24. štev.
V Ljubljani, dne 21. decembra 1899.
IX. leto.
Izhaja 1. in 3. soboto vsakeg-a meseca ter stane za vse leto 80 kr., za pol leta 50 kr. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr.
se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se Pošiljati , Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu .,Rodoljuba''. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Vabilo na narodni.
Z današnjo številko konča „Rodoljub" svoj IX. letnik. Veliko je število njegovih sovražnikov, a vzlie temu ni opešal. Preklinjali so ga z lece, celo kradli so ga, a vkljub temu mu je stal zavedni, napredno misleči slovenski kmet zvest, dobro vedoč, da mu je „Rodoljub" resničen prijatelj.
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da se je list razširil, ki so mu dopisovali, bili nanj naročeni, ali mu pridobivali naročnikov. Pričakujemo, da nam ostanejo tudi v novem letu zvesti Vsi dosedanji prijatelji. Marsikomu gre sicer tesna za naročnino, ali tiste krajcarje, ki jih izda za „Rodoljuba", niso proč vrženi. Dandanes mora vsak človek časopise brati, da ve, kaj se godi po svetu, zlasti pa je slovenskemu kmetu treba lista, saj vendar čuti, kako ga izsesavajo različne pijavke.
Kakršen je bil „Rodoljub" v preteklih letih, tak ostane tudi v prihodnje. Zvest bo svojim načelom in delal bo z Vnemo na to, da se slovenski kmet odvadi vtepene mu pasje pokorščine do Različnih ljudij, ki ga hočejo vladati sebi v korist, kmetu pa na propad. Stoj na svojih nogah, slovenski kmet, izobrazi se in ne daj se za norca imeti in dobro se ti bo godilo!
„Rodoljub" izhaja prvo in tretjo soboto vsacega meseca in velja za celo leto 80 kr., za pol leta 50 kr.
Somišljeniki! Agitirajte mej ljudstvom za „Rodoljuba". Če bo v vsaki vasi **a Kranjskem le en naročnik, se bodo Razmere hitro zboljšale.
Prosimo vse dosedanje in tudi nove n&ročnike, naj čim prej dopošljejo na-*"°čnino ter želimo vsem naročnikom in palcem, vsem prijateljem pa tudi so-Vražnikom vesele božične praznike in spečno novo leto.
Bog in narod!
Uredništvo in upravništvo.
Amerika — Vestfalen!
,     Najžalostnojši pogled jo ta, ako gle-8 na železniških postajah fante, dekleta j k°včekom ustopiti v vagone in v ža-°stnih obrazih od potujočih vidiš, da ti a,eČ k«™        ,i______:„«---a„    To »i;
o^,eč kam  iz domovino gredo.   Ta ali kukomisljon fant se je opijanil in
Se Ka» ali drugi gledajo resnobno pred pe\.Jemlifcjo žalostno slovo. Ko se vlak od-hJGl Vi(*' sei kak° si hočejo pogledi od-*»i^0^ 8e enkrat v spomin vtisniti do-44i e ^raje, jn kako očesa rosijo in ustne n° »x  Hogom« šepetajo. In potem
vozi vlak dalje, daleč in potem ostajajo kje na kopnem, ali pa še morajo najprej čez široko morje. Vsak teden to lahko na Slovenskem gledamo.
'JtAhoi'^^ie to slovensko domovje! Z vseml^uami se ga naš človek drži in če ga zapusti, ga morajo velike sile k temu primorati. In zapuščajo domovino vsako leto in večinoma naši kmetski ljudje. Odstotki izseljencev so velikanski. 100 tisoč Slovencev je zdaj vsako leto v tujini, bodi v Ameriki ali v pruskih pre-mogokopih, ali v gorenje štajerskih, ali v tovarnah druzih tujih krajev.
