Posamezna Številka 30 vfnnir)if. siev.104. v mm f sonoio. me 20. uma isn imvMi sa Velja po poSIlt se ia oelo leto napre).. K 50'— sa en mesec „ .. „ 4.50 ia Nemčijo oeloletno. „ 55'— ia ostalo Inozemstvo. „ 60 - V Ljubljani na dom Ia oelo leto napre).. K 48'— ■aen meseo „ .. K 4-— V spravi pro|sman mesefino „ 3-50 5 Sobotna Izdaja: sas Ia oelo leto.....K 10 - sa Nemčijo oeloletno. „ 12'— aa ostalo Inosemstvo. „ 15 — ■b Inaeratii manmm EaoaMpna peUtvrita (M mat Uroka la 3 nua visoka alt i]f prost«) n takrat . , . . pa 50v u Iti- la večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primera« popnat po dogovora. Ofc sobotah dvojni tarit Enostolpna petltvrata K 1' lakaja vaak dan livsmil ae> delje In praznike, ob S. ari pop. Redna letna priloga voml ro« Uredništvo je v Kopitarjevi nliol itev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; notranktrana pism.i se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 50. = Političen list za slovenski narod. Upravniitvo je v Kopitarjevi nlloi it «. — Račun poitne hranilnloe avstrijsko it 24.797, ogrsko 26.511, bosn.-hero. it. 7563. — Upravnlikega teleiona it 50. PreleKli leden. Daa I«, jalita ae je aešcl državni zbor, a br«» vladno vaoaa: Opozicija, ki jo tvorijo Čehi, J ugosh srl. Poljaki, nemšld socialni de-mokratje in -i il .lljani, šteje 247 poslancev, vla<**a manjiina pa 210 glasov. Ob otvoritvi je govoril ministrski predsednik dr. pl. Seidler. Glede zunanje politike se je skliceval na ravnokar objavljene izjave grofa Buriana, ki se popolnoma krijejo z nemškim stališčem in so vse prej nego miroljubne, glede notranje politike pa se je odkrito in brezpogojno postavil na stran nemškonacionalnih strank in reke!, da gre Nemcem v Avstriji prednostno stališče pred drugimi narodi; Nemci so navdušeno ploskali. — Vlada je med drugim predložila zakon o splošni delovni dolžnosti za časa vojne in mirovne pogodbe z vzhodnimi deželami. Čehi so vložili predlog za obtožbo Sei-dlerjevega ministrstva, ki jo ie podpisal tudi Jugoslovanski klub. Jugoslov. klub je vložil 52 interpelacij, med temi mnogo splošno važnih: Za takojšnjo uvedbo mirovnih pogajanj, o razširjenju zveze z Nemčijo, o protiustavni ratifikaciji vzhodnega miru itd. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril v prvi seji dr. Vrstovšek. — Zbornica je sklenila, da se takoj prične prvo branje šestmesečnega proračunskega provizorija. 17. t. m. se je vršila druga seja; zastopnik Poljskega kola dr. Tertil je izjavil, da hočejo Poljaki, naj se sklene mir od naroda do naroda, ostro je obsodil Seidlerjev govor. Italijan Conci je izjavil, da bo glasoval proti proračunu in za obtožbo ministrov. — 18. t. m. je zbornica nadaljevala proračunsko razpravo. V imenu Jugoslovanov je podal izjavo dr. Smbdlaka. Poslanca dr. Korošec in Stanek sta se na pristojnih mestih zavzela za nujno rešitev draginjske doklade učitelj-stvu. — Na pobudo poslanca Jarca se je v parlamentu ustanovila agrarna zveza nenem-Ikih strank. — Hrvatski sabor je rešil indem-nitetno in več drugih predlog. Razen frankovcev so se vsi govorniki več ali manj odločno in neprikrito izjavili za majniško deklaracijo, do skupne izjave sabora pa radi stališča hrv!-srbske koalicije ni prišlo. — Ogrska zbornica je odklonila vse predloge za žensko volilno pravico; tudi drugače je volilno reformo popolnoma popačila po Tiszovih željah. — Ustanovil se je češko-slovaški Narodni odbor. Dr. Kramaf je predsednik tega odbora. — Na Goriškem sta se združili »nova« in »stara« katoliška struja v enotno S. L. S. na programu Vseslovenske ljudske stranke in na podlagi majniške jugoslovanske deklaracije. — Nemški državni zbor je dovolil 15 miljard novega vojnega posojila. — Od Rusije zahteva Nemčija 7 miliard vojne odškodnine, in sicer takoj. -— Vzhodna in zahodna Sibirija sta se združili v enotno republiko; jedro njene armade tvorijo češko-slovaške čete. — Na italijanskem bojišču se vrše hudi krajevni boji. — Na Francoskem so Nemci na 70 km dolgi fronti vzhodno in zahodno od Reimsa začeli novo ofenzivo in prodrli ponekod do Marne ter ujeli nad 20.000 sovražnikov, Nasprotniki so takoj uvedli silovite protinapade ter se zdi, da so Nemcem kos. — V Albaniji se je sovražnik približa! našim novim postojankam. — Cesar je milostno odslovil maršala barona pl. Con-rada. Mir — rešilen lespMega polome. Mir — rešitelj gospodarskega poloma. Jugoslovanski klub je vložil interpe-'acijo, ki je vzbudila veliko pozornost. Zahteva od vlade, da prične takoj mirov- na pogajanja z entento, V interpela- j ciji se izrecnp povdarja, »da more nadaljevanje vojne uničiti imetje in življenje avstrijsko-ogrskih narodov«, Kaj bo vlada napravila s to interpelacijo, kako bo na njo odgovorila, se ne ve, najbrže pa jo rešila v smislu avstrijskega sistema, to je, da se bo izognila temu perečemu in najvažnejšemu vprašanju. Ako bi hotela naša vlada na vse interpelacije resno odgovoriti, odstraniti nedostatnosti in krivice ter se ravnati po načelu pravice in razuma, bi morala že davno izginiti, ž njo bi moral izginiti vladni sistem, naš specifično avstrijski sistem ter napraviti prostor drugemu pravičnemu režimu. Kedaj se bo to zgodilo, je vprašanje časa; da mora to priti, in sicer kmalu, je gotovo. Torej ne smemo biti razočarani, ako bo vlada molčala na interpelacijo o mirovnih pogajanjih. Dejstvo pa, da gineva imetje in življenje avstrijskih narodov ostane kljub temu resnično. Ljuti, krvavi boji zahtevajo dan na dan tisoče in tisoče mladih življenj. Koliko sinov, očetov in i bratov je naš narod v teh dolgih štirih letih izgubil, to je vladna tajnost. Izvedeli bodemo šele takrat, ako bodemo sami ugotovili. Me le kri svoje krvi, ampak tudi premoženje je moral naš narod žrtvovati in še vedno ga mora nositi na oltar krute vojne. Nočem govoriti o onih groznih opustošenjih na Goriškem; ta dežela je za rodove uničena in !e zdatna pomoč od zunaj ji more ustvariti predpogoje za življenje, Drugače ostane Goriška opustoše-na in razljudena. A motil bi se, kdor bi mislil, da ni prizadjala vojska tudi Kranjski, akoravno ne nosi vidnih znakov opustošenja, hudih gospodarskih udarcev. Danes se ti udarci vidijo v tem, da nimamo obleke, obutve, da imamo malo, mnogo premalo živeža, da mora en del naroda stradati, ter v tem, cla morajo vsi, ki so delazmožni, dvakrat, trikrat več delati, kakor pred vojsko. Po vojski bomo imeli dovolj obleke, obutve in živeža, zato pa bo malo zaslužka in vladala bo brezpri-merna nezaposlenost. Posledice bodo iste, kakor danes, samo še v večjem obsegu: stradali bomo, in sicer radi tega, ker nas čaka plačevanje dolgov, ki jih sedaj delamo. Vendar je vojska tudi Kranjsko ali vsaj njene gospodarske vrednote opustoši-la. Vsakomur je znano, da je živinoreja decimirana. Pred vojsko smo imeli na Kranjskem 27.000 konj. Pred enim letom je padlo to število na 17.000, sedaj pa je dospelo približno na 14.000. Ne le število, ampak tudi kakovost konj je hudo trpela; današnji konj je mnogo manj vreden kakor pred vojsko, tako da je gospodarska vrednost naše konjereje padla skoro na eno tretjino. Nič boljše niso razmere glede goveje živine. Pred vojsko smo imeli okroglo 240.000 glav, pred enim letom ravno toliko, sedaj pa samo 180.000. Iz tega se vidi, da je goveja živina dolgo časa vzdržala, zadnje leto pa ji je prizadjala vojska hud udarec in če pojde še nekaj časa tako naprej, bo naša živina popolnoma uničena. Še do hujših zaključkov pridemo, ako primerjamo kakovost živine pred vojsko s sedanjo. Poprej je tehtala vsaka glava povprečno 330 kg, skupaj okroglo 800.000 meterskih stotov, sedaj pa k večjemu po 250 kg, skupno 450.000 meterskih stotov. Naša goveja živina je torej malo več čez polovico vredna kakor pred vojsko. Pribiti je treba, da ji je bil prizad-jan ta hud udarec skoro samo tekom zadnjega leta. Tri leta vojske je vzdržala, četrto pa je omagala. Upanja ni, da bi se razmere poboljšale, pač pa se moramo bati, da pojde v bodoče še bolj rapidno navzdol. Kaj je z našo obleko, peHlom in obuvalom? Ta del našega inventarja je še hujše izrabljen. Zadnja leta pred vojsko smo si nabavili tega blaga povprečno za 70 milijonov kron letno ter smo si na ta način napravili še precejšen inventar, Tekom vojske je ta skoro docela izginil. Treba si bo znova nakupovati. Isto velja skoro za vse druge potrebščine. Porabili smo jih ali pa prodali, tako da so izpraznjene zaloge trgovca in obrtnika ter inventar kmeta in meščana. Nikakor nočemo spregledati dobre strani tega gospodarskega preobrata. Kmet je namreč plačal svoje dolgove. To pa je edina dobrota, ki jo moremo beležiti. V ostalem pa smo dobili za svoje dobro blago papirnati denar, ki leži v zadrugah, posojilnicah in hranilnicah. Nad 500 milijonov kron je sedaj v teh zavodih na Kranjskem. Veliko vprašanje pa je, ali bodemo mogli dobiti po vojski za ta denar ono blago, ki smo ga morali tekom zadnjih štirih let prodati. To blago pa bodemo nujno rabili, ako bomo hoteli redno gospodariti tako kakor pred vojsko. Da smo že dosedaj izgubili toliko gospodarskih dobrin, toliko živine, obleke, perila, poljedelskega orodja itd. itd., da ni mogoče z ostalimi redno gospodariti, je vsakomur jasno. Kaj pa bo, ako traja vojska še eno, dve leti? Od sedaj gre vedno bolj rapidno navzdol, to smo videli pri živini, ki od dneva do dneva vedno bolj zgineva. Ali niso opravičeni naši poslanci zahtevali, da se ohrani vsaj to imetje, kar ga še imamo? Popolnoma opravičeno opozarjajo vlado na okolnost, da se uniči naše premoženje, ako se takoj ne pričnejo mirovna pogajanja z entento, katerim naj sledi nemudoma mir. Persekociie. -JUGOSLOVAN« USTAVLJEN. Z odlokom od dne 20. julija 1918 je c. