene, so bile že tako izropane, ali zaradi morske vode pokvarjene, da Je vprašanje, Če se Jih sploh splača dvigniti. Polkovnik Bičkar Steth, načelnik gospodarskega oddelka ZVU, Je dodal, da prav te dni razpravlja o dviganju ladij z angleškimi pristaniškimi oblastmi. Službe za Slovence Polkovnik Bovvman je odgovoril novinarju, ki ga je prejšnji teden vprašal zaradi služb za Slovence, ki niso Italijanski državljani,, da Ima stvar zdaj v pretresu pravni odsek ZVU, vendar je mnenja, da bo stvar ugodno rešena, v smislu, kakor mu je novinar poslal posebno poročilo. Zidovska lastnina Major Cox, načelnik pravnega oddelka ZVU je dejal, da bo v teku enega tedna izšla odredba ZVU, po kateri bodo Židje dobili vrnjeno lastnino, ki so Jim jo odvzeli fašisti in Nemci. Vprašanje o odpeljanih Na vprašanje, če Je ZVU pripravljena posredovati, da bi se vpraša-,nje odpeljanih Italijanskih civilistov io vojakov v Jugoslavijo rešilo po diplomatski poti, Je polkovnik Bow-maa dejal, da je večkrat že z obžalovanjem izjavil, da ZVU v tej Btvarl ne more ničesar narediti. Vse informacije, ki Jih Je ZVU dobila, so poslali na višje oblasti. Vojni ujetniki v Afriki Na vprašanje, če Je mogoče urediti pomoč in pošiljanje pisem ter paketov italijanskim vojnim ujetnikom v afriških taboriščih, je polkovnik Bowman dejal, da 66 tudi to vprašanje ne tiče ZVU. Težko Je, da trpijo rodbine vojakov, toda to Je v prirodi stvari. Vojna Je bila krut posel. Pomoti rodbinam odpeljanih Ker dobijo rodbine Goričanov, ki >o Jih odpeljali v Jugoslavijo, po-moč, Je želel neki novinar, da bi se Isto zgodilo tudi v Trstu. V odgovoru Je bilo rečeno, da ni razlike °>ed Gorico in Puljem, kjer rodbine prav tako dobivajo pomoč. O stvari pa na pristojnih mestih že razpravljajo. Stanovanjska kriza Na vprašanje, če bo vojska lahko Izpraznila nekatera stanovanja in hiše, ker Je velika stanovanjska kriza v Trstu, Je višji častnik 55. vojnega okrožja dejal, da Je voj6ka doslej izpraznila že io zgradb, zdaj pa lzpraznjuje šolska poslopja. Zato ni verjetno, da bi tudi druge zgradbe bile izpraznjene. Ce so kakšne Pritožbe, jih bodo preiskali. Sekanje gozdov , Polkovnik Bowman je dejal, da Je dobil vprašanje, kako ohraniti še tisto malo gozdov, ki so ostali nepo-sekanl. Zavisi pač od ljudi samih, kako gospodarijo s svojo zemljo. Pozval je tisk, da se zavzame za to, da bi prenehala neodgovorna sečnja gozdov. Poročilo o stavkovnem položaju Polkovnik Je dejal, da Je imel danes trikrat priliko, daje razgovar-lai z zastopniki političnih strank ln delavstva. Pojasnil Jim je, zakaj j« Zavezniška vojaška oblast dala de-'odajalcem dovoljenje, da smejo odpustiti tiste delavce, za katera ni dela. Polkovnik je potem govoril 0 •eatanku, ki je bil danes popoldne Pod predsedstvom vodje industrij-®kega oddelka Zavezniške vojaške nprave ln katerega so se udeležili Zastopniki delavcev in delodalalcev. ^arnen tega sestanka je bil «da Položijo temelje za rešitev problema brezposelnosti v Trstu In na vsem Zasedenem področju.* Polkovnik je dodal, da gotovo tevilo oseb, ki prej niso pokazale ^llkega zanimanja za delavne na-fcrte Zavezniške uprave, so danes Ponudile svoje sodelovanje. Polkov-Plk j© upal, da bi ta sestanek, na katerega so povabili zastopnike Najrazličnejših političnih nazlranj, P°tnenil korak naprej proti rešitvi Nekaterih najtežjih industrijskih V(Prašanj v Trstu. ■Polkovnik Bowman je potem go-o delu v tržaškem pristanišču, kjer Je zasidranih 14 ladij,; Tovor teh ladij je namenjen anglo-ameri-škim silam. Med njimi so štiri ladje ustanove »UNRRA*, na katerih je raznovrstni tovor za Jugoslavijo. Na ladjah so tudi živila, ki jih je Zavezniška vojaška vlada pripeljala za prebivalstvo tržaškega pod-dočja. Te ladje je treba čim prej raztovoriti, da napravijo prostor drugim, ki bodo v kratkem prispele v pristanišče. Misli na zimo »Ako hočemo prihraniti prebivalstvu tega področja veliko trplenje v tej zimi — tako je rekel polkovnik Bovvman — se ne smejo ustaviti dovozi živil. Zavezniki želijo, da se tl dovozi ne prekinjajo. Danes stoji delo v pristanišču. Delo ne bo moglo stati več kakor 24 ur ln če se stavka nocoj ne konča, bodo nemški vojni ujetniki raztovorili ladje.* To je po mnenju polkovnika Bovvmana »nekoliko neljubo sredstvo*. Cesar se najbolj boji je, da bodo zavezniške vojaške oblasti zaradi uspeha vojnih ujetnikov, ki jih morajo zdaj uporabljati pri razto-vorjenju ladij, tudi v bodoče dali prednost delu ujetnikov. ,«Vendar želim poudariti, da do tega trenotka zavezniška oblast še ni porabila pri delu vojnih ujetnikov. Ce bo zavezniška vojaška oblast uporabila vojne ujetnike za raztovorjenje ladij, je to edino le zaradi tega, ker ni bilo mogoče dobiti civilnih delavcev za ta dela.* Na vprašanje nekega dopisnika «kdo in kaj je bilo povod za stavko*, je polkovnik odgovoril, da stavka ni proti Zavezniški vojaški upravi ln da so mu iz raznih strani zagotovili, da gre edino le za stavko gospodarskega pomena ter zaradi protesta proti odpustu delavcev Iz službe. Delavce so odpustili lz službe z dovoljenjem Zavezniške vojaške uprave, ne pa po njenem nalogu. »So ljudje, — tako Je rekel polkovnik — ki pravijo zdaj, da so bili politični vzroki za to stavko ln drugi, ki bi hoteli preklicati svoj« privoljenje zaradi političnih vprašanj. Ni bilo nobenih direktnih stikov med Zavezniško vojaško upravo ln med onimi, ki so organizirali stavko. Mislim, da ima stavka namen, da pripravi delodajalce do tega, da vzamejo spet v službo odpuščene delavce*. Po poročilih, ki jih Ima polkovnik Bowman, so stavko organizirali enotni in julijski sindikati, glavne sindikalne zveze na tem področju. Polkovnik noče zmanjšati resnosti položaja in trditi, da bo načrt za Javna dela mogel zaposliti vse brezposelne ter pravi, da velik del odgovornosti pada na delavce same, ki nočejo opravljati drugega dela ali sprejeti druge zaposlitve, ki Je manjša kot ona, ki so jo d&slej opravljali.. . Ne gre za kakšno značilnost prebivalstva Julijske krajine. V življenju vsake skupnosti so dobe, v katerih Je- treba spremeniti gospodarske In socialne razmere. Isto se je zgodilo leta 1930 v Ameriki, ko so odvetniki in drugi Izobraženci začasno opravljali poljedelsko delo, «Ce se ne zgodijo čudeži — tako je rekel polkovnik Bowman — je težko, če se bodo mogli čez nekaj časa vsi tržaški delavci posvetiti svojemu običajnemu poklicu*. To je n. pr. primer za tovarne letal v Tržiču, kjer se delavci več let ne bodo mogli posvetiti syojemu poklicu, za katerega so se izučili. Tako se dogaja v mnogih drugih industrijah v raznih državah. Komunistični dopisnik, ki je bil navzoč pri sestanku, Je podčrtal dejstvo, da stavka nima političnega značaja. Polkovnik Bovvman je odgovoril, da bo toliko časa Verjel da ne gre za politično stavko, dokler ne bo dokazov, ki pričajo nasprotno. Vendar so objavili brošure politične vsebine In v nekaterih krajih so imeli govore. Komunistični dopisnik pravi, da so objavili te brušure in da so bili govori zaradi tega, ker so bili gotovi ljudje, ki so skušali »sabotirati stavko*. Proti koncu konference so Izročili polkovniku Bovvmanu spomenico. Ko je polkovnik spomenico prebral je rekel, da bodo poslali dve ladji, ki so jih mislili popraviti v Trstu, drugam .zaradi tukajšnje stavke. Tudi avtomobili so se spremenili , vozilo sedanjega časa, ki ga le uporabljajo v Ameriki, lahko uporabljamo kot potnUko vozilo ali pa kot taksi. Vojni ojotniki razkladajo Razgovori o zaposlitvi delavstva Trst, 25. septembra Nemški vojni ujetniki so začeli razkladati nujno potrebne dobave lz ladij v tržaškem pristanišču — na drugi dan splošne stavke na področju, ki je pod upravo Zavezniške vojaške uprave. V pristanišču dela približno 350 vojnih ujetnikov. Njihovo uporabo pri delih v pristanišču