Ako prosti delavec domovino zapusti, mora življenje v njej že tako biti, da našega človeka življenske razmere (Anglež jih zove: standard of life, Nemec: Lebenskaltung) v domovini ne najdejo zadostila, da je tudi za najmanjše potrebe življenje neznosno. Spomini mladosti, vse mogoče moči držijo človeka 3a kraje, kjer se je rodil, kjer je zrastel, še močnejše pa človeka, ki si je že ženo vzel in ima za otroke skrbeti. Življenske razmere morajo v naši domovini že pod ono mero siliti, v kateri jo naš človek do slednjih 20 let še živel, če ga toliko za potni les prime, torej tako slabe, da ni več prestati boja in kruh in ono, kar jo temu navadnemu bitju potrebno. Tu se ne more govoriti o tem, da večji zaslužki v tujini naše ljudi vabijo v tuje kraje, da je le želja po večji sreči odgonitelj teh ljudi: izselitev toliko tisoč iz tako malega naroda, kakor je naš, zamore le v tem svoj vzrok imeti, da življenske razmere (standard of life) tiščijo ljudi proti meji, da ljudstvo ne more več boja za biti ali ne prestati, če neče telesno in duševno popolnoma propasti. Naši ljudje ne hodijo v Ameriko, da se tam kot kmetje naselijo, za to ni denarja; zadolžijo se, da dobijo za potovanje denar in v Ameriki vstopijo v labriko, ali v rudokope. Le redki si prislužijo kaj denarja s kuhanjem za delavce. V Vestfalen in na Gor. Štajersko hodijo oni, ki denarja za potovanje v Ameriko ne zamorejo. če se to vse premisli, potem je odhod naših ljudi in v tako velikih množinah še žalostnejši. Fabrični in knapski delavci postanejo. Zgubljeni so večinoma za delo v domovini. Kdor je enkrat v tem dolu bil, je zgubil spretnosti za kmeta. Tudi ne hodi drugače nazaj, Če ga ne pritisne najhujša beda. Svojih novih Življenskih razmer ne zapušča brez sile, sramota se mu zdi, da bi zopet postal navaden poljski delavec. Oni pa, ki je oženjen zapustil svojo kmetijo, je tudi v Ameriki slekel kmeta, redkokrat se zopet privadi prejšnjemu kmetskomu delu in življenju, ki se suče v vse drugačnih razmerah. Iz raznih krajev dobivamo domu
I mlade starce, dobimo domu na stotine po-j nabijenih revežev na rejo iz ubožnih kas i naših občin in dosti jih tudi nam Amerika 1 nazaj pošlje takih kmetov, ki ne morejo več hoditi za plugom, ki iščejo lagljega zaslužka s krčmarjenjem in trgovanjem. Veliko naših kmetov pa gre zopet, domu prišedši, nazaj v Ameriko ali drugam, a dosti jih tam ostane.
Slovenci smo plodoviti ljudje. Osem otrok je navadno število kmetske familije. Torej bi kdo dejal: naj le grejo, imajo doma ostali več posestva, več kruha in saj se jih vsaki dan dosti rodi. Vsak, kdor v Ameriko gre, vzame sabo najmanj 200 gld. 50 tisoč jih je vsako leto naših v Ameriki. To je dosti denarja, ki ga naša kmetija plača. Veliko istega se nikdar ne vrne več. Nekaj pride denarja od tam. Malo se ž njim dolgov plača, ker žene otroci, doma ne obdelujejo dosti zemljišča ampak dosti denarja za sebe potrosijo. Fantje v tujih evropejskih premogokopih nič ne prinesejo domu, če se vrnejo. To dobro tedaj ni v gospodarstvu vsega naroda šteti. Jedino je, da se v tujini nekaj tisoč in recimo veliko tisoč naših boljše redi, ker več mesa dobi. Ali to ni korist, ker po večjem jim vzame delo tujine ves mozeg, hromi pride ta ali oni domu. Ali delavske najboljše moči niso doma, obdelanje domače zemlje veliko škodo trpi.