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani izdajanje lista »Jugoslovan« na nedoločen čas ustavilo. Eventualni pritožbi se z »ozi- rom na javni red in mir« ne bi priznala 0& ložilna moč. Prepoved lista utemeljuje policijska policijsko ravnateljstvo s tem, da je »Jugoslovan« vzlic svarilu vztrajal pri svoj> protizakoniti pisavi. Kai ie s pismom? Po Ljubljani in po deželi se je prect kratkim raznesla vest, da je bil strelski polk St. 2 zato premeščen z doma v tujino, ker pa je ovadil gosp. deželni glavar. Ker nismo imeli za resničnost te vesti trdnih dokazov, je niti resignirall nismo; kljub temu so nas šusteršičevf urednikarji napadali. Da moramo sedaj vendarle pisati o tej zadevi, se imamo zahvaliti g. deželnemu glavarju samemu. On se ja obrnil na domobranskega ministra s prošnjo, naj mu potrdi, da ni ovadil domobranskemu ministrstvu strelskega polka št. 2. Minister Czapp je to potrdil, toda s tom je nastalo vprašanje, kako je zgornja vest nastala. Ali ovadba tudi nikamor drugam ni Sla? Glede tega nam poročajo z Dunaja: Poslanca vitez Pogačnik in dr, Ravni h ar sta protestirala proti pre-meščenju ljubljanskega strelskega polka S-t. 2. Minister je izjavil, da se je tud! sam premeščenju dolgo ustavljal, da pa se je moral naposled vdati, ker sai mu na visokem mestu izjavili, da ja premeščenje neobhodno potrebno. —-Pismo dež. glavarja dr. Šusterši&a, 9 katerim je ovadil gorski strelski polk St. 2, ni bilo odposlano domobranskemu ministru Czappu ali . domobranskemu ministrstvu, pač ap jeposlaldežel« ni glavar kranjski dotične pismo nekemu drugemu visokemu mestu. Tako nam poročajo iz vira, o čigar verodostojnosti ne moremo dvomiti. Posiooska zbornico. Dunaj, 19, julija 1918. V današnji seji je bilo prvo branje proračuna končano brez vsakega zanimanja. Samo med govorom domobranskega ministra Czappa je prišlo do živahnih prizorov in demonstracij. Češki poslanci so z žeblji pribili na ministrov sedež 5 smrtnih oglas-nic, višnjevo obrobljenih, ki so naznanjale smrt petih otrok od 10. do 13. leta, ki so bili ob zadnjih nemirih v Plznu od vojakov na povelje nemškega poročnika ustreljeni. Prvi je govoril poljski žid dr. Adolf G r o s s. Razpravljal je o zadnjih nemirih v Krakovu, ki so bili naperjeni proti Židom. Po dnevi je prišlo sredi cest do ekscesov, ne da bi policija nastopila. Pravoslavje. Pod tem naslovom je izš!a prav te dni knjiga,' ki jo bo prav gotovo vsakdo z veseljem v roke vzel, Napisal jo je prvi ve-ščak med Slovenci na tem polju, prof. bogoslovja dr. Fr. Grivec, ki nam ž njo podaja delo, kakor ga nemška literatura in tudi druge literature sploh še nimajo, Knjiga je plod njegovega mnogoletnega znanstvenega proučevanja pravoslavnih cerkvenih razmer. Sam pravi (št. 4): »Od leta 1904. dalje sem čital vse važnejše ruske, srbske in bulgarske bogoslovske in cerkvene časopise. Seznanil sem se ne samo z važnejšo literaturo o vrhovni cerkvi, ampak tudi z mnogimi zapadnimi in vzhodnimi poznavalci vzhodne cerkve. Upam, da nisem zgrešil nobenega važnejšega dela, ki bi moglo bistveno izpremeniti moja izva-nnja.« 1 Dr. F Grivec: Pravoslavje; 8", 120 strani, .jubljana 1918. Izdalo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Tiskala Katoliška liskarna. Ccna knjigi > K. Dobiva sc v Katoliški bukvami v Ljubljani Knjiga obravnava versko stran pravoslavja, a nudi naravno zaradi tesne zveze vere z vsem življenjem premnogo pogledov na socialno-politične in narodne razmere vztočnih, posebno slovanskih pravoslavnih narodov. Mirno, trezno in strogo nepristransko nam pisatelj razlaga v njej cerkev in versko življenje na vzhodu. Vse, kar podaja, je skrbno in vestno podprto z viri in pomočki, iz katerih je zajemal in po katerih razvija svoje misli ter dela svoje sklepe in sodbe. Viri in pomočki pa so bodisi posredno bodisi neposredno vzeti izključno iz pravoslavja samega. To daje knjigi izvirnost in posebno veliko vrednost. V ti knjigi ne opaziš nikjer prav no-benih predsodkov, na katere naletiš skoraj vedno, ko čitaš razprave o pravoslavni cerkvi, o pravoslavni duhovščini in o ver-skem življenju pravoslavnih narodov. Prav nikjer ne vidiš, da gleda avtor knjige -od zgoraj dol« na pojave v pravoslavju, kakor je ravno to kar v navado prišlo pri tolikih katoliških, posebno nemških pisateljih, ki tako radi iščejo in -poudarjajo inferioznost pri njem in s tem le dražijo in odbijajo navzlic vsi dobri volji, ki jo morda imajo. Naš pisatelj razpravlja o cerkvi v pravo, slavju s tisto ljubeznijo in s tistim dobro- hotnim zanimanjem, s katerim govori brat o bratu, ko ga vidi na drugih nepravih potih, a mu hoče vendar vse dobro, posebno vse dobro tedaj, kadar mu dokazue, da njegova pota ne morejo biti v resnici prava pota. Zato bo ta knjiga prav gotovo vzbudila splošno pozornost; in prav gotovo jo bodo vsi radi čitali, katoličani in pravo, slavni. Za pravoslavne pomenja že nje naslov »Pravoslavje« izraz prijaznosti; to poudarja v uvodu pisatelj sam. Kdo drugi bi bil morda knjigo naslovil: razkolništvo ali razkolna ccrkev ali razkolno krščanstvo. Seveda bi se s tem takoj od početka postavil na sodni stolec nasproti pravo-slovju, in njegova beseda bi bila takoj od početka tudi že sodba. Toda bodi sodba tudi popolnoma resnična in pravična, so-jencu je gotovo yedno neprijetna in ga vedno odbija. Naš pisatelj postopa vse drugače! Tako spoznamo takoj v naslovu njegovo metodo, ki noče nikjer odbijati, ampak pri podajanju polne resnice le pridobivati, »Obvaruj nas vsake napake, ki bi jih mogla od nas oddaljevati.« To je ena prošnja v molitvi za krščanske vzhodne narode, ki jo je sedanji papež Benedikt XV. sam priporoči!. V duhu te prošnje, s katero pisatelj knjigo zaključuje, je pisano vse delo. Mnogo predsodkov proti pravoslavnim narodom vlada — žal — tudi med nami. Nekateri se kar zgražajo, če se na primer, le omenja pravoslavne Srbe ali pravoslavne Ruse. Hočejo, da bodi kitajski zid mržnje in sovraštva med njimi in nami, češ, le tako je naše kato!ičanstvo na varnem. Kako so vsi, ki tako mislijo, malenkostni in ozkosrčni! Kako napačno pojasnjujejo svoje lastno katoličanstvo! Benedikt XV. gleda popolnoma drugače na pravoslavje; r, molitvi za zedinjenje poudarja duha sloge in ljubezni (št. 117); iz spoštovanja do krščanskih vzhodnih narodov, ki so v cerkvi tako odlično mesto zavzemali, je ustanovil posebno kongregacijo kardinalov za vzhodno cerkev ter poseben zavod za vzhodna študije. Nepoznanje pravoslavja in precL sodki nasproti njemu vzhodnih kristjanov ne bodo pripeljali v Rim nazaj, ampak »najkrepkejša podlaga za spravo med Vzhodom in Zapadom ter tembolj za ureditev razmerja med vzhodnimi in zapadnimi Slovani je ideja krščanske ljubezni« (st. 115). »Tako sodijo veliki Jugoslovani, Jurij Kriianič. Slomiek, Stroaiajai*«, J* j. . . *. ^ Prosi vlado, ki ho prišla, naj bo Poljakom bolj naklonjena Kakor sedanja vlada. Nemški agrarec B e r n t se je pritoževal proti davčnim oblastim, ki preveč navijajo kmečko ljudstvo. Minister za prehrano dr. Paul je izvajal: Na odpravo prisilnega vojnega gospodarstva se ne more misliti, ker vojna zaprtija šc vedno traja. Vsled znatno znižanega žitnega uvoza iz Ogrske in nazadovanja avstrijskega pridelka je pokritje žita v Avstriji padlo na tretjino mirovne potrebščine. Nujno je bilo potrebno zvišati cene žitu in moki, kar bo moral pokriti konsum. Centrale se ne dajo odpraviti, pač pa jih bodo skušali zaporedoma podržavi-ti, kar se je zgodilo že s centralo za krmilo ter s centralo za zelenjavo in sadje. Sedaj pride na vrsto vojnožitni zavod. Rednih razmer v prehrani v bližnjih dneh še ni pričakovati. Nova letina obeta srednje dobro. V take težave, kakor so sedanje, ne »me država nikakor več zaiti. Domobranski minister pl. Czapp te govoril o izgredih v Plznu in Pardu-licah. Takoj ko je začel govoriti, je nastal v zbornici velik vihar, tako, da minister ni mogel govoriti. Izgovarjal se je na vse mogoče načine. Poslanci Habermann, Pik, Brokeš, Weber in Ellcnbogen so mu klicali: To ni res! Minister je postal ves rdeč in je prosil, naj ga puste vsaj izgovoriti. Češki poslanci so klicali: Poročnika bi morali degradirati, ukazal je od zadaj ustreliti pet otrok, starih od 10 do 13 let. Nemški častnik strelja od zadaj. Zato bo potem ie avanziral. Ekscelenca, ne smešite se! Minister Czapp je izvajal: »O ravnanju naskakovalnih bataljonov v Galic.iji se je uvedla stroga preiskava. — Nastop vojaštva v Plznu dne 21. junija t. 1. je odgovarjal predpisom. — Dogodki v Pardubi-cah še niso docela pojasnjeni; morebitni krivci se bodo najstrožje kaznovali. — V slučaju poslancev Funka in Zahajkiewicza se zakon ni kršil. O prisilnem svedoštvu poslancev ni govora. Proti tozadevnemu zakonskemu načrtu vlada ne ugovarja. Za Czappom je govoril poljski poslanec dr. Javvorski, ki je povdarjal, da je avstrijsko-poljska rešitev poljskega vprašanja najboljša in edina, da Avstrija poslane po vojski velesila. Avstrijska javnost se vse premalo briga za poljsko vprašanje, med tem ko Nemci delajo vse drugače. Zelje poljskega naroda