je obžaloval pri včerajšnji konferenci polkovnik Alfred C. Bovvman, ter jo označil kot »nezaželen toda potreben ukrep*. Štirinajst ladij, ki so v pristanišču, so pripeljale blago za anglo-amerlške čete, dobave ustanove UNRRA za Jugoslavijo in živež za civilno prebivalstvo v Julijski pokrajini, katero je preskrbela Zavezniška vojaška uprava. Prihod nemških vojnih ujetnikov v tržaško pristanišče zanikuje govorice, ki so se razširile danes zjutraj po mestu, češ da je ljudstvo lz vasi nekaj kilometrov rred Trstom preprečilo prihod nemških vojnih ujetnikov s tem, da je za-branllo nekemu železniškemu uslužbencu uporabiti signale ln železniške naprave. Resnica je, kot je bil obveščen dopisnik poročevalske službe Združenih narodov v Trstu, da je vlak bil zadržan nekaj časa, to pa zaradi tehnične zapreke pri nekem .signalu. Toda to ni bilo v nobeni zvezi s sabotažo. Vlak je prispel v Trst z zamudo. Delo v pristanišču je bilo v polnem teku opoldne. * Zlobne govorice Druga govorioa, katere značaj je mnogo bolj zloben, se je širila danes zjutraj od ust do ust v Trstu. Govorili c o, da anglo-amerlške vo- jaške oblasti vozijo v Trst velike količine bomb ln streliva. Dopisnik poročevalske službe Združenih narodov v Trstu je dobil na uradnem mestu zatrdilo, da lahko zanika takšne vesti. Na tej fantastični vesti, so mu zatrdili, ni niti zrna resnice. Poziv stavkovnega vodstva, naj se Izogiba kakršnega koli nereda, je imel uspeh. Do zdaj ni nobenih vesti o kokršnem koli večjem neredu v Julijski pokrajini. Dozdaj ni tržaško prebivalstvo, katero je dobilo kruh po sklepu strokovnih zvez, ki vodijo stavko, hudo trpelo zaradi pomanjkanja hrane. Toda jasno je, da bo položaj postajal prej slabši, kot pa da bi se izboljšal. Nekatera javna dela, ki jih je izvajala Zavezniška vojaška uprava, so bila odložena. Danes so se zopet sestali predstavniki delodajalcev, strokovnih organizacij ln častniki Zavezniške vojaške uprava na konferenci, kjer so razpravljali o načinu, kako bi preskrbeli več dela, ko bo stavka končana. Trideset let za sodelovanje s sovražnikom Pred Izrednim porotnim sodiščem je bil včeraj proces proti Viktorju Stoki, rojenem v Orleku pri Sežani, obtoženim sodelovanja • sovražnikom. Razpravo je vodil predsednik sodišča Thermes z naslednjimi ljudskimi sodniki: Tomasella, Vizzi, Zaccone, ln Pisano. Po dolgem posvetovanju je sodlsče spoznalo obtženca za krivega ln ga obsodilo na 30 let zapora, TRŽAŠKA KRONIKA Nadaljevanje splošne stavke Pregled včerajšnjih dogodkov - Poročilo o stavki Splošna stavka se nadaljuje na področju Julijske krajine, pod oblastjo Zavezniške vojaške uprave. Glavni včerajšnji dogodki — prvega dneva splošne stavke — so sledeči: Izjava polkovnika Alfreda O. Bovranama, višjega častnika za civilne zadeve v Julijski krajini, o položaju. Polkovnik je omenil «ne-ljubo sredsvo*, da bo moral danes uporabiti nemške vojne ujetnike Obvestilo Med trajanjem stavke bo vsaki dan izhajal zjutraj tOiornale Alleato*, popoldne pa *Qlas zaveznikov» in druga izdaja sGiomale Alleato» z zadnjimi vestmi. Oba časopisa, *Qlas zaveznikov» in eGiornale Alleato» bodo prodajali v naslednjih prodajalnah: 1) V centru za obvestila na Borznem trgu in na trgu Impero. 2) Na trgu Ober-dan. 3) Na trgu Goldoni. Jfj V centru za obvestila v Gorici. 5J V centru za obvestila v Pulju. pri razkladanju ladij, ki so v pristanišču. Obžaloval Je, da je moral to ukreniti. Sestanek, katerega so se udeležili polkovnik Bowman ln zastopniki političnih strank v Trstu. Na sestanku so obrazložili razni činitelji vzroke, zakaj so odpustili delavce. Polkovnik Bovvman je rekel, da Zavezniška vojaška oblast ne bo preklicala odredbe, ki dolo»'a, da smejo nekatere vrste Industrije, na področju, ki je pod zavezniško zasedbo, odpuščati delavce. Svarilo sindikalnih organizacij Sindikalne organizacije mesta Trsta, so danes popoldne izdale poročilo o stavki št. 2, ki obsega med drugim sledeče odredbe: Stavka mora biti samo na sindikalnem in gospodarskem področju. Delavci ln ljudstvo morajo hiti oprezni ter se morajo zoperstaviti proti vsem poizkusom neodgovornih ljudi, ki bi hoteli napraviti nered. Da zagotovijo ljudstvu neobhod-no potrebne stvari za življenje, so sindikalne organizacije dovolile, da obratujejo sledeča podjetja in ustanove: Pekarne; razdelitev kruha Je dovoljena do dvanajste ure; bolničarske službe: bolnice, Rdeči križ, lekarne so odprte kakor ob navadnih delavnikih, dovoljene ao tudi vse službe v zvezi ambulantami, poslujejo lahko pogrebni zavodi. Mestno podjetje za elektriko, plin, vodo ln cestno železnico: razdeljevanje elektrike, oskrbovanje vode; nočna stražarska služba. Izjave zastopnikov Združenih sindikatov o stavki Dopisnik VZN Je obiskal nekaj predstavnikov Združenih sindikatov, ki so glede starke, dali sledečo izjavo: »Stavka je posledica odpustitve prve skupine 3460 delavcev. Sprašujemo po obnovi naših podjetij ter ne moremo pustiti popolnoma obubožati delavce, ki se borijo proti lakoti, ko je pred durmi že zima. To Je namen naše stavke, zato smo zahtevali preklican]« odpustitev od dela, ustanovitev sveta v poslovodstvu tovaren In sestavitev vodilnega gospodarskega sveta, ki bi proučeval vprašanja obnove. Dokler pa nam ne bo dovoljeno, bomo s stavko nadaljevali, tudi lata, če bo to potrebno. Prvič v zgodovini, so zdaj tudi kmetje na naši strani ter pripravljeni nuditi pomoč že ustanovljeni komisiji za stavkajoče, z živili, ki bodo razdeljena meščanom. Tudi ribiči so Izjavili, da bodo omenjeni komisiji dali na razpolago svoje blago. Tako bomo mogli delj časa izdržati. Prepričani smo, da zavezniška oblast ne bo dopustila, da prebivalstvo prenaša to gorje, posebno ker je že toliko doprineslo v osvobodilnem boju proti nacifašlstom. Računamo, da znaša število stav-kajočlh v Julijski krajini, pod zavezniškim, nadzorstvom 250.000. Tokrat moremo povdariti, da stavka ni bila vsiljena, temveč jo je začelo delavstvo samo. Grajamo naše ln-dustrijce, ki ne uvidijo našega stališča. Kar želimo Je, da bi se na Somu mestu dala možnost otonove, da obnovimo ladjedelnice, bolnice Itd. predvsem pa šole za naše de-lavce. Sestava odbora za preučevanja gospodarskih možnosti Na včerajšnjem sestanku med predstavniki delavstva ln predstavniki Zavezniške vojaške uprave je bil Izdelan načrt za sestavo 6-člen-skega odbora, ki bo Imel nalog pre učevati gospodarske možnosti na področju Trsta. Člani odbora bodo zastopali koristi enotnih sindikatov, julijskih sindikatov, kakor tudi gradbe, trgovine ln industrije. Odbor bo smel vprašati za svet Izvedence raznih panog, kadar bodo nastala vprašanja popolnoma tehničnega značaja Namen popoldanskega sestanka Je bil, vzeti v poštev možnosti za rešitev sedanjih gospodarskih vprašanj Trsta, na podlagi natančnega pregleda položaja. S strani delavstva so bili predloženi predlogi, ki b morali olajšati sedanjo krizo ladjedelnic. Medtem ko ti predlogi omogočajo razvoj novih načrtov In odklanjajo nove pogodbe v pomorski Industriji, se je Izkazalo, da bi bilo v praksi bolj učinkovito, ako bi vsaj v tem času specializirano delavstvo, kot n. pr. tesarsko, tako v kovinski industriji, kakor v ostalih manjših Industrijah, ki so soudeležene pri gradbi ladij, sprejelo kakšne druge posle. Zavezniška vojaška uprava — je dejal neki predstavnik — Je pripravljena sodelovati pri naporih, da se pomaga delavstvu pri Iskanju zaposlitve, oziroma, da se delavstvu nudi delo, ki se ne bi preveč razlikovalo od onega, ki so ga do zdaj opravljali. V primeru, da ne bi to bilo mogoče, bi bilo bolje, če bi se delavci poprijeli drugega dela, kot da bi ostali brezposelni. Omenil Je primer dveh načrtov za gradbo cest, ki predvideva potro-šek preko enega milijona lir. To delo se ni moglo začeti, ker »o »e za deloprvega