Zdaj imaš več prostora, zdaj tudi lahko zemljišča kupuješ, ali sam jih ne moreš obdelati in tvoji otroci že komaj čakajo, da ti tudi odidejo razun jednega kateremu daš zadolženo zemljišče. Ne polovica se doma ne rodi, kar jih smrt najde v tujini. In najboljši ljudje ne zaplodujejo domače reje ljudi. Z mašinami ne moreš delati v povečjem hribovskem svetu, človeških moči nimaš. Torej zdaj imaš dosti prostora! Kar moreš, pošlješ v latinske šole. »Gospod« naj bo. Jih boš že skoraj toliko v vseh vrstah tega latinskega kruha imel, da ne boš vedel, kako se bodo ti gospodje redili. Ti, kmet, jim po večjem rejo dati moraš. In kar neče v Ameriko^ sili iz kmetije v naša mesta. Ta mesta živijo tudi od kmetije. In zemlja naša nima več prejšnjih vinogradov, ne host, ona je po vednem izseljevanju oslabola. Krompir^ pesa jemlje neznansko veliko snovi iz nje in kar kmet prodaš, pride v velika mesta in gnoj tudi tam ostane, se razliva v reke, morje.
Slovenski človek, tu imaš nekaj načrta našega gospodarstva! Za tujino iz-rejaš svoje otroke in to za najtežavnejša dela premogokopov in fabrik. Stane te otrok, predno je za izseljevanje dober, le kakih 1000 gld. Odtrgaš si jih od ust, tuji ljudje si pa iz mozga tvojih sinov pripravljajo velika premoženja. To je grenko. In
tvoje hčere velika, tuja mesta požirajo, tudi Amerika jih je dobila precej. To je tako naše svetovno gospodarstvo, ki milijonarje dela sredi milijonov revežev, delavskih sužnjev. Neomikani, nešolani narodi postavljajo bataljone teh sužnjev in te bataljone meče to novodobno gospodarstvo po vsem svetu. Če jezik tujine, kijih ravno rabi, razumejo, ali ne, na to ne pride, štejejo le kot »roke«. Doma seveda tudi le kot roko štejemo. Kdo si s temi Slovenci glavo beli? Nekaj kazenskih uradnikov, nekaj žendarmov in posebno farovž pri dobri volji ohranjen in ta majhen slovenski svet je pacificiran! Na večjo davčno moč teh ljudi ne pride, ta ne šteje v gospodarstvu države. Čim več se srednji, omikanejši domoljubni stanovi tega majhnega naroda v gospodarstvu po novodobnih feudalcih uničijo, tem bolje; masa mora potem ven na tuje in tam je že v pravih rokah. Da se še to malo inteligence zatre in posvetni vodilni ljudje posvetne omike skoraj pridejo na mrtvaški oder, pomaga se snovati klavnico, škofove zavode za boljšo mladino, in tam na Slov. Stajerju, tam ob bregovih Adrije ne vidijo ljudje, kako »rudeča nemška zemlja« slovensko kri pije, ne vidijo nič, kaj se na kolodvorih vsaki dan dogaja! »Sveti misijonski križ«, ti si naša otedba, v tebe zaupamo; dokler mi živimo bo že še šlo: za nami pa naj pride potop! — S. K,
Luteranska doba na Slovenskem,
(Konec.)
Tekom let se jo luteranska vera udomačila, bila je razumljiva narodu in tako je postala v narodu precejšnja moč. Ali najmočnejši ljudje, plemenitaši in meščani, so bili premehki in deželni knezi so začetkoma 17. stoletja bili že toliko trdni, da so lahko strožje postopali. V zadnjih pojemajih tega luteranskoga gibanja (1630 do 1()C>0' kažejo posebno ženske stanovitnost. V kljub vsemu preganjanju ne odnehajo. Skrivale so še dolgo luteranske duhovnike po gradovih, po meščanskih ter kmečkih hišah. Skof Tomaž Hren je dosti teh žensk dal zapreti ter jih tam pri vodi in kruhu držal. Se leta 1042. niso teh žensk spokorili. L. 166(>. je bil zadnji luteranski plemen itaŠ, Krištof Jankovič v llmelniški grajščini na Dolenjskem, ko jo že umiral, spreobrnjen h katoliški veri.