se morajo izpolniti. Poljaki ne smejo biti tisti, ki iščejo, marveč tisti, katere drugi iščejo. Ukrajinec dr. Levickij je izjavil, da f.oglaša z Seidlerjem, da so dobrodošle vse narodnosti, ki zvesto drže z dinastijo in državo. Češki poslanec P i k je med burnimi medklici govoril o krvavih nemirih v Plznu. Med njegovim govorom so češki poslanci kazali naučnemu ministru Cwiklin-skemu zgoraj omenjene smrtne oglasnice in jih pribili na ministrske sedeže. Poslanci >o se zbrali okoli sedežev in brali. Končno so zbornični sluge osmrtnice odstranili. Italijan Gasser se je pritoževal radi fntcrnacij italijanskega prebivalstva in radi zapostavljanja laškega uradništva. Glasoval bo proti proračunu. Z Gasserjem je bila lista govornikov izčrpana in proračun brez glasovanja izročen proračunskemu odseku, ki naj do prihodnjega torka sestavi poročilo. Prihodnja seja bo v pondeljek ob 11. uri dopoldne. Na vrsto pride predlog Čehov o obtožbi ministrov. Razprava bo trajala dva dni. V soboto in nedeljo bo zboroval proračunski odsek. Izključeno pa je, da bi mogel že do torka končati poročilo. Zato bo zbornica v sredo pričela drugo branje brez poročila. Glavno glasovanje o proračunu se bo vršilo v četrtek zvečer ali v petek. Dunajski liberalni poslanci nameravajo predlagati 4 mesečni provizorij in tipajo, da bo sprejet. Seidler bi bil tudi s tem zadovoljen. Za oprostitev poljedelskih delaVcev. N a D u n a j u , 18. jul. 1918. Danes se je ustanovila zveza nenem-ških agrarnih poslancev, ki je sklenila, vložiti jutri pri domobranskem ministru načela, po katerih naj se postopa pri opro-ščanju poljedelcev. Merodajna naj bi bila v tem oziru sledeča načela: 1. Postopanje pri oproščanju naj se organizira po ogrskem vzorcu in naj sc oddelek za oprostitve pri domobranskem ministrstvu prenese k poljedelskemu ministrstvu. Kot znano, odloča dosedaj o oprostitvi poljedelcev domobransko ministrstvo. 2. Predlogi poljedelskega ministrstva se morajo upoštevati in prošnje se smejo odbiti samo v sporazumu s poljedelskim ministrstvom. 3. Brezpogojno se mora odpraviti praksa, da se odklanjajo prošnje vseh posestnikov, ki nimajo najmanj 10 ha polja, ker mali posestnik potrebuje oproščenje večkrat nujneje kot veliki. 4. Za posestva nad 20 ha naj se dovo-lita tudi pa dve moški delavni moči, tako da je poleg delavne moči, ki morebiti ni podvržena vojaški dolžnosti, lahko še en član družine oproščen. 5. Okrajnim glavarstvom naj se prizna pravica, podaljšati rok za čakanje tudi čez dobo desetih tednov. * 6. Mabm kmetskim rokodelcem (kovačem, kolarjem, sedlarjem, sorlarjem itd.) naj se dovoli ob času setve in žetve primeren dopust, ki naj znaša najmanj deset tednov. Komentar k tem zahtevam je bral domobranski minister že v nujnem vprašanju, ki sta ga vložila "včeraj Jarc in Stanek. Tam opisujeta, kako se pri nas oprereča malo kmetov v primeri z Ogrsko, kjer so oproščeni skoro vsi kmetje, in kako se zavračajo pri nas prošnje v domobranskem ministrstvu, dasi jih priporoča občina, okr. glavarstvo in poljedelsko ministrstvo v ugodno rešitev. Nujno vprašanje zahteva, naj se objavi statistika, kako je s kmet-skimi oproščenci na Ogrskem in kako v Avstriji. Jugoslovani in vojaške oprostitve. Dunaj, 19. julija. Poslanci Jugoslovanskega kluba dr. Ravnihar, vitez Pogačnik, Jarc, Fon, Ben-kovič in Gostinčar so se oglasili danes skupno z večimi češkimi poslanci pri domobranskem ministru Czappu in mu izročili obširno promemorijo o vojaških oprostitvah. Minister je odgovarjal na vsa vprašanja precej ugodno, Izjavil je med drugim, da sc bo potegoval za kar najhitrejšo odpustitev letnikov 1867—1869, ki bi morali vsled cesarskega povelja biti itak že koncem leta odpuščeni. Deloval bo tudi na od- glič, Bauer, Mahnič, Krek i. dr.« (st. 115). A isto sodijo tudi mnogi veliki zastopniki Rusov in Srbov. Da pa moremo razbliniti predsodke, da spoznamo naloge, ki čakajo posebno nas katoliške Slovane, treba, da spoznamo, kar ne poznamo te in da spoznano pričnemo ceniti in ljubiti. Dr. Grivčeva knjiga nam bo izborno pomagala do tega smotra. Pravoslavje in pravoslavni narodi preživljajo sedaj strahotne čase. Le ozirom se na Srbe in Rumune in sploh na Balkan in potem še posebej na Rusko, Kolikokrat so Slovani katoliškim Slovanom očitali, da niso državotvorni oziroma da so izgubili sposobnost za to, češ, ker so. katoliški. Sedaj pa so glavni nositelji pravoslavja na tleh. Tn pravoslavje samo? Svojo najsi!-nej'io oporo je imelo v ruskem carstvu. Cnrslva pa ni več! Usoda pravoslavja je podobna usodi čolna, ki ga je vihar postavil na valove razburkanega morja. V demokratiziranih pravoslavnih državah na Balkanu je njegova bodočnost že sedaj obupna, posebno če se ozremo na versko življenje. Kaj bo pa z njim na razvalinah neizmerne ruske vlasti? Pisatelj nam tukaj na. podlagi dejanskih razmer odpira čudovite perspektive. Nc moremo poznati in ceniti političnih dogodkov na Balkanu in posebno na vzhodu pri Rusih, ako nc poznamo pravoslavja in njegove narave. Pravoslavje dr. Grivca je izšlo kakor nalašč, da nas uvede v poznavanje položaja ti>r visoke vloge, ki jo je Previdnost božja ob poteku sodmiih svetovnih dogodkov rnvno kato- liškim Slovanom odkazala. Dolžnost vsakega izobraženca je, da si to poznavanje pridobi in da si je napravi takorekoč za predmet svojih misli dan za dnem. Strokovnjakov imamo katoliški Slovani na tem polju do sedaj še prav malo, med Slovenci je prof. dr. Grivec tukaj edini. Zato bo gotovo vsak, ki bo čital njegovo knjigo, pri marsikaterem poglavju presenečen obstal ter jo pričel zopet in zopet čitati; toliko nepričakovanega, toliko novega mu bo nudilo to delo. Knjiga obstoji iz dveh delov. V prvem razpravlja pisatelj o Pravoslavju (st. 9— 47); v drugem nam podaja pregled pravoslavne cerkve (48—117). Bogato vsebino prvega dela nam razodevajo že naslovi posameznih poglavij: Cerkveni razkol in verske razlike; Ali je vzhodna cerkev pravoslavna; Katoliška in pravoslavna ccrkev z vzhodnega stališča ; Vrhovno cerkveno poglavarstvo in edinstvo; Duh pravoslavja; Nemodernost in modernost pravoslavja; Modernizem in pravoslavje; Razkol v razkolu. — Iz naslovov je razvidno, da tvori ta del uvod v umevanje pravoslavja sploh. Drugi del nam podaja pregled pravoslavne cerkve. Tu zavzema važno mesto pred vsem poglavje o rjiski cerkvi (st. 50 do 87) ter dve poglavji o Bodočnosti pravoslavja (st. 102 do 106) in o Zedinjenju (st. 106 do 117). Knjiga je bogata po vsebini, nudi silno mnogo ter je nad vse aktualna. Vzemi jo; z zadoščenjem jo boš čital in proučeval. Dr. Srebrnič. pustitev letnika 1870 in na vsaj začasno oproščenje onih črnovojnikov iz let 1871 do 1873, ki niso zmožni za službo v bojni črti. Oddelek za oprostitve je prideljen odslej, v kolikor pridejo v poštev oprostitve kmetijskih delavcev, poljedelskemu ministrstvu. Ministrstvo bo ugodno reševalo tudi oprostilne prošnje onih obrtnikov, ki delajo za kmetijske obrate. Minister je naposled izjavil, da nemškim poslancem^ ki so bili v enaki zadevi pri njem, ni dal nikakih posebnih zagotovil, ampak jim je tudi razložil samo splošne smernice, katerih se Moče vlada držati. Poslancu Fonu je naposled še obljubil, da se bodo oblasti še prav posebno ozirale na one prosilce, ki pridejo v poštev za obnovitev Goriške. Pri posvetovanjih! je bil navzoč tudi poljedelski minister grof Sylva-Ta-rouca. Jugoslovani en narod- V proračunski razpravi je imel poslanec dr. Smodlaka, Hrvat iz Dalmacije, temeljit govor, v katerem je utemeljeval obširno našo zahtevo po narodni združitvi, izraženo v deklaraciji. Pod nobenim pogojem, je izvajal go-vornik, ne moremo pristati na kako reši-tev jugoslovanskega vprašanja, ako se ne pridružijo novi državi tudi Slovenci. Nc samo zaradi tega, ker sta slovenski in srbohrvatski jezik samo varianti istega idioma, tako da govorimo v Jugoslovanskem klubu vsak v svoiem jeziku in se razumemo najpopolnejše. Mi Slovence tudi neobhodno potrebujemo. V poštev ne pridejo samo po svojem številu, čeprav se že iz tega razloga ne moremo odreči kakemu delu Jugoslovanov. Rabimo jih še bolj za-radi njihove kulture. Slovenci so med Jugoslovani v kulturnem oziru najnaprednejši in najpridnejši. Kako izvrstno so organizirani na gospodarskem polju! Nad vse usodne posledice bi imela odcepitev Slovencev za nas v teritorialnem oziru. Pomislimo sledeče: Slovenci prebivajo v porečju Save, in porečje Save tvori jedro jugoslovanskega ozemlja: Vsa glavna mesta leže v tem porečju, sem gravitirajo skoro vse pokrajine z izjemo jugoslovanskega obrežja. Razen Visle jc ni reke, ki hi imela za kak narod tako velikanski pomen, kot ga ima Sava za Jugoslovane. In ob gornjem teku Save bivajo Slovenci. Ali moremo dopustiti, da gornji del Posavja pripada drugi državi? Mi želimo ostati v prijateljski zvezi z vsemi dosedanjimi sosedi; nikako sovraštvo do Nemcev nas ne vodi. A eno moramo naglasiti takoj: Kulturnega stika z zapadno Evropo mi nočemo izgubiti, zlasti ne z Italijo, katero mejimo do Slovencih. Sicer bomo obdfini samo od Nemcev in od narodov, ki v kulturnem oziru tudi ne presegajo Nemcev, in postali bomo slovansko govoreči Nemci, slaba kopija v marsikaterem oziru dobrega originala. Ker zgodovina nas uči, da bi pri taki asimilaciji izgubili lepe prednosti lastnega plemena in se oprijeli v prvi vrsti slabih lastnosti sosedovih. Najneresničnejša je trditev, da