načrta predstavili samo 4 delavci, za drugi pa 7. delavcev. Zastopnik delavstva je omenil, da bi v primeru, e ne bi bilo možno obdržati pomorske Industrije, to 1-melo za posledico množično Izseljevanje delavstva. To bi Imelo hude posledice za bodočnost. Predstavnik ZVU Je predlagal kot možno rešitev tega vprašanja uvedbo prešolanja ki bi olajša bodoče pomanj- kljivosti ln istočasno zaposlilo presežek delavstva. Po njegovem mnenju bi ta novi način izučil nespeclalizi-rano delavstvo, specializiranemu delavstvu pa bi dal možnost zaposlitve pri novem, čeprav popolnoma različnem delu. Predstavnik je podčrtal, da ae v tem načrtu ne sklicuje na najmlaj še delovne moči, temveč na odrasle može. Nekdo je predlagal, naj bi porušena poslopja v ladjedelnicah popravilo delavstvo ladjedelnic samo, da bo Trst postal središče za popravljanje ladij, ko bo povojni razvoj trgovinske mornarice dobil velik razmah. Član Zavezniške vojaške uprave je omenil, da smatra ta predlog kot umesten, ker predvideva izvršitev dela s strani dela/stva samega, četudi zgradba ladjedelnic ne sloni vedno na delovanju, ki je v skladu s funkcijami, ki so jih ladjedelnice vršile v preteklosti. Zavezniška vojaška uprava je povabila predstavnike vseh 6 skupin, da pridejo danes zjutraj ob 11. url v Urad za delo s popolnim pooblastilom, da smejo nšstopatl v imenu oseb, ki jih zastopajo, za nadaljno preučevanje položaja. Komunistična stranka o stavki Nekateri člani izvršilnega odbora komunistične stranke so dali dopisniku VZN sledečo izjavo o sedanjem položaju: »Neposredni vzrok te stavke so le delj časa nameravani odpusti, ki so jih začeli Izvajati preteklo sobota Zaradi tega so enotni sindikati, julijski sindikati In sindikati železničarjev, podprti od vseh političnih strank, od Osvo- bodilne fronte, ltalijansko-slovemke protifašistične zveze ter vsega slovenskega 'in italijanskega ljudstva odgovorili s stavko, ker preteka nevarnost ne zadene samo skupine delavcev, marveč pomeni množični odpust, katerega posledice bodo občutili ne samo prebivalci Trsta, ampak cele pokrajine. V tem času, ko je vsa Industrija na tleh ln ko se govori o obnovi, skušajo reakcionarni todustrijci, ki so prej podpirali fašiste ln potem Neme«, namesto da bi vršili svojo dolžnost do delavcev ln prebivalstva, prevalili vse breme na delavski stan in na prebivalstvo tega ozemlja. Na vsa ta dejstva Je ljudska reakcija popolna ln ml zatrjujemo, da Imajo delavske množice pravico do dela in kruha. Danes je polkovnik Bowman naznanil, da letalska In pomorska Industrija v Trstu ln vsej Italiji ne bo več mogla razviti svojega normalnega delovanje ln zato bodo morali delavci menjati poklic, advokati ln nameščenci pa bodo prisiljeni delati s krampom in lopata (Pravilno se glasi izjava polkovnika Bovvmana o advokatih ln nameščencih takole: «Ne gre za kakšno značilnost prebivalstva Julijske krajine. V življenju vsake skupnosti so dobe, v katerih je treba spremeniti gospodarske in socialne razmere. Isto se je zgodilo leta 1930 v Ameriki, ko so odvetniki in drugi izobraienci začasno opravljali poteka dela.*) Po našem je edina rešitev vprašanja splošne obnove, da to ozemlje postane sedma federalna država v federativni Jugoslaviji. Na ta način bi lahko razvil Trst svojo Industrijo do viška. To je želja tržaškega ljudstva. Trajanje stavke je nedoločeno in odvisno od prilik, ki bodo sledile. Stavka je splošna. S1NOČNA RADIJSKA ODDAJA * GLASA ZVU» Zcbi&ustvencL sžuk&a ZUti Nagovor majorja Brookea v slovenščini - 0 prašku DDT - Zdravilišča za jetične ~ Pomanjkanje mleka ~ Avtomobili za zdravnike Napovedovalec: Kako j« Zavezniška vojaška uprava organizirala zdravtsveno službo v občini Trat in na ozemlju, ki je pod zavezniško upravo? Kdo vodi to službo? Zastopnik ZVU: Na sedežu poveljstva ZVU je poseben oddelek, ki Je odgovoren za javno zdravje in za zdravniško službo. Načelnik te službe je major Blyth Brooke iz Londona, kjer opravlja posle zdravstvenega nadzornika v neki mestni čtrti. S tega službenega mesta so ga prestavili v službo prt vojski. Zdajle vam bo sam spregovoril nekoliko besed v slovenščini: *Zal mi je, da se nisem naučil slovenlčine, a naloge, ki mi jih stavlja skrb za javno zdravje, so me tako zaposlile, da se ji nekaj časa ne morem posvečati. Vsekakor pa vam lelim v volem jeziku osebno zagotoviti, da hoče Zaveznilka vojalka uprava v pogledu javnega zdravja nepristransko skrbeti za vse prebivalstvo*. Napovedovaleo: Major Brooke vam je v nekaj besedah, ki jih že zna po slovensko povedati, izrazil obžalovanje, da vam v našem Jeziku ne more govoriti kaj več, a njegove besede so pokazale, s kako iskrenim človekoljubjem opravlja svoje dolžnosti. Ali so v glavnem mestu ln na deželi občinski zdravniki? Zastopnik: Da. Napovedovaleo: Ali Je zadosti zdravnikov, da lahko opravljajo zdravstvene posle v mestih ln na deželi? ZaMtopriik: V glavnih krajih Je zdravnikov dovolj. V podeželskih mestecih pa je zdravniška služba nekoliko pomanjkljiva, ker zdravnikom primanjkuje prevoznih sredstev ln ne morejo iti vedno tja, kamor Jih ljudje kličejo. Zato se bo ureditev zdravniške službe v teb krajih pospešila, kakor hitro bo več prevoznih sredstev. Prošnje, ki jih vlagajo zdravniki za dovoljenje avtomobilov naš urad skrbno preučuje ln, čeprav je Itevilo dopustnih dovoljenj zaradi pomanikanja bencina zelo omejeno, ni bila zavrnjena se nobena prošnja, ki Jo je vfoill kak zdravnik. Napovedovaleo: Po prejšnji vojni je v več krajih Jugoslavije divjal tifus in tudi druge hude nalezljive bolezni so se razširile po svetu. Kakšne ukrepe je pcrdvze-la ZVU, da bi peprečila tako nesrečo? Zastopnik: Kjer se je pojavila epidemija, so bili takoj storjeni varstveni ukrepi za omejitev ln zdravljenje. Takoj ko so prišla prva poročila o kuinih bolezni v nekaterih italijanskih mestih, smo se dogovorili s kraljevsko mornarico, da bo z vsemi možnimi ukrepi preprečila, da bi se fcužne bolezni s parniki zanesle v nale mesto. Podobno smo se sporazumeli tudi v vsemi drugimi prizadetimi oblastmi. — Zelo veliko pomoč v boju prot! nalezljivimi bolezni nudi pralek zoper mrčes, ki se imenuje DDT, (izgovori: diditi), to je nova ameriška iznajdba, smrt vsakovrstnega mrčesa, ki je glavni prenašalec kužnih klic. Ta prašek Imamo tu kot rezervo In ga bomo v zadostni meri uporabili, ako bo potrebno. Napovedovaleo: Kako je poskrbljeno za zdravljenje najtežje bolezni, jetike, ki se je zaradi vrine ln nezadostne hrane tako zelo razširila med prebivalstvom te pokrajine, Ali bodo odprli zdravilišča za Jetične? Kje? Na čigave stroške? Zastopnik: Večje število primerov jetike ni poseben dogodek samo v tej deželi, marveč ga opažamo po vseh deželah sveta kot posledico vojne. — V tej pokrajini se posebno čuti pomanjkanje zdravilišč za jetične, zlasti onega v Ancaranu, ki je lahko sprejemal ved sto bolnikov. — Trudimo se, kolikor se moremo, da bi razmer« v tem pogledu zboljšali. Določeno je, da se morebitna ustanovitev takih zdravilišč po večjih mestih Izvede na državne stroške. Delujejo pa v nezmanjšanem obsegu proti jetični dispanzerji. Napovedovaleo: Z javnim zdravjem je neločljivo povezana redna oskrba z mlekom in drugimi živili (sladkor in vitamini), ki jih morajo uživati otroci do 15. leta starosti. Kakšne ukrepe ste že pod vzeli v tem pogledu? Zastopnik: Pomanjkanje mleka je bilo predvideno že prej zaradi škode, ki jo je vojna prizadejala živini. Urad za javno zdravje se trudi, da bi omilil pomanjkanje te osnovne otroške hrane Ih zato nudi potrebna serdstva, da bi znova oživeli vsi odseki Društva za varstvo otrok. Bilo bi nespametno, če bi to podporno društvo, ki ima tako velik socialen pomen, prezrli samo zato, ker ga je ustanovil fašizem. Bilo bi kaj malo demokratično, če ne bi priznali pomena