»To je bila zlata doba slovenske zgodovine«, piše Terdina v svoji zgodovini slovenskega naroda. »Noben čas naše zgodovine se ne more 1(>. stoletju na stran postaviti. V vseh obzirih je dosegel tak ral naš narod visokost, kakršne ne prej, ne pozneje. V 17. stoletji v vseh obzirih zopet zapada.« —
I/ tega se vidi, koliko je katoliška cerkev storila v prid slovenskega naroda. Njeni današnji duhovniki upijejo, da je ona rešila narod pogina. Danes je naš narod najskromnejši narod, mej tem, ko je stal sred turških bojov, kmetskih ustaj v 1(>. stoletji v prvih vrstah. Danes mora za vsako bitko prijeti, da si otme življenje; tedaj jo imel vse stanove v svoji hiši jedine v prid začetka narodne literature in kulture, za povzdigo politično moči, za razširjenje slovanske oblasti čez vos slovanski jug!
Utonilo je vse to. Ista katoliška cerkev, oziroma njeni duhovniki, ki so bili pred in po reformaciji gospodarsko in drugače mej Slovenci vodilni stan, imajo danes prvo besedo mej tem, v IG. stoletju in po junaških turških bojih, po možatih kmetskih ustajah, po gmotno in duševno življenje preobražečih verskih bojih toli svetlem slovenskim narodom! Le-ti pravijo, da znajo danes pisati in brati, in da zamorejo le oni narod rešiti in osrečiti. Če zgodovina kak nauk da, potem ga nam Slovencem daje ona 16. stoletja. —
Le žal, da se naši zgodovinarji ne upajo, te najsvitlejše strani naše zgodovine v slovenskem jeziku in na podlagi zgodovine tedaj nega gospodarstva pisati. Čehom jo je Palackv spisal, on jim je zbral, kar je preganjanju, zažiga nju po katoliških duhovnikih v 16., 17., in 18. stoletju še kulturnih spominkov husitske dobe ušlo. To husitsko dobo imenuje Palackv vrhunec zgodovine češkega naroda in pravi: »Do svoji zgodovini in posebno po zgodovini svoje največje dobe se ima češki narod do zavesti kot narod povzdigniti, saj tudi v časih svojega najglobejega propada ni nehal, po tej veliki svoji zgodovini koprneti obračajo svoje oči na to sidro v pretečem potopu v 17. in 18. stoletju«. K. S.
Politični pregled.
Ministrska kriza. Sedanja vlada je padla in odstopi že lokom prihod njih dni. To so provzročili Cehi s svojo obstrukcijo. Zadrževali so vse obravnave državnega zbora, tako da ta ni mogel ničesar rešili. Vlada se je bila zavezala, da ne porabi več § 14., na drugi strani pa so Čehi z obstrukcijo onemogočili, da bi se »državne potrebe« dognale do novega leta. Najprej je vlada poskušala doseči, da bi se rok za parlamentarno rešitev »državnih potreb« podaljšal, a ker ogrska vlada v to ni privolila, mora vlada odstopiti. Ministrstvo odstopi že tekom teh dni, a na krmilo pride novo ministrstvo, ki bo tudi sestavljeno iz samih uradnikov nemškega mišljenja. Tudi tO novo ministrstvo ostane samo nekaj tednov na krmilu. Mej tem se poskusi, doseči spravo mej Nemci in mej Cehi. Ce se to posreči, se sestavi nova parlamentarna večina in se ustanovi novo stalno ministrstvo, v katerem bodo zastopani vsi narodi.
Državni zbor ni doslej skoro ničesar storil. To je provzročila češka obstrukcija. Cehi so pokazali, da znajo tudi oni to, kar znajo Nemci. Včeraj v sredo imel jo državni zbor zadnjo sejo. llazide se po tej seji za dlje časa, morda za več mesecev. V tem se bo vladalo absolutistično, namreč s tj 14.