pri nas ljudstvo ni za Jugoslavijo. Slovenci so v tem oziru izvedli ljudsko glasovanje, ki ga popolneje še ni izvedel noben narod v Evropi. Za združenje so se izjavili vsi zastopniki naroda po vsem našem jugu, prav tako v Istri kot v Dalmaciji, Bosni, Hercegovini in Hrvatski. Naše narodno edinstvo so naglašali naši veliki možje v vseh- časih; imenujem naj samo imena Gundulič, Kačič, Strossmayer! Od 6. do 10. stoletja imenujejo vsi zgodovinski viri vse Jugoslovane z istim imenom; enako delajo še dandanes naši sosedje, na primer Italijani. Prvotno enotno zaznamovanje se ni ohranilo samo zaradi tega, ker Jugoslovani nismo bili politično nikdar združeni. Da se čutijo Hrvatje s Slovenci en narod, so pokazali ob pragmatični sankciji, ko so zahtevali zase istega vladarja, kot vlada nad Slovenci. Da je ruski car razumel svojo nalogo, bi bil dandanes lahko osrečujoči poglavar 200 milijonov državljanov, združenih v svobodnih, a medsebojno zvezanih državah. V enakem položaju kot ruska država pred nedavnim časom, je tudi Avstrija. Kdor pripomore kaj k temu, da se naša država času primerno reorganizira, je pravi prijatelj Avstrije in dinastije. Nas ni strah. Uničili nas niso ne Franki, ne Bizantinci, ne Benečani, ne Turki, ne Ogri; preživeli bomo tudi sedanjo krizo. S čistimi rokami, brez pohlepa po tujem bomo izšli iz sedanje vojske. Pretrpeli smo preganjanja ob začetku te vojske, da je vpila krivica do neba. Tudi sam sem bil žrtev tega preganjanja. To mučeništvo je bilo najboljša propaganda za našo narodno samostojnost in s tega stališča naj bodo blagoslovljene vse naše muke. Izvrstni govor je pretrgalo večkrat živahno odobravanje, Gospoda na Dunaju jc imela priliko, slišati zopet enkrat resnico. Mi doma pa si predočimo zopet svoj cilj, ki ga nc smemo niti za trenutek izgubiti izpred oči. Za državne uslužbence. V pododselui vodnogospodarskega odseka so sprejeli Zenkerjeve predloge, naj vlada na lastne stroške uvede obsežno pomožno akcijo, da bodo državni uslužbenci vseh kategorij in njihove družine dobivali živila in obleko v naravi. Dalje so sprejeli Heinerejev predlog, naj se vse tehnično osobje glede draginjskih doklad izenači z delavci enakih kategorij; telovadni učitelji na srednjih šolah naj se imenujejo za prave učitelje v 9. činovnem razredu. Sprejet je bil tudi predlog o draginjskih dokladab podeželnim poštnim uslužbencem. Iz govora poslanca Daszynr>kcga. Poljski socialni demokrat Daszynski spada med najboljše govornike parlamenta. Dne 17. julija je imel v zbornici slovit govor, kjer je z njemu lastno neizprosno logiko in trdo ognjevitostjo pribil nekatera dejstva, ki so zanimiva za vsakega Avstrijca. I. Zakaj smo zašli v odvisnost od Nemčije? Dotični, ki so gnali Avstrijo v svetovno vojsko, se niso zavedali, da se podaja s tem naša država v silen riziko, tako velik, da toliko ni tvegala nobena druga država. Mi nismo bili na vojno pripravljeni, ne v tehničnoindustrijskem oziru, ne glede vodstva armade. Posledice niso mogle izostati. Najprej smo prišli v odvisnost od Nemčije v vojaškem oziru; temu je sledila počasi politična in gospodarska odvisnost. Da je vojna trajala le malo časa, da se je končala leta 1916,, bi se ta odvisnost ne bila tako razpasla, kot se je sedaj. To odvisnost je pa smatrala dvetret-jinska večina Avstrije za svojo nesrečo v narodnem in političnem oziru. Avstrijski Slovani so sc krčevito oklepali Avstrije, da bi imeli v njej protiutež proti Nemčiji. A Avstrija je bila prešibka, da bi bili našli Slovani v njej zaslombo. Pač pa je bila ta odvisnost po volji Nemcem. Mi jim tega ne zamerimo. V zmagah Hindenburgovih so videli in vidijo jamstvo svoji bodočnosti. Razkrili so se kot Nemci, nc kot Avstrijci, Pri slavljenju Hlndenburga in Ludendorffa so pozabili na sramoto Avstrije. A eno moramo tu Nemcc vprašati: Xjc bodo našli tisto čarovno besedo, s katero bodo vzbudili v srcih Slovanov isto navdušenje za Nemčijo, ki preveva nje same? Kako morejo občudovalci Nemčije trditi, da so oni steber Avstrije? II, Nevarnost, ki leži v lažnjlvl gonji proti dinastiji, S tem, da so Nemci pričeli kovat laž-njive vesti o vladarski dvojici, počenjajo nc samo grde ostudnosti, ampak delajo nekaj, česar posledic se bržkone niti ne zavedajo. Preden je jjrišla ruska revolucija, so omajali spoštovanje v ljudstvu pred nosilcem krone. Čut za dostojnost mi prepoveduje, da bi govoril o stvareh, ki so se širile o počenjanju zloglasnega Rasputina na ruskem dvoru; niti ženski časti carice niso prizanašali. Ko je ljudstvo izgubilo spoštovanje do prestola, je bilo zrelo za revolucijo. Tu moramo konstatirati, da sa Slovani gonje proti naši vladarski hiši niso nikdar udeleževali. Gosposka zbornica. Dunaj, 19. julija 1918, V današnji seji gosposke zbornice so razpravljali o vladni predlogi glede draginjskih doklad učiteljstvu. Kakor znano, je državni zbor sprejel to predlogo s spremembo, cla prispeva vlada k tem dokla-dam 70 odstotkov, dežele pa 30 odstotkov. Vlada s tem ni zadovoljna in hoče, da prispevajo dežele 50 odstotkov. Gosposka zbornica se je postavila na vladno stališče in je predlogo vrnila poslanski zbornici. Poročevalec je bil dr. vitez Wittek. Finančni minister baron Wimmer je izjavil, da bodo tiste dežele, ki tega ne zmorejo, dobile v ta namen državni prispevek in sicer tudi naknadno za 1917 in 1918. Ko je bil sprejet še zakon o oškodovancih vslecl preiskovalnega zapora, je bila seja ob 4. uri 10 minut zaključena. Sledila je tajna seja, ki je trajala dalje časa. O tajni seji ne bo izdano nobeno po» ročilo. Czernin za nemški kurz, V gosposki zbornici je govoril bivši zunanji minister grof Czernin naslednji značilni govor: Programatična izvajanja ministrskega predsednika Nemci v gosposki zbornici nismo sprejeli tako hladno zato, ker ne bi z njim soglašali, marveč zato, ker smo pač slišali sporočilo, a manjkala nam je vera. Vera namreč v jamstvo, da ima ministrski predsednik moč, da gre po tem težkem potu do konca. Imam vtis, da bolehia naša politika poleg mnogo drugega na sistemu, da vodimo drug kurz v naši zunanji politiki in drugega v notranji. V zunanji politiki krmarimo hvala Bogu v nemškem kurzu. Glasom časniških poročil delamo zelo intenzivno na tem, da se zveza z Nemčijo izpopolni in poglobi. V notranjosti pa do zadnjega časa, ko se ministrski predsednik v silno težavnih razmerah kakor se zdi resno trudi, da zavzame jasen pravec, o ka-i kem kurzu tfploh ni bilo mogoče govoriti, marveč smo brez načrta jadrali sem in tja. Notranja politika, ki je v soglasju z zunanjo, se more opirali samo na večino, ki je po svojem bistvu nemika ^-mn izločitev. Galicije iz kompleksa avstrijskih dežel nas more odločno spraviti naprej. Posledice neenakega kurza v zunanji in notranji politiki so četverne: Prvič jemlje omahujoča notranja politika Avstriji njeno odpornost. Drugič osrčuje taka politika naše sovražnike, ki odkrito delajo na notranjo revolucijo v monarhiji. V sedanji vojni more biti monarhija ali zaveznik ali pa sovražnik Nemčije, nikoli pa nevtralna. Za to govori — brez ozira na vse drugo — zemljepisni položaj monarhije. Zato je treba tendence, ki rujejo v notranjosti, energično zatreti v korenini. Tretjič škoduje naša notranja politika našemu zavezniškemu razmerju. Kako naj na primer v Berlinu verjamejo zatrjevanju avstrijskega-ogr-skega zunanjega ministra o trajnem zvestem prijateljstvu do Nemčije, če vidijo češko in jugoslovansko gibanje, če čitajo sovražne napade Slovanov proti vsemu, kar je nemškega in če nad vsem tem stoluje avstrijska vlada, ki obsega vse z enako in očetovsko nepristransko ljubeznijo. Tako ne pridemo naprej, četrtič pa škoduje notranja politika tudi naši mednarodni vlogi in našemu evropskemu vplivu na dosego svetovnega miru. Avstrija-Ogrska je za vlogo posredovalca naravnost ustvarjena. A samo pod pogojem, da vživamo popolno, neomejeno zaupanje Berlina. Samo če bo Berlin docela prepričan o naši brezpogojni poštenosti nasproti njegovim intresom, bo dovolil, da igramo na mirovnem koncertu prvo vlogo. Predpogoj tega prepričanja pa je, da vodimo tako notranjo politiko, ki za dolge dobe jamči, da bomo živeli v tesni zvezi z Nemčijo. To mc dovaja neposredno do Poljakov, Avstrijsko-poljska rešitev je mogoča samo v sporazumu z Berlinom. Ta pa mogočnega povečanja monarhije ne bo nikdar dovolil, ako ne bo imel trdnega prepričanja, da ostane Avstrija-Ogrska trajno njegov zvesti zaveznik. To je pa s slovanskimi načrti nezdružljivo. Stalne razmere v avstrijskem parlamentu se dado doseči le tako, da se izločijo iz njega Poljaki in Ukrajinci, Potem je mogoča naravna večina. Na avstrijsko-poljsko rešitev nič več ne upa. Na vsak način pa bodo morali Poljaki v vprašanju odcepitve ukrajinskega dela Galicije spoznati, da kar je prav na Češkem, mora biti prav tudi v Galiciji. Nemci ln Seidler. Parlamentarci imajo svojo posebno usodo. Nosi jih val javnosti, in temu valu »e zaupati, je huje kot podati se na nezanesljivo morsko plan. Iz vsega grla pihajo "sedaj Nemci v poslanski zbornici v jadra Seidlerjeve ladje, da bi plavala varno; v njegovi osebi vidijo jamstvo za možnost, da bodo ostali narod gospodov v državi. Pred meseci pa so ga obdelavali po časopisju in smešili poslance in ministre na način, ki je posebno učinkovit. V Josefstadt-skem gledišču so igrali dan na dan igro »Dobro stoječi frak« (»Der gut-sitzende Frak«), kjer so izpodkopavali ugled poslancem in ministrom. Krojaški mojster ima med svojimi pomočniki tudi moža brez izobrazbe, a silno vsiljivega in jezičnega. Stranka si da likati eleganten frak. Pomočnik ga ukrade, gre z njim na veselico, kj.er impo-nira navzočemu ministru in drugim gostom po elegantni obleki, drznem nastopu in po citiranju stavkov iz nena-tisnjenega dela »Kapital in delavec«, ki ga je ukradel poznanemu mlademu pisatelju. Postane poslanec; ukradeno delo izide pod njegovim imenom. Svojo kariero konča kot finančni minister. Stokrat pride v mučen položaj, a vedno ga reši iz zadrege srečonosni dobrosto-ječi frak. Tudi svojim prijateljem pomaga do politične kariere. Eden je v vojni silno obogatel; k popolni sreči mu manjka samo kak naslov v javnosti; je sicer podpredsednik kluba avto-mobilistov, a to mu ne zadošča. Obrne se na našega pomočnika s prošnjo, naj mu pomaga pri kandidiranju. »Jaz razumem od vsega nekoliko, lahko bi izkazoval stranki usluge kot medklicar.