te ustanove, ki lahko toliko dobrega stori otrokom. — Razen tega preučujemo vse tiste ukrepe za izboljšanje hrane dojenčkom, ki jih je modi izvesti z ozirom na prometne težave in pomanjkanje blaga. Napovedovalec: V lekarnah se čuti pomanjkanje zdravil in drugih tero bolezen. — Storiti moramo torej, kar je največ mogoče, da v deželi ustvarimo potrebne pogoj e. Tu se mora porajati in živeti zdravo ljudstvo, ki bo lahko postavilo srečno osnovo za nov lekarniških proizvodov. Kako in kdaj bodo lekarne dobile te nepogrešljive reči? Zastopink: Z ozirom na to, da po vsem svetu primanjkuje zdravstvenih potrebščin, tukajšnje le-karn« nikakor niso tako brez vsega. Pred kratkim je 25VU razdelila zadostno količino po-, trebščin bolnicam, zdravstvenim zavodom ln lekarnam v Trstu, Pulju ln Gorici. ZVU ima to. Ukine zaloge, da lahko zagotovi redno mesečno razdeljevanje. Z zdravili ln potrebščinami, ki so bolj splošnegja značaja je že prosta trgovina, tiste pa, ki Jih je teže dobiti, se razdeljujejo enakomerno pod budnim nadzorstvom ZVU. Napovedovaleo: Ali imate tudi poseben oddelek za živlnozdrav-atvo? Zastopnik: Ne, ampak ZVU se zelo zanima za vse, kar se tiče raznih živalskih bolezni, predvsem zaradi važnosti proizvodov, ki jih nudijo človeku. — Probleme, ki se tičejo živlnozdravstva, skrbno preučujejo skupaj s kmetijskim oddelkom. Napovedovaleo: Kakšno je zdravstveno stanje prebivalstva sploh? Zastopnik: Kljub vsem spremembam, ki so šle preko tega področja, sem vesel, da na koncu lahko izrazim svoje zadovoljstvo z zdravstvenim stanjem: zdrav- stveno stanje jo mnogo bolfle, kakor bi pričakovali. Iz tega pa ne sledi, da bomo v skrbi za ohranitev in izboljšanje tega stanja popustili in da ne bi učinkovito nastopili zoper vsak-tn boljši svet. Tragičen prepir na Opčlnab Predvčerajšnjim zvečer se je pripetil na Občinah tragičen dogodek, ki je zahteval smrt 19-letnega Car-mela de Pasquale. Družbica prijateljev se je vračala z izleta v mesto. Hoteli so stopiti na voz cestne že-leznioe. Pri tem je prišel Pasquale v prepir z uslužbencem cestne železnice, ki ga Je udaril a trdim predmetom po tilniku, nato pa zbežal. Prijatelji so nesrečnega prijatelja prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil. Umor na cesti y BoMunec Z nekim zavezniškim avtomobilom ao prepeljali v bolnišnico truplo človeka, ki Je bil ustreljen v prsi. S pomočjo dokumentov so ugotovili, da gre za Vlttorta Pre-čenika, starega 31 let ln stanujočega v Bol juncu. Po pripovedovanju avtomobilista so nesrečnika ubili neznanci. RADIJSKI SPORED Torek, 25. septembra 19.15 obvestila svojcem; 19.30 slovenska mladinska ura; 20 poročila v slovenščini; 20.15 poročila v Italijanščini; 20.30 glasba slovenskih skladateljev; 21 pouk angleščine; 21.30 Italijanski ritmični orkestri; 22 recitacije v Italijanščini; 22.15 slavni soliitl; 22.30 večerni koncert; 23 vesti v Italijanščini; 23.10 veetl v slovenščini; 23.20 plesna glasba. Sreda, 26. septembra 6.30 glasba za dobro jutro; 7 poročila v angleačlnl BBC; 715 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v Italijanščini; 8 glasba za vse; 10 prenos iz Vidma do 12.40; 12.45 poročila v slovenščini; 13 poročila v Italijanščini; 13.15 zbor harmonik pod vodstvom Saverle Zacuttijeve; 14 pregled vesti. GORICA Splošni dohodninski davek Vsi trgovci, obrtniki, gostilničarji, kavarnarji in vse podobne stroke obveščamo, da je Zavezniška vojaška uprava določila, da ostane v veljavi sindikalna po godba, ki se nanaša na splošni dohodninski davek. Prizadeti morajo predložiti Re-glsterskemu uradu do 15. oktobra Izjavo na prostem papirju (2 koplji), v kateri morajo označiti osebne podatke obrtnika ali trgovca, njegov poklic, uradno priznani čisti dobiček za dohodninski davek za leto 1944. odnosno zadnji uradno priznani čisti dobiček. Poleg tega morajo označiti število nameščencev, približno količino prodanega blaga ln če obrat prodaja tudi na debelo. GORICA Vojaška proslava Vojaška proslava, katera Je bila najavljena za nedeljo popoldne, je polni meri uspela. Najboljši dokaz za to je veliko zanimanj« gori-škega meščanstva, ki je že pol ure pred začetkom, ki je bil določen za 5. uro popoldne, napolnilo trg pred prefekturo ln cerkvijo sv. Ignacija, Srednji del trga je bil izpraznjen za napovedani nastop zavezniških čet, medtem ko je bil ostali del trga nabito poln radovednega občinstva. Ljudje so stali na stopnišču pred cerkvijo, poln je bil celo cerkveni zvonik, podjetnejši so zlezli na drevesa pred prefekturo, da bi bolje videli. Okna stanovanj so bila prav tako polna radovednih meščanov. Proti 5. uri je prikorakal na trg prvi bataljon 133 polka 34. ameriške divizije, ki nosi značilni znak »Rdečega bivola*. Na njegovem čelu je korakala divizijska godba. Takoj nato so prikorakale Indijske čete, in sicer 4. bataljon 11. polka Indijskih Sikov, katere je spremljala znamenita godba na pihala. Občinstvo je Imelo dovolj prilike, da je z navdušenim ploskanjem pozdravilo prihod ln Izvajanja oddelkov zavezniške vojake. Posebno zanimivo je bilo Igranje godbe, ki je spremljala oddelek Sikov. Ob koncu je ameriška godba odigrala obe zavezniški himni, ameriško »Starš and Stripe** in angleško »God save the King*, pri čemer se je izvršil obred snemanja zastave pred četami, ki so pri tem pozdravile zastavo z orožjem. Z mimohodom pred prisotnimi poveljniki se je vojaška prireditev zaključila. Podpore članom rodbin vojnih ujetnikov Zavod za socialno akrbatvo v Gorici poroča, da bo na podlagi novih navodil še nadalje Izplačeval rodbinske podpore in odškodnino vpoklic, v korist tistih članov rodbin, katerih redniki so v vojnem ujetništvu. Izplačilo velja od 7. julija t. 1. do dneva vrnitve ali izdaje novih določil. Vsi člani takšnih rodbin so naprošenl, da predložijo Narodnemu zavodu za socialno skrbstvo v Gorici, Via Mazzini 4, potrdilo občine-ali odgovarjajoče dokumente, iz katerih je razviden čas vrnitve aii doba ujetništva. Ne velja pa to za primere vojnih ujetnikov v Nemčiji, ki so uživali pravico na podporo In za katere je bila polpora ukinjena 1. decembra 1944. Izpred sodišča Vojaško sodišče Je obsodilo na štiriaajft dni zapora in 5000 lir globe Evgena Cuglica zaradi nedovoljene posesti osmih parov vojaški čevljev in nepremočljivih plaht za vozove. Priče so Izpovedale, da Je del tega blaga puatil neki vojaški oddelek, ki je bil nastanjen v Cugličevl hiši v Romanzu ob Soči. Pred sodiščem ao bili tudi Bruno Belllna, Peter ln Armando Gorza. vsi lz Gorice, ki so bili obtoženi, da so skušali odpeljati drogove, katere so svoječasno postavili Nemci okoli vrta Coronini. Pri tem poskusu, ki so ga nameravali Izvršiti ponoči, jih je zasačil stražnik ZVU Pellloon. Pred sodiščem so se zagovarjali, da ao drogov« postavili Nemci ter so jih hoteli odpeljati, kakor ao videli delati druge. Peter Gorza se je S« zagovarjal, da Je bral v časnikih poziv, naj prebivalci rušijo nemške utrdbe, zaradi česar je mislil na ta način tudi on sodelovati. Sodišče je odložilo razpravo na prihodnjo sredo, da bi imel obtoženi možnost predložiti dotične časnike. Delitev tobaka Sepral poroča, da bo začela jutri 26. t. m. delitev tobaka, in sicer po 40 gr proti odvzemu odrezka št. 38 in 39 tobačne nakaznice. Količina je določena za drugo polovico meseca septembra. Vaak kadilec bo prejel 20 gr »trlnclato forte* (Ur 16) ln 20 gr »trlnclato comune* (Ure 12). Prodajali bodo tudi lz-vestno količino cigaretnih cevk znamke »Luče*, po 25 Ur za 100 komadov. Delitev petroleja Trgovinska ln Industrijska zbo nlca v Gorici poroča, da bodo dri žlne na področju vojaške uprav ki stanujejo v poslopjih, kjer i električne razsvetljave, prejeli i liter petroleja za mesec septembe V Gorici naj dvignejo petrolej pri ti odrezku št. 7 nakaznice za te: leto. Prodajalci morajo oddati zbri n« odrezke do 15. oktobra. Občil ske uprave, ki še niso javile štev la rodbin. Iti bodo potrebovale p1 trolej, naj to nemudoma atorij da bo zbornica mogla poskrbeti i dodelitev petroleja v mesec oktobru. Velika tatvina Ob vrnitvi domov j« g. Petrur-zlelo ugotovil, da ao v času njegove odsotnosti neznani zlikovci vdrli v njegovo stanovanje in odnesli denar in vrednosti, katere ceni na 400.000 Ur. Stanovanjska vrata, niti drugi vhodi, k! bi lahko služili tatovom za prihod, niso kazali nobenega znaka poškodbe. Tatvino je opazil prav za prav šele zvečer, ko je hotel položiti dnevni izkupiček v blagajno. Tatovi so morali priti skozi vrata ter Jih za seboj zakleniti po izvršeni tatvini. V tej zvezi se je lastnik stanovanja spomnil, da je pred dvemi tedni izginil ključ od stanovanje. Verjetno je, da je tatvino Izvršil nekdo, ki dobro pozna razmere v stanovanju. Stran 4 GLAS ZAVEZNIKOV TAJINSTVENI "OTOK X„ Boj za arktiške postojanke Nemiko-zaveznliko meteorološko tekmo so Izvojevall zavezniki Nova zdravniška naprava V zaledenelih vodah Arktike se je med leti 1939 in 1944 bil hud boj med Združenimi narodi In Nemci. O njem vemo še danes le malo podrobnosti. Boj Je bil trd in hud, ker so bili borci izpostavljeni najneugodnejšim vremenskim prilikam. Možje, ki so premagali Nemce, so bili Norvežani, Danci, Američani, Kanadci in Eskimi Norvežani in Danci so bili posebno izurjeni in so tvorili moštvo postojank. Vedno so se borili z naravnimi silami ter večkrat tudi z Nemci. Eskimi so bili vodniki in delavci. Ameriške in kanadske obalne straže, pomorske sile in patruljna letala so imela posredno, a važno nalogo pri operacijah. Prinašala so živila, informacije in oborožene sile, če je bilo treba. Bojna črta Je tekla ob vzhodni obali Grenlanda, na Spitzberge :n na tajinstveni «otok X». Zdaj vemo, da Je bil »otok X» Jan Maven, velika gmota ledu in lave v morju med Grenlandom in Spitzbergi. Za pošiljanje vremenskih poročil v Anglijo in zahodno Evropo sta najboljši točki Island in otok Jan Mayen. Zaradi tega se Je bil stalni boj med zavezniki in Nemci za go-»podstvo nad »otokom X». Pred vojno Je bil v norveški posesti. Norveška Je imela na njem majhno opazovalno postajo. Ko Je 1940 Nemčija napadla Norveško, so 4 možje, ki so tvarili posadko, ostali odrezani od domovine. Ker so imeli radijsko oddajno postajo, so mesto na Norveško pošiljali poročila v Anglija Majhna ladja, ki so Jo poslali kot pomoč, Je v poletju 1940 naletela na čer in se potopila. Moštvo se Je rešilo in prišlo do štirih vremenoslovcev. Kmalu nato so moštvo evakuirali in radijsko postajo uničili Bilo Je le nekaj tednov pozneje, ko se Je otoku Jan Mayen z ladjo približala skupina nemških meteorologov. Angleški rušilec pa Jih Je že čakal. Poveljnik Je ladjo potopil, moštvo Je šlo v ujetništvo. Marca meseca leta 1941 se Je končno posrečilo norveški odpravi na otok izkrcati 12 mož, radijsko postajo, dobavke in orožje. Izhodi- šče odprav Je bil Grenland. Možje so bili izpostavljeni težkim vremenskim neprilikam in čestim sovražnim zračnim napadom. Toda Nemci niso več poizkušali nobenega izkrcanja. Prav kmalu so vremenoslovci pošiljali vremenska poročila (vsake tri ure, ponoči in podnevi), ki so bila za zaveznike neprecenljive važnosti. Sredi Julija 1941 Je dospelo še več mož in orožja. Jan Mayen je postal močna trdnjava. Med tem časom so Nemci leta 1940 trikrat poizkušali poslati dobro opremljene odprave vremenoslovcev na Grenland, toda vse poizkuse Je preprečila oborožena norveška patruljna ladja. Izguba teh odprav Je bila za Nemce težek udarec. Preglavie se Jim ni več posrečilo delati do pomladi leta 1943, ko Je večja, dobro oborožena nemška skupina napadla na Grenlandu oddelek Dancev in Norvežanov. Patrulja se je v boju umaknila. V naslednjih mesecih pa Je vztrajno iskala skrito sovražnikovo postojanko. Končno so jo odkrili na otoku Sanon ob vzhodni obali Grenlan-da. Dva ameriška čolna za obalno zaščito sta na otoku izkrcala moštvo, toda medtem so Nemci že uničili vse naprave in zbežali. Skoraj isto se je dogodilo na Spitzbergih. Žrtvovali so vsa da bi obdržali postojanke, toda vztrajnost zavezniških posadk Jim Je vsa prizadevanja sproti uničila. Bilo je prevelike važnosti, da bi popustili. Zato so Nemci namestili na kopnem in na morju avtomatične meteorološke postaje. Pred nedavnim Je takšno postajo našel neki irski ribič. Bila Je 300 čevljev dolga in zasidrana pod vodno gladino. Jambor s teleskopom, ki Je imel vse naprave, je v rednih presledkih po radiu avtomatično oddajal temperaturno stanje, vlago in zračni tlak. Od takšnih postojank Je bila končno odvisna nemška meteorološka služba za vremenska poročila iz Arktike. Združeni narodi pa eo imeli nepretrgano verigo postojank od Sibirije preko Spitzbergov, Jan Maye-na, Islanda, Grenlanda, Labradorja do Novega Fundlanda in še dalje. GOSPODARSTVO Neijorski Mlftof na osTobojenem ozemljil Ta svetlikajoia se naprava iz jekla določa krogle in druga tuja telesa, ki so prodrla v telesa ranjenih ameriških vojakov »Radijske tuljave' - novo obrambno orožje Neprodoren zid k:ot obramba proti sovražnim letalom Pred leti so se pojavljale vesti o skrivnostnih žarkih, ki ustavljajo letala med poletom v zraku ter jih zaradi motenj v strojih prisilijo, da se spustijo na tla. Dolgo so bile to samo negotove vesti, ki so spadale bolj v kraljestvo bajk. Vendar se je končno pokazalo, da je nekaj resnice na stvari: letalski motorji so se res ustavljali, letala so bila prisiljena pristati ali pa so se razbila pri neprostovoljnem padcu. Toda tej nepriliki so hitro odpomo-gli, okoli občutljivih delov mo* torja so postavili zaščitno napravo, ki je prestregla električne valove, ki so motili vliganje eksplozivnih motorjev. Tako je ta skrivnostna iznajdba postala brez moči in so nanjo hitro pozabili. Vendar so le danes vsa vojaška letala opremljena za vsak primer s taksnimi zaščitnimi napravami. Ko so vesti o teh skrivnostnih Iarkih bile Se Hve, so prerokovali, da bo priSel čas, ko bodo mesta ZDRAVSTVO Amerika gradi nove lokomotive Možnost uporabe atomske energije za preučevanje in zdravljenje novotvorb, katere navadno imenujemo rak, bodo preučevali na novo ustanovljenem zavodu za praktično primeno atomske energije. Omenjeni zavod Je del univerze v Chioagu, ki sl je pridobil velike zasluge pri raziskovanju atomske energije in Iznajdbi atomske bombe. Rektor medicinske fakultete prof. dr. Reugen G. Gusta/vson je dejal: »Znanost pozna okoli 200 kemičnih kombinacij, ki povzročajte raka. Ce predpostavljamo, da so v teh kombinacijah normalni atomi pomešani z radioaktivnimi atomi iste vrste, bo mogoče zasledovati te kombinacije in jih preizkušati na živalskih telesih. Tako bomo ugotoviti, ali ti radioaktivni elementi povzročajo novotvorbe, katere splošno Imenujemo rak». A Generalni major T. Kirk, vodja sanltetske službe ameriške vojske Je izjavil, da je zdravniška znanost odkrila novo zdravilo »Streptomi-cil», ki je dragocenejše od penicilina*. »Streptomloil* so odkrili v majhnih količinah na neki plesnobl, ki počasi raste in se iz nje pridobiva. Novo zdravilo bo učinkovitejše od penicilina, ki so ga pred kratkim odkril. Zaenkrat pa je se v pričet-nem razvoju. »Streptomicll* bodo uporabljali tudi pri zdravljenju spolnih bolezni. Astrološke napovedi za Hitlerja Dopisnik agencije »Reuter* piše o čudovitih odkritjih moža, ki je bral Hitlerjeve misli. To Je britanski stotnik Louis de Wohl, ki je bil pred svojim vstopom v posebni urad psihološke vojne svetovno znan med glavnimi astrologi sveta. De Wohl je odkril, da slaven »napadalni načrt*, ni bil nič drugega, kot nasveti, ki jih je Hitlerju dal neki švicarski zvezdo-sloveo, Ernest Krafft, ki je bil dolga leta Hitlerjev svetovalec, dokler ni 1944 umrl v taborišču Buchen-waldu. Hitler je v Krafftu slepo zaupal in če bi bilo mogoče izvedeti, kaj mu je Krafft dejal, bi britanske oblasti Izvedele, kjer in kdaj naj bi bil pripravljen napad... Krafftovi nasveti so izvirali iz astroloških osnov in Jih je zato dc Wohl kot zvezdoslovec lahko c svojll. De Wohl je izjavil, da je odkril strašne stvari, ki so se Izkazale za popolnoma točne in med njimi tudi boje v Afriki in od njih vsa vidnejša obdobja, od Rommelove ofenzive v Egiptu do Montgomery-jeve pri Al Alameinu. ki je vodila do uničenja afriških oddelkov. Vse to je predvideval skoraj popolnoma točno, kot se je zgodilo. Prva lokomotiva iz skupine 25 novih mogočnih strojev, ki jih je zgradila pensilvanska železniška družba. ŠPORT Odlikovanje Joe Louisa A Predvčerajšnjim so v New Torku slovesno izročili odlikovanje Legije naredniku Jose Louisu, svetovnemu prvaku za težko kategorijo v boksu. To odlikovanje Je prejel za zasluge, ker je s svojimi pogostimi nastopi zabaval okoli 2 miljona vojakov. Novi ženski svetovni rekord V nedeljo je Francozinja Claler Bressoles postavila novi svetovni rekord v teku na 400 metrov in v času 61:9 sekund. S tem časom je prevzela svetovno prvenstvo Sve* dinji Ani Larsenovi, ki je imela na isti progi čas 61:9:t4 sekund. Nov svetovni rekord z brzim čolnom Te dni je na jezeru Siljam pri Stockholmu Gunnar Faleij postavil nov svetovni rekord na 1000 metrov z brzim čolnom, Dosegel je povprečno brzino 63.69 vozlov (86.387 km na uro). Faleij je s tem potolkel rekord, ki ga Je leta 1988. postavil Gar Wood' ■ 51.20 vozlov. Priznanje rekorda Švedska ne more uradno zahtevati, dokler ga ne bo potrdilo mednarodno jadralno združenje. Revizija pravil za cricket Cross-coimtry v Angliji •Angleško croes-country prven-**vo bo 9. marca 1946. v Lea-mtngtonu na razdaljo 10 milj. Istočasno bo tudi mladinsko cross-countrjr prvenstvo, Ena najpriljubljenejslh iger v Angliji je cricket, ki ga pri nas komaj poznamo. Cricket je igra, ki jo igramo s kroglami in klad-veci skozi mala vratca zasajena v zemljo, V Angliji so se v zadnjem času odločili, da spremenijo pravila za to narodno igro. Eden izmed vodilnih angleških klubov «Maryle-bone cluib* Je v zadnjih osmih mesecih lzdalal osnutek novih pravil, ki jih je zdaj poslal v preučevanje pomembnejšim športnim organizacijam v Avstraliji, Južni Afriki, Novem Zelandu, Zapadni Indiji In Indiji. Športne tekme na’ olimpijskem stadionu Na olimpijskem stadionu v Berlinu so bile v nedeljo prve med-zaveznlske športne tekme, in sicer med ameriškimi, angleškimi in francoskimi športniki, ki se nahajajo na zasedenih področjih Nemčije. Ameriški atleti so zmagali v »majhni olimpijadi* s 94 točkami proti 43 točkam, ki so jih dobili Angleži in 28 točkam, ki so jih dosegli Francozi. Sovjetski tekmovalci se niso udeležili te športne manifestacije, ki ji je prisostvovalo okoli 12.000 vojakov. S tribune, kjer je leta 1936. prisostvoval olimpijskim igram Hitler, so včeraj filmali tekme operaterji' zavezniških sil. zalčitena pred letalskimi napadi, katere so predvidevali v dobi med dvema svetovnima vojnama, z zaščitnim elektromagnetsktm poljem, skozi katero ne bo moglo predreti nobeno letalo, ker bodo motnje v motorjih preprečile nadaljnje letenje. Skrivnostna zaščita Zdaj prihaja iz Združenih držav vest o novem odkritju, ki izgleda prav tako skrivnostno. Ameriško vojno ministrstvo je izdalo poročilo o novem orožju, katero imenuje eradijske tuljave». Ta nova naprava povzroči, da topniški izstrelki eksplodirajo 25 metrov pred ciljem. Pravijo, da je bilo io novo orožje velike važnosti pri zmagi zavezniških vojska v drugi svetovni vojni. Američani so do zdaj z vso skrbnostjo čuva;» li to vojno skrivnost. Novo orožje je po poročilih uničilo japonsko letalsko moč, zlasti v dobi napadov s samomorilnimi letali. Prav tako je novo skrivnostno orožje strlo napade nemških letalskih bomb na Anglijo. Vrhovni poveljnik ameriškega vojnega brodovja, admiral King, je opisal novo orožje kot eveliko znanstveno odkritje, ki je pripomoglo k zmagi Združenih narodov. Novo orožje, katero imenujejo radijska tuljava, je majhen radijski oddajni in sprejemni aparat, ki je pritrjen na konici izstrelka. Majhna elektronska žarnica izžareva elektromagnetske žarke, ki s hitrostjo svetlobe prodirajo proti cilju, kjer se odbijejo in vračajo nazaj, pri čemer jih prestreže sprejemni aparat. Lem elektrchmagnetskih žarkov je podoben radarskim žarkom, ki se prav tako odbijajo na vsakem predmetu kot n. pr. vodi, zemlji ali kovinskih delih letala. Radijski vžigalnik Ko se izstrelek približa letalu na 25 metrov, sprejemna radijska naprava sproži vžigalo, ki povzroči eksplozijo razstreliva, ki ga izstrelek vsebuje. Učinek te eksplozije je tako močan, da delci izstrelka poškodujejo letalo. Do zdaj so uporabljali izstrelke, ki so bodisi eksplodirali v določeni vičini ali pa ob dotiku z letalom. Tako pa je verjetnost zadetka mnogo večja, ker je topničarjem treba paziti egmo na smer strelja(• nja, medtem ko je zelo težavno določevanje oddaljenosti cilja sedaj odpadlo; to avtomatično izvrši nova iznajdena eradijska tuljavii». Študije o radijski tuljavi so začeli že avgusta 1940. Pet ameriških tovarn je izdelalo meseca septembra 1942 po 400 radijskih tuljav dnevno, do leta 1944 pa se je proizvodnja dvignila na 40.000 tuljav. Za izkoriščanje petrolejskih virov v Karpatih so izdelali poseben petletni načrt. Po tem načrtu bodo izvrtali nove vrelce, preizkall zemljišče v celem podkarpatako-ru-skem hribovitem terenu. Zgradili bodo veliko električno centralo, nove rečne zapornice in strojne delavnice za potrebo ukrajinske petrolejske industrije. Veliko paž-njo posvečajo gospodarskim in kulturnim potrebam delavstva, za katero bodo uredili delitev hrane, obleke in vseh potrebščin po strogo odmerjenem načrtu raolonira-nih obrokov. Kulturne potrebe bodo zadovoljevali s prisilnim udeleževanjem na kulturnih mitingih in izletih v bližnje in daljne kraje, katerih se bodo mogli udeležiti samo prvovrstni delavci. Za gradnjo stanovanj pa bodo uporabili 35 milijonov rubljev, iz katere vsote predvidevajo zgraditi tudi bolnišnice In domove. Načrte o koiektlvtnciji bolgarskega kmetijstva so opustili v zvezi z bližnjimi volitvami, ker žeii vlada dobiti blagohotno podporo kmetskih množic, ki tvorijo veliko večino bolgarskega volivstva. Po končanih volitvah bo bolgarsko ministrstvo za kmetijstvo zopet vzelo načrte o kolektivizaciji v pretres. cev prej, preden Jih lahko prično izkoriščati. V nekaterih predelih bo Japonci zaradi tega, ker so vedeli, da gume ne bodo mogli izvažati, drevesa v nasadih posekali in prostor porabili za pridelovanje topinamburja in sladkega krompirja. Delovanje svinženh rudnikov so onemogočili maleškl gverilci. Belgijski minister Spaak bo odpotoval v Združene države, kjer bo podrobno razpravljal o vprašanjih, ki so v zvezi z ukinitvijo zakona o zakupu in posoji. Minister je izjavil, da upa na ugodno rešitev vprašanj, posebno še zaradi tega, ker jo imela Belgija doslej večje stroske z ameriškimi četami kot pa je bila pomoč, ki jo Je Belgija dobila od Združenih držav. Kot del dobav ustanove UNRRA, ki so namenjene Italiji, je prispel v pristanišče Civitaveccbla parnik «John Hauthorn*, ki Je pripeljal iz Združenih držav tovor sladkorja in moke. Blago bo razvažalo po Italiji 100 tovornih avtomobilov, ki bodo razdeljeni v 10 skupin. Nova električna oentrula v Ri btrnku je po poročilu moskovskega radija dograjena. Nova centrala Je večja od centrale Dnjeprostroj, katero pa so sovjetske čete uničile pri umiku. Rlblnsk leži 240 km severno od Moskve. Centralo so zgradili v zvezi z načrtom o rečni plovbi na severnem toku reke Volge. Imenuje se Volgostroj in proizvaja 