« Tako in podobno so smešili dan na dan svojo delegacijo in vlado. Ko je to ponehalo, so se vrgli na dinastijo. Tako izpodkopujejo tla državi. Zraven pa trdijo, da imajo Nemci posebne zmožnosti za tvorbo držav in da istih Slovani nimajo. Interpelacije Jugoslovanskega kuha. Vojaške oprostitve. Poslanci dr- Korošec in tovariši so fnterpelirali c. kr. ministrskega predsednika in c. kr. domobranskega ministra o omejitvi oprostitev in dne 15. julija 1918 v tem oziru nemškim strankam danih zarotovitvah; V zadnjih mesecih odklanja, domobransko ministrstvo prošnje za oprostitev druga za drugo, ne da bi navedlo razlog. In to cclo pri osebah, ki jih ftriaoročajo yižja instance, poaebfto c, kr. poljedelsko ministrstvo. Celokupno j gospodarsko življenje na jugu jc vsled I te prakse ogroženo. Ministrski predsednik je glasom poročila v »N. Fr. Presse« z dne 15. t. m. deputaciji nemških poslancev ob navzočnosti sekčnega načelnika Lehneja zagotovil, da se boelo zahteve nemških trank glede oprostitev kolikor mogoče upoštevale. Ker se pri oprostitvenih prošnjah s slovanskega juga in severa posebno ri-gorozno postopa in se mnoge oprostitve iz političnih razlogov kot perseku-cijske odredbe preklicujejo, more nastati nevarnost, da veljajo vladna zagotovila samo za prosilce, ki jih podpirajo nemške stranke. V tej skrbi nas utrjujejo tudi cinične besede poslanca Wichtelna v Slov. Bistrici, da morejo biti Nemci pomirjeni, ker je gotovo, da so Slovani v vojni utrpeli veliko več žrtev nego Nemci in jih bodo še. Vprašamo gospoda c. kr. ministrskega predsednika in gospoda c. kr. domobranskega ministra, da-li sta pripravljena, v parlamentu obvezno izjaviti in dati referentu v domobranskem ministrstvu napotek, da naj se z vsemi narodnostmi enakomerno in pravično postopa in utemeljene prošnje za oprostitve ugodno rešuje? O prometnih razmerah na južnoželez-niški progi Zidani most—Zagreb so interpelirali poslanci dr. Benkovič in tovariši železniškega ministra: Navzlic večkratnim pritožbam vedno slabše postajajoče prometne razmere na progi Zidanimost—Zagreb izzivajo na najostudnejši ugovor. Nagla-siti hočemo le posamezne neprilike. Osebni vlak, ki vozi zvečer iz Zida-negamosta v Zagreb, prihaja v Zagreb redno z večurno zamudo, kar je baje posledica dejstva, da je južni kolodvor v Zagrebu preobložen. Ravnotako prihaja večerni vlak iz Zagreba v Zidanimost zadnji čas s takimi zamudami, da vedno zamudi zvezo z brzovlakom Trst-Dunaj, tako da so potniki prisiljeni, voziti se z osebnim vlakom in tako gu-biti celi dan, če imajo opravke v Gradcu ali na Dunaju. Na kolodvoru v Zidanemmostu je ponoči pred odpravo osebnega vlaka na Dunaj neverjetna gnječa. Ves kolodvor je natlačeno poln kričečih potnikov in nikjer ni urejajoCe roke. S tem se ustvarja priložnost, žepnim tatovom in drugi sodrgi, ki se vedno potika po kolodvoru. V resnici se v tej gnječi vsak dan dogajajo tatvine. Te po odpomoči kričeče neprilike učinkujejo naravnost razdražljivo na javno mnenje. Človek se ne more ubraniti domnevi, da ogrski činitelji zanemarjajo promet na tej progi z gotovim namenom. Treba je samo opozoriti na postajo Pragarslco—Čakovac, kjer vozi več osebnih vlakov in so razmere boljše urejene. O teh neprilikah si ni mogoče ustvariti pojma, ako jih kdo ni sam opazoval na licu mesta, za kar je prilika posebno ponoči po 12. uri, ko dospe več osebnih vlakov. Z uvrstitvijo še enega para vlakov bi bila preobloženost proge za silo odpravljena. Zato vprašamo: Ali je Njegova ekscelenca pripravljen poskrbeti, da se gornje neprilike v prometu na južnoželezniški progi Zidanimost—Zagreb odstranijo in posebno, da se na tej progi uvrsti nova dvojica vlakov? Hrvatski sabor odgodeo.— Zagreb, 20. julija 1918. Med splošno pozornostjo se je nadaljevala včeraj seja hrvatskega sabora, kjer je hrvatsko - srbska koalicija, na čelu ji ban Mihalovič, objavila tajne Frank-Hor-vat - Sachsove dokumente glede zahteve frankovcev po vojaški diktaturi na Hrvatskem. Galerija je bilo nabito polna, Frankovci se v znak protesta seje niso udeležili, Seja je trajala do osmih zvečer. Prišlo je do zelo zanimivih razkritij, V enem predloženih frankovskih dokumentov stoji tudi zapisano: Že 16. julija je Conrad pl, Hotzendorf poznal razmere na jugu. Podpisani hrvatski poslanci zahtevajo, naj se postavi na čelo hrvatsko-slovanske uprave c, kr. general, ki bi se opiral proti velesrbski koaliciji na lojalne stranke in sicer na Frankovo stranko prava, na seljačko stranko, na Mažarone Rauchove in Toma-žičeve skupine. Ob 8, uri zvečer je izjavil ban Mihalovič, da je z današnjo sejo sabor odgoden za nedoločen čas. Delo za jugoslovanski narodni sve med Hrvati. Zagrebška »Hrvatska Država« podaja naslednji pregled o uspehih dose- danjega dela za narodno koncentracijo med H. S. Zagrebški sestanek dne 2. in 3. marca je prinesel vidne sadove. — Prvi rezultat je bil še jačja zveza med opo-zicionalnimi strankami in skupinami na Hrvatskem ter njihova notranja organizacija. Starčevičeva stranka prava, skupina desidentov hrv.-srb. koalicije okoli »Glasa S. H. S.« in skupina katoliških narodnjakov okoli »Novin« so bile jedro prve formacije v Banovini. Z njimi je bila v stiku tudi socialno-demokralična stranka; pri tej sta sedaj dve struji ter jo zato trenotno ne jemljemo v razpravo. S pristopom Hrvatske seljaške stranke in disidentov hrv. samostalne stranke okoli »Malih Novin« z ene strani in s svoječa&no izjavo predsednika srbsko narodno-radikalne stranke z druge strani se je položaj še bolj razbistril ter je ustanovitev na-rodno-radikalnega bloka v Banovini samo stvar formalnosti. — Hrv. srb. koalicija kot guvernementalna stranka ostane seveda zunaj bloka. V Dalmaciji se je izvedla »Narodna Organizacija« neodvisno od obstoječih strank. V Istri je vrhovno narodno predstavništvo v »Hrvatsko-slovenskem političnem društvu«. V Bosni jo stvar še v teku. »Narodni Svet« slovenskih strank, »Narodna Organizacija« v Dalmaciji in »Politično Društvo« v Istri so pooblaščeni, da izvolijo delegate v jugoslovanski »Narodni svet«. Na Hrvatskem bodo vse stranke in skupine pooblaščene sodelovati v »Narodnem svetu«; svet Starčevičeve stranke prava je že pooblastil svoj osrednji odbor, da izvoli delegate. V dosego enotnega zastopstva Banovine v »N. S-« bi se morala preje izvesti enotna medstrankarski organizacija in reprezentacija vseh strank in skupin v Banovini, tako da bo tudi leta zastopana v »Narodnem svetu« kot celota. Taka splošno-narodna, nad- ali medstrankarska organizacija — podobna oni v Dalmaciji — je potrebna in je tudi že v načrtu. Naša stranka je a priori pripravljena pri tem sodelovati Rojaki! V tržaškem mestu živi krog 40 tisoč Slovencev. Ker nam mestni magistrat in vlada dosledno odrekata pravico do šole, vzdržuje naša prezaslužna Družba sv. Cirila in Metoda dve slovenski šoli. A kaj sta dve šoli za tisoče Slovencev? Naravno je, da zahaja na tisoče slovenske dece v italijanske šole in da večina teh prej ali slej utone V tujskem morju. V tem oziru je najbolj zanemarjen okraj Sv. Vida, ki se razprostira od Starega sv. Antona tja čez do Lloydovih ladjedelnic. V tem okolišu živi raztreseno na tisoče Slovencev, med temi velika kolonija železničarjev: 3 laške in 3 nemške šole požirajo leto za letom na stotine slovenskih otrok. Da slednjič zajezimo potujčevanje, se je ustanovil odbor za ustanovitev slovenske šole pri Sv. Vidu. Odbor apelira na rodoljubje korporacij in posameznikov, da mu pomagajo postaviti slovensko šolo. Če trkamo v prvi vrsti na vrata bratov na Kranjskem, je to pripisati dejstvu, da je tržaško Slovenstvo preobloženo z narodnim davkom, in pa zlasti še okolnosti, da je večirta prebivalcev omenjenega okraja iz Kranjske. Rojakil Vse je skoro pripravljeno: v stiski pa smo še za klopi, ki stanejo danes 10.000 kron. Potrebujemo 100 klopi po dva sedeža; en sedež stane 50 kron, cela klop torej 100 kron. Imena darovalcev se priobčijo v tem listu in se kasneje vpišejo v zlato spominsko knjigo nove svetovidske šole. Denar naj se pošilja naravnost na naslov podpisanih ali pa na uredništvo tega lista. Rojaki, pomagajte! Za šolski odbor: Vlrgilij Šček, kaplan, Trst, ulica Fabbri 2. Makso Cotič, glavni urednik »Edinosti« v Trstu, ulica Sv. Frančiška štev. 20, Pismo z Goriškega, , Po treh letih sem se vrnil na Goriško in čuden duh, kakor iz mrtvašnice, mi je puhnil v obraz. Otroci so postali starci z gubami na čelu, ki pričajo o prestani grozi in trepetu, dekleta hodijo počasi kakor matere in njih oči love neznanca, vipavski vinogradi so čudno obdelani, brez trt, samo beli leseni križi brez cvetja in zelenja so med gozdički. In Gorica! Razcefra-na in razjedena, kakor bi bila iz papirja, zemlja razorana in razkopana, polna jam in sredi njiv, sredi razsekanih in ožganih gozdov, pod hišami in vrtovi se vlečejo nasipi iz vreč za pesek. In ljudje? Ah, kakor jc opustošena domovina in njiva, so opustošena do brez-čutnosti in otopelosti srca, V težki brigi za kruh in streho jc starec, žena in otrok navezan sam nase, na svoje delo in na obljube višjih, brez voditeljev, brez svetovalca, navezan sam nase kakor list v samoti. Kdor je postal lačen v tujini, se je vrnil, kajti vseeno je, kje gladuješ, ln tako vidiš samo bednega siromaka, ki se muči s plugom sredi strelskih jarkov in bodečih žic, vsak čas se lahko kje zažge pod plugom ročna granata; a naš kmet reže svojo zemljo in jo rahlja, da mu da kruha, novib sil in veselja. Ni poznati Goriške, bratje moji! Človek se vprašuje, ali je res naš rod samo iz kmetov? Ali so drugi sloji pomrli? Ali nismo imeli na Goriškem tudi drugih stanov? Toda če se drugi stanovi — trgovec, profesor in bančni uradnik — niso vrnili, ni še čuda, dasi bi morali že misliti, kako ohranijo in obdrže vsaj staro posestno ^tanje, v največje začudenje pa mi je, da se mnogi duhovniki še niso vrnili, dočim so se župljani v večjem ali manjšem številu. In kako bi rabili svetovalcev, zaščitnikov in voditeljev? Kako bi potrebovali ljudje moralne opore, človeka, ki jih bodri, dela in trpi z njimi, skrbi, da obljube višjih ne bodo samo obljube, človeka, ki ni najemnik. Odkar sem videl našega kmeta med granatami, jamami in žičnimi ovirami, med pokopališči, ki imajo mrliče na vrhu, med mrtvaškimi glavami in odprtimi rakvami domačih pokopališč, me je navdalo sveto spoštovanje pred tem našim rodom. Zdaj vem, da bo naš mož zemljo držal trdo v svojih rokah, da je ne bo prodajal tujcu, zdaj vem, da bo tudi na Goriškem iz razvalin in smrti vzklilo novo življenje in še bolj trd in krepak rod. To bi bil kmalu pozabil: otroci so se igrali 7, ročnimi granatami in grizli travo? In mladih mrličkov ni imel kdo pokopati, Lastni oče je kopal grob, kropil in molil molitve, mati je nesla k pogrebu! Videl sem obsekane in okleščene ga' bre, jablane in hraste; le deblo, suho deblo je pustila granata, Boli z Italijani. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 19. julija. Uradno se poroča? Na obeh straneh Asiaga smo s topništvom močno pripravljene sunke sovražnika deloma z ognjem, deloma s protisunkl odbili, Prav tako se je v dolini Brente izjalovil italijanski napad. V Albaniji praske z varnostnimi četami. >1. Načelnik generalnega štaba. Bilka na Francoskem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 19. julija. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Ruperta. Bojevanje je zvečer oživelo. Pri poiz« vedovanjih smo ujeli ujetnikov. , Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Med Aisno in Marno se je bitka vno« vič vnela. Francoz je tam pričel svojo dolgo pričakovano protiofenzivo. Z vporabo najmočnejših skupin oklopnih avtomobilov se mu je najprej posrečilo na posameznih mestih presenetljivo vdreti v naše najbolj sprednje pehotne in topniške črte in potisniti nazaj naše črte. Nato so pa naše divizije v postojankah in pripravljene rezerve izjalovile sovražni predor. Proti poldnevu so francoski napadalni načrti za« hodno od Soissona-Neuillyja omagali. Popoldne so se na vsej napadalni črti zrušili zelo močni delni napadi sovražnika ob naših črtah. Proti bojišču hiteče sovražne kolone so bile cilj naših uspešnih bojnih letalcev. Naši letalci so sestrelili 32 sovražnih letal. Poročnik Loewenhardt je priboril svojo 38. in 39., poročnik Boile svojo 23. in 24., nadporočnik Goehring svojo 22-zračno zmago. Proti južni fronti Marne je Francoz po svojih neuspehih dne 16. in 17. t. m. izvajal le še delne • napade jugovzhodno od Mareuila, Te napade smo odbili. — Med Marno in Reimsom in vzhodno od Reimsa se je bojno delovanje omejilo na krajevne boje. Sovražne napade v Kraljevskem gozdu (Bois de Roi) in na obeh straneh Pour« cyja smo izjalovili. Pri uspešnih sunkih severno od Prosnesa in pri obrambi sovražnih delnih napadov ob Suippi, in na obeh straneh Perthcsa smo ujeli ujetnikov. — Število od 15. julija privedenih ujetnikov je prekoračilo 20,000. pl. Ludendorff. Nemško večerno poročilo, Berlin, 19. julija zvečer. Krajni boji so se bili severno od Lyse. Na bojišču med Aisno in Marno ce ie izjalovil ponovljeni francoski prchiialni poskus z najtežjimi izgubami 7? a*-nika. Francosko poročilo. 18. Julija zvečer. Bitka se : ti mes Ijuto nadaljevala. Držali smo celo 1; mlo. Zahodno od Reimsa se sovražniku ! ljub njegovim naporom ni posrečilo, da bi izpopolnil svoj uspeh. Naše čete so zavrle s svojim junaškim odoorom in z nenresta- nim protinapadom z menjajočim sc sunkom in umikom sovražni pritisk. Južno od Mar-nc smo v bojih na gozdnih strminah severno od Comblizyia in Fcstignvja zadr> žali sovražnika na južnem robu gozda pri Bouquignyju in Chatagmersu in vzhodno od Oenllyja. Nemcem sc je posrečilo, da so sc zopet ustalili na gori Voisin. Med Marno in Reimsom je trajal boj severno od Remila v Kraljevskem gozdu, v katerega so vdrli Ncmci in ki so ga naše čete korak za korakom branile. Cocertovski gozd je bil tudi pozorišče silnih bojev. Sovražnika smo zadržali zahodno od Nan-teula. Pourcyja, ki je bil smoter mogočnih napadov, ki so jih ponavljali, Nemci niso mogli doseči. Sijajno izvedeni protinapad italijanskih čet zahodno od navedene vasi-jo vrgel sovražnika v dolino Ardre nazaj. .Veliko število mrličev pred črtami doka-zuje da je imel naš sovražnik težke izgube. Položaj v odseku Vrignv in Jugozahodno od Reimsa se ni spremenil. Nepoškodovane so ostale naše postojanke na ccli ironti v Champagni. 19. julija dopoldne. Potem ko so fran, coske čete 15., 16. in 17. julija zlomile nem-Sko ofenzivo na fronti v Champagni in v gorah pri Reimsu, so 18. julija skupno z ameriškimi četami napadle med Aisno in Marno na 45 km dolgi črti nemške postojanke. Iz črte Ambleny — Longpont — Trocsnes — Boureches smo izvedli važen sunek v sovražne črte. Dosegli smo višinske planote, ki nadvladajo Soissons z jugozahoda, in okolico Chauduna. Naše čete so prekoračile južno od Qurqua splošno fcrto Marizy — St. Gennevieve — Haute Avesnes — Bclleau. Občudovanj vredna hrabrost francoskih in ameriških cet ic eopet pridobila nad 20 vasi. Ugrabili smo več tisoč ujetnikov in znaten plen. Angleži oospodarii Perzije. Po »Vossische Zeitung« pojemamo- Socialnorevolvtcionarno »Narodno-ie Djelo« objavlja naslednjo brzojavko predsednika revolucionarnega odbora perzijske bojne črte: Položaj v Perziji ie sledeč: Angleži so se polastili skoraj cele Perzije m prodirajo že proti Kasvinu in En sel me In sicer hočejo Angleži zastaviti pot nemško-turškim četam, ki prodirajo proti Baku. Katoličani pri volilvali m Nizozemskem- »Kolnische Volkszeitung« poroča: Izid glasovanja pri volitvah je bi za katoličane v primeri s po pretežni večini protestantov v deželi sijajen. Voditelji katoličanov so dobili vsi do 56.000 glasov in še več. Najvišje število je dosegel msgr. Nolens, predsednik katoliške frakcije v zbornici: 61.711 glasov. N V eni o je oddal svojo glasovnico za katoliškega kandidata neki lOOletni voli-lec. V provinci Limburg so oddali okroglo 80.000 glasov za katoliške kandidate in le 8000 za socialistične. Med novimi člani katoliške stranke so štirje zastopniki delavskih in dva kmetskih organizacij; katoličani so izvolili tudi enega učitelja. Izvoljena je bila ena sama ženska: Suze Groeningen, ki pnpa-'da socialistični stranki in je po poklicu učiteljica. Znano je, da je odklonil dr. Nolens ponudbo kraljice, na i sestavi novo vlado, toda v novi vladi bosta vsaj dva ministra katoličana. Slavka m akrnjinskili železnicah. Dunaj, 20. julija. Na ukrajinskih želczriicah jc izbruhnila splošna železničarska stavka. Ves promet jc cd 18. t. m. ustavljen. Nova tatarske, in baškirska republika. Kijev, 20. julija. (Kor. ur.) Časopisi poročajo, tla bo zborovala 15. septembra v Ufi ur,iavodajalna skupščina nove tatarske !n baškirske republike, ki bo obsegala gubernijc Samara, Orenburg in Ufo. Mirovno iiiienle. Dunaj, 19. julija. »Neue Freie Presse« poroča, da so v Berlinu razširjene vesti, da se bo ob obletnici vojske od strani nevtralcev in Vatikana napravil mirovni poskus. V dunajskih diplomatičnih krogih o tem ni ničesar znanega. Zmede v Siriji. Odločitev Japonske odgodena. »Times« poročajo, da je sklepal dne 15. t. m, v Tokiju svet starih o skupnem nastopu ameriških in japonskih čet v Si-biriji. Sejo so odgodili, ker sta nasprotovala Takino in Hara, češ da položaj v Sibiriji še ni tako kritičen, da nastopijo Japonci. Reuter pa trdi, cla so sicer Japonci pripravljeni nastopiti v Sibiriji, a da si hočejo zagotoviti popolno svobodo glede na nastop čet. Lugano, 19. julija. (K. u.) Milanski »I>e-colo poroča iz Londona, da se bore v Sibiriji za oblast štiri vlade. Proti generalu Horvatu, ki se zavzema za težnje sporazuma. zbirajo boljševiki v Krasnojarskcm 20.000 bivših vojnih ujetnikov. Japonsko ministrstvo