65.000 KAV. Dobave premoga nevtralnim državam v Evropi je obljubil ameriški ravnatelj za suha goriva Ha-rold Iokes. Dobave se bodo vršile na podlagi svobodnih zaključkov. Izvzete so količine, ki so potrebne za podporo gospodarstva osvobojenih držav, Amerika je dolžna dobavljati premog Franciji, Belgiji, Holandski, Danski, Norveški, Grški in Italiji. Pomorski promet med Anglijo in Poljsko je spet obnovljen. Poljska ladja «Krakowia», ki ima 15.000 ton, Je odplula proti Danski. To je prva poljska ladja, ki je po izbruhu vojne iz Velike Britanije odplula proti Poljski. Njen glavni tovor je brana, oblačila in sanitetni material, ki ga je poslala UNRRA ta druge dobrodelne ustanove. Francoska vlada je odobrila vrsto finančnih ukrepov za stabilizacijo glavnih življenjskih potrebščin, zlasti mesa, surovega masla ta sladkorja. Sovjetska vlada namerava v okviru svoje nove petletke razširiti tovarno avtomobilov »Gorklj* tako, da bo postala ta tovarna v letu 1950 največja na svetu. Ko bo načrt izveden, bo tovarna dnevno izdelala 1.000 osebnih in tovornih avtomobilov. Zaposlovala bo 180.000 delavcev. Izvoz znatnih količin blaga je dovolila Velika Britanija. Za izvoz pridejo v poštev predvsem kemični ta farmacevtski proizvodi. Pod zaporo ostane še vedno izvoz živil. Velik porast Je dosegla v vojniih letih ameriška kemična Industrija; pc količini je napredovala za 90 odstotkov. Proizvodnjo je vodil in uravnaval Urad za kemično proizvodnjo, ki je v zadnjih štirih letih vodil proizvodnjo kemičnih proizvodov v vrednosti 10 milijard dolarjev. To Je uspeh sodelovanja >ned industrijo in državnimi ura-j di, ki je mnogo doprinesla zmoglij-vosti kemične Industrije. Gumijevi nasadi na maleškem polotoku in svinčeni rudniki so skoraj popolnoma uničeni. Gumijeve nasade pokriva plast drevja in tropskega rastlinstva. Nasade za gumo je treba pripraviti 18 mese- sRadljska tuljavan je imela v pomorski vojni izredne uspehe. Ko so to videli, so tuljavo preoblikovati tudi za boj na suhem. Ameriške in britanske čete so to novo orožje prvič uporabile meseca decembra 1944, ko so zaustavljale nenadno uspešno nemško o-jenzivo v Ardenih. Pri napadih samomorilnih letal na velike edinioe zavezniške vojne mornarice v Tihem morju so radijske tuljave uničile mnogo sa-mamarilnih letal. Kadar je takšno japonsko letalo napadalo in hotelo z zaletom v zavezniško vojno ladjo na njej povzročiti nepopravljivo škodo, je zagrinjalo izstrelkov s takšnimi radijskimi tuljavami pokrilo nebo okoli la-die. Kakor hitro je japonsko letalo prišlo v primerno oddaljenost od kakšnega protiletalskega izstrelka, ki je imel radijsko tuljavo kot vžigalnik, je izstrelek eksplodiral ter so drobci uničili napadajoče letalo. Tako je nastal okoli ladje skoraj neprodoren plašč izstrelkov, ki je ladje ščitil pred zelo nevarnimi japonskimi samomorilnimi letali. Nu Poljskem so v mesecu avgustu nakopali 2.405.000 ton premoga. S tem so dvignili proizvodnjo na 108.4%. Kljub pomanjkanju vagonov so avgusta izvozili 78% premoga proti 67% v mesecu juliju. Argentinska vlada Je izdala zakon, s katerim prepoveduje od 14. septembra dalje izvoz pšenične moke. Zakon so izdali zaradi trenotne-ga pomanjkanja moke v Argentini. Frankfurtsko borzo, ki Je najsta-rejša nemška borza, so spet odprli. Borzni posli so se začeli takoj po otvoritvi. Posebno veliko je bilo povpraševanje po delnicah premogovnih družb ta delnicah podjetij lužne soli. Škodo, ki Jo je pretrpela Poljska v času nemške okupacije, Je ocenila posebna ministrska komisija na 100 milijard predvojnih zlotov. Amerlšld trgovinski minister Henry A. AVallaoe je izjavil, da bo v prvem letu po vojni v Združenih državah 53 milijonov prostih mest za tiste, ki bodo prišli iz vojne industrije in iz vojske. Nova mirnodobna industrija bo morala zadovoljiti veliko povpraševanje po blagu, katerega med vojno niso izdelovali. Cenijo, da bo treba izdelati 32 milijonovo avtomobilov. Druge zelo važne Industrije bodo morale izdelati velike količine hladilnih naprav za gospodinjstvo in industrio, radio aparate in sesalce prahu. Minilo pa bo še mnogo časa, preden bo mogoče zadostiti vsem potrebam stavbne industrije. Podržavljanje težke industrije je predlagal avstrijski trgovinski minister Edvard Heinle. Predlog je odobrila avstrijska vlada. Po njem bodo podržavili rudnike, petrolejsko industrijo, industrijo železa in Jekla, izdelavo električnega materiala, proizvodnjo lokomotiv in vagonov. Trgovinski in plačilni promet so obnovili med Veliko Britanijo in Grčijo. Španija Je prekoračila določene količine za uvoz opiju, kot poroča predsednik osrednjega odbora za opij, ki deluje po določbah ženevske mednarodne konvencije. 2e leta ni Španija sporočila potrebnih podatkov o uvozu, zaradi česar pri-čacujejo, da bodo prihodnje leto prepovedali uvoz opija v Španijo. Kongres britanskih strokovnih organizacij «Trude Unlons* v Blackpoolu Je sklenil predlagati vladi uvedbo 40 urnega delovnega tedna, ki naj ga Izvedejo postopoma v britanski industriji. Rečno pristanišče v Bremenu so odprli za zasebni promet. Ustanovitev vladnega odbora za nadzorstvo proizvodnje naravnega in umetnega kavčuka Je napovedal John W. Snyder. ravnatelj urada za preosnovo vojnega gospodarstva v mirnodobno. Odbor bo imel nalogo nadzorovati ves razvoj, vse načrte in državne podpore za proizvodnjo navadnega in umetnega kavčuka, ker lahko zdaj v nekaj letih pričakujemo velike presežke v proizvodnji kavčuka. _____._____ 7- Mons. Francis Spellman,newyor ški nadškof in katoliški vojaški vikar amerikih sil, je prišel na obisk , na tihomorsko bojišče. ZANIMIVOSTI Po poročilu lista sNeue Zeitn, ki izhaja zdaj v Berlinu, je bilo pod nacistično vlado uničenih v Berlinu izmed 160 protestantskih cerkva 62 in izmed 109 katoliških 23. Vse sinagoge so nacisti požgali leta 1936. Zdaj bodo zopet obnavljali zaprte in oropane cerkve. A Vsem je še v spominu atentat na Hitlerja, katerega so izvedli častniki nemške vojske dne 25. julija 1944, da bi se odkrižall človeka, ki je po njihovem mnenju vodil Nemčijo v pogubo. Na to so se odločili pod vtisom uspelega zavezniškega izkrcanja na zahodni obali ter velikih neuspehov na vzhodnem bojišču. ZeleU so rešiti, kar se je pač dalo rešiti. Atentat se ni posrečil, Hitler je ušel smrti, zato pa je smrt dohitela večino atentatorjev. Ko so zdaj zavezniki zasedli Nemčijo, so dobili v roke tudi 65.000 metrov dolg fUm, ki kaže razpravo proti atentatorjem. Pred dnevi so film predvajali zelo ozkemu krogu gledalcev v Berlinu. Prvotno je bil film tako dolg, da je predvajanje trajalo 9 ur. Film kaže razpravo, pri kateri so obsodili na smrt enega feldmar-šala, štiri generale in tri druge častnike nemške vojske, katere so dve uri po razpravi obesili. FUm so snemali za stolom predsednika ljudskega sodišča v sodni dvorani vrhovnega sodišča v Berlinu meseca avgusta 1944. Razprava proti drugim osmim obtožencem je bila pri drugem zasedanju sodnega zbora. Nemško propagandno ministrstvo je skrajšalo film na 1.000 metrov v upanju, da ga bodo mogli predvajati po nemški zmagi. Med obtoženci je bil feldmaršal Eruiin von. Wltz-leben, generali HOeppner, Stieff, von Hass, Bemardis von Hagen, kapetan Karl Klausing, grof York von Wartenburg in grof Wolf Heinrich Helldorf. Film prikazuje surovo obnašanje predsednika ljudskega sodišča Frieslerja, ki med drugim kriči na obtoženega Ulrlcha von Hvssela, bivšega poslanika v Italiji: eKakšna žival ste Vi? Niste osel. ker v tem primeru bi bilo to enostavno vprašanje inteligence. Vi ste svinja, ker gre za vprašanj? zna* čaja.» V filmu gledalci vidijo, kako se feldmaršal von Witzleben zaničevalno posmehuje sodnemu dvoru, ko mu jemljejo vojaške znake. Slišijo tudi grofa HeUdorfa, ko pravi suhoparno: sEnkrat se pa bomo