za intervencijo v Sibiriji, RoUerdam, 19. julija. (Kor. ur.) Cen-Irai N. pristojnih okrajnih glavarstvih). w ^taisrske sicmc©. š Stavka v mariborski delavnici južne železnice. V ponedeljek so pričeli stavkati nslužbenci delavnice južne železnice v Mariboru. Ostali so sicer v delavnici, toda delali niso, V četrtek so pričeli začasno nadaljevati delo. š Za slovenske kmete ni sladkorja. Urad za ljudsko prehrano je določil za politi čni okraj Maribor 4 vagone sladkorja za vkuhavanje. Ta sladkor bi se moral razdeliti v mesecu juliju istodobno s sladkorjem za porabo. Od tega sladkorja za vkuhavanje pa s'e dosedaj vzlic opetova-nemit požurjanju prehranjevalnega urada mariborskega okrajnega glavarstva, še ni dobavil niti en kilogram in sladkorna centrala ter c. kr. urad za ljudsko prehrano na Dunaju, — ki je sicer tako gostobeseden z obljubami — dosedaj nista niti obljubila, da se ta sladkor sploh dobavi v kratkem času, Ker sc z razdelitvijo sladkorja na karte za mesec julij ne more več čakali, se bo sladkor za vkuhavanje razdeljeval v mesecu avgustu s sladkorjem na karte za avgust, ako bo sladkor za vkuhavanje takrat sploh prišel. Sladkorna centrala molči namreč trdovratno na vsa tozadevna vprašanja. Tako je s slovenskim kmetskim prebivalstvom, dočim se je pa sladkor za vkuhavanje za nemško mestno prebivalstvo že davno razdelil. š Za jugoslovansko deklaracijo so sc minuli teden izjavili občini Oglenščak in Bukovec, sodni okraj Slov. Bistrica, tako da je sedaj jugoslovanski obroč okoli nem-čurske Bistrice popolnoma sklenjen, Celo Pohorci so izvanredno odločni in zavedni, tako da čisto mirno pričakujemo našo slavno bodočnost. Ljudstvo stoji trdno za našimi cilji. k Obtožen je, kakor poroča mariborski D. M.«, proteslanlovski pastor Hildc-brand radi govora na »volkstagu« v Trgu. Del njegovega ultra-vsenemškega govora je bil svoj čas v »Fr. St.« zaplenjen. Poleg protestantovskega pastorja sta na tem volkstagu nastopila kot govornika dva nemška duhovnika. Znano jc, da jc tudi mariborski Francel Girstmayr prišel na zatožno klop in sicer radi govora na vcli-kovškem volkstagu. k Pasji nabori. Koroški listi sc zadnje dni zelo jezd in zabavljajo na nabore psov, ki se vrše po raznih krajih, Tak nabor jc bil n. pr. die 11. t. m. v Trgu. Prignati so morali posestniki iz daljnega okoliša svoje zlasti zdaj prepolrebne domače čuvaje, vsega vkup 180. Od teh so jih potrdili« — 8. V komisiji pa jc nadporočnik, višji živinozdravnik, celo krdelo vojakov s 5 do 6 podčastnikov! Po pravici vprašujejo ljudje, ali so psi vredni to, kar stanejo komisije! k Uboji, umori itd. V gostilni Bara-tom« v Celovcu, nasproti duh, semenišču, sta se dne 9. julija popoldne sprla na dopustu bivajoča vojaka, 45 letni Frid. Hol-terer in 46 letni Mat. Dvorak. Pri tem je zasadil Dvorak svojemu tovarišu nož v prsa, da so ga morali prepeljati v vojaško bolnišnico, kjer so operirali. Dvofaka so oddali vojnemu sodišču. — Na Beligori nad Ettendorfom v Labudski dolini je prišlo dne 7. julija zvečer po običajnem »že-gnanju« do hudih pretepov. 28letni vojak Filip Ebcrl, doma iz Sobote, je zabodel po kratkem prepiru ženo Marijo Hubman iz Gundiša, mater troje otrok, z bajonetom tako, da je na mestu obležala mrtva. Težko ranjen je tudi njen mož, dalje nek hlapec. Morika še niso dobili. Glavni vzrok pretepa: preobilo zavžiti sadjevec. Značilna nedeljska zabava v četrtem vojnem letu! p Smrt med befjunci. V Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 5, jo umrl nadučitej v pokoju iz Tržiča (Monfal-cone) gospod Jakob Primožič, 84 let star. Pogreb-bodo v nedeljo 21. t. m. oh 4. uri popoldne. Pmsvefta. pr Občni zbor »Dramatičnega društva« v Ljubljani- Dne 18. I. m. se je po preteku štirih let vršil občni zbor ljubljanskega »Dramatičnega društva«, ki ga jc v odsotnosti predsednika in podpredsednika vodil t. č. tajnik A. Pesek. Po njegovem poročilu o društvenem delovanju tekom minule dobe je. pozdravil občni zbor v imenu Zveze Drama ličnih društev t. č. predsednik Fr. (»o veka r, in opozarjal zlasti na to, da bodi prva skrb društva ustanoviti igralski pokojninski zaklad ki bode zajamčil članom našega gleda-I i ŠT'a brezskrbno ostarelosl, ter primerno podporo v slučaju bolezni. Dr. Josip A v. m a n je predlagRl, naj so tak po- kojninski zaklad takoj ustanovi, dože-nejo premoženjske razmere Dramatičnega društva dogovorno s prejšnjim odborom ter uredi razmerje Dramatičnega društva in gledališkega konzorcija. Nato se je vršila volitev predsednika ter jo bil z vzklikom izvoljen g. veletržec Alojzij L i 11 e g. V odbor so bili izvoljeni gg.: I. Kralj (podpredsednik), A. Pesek (tajnik), Fr. Govekar, dr, Ivan Grafcnauer, dr. Jure Adlešič, Gu-i stav Praprotnik, dr. Jos. Ažman in J. Krofta; za preglednika gg. dr. Izidor Cankar in dr. Albert Kramer; za odbornika namestnika gg. Janko Blei-: vveis-Trstcniški in Fr. Serafin Finžgar, Orlstopivšemu predsedniku se je izrekla zahvala. Na to se je vršila seja upravnega sveta ter sta obširno poročala o sedanjih pripravah za bodočo sezono člana ravnateljstva dr. Josip Ažman in Fr. Govekar. Deželni odbor kranjski je že odredil, da se je oder temeljilo popravil ter se sedaj ureja električna instalacija ter popravlja pohištvo; isti je tudi prevzel plačevanje za-, varovalnine ter je dovolil, da traja sezona od 15. septembra do 15. maja. Aiv gažmani so do malega vsi sklenjeni ter sc sprejemajo le še člani za zbor ter za d r a m a t i č n o (igralsko, pevske in plesno Icr godbeno) šolo. Upravni odbor je vzel poročili odobrujč na znanje. šl ztft&ip&ftcija. a Jz včerajšnje seje mestnega apro-vizacijskegn odseka je poročati, da jo krušne moke še vedno dovolj na raz-uolago za peko kruha. Kakšne mlevsko izdelke se razdeli na nove izkaznice za moko, bo razglašeno prihodnji teden. Deželno mesto za dobavo klavne živine opozori mestna aprovizacija na v vedno večjem obsegu sr vršeče prekupovanjo živine po deželi. Po domeh in pri špekulantih se pokol je in razproda zelo veliko živine; posebno telet. Ljubljana; jc vslecl te skrite kupčije zelo prikrajšana. Kontingent govejega mesa je v primeri z drugimi večjimi mesti zelo pičlo odmerjen. Zadnje tedne nc dobi aprovizacija skoraj nič telet, dočim Ljubljana že mesece prašičjega mesa niti videla ni. a Kavina mešanica na rumene iz* kaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo kavino mešanico v ponedeljek, dne 22. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8 do pol 0 štev. 1—200, od pol 9 do 9 štev. 201—400, od 9 do pol 10 štev. 401 do 600, od pol 10 do 10 štev. 601- 800, od 10 do pol 11 štev. 801—1000, od pol 11 do 11 štev. 1001—1200, popoldne od pol 2 do 2 štev. 1201—1400, od 2 do pol 0 štev. 1401 —1600, od pol 3 do 3 štev. 1601-1800, od 3 do pol 4 šlev. 1801 do 2000, od pol 4 do 4 štev. 2001—2200, od 4 do pol 5 štev. 2201—2400, od pol 5 do 5 štev. 2401- 2600, od 5 do pol 6 štev. 2601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 zavitek kavine mešanice, ki stane 1 K. a Krompir na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo krompir v ponedeljek, dne 22. julija dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: od 8. do 9. št. 1 do 160, od 9. do 10. št. 161 do 320, od 10. do 11. št. 321 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 3 kg krompirja. 1 kg stane 50 vinarjev. a Krompir za IV. okraj. Stranke IV. okraja, ki niso udeležene pri nobeni ubožni akciji, dobe zgodnji krompir v ponedeljek, dne 22. julija popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Oddajal se bo na nakazila za mast po naslednjem redu: popoldne ocl pol 2, do 2. št. 1 clo 200, od 2. do pol 3. šl. 201 do 400, od pol 3. do 3. šl. 401 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 800 ,od pol 4. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. št. 1201 do 1400, od 5. do pol 6. 1401 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 3 kg krompirja; 1 kg stane 1 K 20 vin. a Krompir za V. okraj. Stranko V. okraja, ki niso udeležen pri nobeni ubožni akciji, dobe zgodnji krompir v ponedeljek, dne 22- t. m. pri Miihleisnu na Dunajski ccsli. Oddajal se ho na nakazila za. mast po naslednjem redu: dopoldne od 8 do 9 štev. I do 200, od 9 do 10 štev. 201 do 400, od 10 do 11 štev. 401 do 600, popoldne od pol 2 do pol 3 štev. 601 do 800, od pol 3 do pol 4 štev. 801 do 1000, od pol 4 do pol 5 štev. 1001 do 1200, od pol 5 do pol 6 štev. 1201 do konca. Stranka dobi za. vsako osebo 3 kg krompirju. Kilogram stane 1 K 20 vinarjev. a Kisla repa t. okraj. Stranke I. okraja prejmejo kislo repo na nakazilo za mast v ponedeljek, dne 22. t. m. dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od 8 do pol 0 štev. 1 do 200, od pol 9 do 9 štev. 201 do 400, od 9 do pol 10 šlev. 401 do 600, od pol 10 do 10 štev. 601. do 800, od 10 do pol 11 Žtev. 801 do 1000, od pol 11 do 11 Stev. 1001 do konca. Stranko dobe za vsako osebo 2 kg kisle repo. Tisto stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 75 vinarjev, vse drugo stranke po 1 K 50 vinarjev; a Kisla repa za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo kislo repo na nakazila za mast v ponedeljek dne 22. julija popoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: od 2. do pol 3. št. 1 do 300, od pol 3. do 3. št. 301 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 900, od pol 4. do 4. št. 901 do 1200, od 4. do pol 5. št. 1201 do 1500, od pol 5. do 5. št. 1501 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 2 kg kisle repe. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo 1 kg po 75 vinarjev, vse druge stranke 1 kg po 1 K 50 vin. Čudež praktičnega in dobrega najdejo naši čitatelji v inseratnem delu našega lista. »Victoria«, patentovana varnostna zapora je v današnji dobi, ko so na dnevnem redu tatvine in vlomi, dobrodošel gost za vsakogar, ker onemogoči z njo vsak vlom s pomočjo ponarejenega ključa. 60.000 kron v blagu je bilo ukradenih pred kratkim v neki trgovini. In vendar bi se bila tatvina nalik mnogim drugim lahko preprečila z 8 kronami. To je namreč cena za patentovani »Viktoria« varnostni ključ, ki onemogoči vlome s pomočjo ponarejenega ključa ali enakega orodja. Dobiva se za jugoslovanske dežele le pri glavnem zastopstvu »Viktoria« varnostnih zapor v Zagrebu št. 24.. Trenkova ulica 12, telefon št. 20-26. — Prodaja za mesto Zagreb: Bazar Konig, Ilica 20 in M. Drucker, Ilica 39 ter v vseh večjih trgovinah z železnino. »Franz Josel« grenčica povzroči naglo in brez bolečin izpraznjenje, izdatno prebavo in zadostno slast do jedi. Vsled vedno naraščajoče draginje živil, kakor tudi vseh obrtnih potrebščin ter vsled skrajno neugodnih razmer v krojaški obrti je »Zadruga krojaških mojstrov in mojstric < v Ljubljani na prošnjo pomočniškega odbora sklenila, da ponovno uredi plače svojim pomočnikom in pomočnicam. Iznova urejene plače stopijo v veljavo dne 22. julija 1918. Ker ob sedanjih razmerah mojstrom in mojstricam nikakor ne bo mogoče nositi vse to povišanje iz lastnih sredstev, naznanjamo vljudno svojim časti-tim naročnikom tem potom, .da moramo cenik za izvrševanje naročil od dne 22. ju- lija dovoljenim plačam naših uslužbencev primerno preurediti. Računajoč, da bodo častiti naročniki umeli vpoštevati preuredbo cen, in sicer zlasti zato, ker je mojstrom in mojstricam mnogo na tem, da svoje uslužbenci ob-drže ne samo pri obrti, temveč, da ostanejo tudi sposobni za delo in zdravi, da bo mogoče cenjenim naročnikom in naročnicam tudi v bodoče v vsakem oziru po-streči. Prepričani, da bodo vsi cenjeni naročniki in vse cenjene naročnice vpošte-vali naš položaj ter novi cenik za izvrševanje naročil, ki se vsekakor giblje v normalnih mejah, priznali brez ugovora, se priporočamo ter beležimo z odličnim spoštovanjem 2507 Zadruga krojačev ic krojačic v Ljubljani dne 19. julija 1918. Brez posebnega obvestila. Potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni in nepozabni brat, stric in svak, gospod Janko Parnim uslužbenec državne železnice dne 19. julija 1918 po daljši mučni bolezni preminul. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 21. julija 1918 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Židovska ulica št. 8 na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, 19. julija 1918. Žalujoča rodbina PAULIN. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prfjateljem in znancem pretu-žno vest, da je preminul naš dobri brat in striček, gospod M$i llr«ar poslovodja tvrdk« Gerber po daljši mučni bolezni, previden s svetotajstvi za mirajoče. Pogreb nepozabnega rajnika se vrši iz mrtvašnice deželne bolnice dne 21. julija ob 2. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Blagega rajnika priporočamo v pobožno molitev. ŽALUJOČI OSTALI. naznanilo. Staroznana jiaito lesMU S C ii M i D T LJubljana, Gradišče Z je zopet v polnem obratu ln otvorjena za p. n. goste. — Izborna kuhinja po me-Ižanskih cenah. Pivo- in vinotoč tudi čez lan in tudi čez ulico. — Velik senčnat Trt. — Velespoštovanjem JOSIPINA SCHMIDT, restavraterka. 18 letni mladenič, vojaščine prost, z dve-jia razredoma realke, išče primerne službe, najraje za o&Cliisltc^a tajsifca pri kaki kmečki občini in ima kot tak enoletno prakso. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 2489. (šče za »Slovensko narodno gledališče« v Ljubljani mlad sluga nevojak, ki bo opravljal obenem tudi re-kviziterske posle. Nastop službe 1. avgusta. Plača po dogovoru. Reflektanti naj se osebno zglasc v gledališki pisarni. >a* ri ml 'dobro ohranjeno Slomškova se zamenja za različna živila. ulica štev. 6, I. nadstropje. t gumijevimi kolesi, dobro ohranjen, se zamenja za živila. — Naslov sc poizve v upravništvu »Slovcnca« pod štev. 2519. Tvrdka iUFfrfGflBl f&Etsitf Prešernova ulica štev. 9 naznarji svojim cenjenim odjemalccm da ostane trgovina od 5. do 26. avgust« i. L zaprta. '»L Izjava. Podpisani obžalujem vse lažnjire besede, ki sem jih govoril o poštenosti MARIJANE BUH in se ji obenem zahvaljujem, da je odstopila od nadaljnjega sodnijskega postopanja. 2495 Bevke pri Vrhniki. JULIJ STEINER, vojak. Sadni mošt ima v zalogi IVAN OGRIN, LAVERCA PRI LJUBLJANI. KopaliSče „51on" naznanja vsem cenj. obiskovalcem kopeljl, da je otvorjena KADNA KOPELJ: y delavnikih od 8. do 12. ure dopoldne, » » od 2. do 6. ure popoldne. V nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure dopoldne. PARNA KOPELJ: Torek od 8. do 12. ure dop. za gospode, » od 2. do 6. ure pop. za dame. Petek od 8. do 12. ure dop., za dame, » od 2. do 6. ure pop. za gospode. Nedelja od 8. do 12. ure dop. za gospode. TUŠ: Ponedeljek od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. pop. Sreda od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. pop. Četrtek od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6, pop. Sobota od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. pop. Priporočava se najtopleje z velespošto-vanjem 2504 Hediet & Koritnlk. HOTEL »SLON«, LJUBLJANA. Šivalne za Krojače In nove ali že rabljene, KUPI »Slovenski odbor za vojne invalide ▼ Ljubljani«. — Ponudbe naj sc naslove na društvo »Dobrodelnost« v Ljubljani, Poljanska cesta it. 4. 2460 Koncipijenta ako mogoče s substitucijsko pravico, IŠČE nujno pisarna ODVETNIKA DR. JANKOTA BREJCA V CELOVCU. Plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo na naslov pisarne dr. Jankota Brejca v Celovcu. 2458 Sprejme se več v trajno hrano. I. [■©das^ffr defo proti dobri plači, tudi s ORAŽEM, Selo štev. 30, Moste pri Ljubljani. Barve za j? Tvrdka Mat. Gerber javlja tužno vest, cla je nje dolgoletni, zvesti knjigoveški vodja, gospod danes dne 19. julija po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bodo v nedeljo 21. julija ob 2 uri popoldne iz deželne bolnišnice. Blag mu spomin! Ljubljana, 19. julija 1918, 2515 A. i E. Sili naznanja svojim cenjenim odjemalcem da ostane trgovina ni debelo in drobno od 15, julija do 5. avgusta zaprta. Župnik v lepem kraju Istre, z malo ekonomijo DV* išče "9(1 tem potom redoljubno in štedljivo ki je zadostno izvežbana v kuhi ter vsaj v poglavitnem razume vse stroke hišnega gospodinjstva, posebno pa. vrtnarstvo in živinorejo. Služba je stalna, plača po dogovoru. — Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod štev. 2464. KUPUJEJO SE Vsakovrstne 39KF- SLAMNIKE, slamnate torbice (celcarje), predpražnike, r.lnmnate čevlje (Solne) priporočam gt;. trgovcem zr. obila naročila. FRAN CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, p. Domžale p. Ljublj. (sirkove) po 8 kron, 11. a po 7 kron za komad v zavojih po 5 kg proii povzetju kakor tudi riževe metle v vsaki množini dobavlja tvrdka , VACLAVA FILIPA vdova, Jablonnč n. Orlici. laJjmiitfli mila SE SPREJME v trgovino z mešanim bla« gom, stara 14 do 15 let ter iz poštene Iti-ščanske hiše, zmožna slovenskega in nemškega jezika, pri g. MARIJI BRUS ▼ SPOD. IDRIJI. Prednost imajo bolj revne. J«^ J«F- KMETIJA se proda, obstoječa iz hiše, kleti, hleva, kozolca ter k temu spadajočega gozda 12 oralov, 29 oralov pašnika, 20 oralov travnika in 3 orale njiv za ceno 36.000 kron. Ceni sc svet po 10 vinarjev 1 m5 s poslopji vred. Proda se tudi posamezno. Kdor ima veselje ^o kmetije, naj ne zamudi te ugodne prilike. Več pri uprav tega lista pod štev. 2453. TRGOVCI! Kdor rabi m osja za gospodarske stroje, tvornicc in dr., potem MIRODll.NIŠKE PROIZVODE za juhe, omake in dr., kakor tudi vsakovrstne p-edmete za VAROVANJE PODPLATOV, naj se obrne na glav. zastop. Rajko Kotnik, Gušlanj (Gutcnstein), Koroško ADVOKAT \t; V\- .S Vti V ter Hi JOSIPA VAL, LJUBLJANA. Ponudbe z navedbo množine in ::: cene ::: na tvrdko: Havličkovo nam. 32. 3396 V Ilirski Bistrici (Notranjsko) so na prodaj: 1 konj, 1 kobila po dve leti (gali-cijana); dveletna črna, noriško mešana, posebno za pleme sposobna kobila, vozi sama in s parom; dveletna in triletna angleška in štiriletna lipic. kobila (iigurant); triletni in sedemletni konj. Vpraša se v Ilirski Bistrici št. 136. 2512 v zavitkih, v vseh barvah, z vporabnim navodilom, primerne za barvanje vseh vrst blaga, svile in tkanin, dobavlja tvrdka HOLY & Koy veletrgovina materielncga blaga PRAGA-KARLIN, Kržiovska tfida 11. JURIJ PEVEC, posestnik v Zibiki, ima 30 hI belega in za steklenice primernega (Rizling) na prodaj. — Pismene ponudbe naj sc naslovijo na: Poštnoležečc Pristova, Spodnje Štajersko. n Kupujte le domač izdelek, to je: B3SB3I32 rs y 0 B p! ffi* Dobiva sc v vsaki prodajalni! : GORICA i F Ratiol LJUBLJANA Stolna ul.2-4 1 ' Stari trg št. 28 trgovina in mehanična delavnica. Moška in ženska DVOKOLESA še s staro pneumatiko, ŠIVALNI in PISALNI STRO-Ji, GRAMOFONI, ELEKTRIČNE ŽEPNE SVETILKE. Najboljše BATERIJE. : Posebno nizka cena za preprodajalce, rn nrnnjo perilu, izborno ponečo in preka»a vso