le morali iznebiti Hitlerja». Res so ee ga iznebili, samo■ da nekoliko prekosilo, kot do zdaj že skoraj vsi narodi svojih diktatorjev, pa naj so se imenovali duceji, filhrerji ali narodni vodje. A Znani graditelj zrakoplovov, grof Hugo Eckener, je opustil svoj poklic, ki z ozirom na nemškt poraz in zasedbo Nemčije ne kaže nobenih izgledov na uspešno udejstvovanje. Posvetil se je novinarskemu poklicu. Pravkar prihaja vest, da so mu v francoskem zasedbenem področju Nemčije dali dovoljenje za izdajanje dnevnika. A Ko je končala vojna, prihajajo na dan tudi mnoge vojne skrivnosti. Pravkar je izdal angleški admiral sir Bruce Fraser, vrhovni poveljnik angleškega brodovja na Tihem oceanu, da sta se dva tedna pred sklepom premirja z Japonsko dve angleški žepni podmornici vtihotapili v vojno pristanišče v Singapu-ru. Posadka, ki je štela v vsaki podmornici samo po dva moža, je potopila neko majhno križarko, prerezala kabel, ki je vezal Singapur z Hongkongom, kar je zvečalo smedo na Japonskem v trenutku predaje. Ob isti priliki je admiral izjavil, da so se tri takšne žepne podmornice udeležile tudi akcij proti nemški križarki «Tirplitz», ko je stala v nekem norveškem f jordu. Približale so se ji tako blizu, da so postavile pod njo razstrelivo in ga zažgale. Žepne podmornice so premajhne, da bi mogle uporabiti torpeda. A Skoda, ki jo je v noči od sobote na nedeljo povzročil orkan na Floridi, cenijo na 50 milijonov dolar rjev. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. V “Centru za obvestila,, Piazza della Borsa št. 8 dobite te publikacije v slovenščini: S. V. Ben6t: »Amerika*, cena 10 lir. (Kratka in. jg* nimivo pisana zgodovina Združenih ameriških držav). »Ameriške znanstvene zanimivosti*, cena 10 lir. (Poljudno pisan pregled najnovejših odkritij na zdravniškem, kmetijskem, tehničnem in drugih področjih v Ameriki). «1930-1944», cena 5 Ur. (Pregled vojnih dogodkov v teh letih, s številnimi slikami). KARLO ROSNER 1. RDEČE ROZE John Priče je bil sin kmečkih staršev. Vsa Priceova družina je srečno živela v nekem mestecu. Oče je bil farmar, ki je obdeloval lastno zemljo; z zaslužkom je preživljal sebe in družino in pri majhni atedljivosti je lahko, dajal v banko mesečno skromno vsotico. Imel je hčerko Margaret, 18-letno dekle, ki je končala sole ter pomagala materi pri gospodinjstvu, včasih pa tudi 16-letnemu bratcu Johnu pri učenju. John je bil bister fant, pošten in vreden posestva, ki ga je imel podedovati po očetu. Tudi v šoli je prav dobro izdeloval; sicer ni bil odličnjak, vendar vesten in marljiv učenec. Zgodilo pa se je, da je šola, kamor je zahajal John Priče dobila novega profesorja. Ime mu je bilo Piper in je poučeval francoščino. Začetkom sta se Piper in John prav dobro razumela, toda pozneje se mu Je John zameril. Nihče ni prav za prav vedel, kako Je do tega prišlo. Sola je priredila veselico. Prišli so dijaki, njihovi sorodniki in znanci in končno tudi šolski nastavljen-ci. John Priče Je prišel s sestro. Margaret je vzbujala splošno' pozornost s svojo novo, svetlo rožnato obleko in skrbno počesanimi dolgimi plavnlml lasmi. Gospod Piper jo je prosil za ples. Na to sta plesala še drugič in tretjič. John Je videl, kako se njegov novi francoski profesor zanima za sestro. Kaj je se razen tega nastalo med njima na šolski veselici, John ni vedel. V šoli pa profesor Piper ni bii več tako prijazen z Johnom kot običajno. Dajal mu Je čelo nezadostne rede. Ob neki priliki ga je John mied odmorom dohitel na šolskem hodniku in med njima se je razvil sledeč pogovor: — Gospod profesor, oprostite, če vas motim, toda ali bi mi lahko povedali, zakaj ste nasproti meni drugačni kot ste bili začetkom, ko ste prišli v nas razred? Piper ga je pogledal malo po strani ter anu odgovoril: — Ne učiš se več tako dobro kakor v začetku ter tudi manj znaš. Ali te mogoče doma kdo poučuje? — Sestra. Skupaj preštudirava nalogo in ona ml pomaga, Tako delava že dve leti. — A teko. Tvoja sestra — Margaret, če se ne motim je njeno ime! — Da, gospod profesor! — Mogoče bi bilo dobro, če bi tvoja sestra prišla k meni v šolo. Pogovorila bi se lahko o tebi. — Povedal Ji bom, gospod profesor! — Je ponižno odgovoril John in že enkrat prosil profesorja odpuščanja, da ga je motil. Prihodnji dan je John z napetostjo čakal Margareto, da bi izvedel, kaj je dejal profesor Piper. — Kaj ti je rekel? Kako je bilo? Zakaj dobivam slabe ocene? — jo je obsipal z vprašanji, ko Jo je videi prihajati skozi vrtna vrata. — Čakaj vendar, da sl odložim plašč! — je nejevoljno odgovorila Margareta. Radovedno ji je sledil v predsobo, od tam v njeno sobo in končno v jedilnico, — Kaj ti Je rekel? — Jo je še enkrat vprašal. Samo pomilovalno ga je potrepljala po ramenu ta dejala: — Premlad sl še, John, da bi to razumel! Nobeno vpraševanje mu ni več pomagalo. Zadovoljiti Be Jec moral s tem odgovorom. Toda pozno zvečer, ko ni mogel zaspati, Je prisluškoval pred Mar-ganetino sobo. Pogovarjala se je z mamo. Slišal je, kako je sestra pripovedovala, kako jo je mati vpraševala in spet Margaretine odgovore. Nato Je Jasno razločil, da mati ihti. Tudi Johnu so polzele solze po licih. Bil je mlad, ni še končal šole, toda vendar je prav dobro razumel, zakaj gre. n. Ko je prihodnji dan zjutraj šla Margareta kot običajno buditi brata, je našla posteljo prazno, na njej pa piBmo. S tresočimi rokami ga je odprla in čitala: Dragi starši, draga sestrat Prosim Vas, ne bodite hudi,'ker sem zbežal od doma. Ne iščite me. Zakaj ko boste čitali to pismo, bom že daleč od Vas. Odločil sem se, da grem v svet ter da si bom sam zaslužil svoj kruh. Draga Margaret, ne vprašaj, zakaj sem to storil. Tako rad Te imam in tudi Vas, dragi starši, ljubim in Vas ne bom nikoli pozabil. Vaš hvaležni sin John. Ko je. družina Priče čitala pismo svojega sina, se je John že vozil v tretjem razredu osebnega vlaka. Vlak je drvel proti New Torku. Šestnajst letni fant Je »edel v oddelku, stisnjen v kot s culico poleg sebe. Glodal Je črn kruh in solze so mu tekle po licih. Vlak je monotono ropotal. John Priče se je z bridkostjo zavedal, da je zdaj popolnoma sam na svetu, prepuščen samemu sebi in usodi. ni. Proti večeru je vlak prispel v N«w Tork. John še nikdar v svojem življenju ni videl toliko ljudi. S culico v roki je stopal po stopnicah podzemeljskega kolodvora. Obstal je pred ciesto. Avtomobili, avtomobili, tisoč avtomobilov je drvelo mimo njega. V žepu je sti-skal poldrug dolar — vse premoženje, ki ga je imel. Spet avtomobili ta koliko ljudi. Gledal jih je ter si mislil kako Jim je dobro, ko imajo dom, družino ta zaslužek. Vsi so hiteli — to je res. Toda vedeli so, ka/n hitijo, kam morajo iti, kakšno delo jih čaka. Kako so srečni. Končno so avtomobili prenehal* švigati — cesta je bila prosta i® John Je šel na drugo stran. Ustavil se je pred buffetom. IZ' ložbe so bile okusno založene vsemi mogočimi jestvinami: pečenke, sunke, klobase, paštete, polož*' ne na srebrnih krožnikih. John j* porinil vrata in odločno vstopil. Sedel »e je na visok stolček pr*1* dolgo mizo in čakal. Na steni p<** uro Je visel cenik. Izračunal Je, k* sme vse pojesti, da ne bi potro** preveč denarja. Skoraj na to je jedel sendvi^ poleg tega pa še svoj črn kruh, ** mu še vedno ni zmanjkal. Nato J4 naročil še čaj. — Gospod natakar! — Je boje“ klical. . — Takoj gospod! — je zakl*^ debel možakar in prihitel. — Prvič v New Yorku? Lepo J*** sto, kaj? Vam ugaja? — ga je P^ jazno vprašal. John se Je ojunačil in ga vp1* šal, če ve za kakšno službo. „ — Službo! Oh, fant, mlad si ^ in prvič v tem mestu. Ali ne 'f' da je tisoče takšnih kot tl, ki *^° jo službo? — In jih ne dobijo? u — O že, že! Toda iskati Je ba, čakati, čakati ip. potrpeti — to je glavno! ^ .(Nadaljevanje prihodnji *lf; ha ioi he: l N