Vojna v južni Afriki. Angleška država je danes največja na svetu. Mislilo se je, da je naravnost nepremagljiva, a v južni Afriki se je izkazalo, da temu ni tako. Angleži so mali kmetski narod, Mure, izzvali. Hoteli so te preproste vrle kmete oropati njihove svobode in neodvisnosti, da bi se polastili njihovih rudnikov, v katerih so neizmerne množine zlata. Toda Buri so se dobro pripravil; za vojno. Hrabri so, požrtvovalni in neustrašni. Komaj se je začela vojna, so obkolili mesta Ladvsmith, Maleking in Kimberlev, tako da  se   ondotne   angleške  armade niso
mogle ganiti. Angleži so spravili tri drug© armade na noge. Jedna je šla na zapad, a je bila pri reki Modder pobita. Druga se je lotila Burov v središču, a Buri so jo zvabili v neki precep in jo skoro uničili. Naposled pa je še največjo armado, ki je pod vodstvom doslej nepremaganega generala Bullerja hotela oprostiti oblegano mesto Ladvsmith, zadela jednaka nesreča. Angleška armada je na celi črti premagana. Ponosni Angleži so tepeni, so popolnoma pobiti. Pred no spravijo novo armado na noge in jo prepeljejo v južno Afriko, preteče še več mesecev. Sploh pa se misli, da nove armade niti skupaj ne spravijo, zakaj na Angleškem ni tako, kakor pri nas, da bi vsakdo moral biti vojak tam gre k vojakom le kdor hoče in zato so pri vojakih samo ljudje, ki drugod niso mogli dobiti zaslužka. S tako neizvežbano vojsko, če se tudi skupaj spravi, ne bodo Angleži veliko opravili in zato se prav lahko zgodi, da se bo za kmetske Bure tako srečno začeta vojska končala s tem, da poženejo Angleže popolnoma iz južne Afrike.
Dopisi.
Iz   Zagorja ob  Savi.   (Konec.i — Društventk, kateremu je namenjena hišica, je v  ugodnih razmerah, da  je že plačal na kupno ceno 200 gld. Toraj mu ostane še 800 gld. Ako plačuje   najprej društvu po 10  gld. i na mesec,   tedaj   pride prvo leto 40 gld. na obresti in 80 na amortizacijo in v osmih letih pa je hiša njegova. Kje se  pa dobi kakovi  delavec v tako »ugodnih razmerah«, da bode plačeval po 10 gld. na mesec osem let skupaj. In kateri »delavski  prijatelj«   računi za stanovanje delavca 10 gld. na mesec?? Prosim,   da  mi   ga   navedete,   če nfl ostanete laž ni k.  Delavec, toraj vsaki mesec si pritrgaj od Tvojih 25—ilO goldinarjev   deset za hišico.   Prej   si imel pri rudniku  prosto  stanovanje,  sedaj boš pa    h I a p č e v a l    far o v ž u   i n   v r h u tega  moral plačati   vsaki  m e s e c 10 gld. In bodi bolan 2—4 mesece, res je, da za Te gre tisti  čas  iz rezervnega zaklada, za amortizacijske obroke. Čez koliko časa bodeš  pa  prišel potem šele B» red in vso ostalo svoto zopet izplačal. Koliko Te stanejo zdravila in druge reči, koje moraš imeti, ako si bolan. Tvoji »krank-šihti« Ti ne pokrijejo vseh stroškov, koj"1 imaš o  bolezni, toraj se  moraš zadolžiti) hočeš ali nočeš. § 85.  V kupno pogodbo se morajo sprejeti tudi  sledeče določbe« 1. Član,  ki namerava svojo od društva kupljeno hišo prodati, se zaveže najprej) društvu v nakup ponuditi jo. Kdor bi teg«1 ne storil, plača kazni 100 (sto) gld. na k°' risi. društvenega  rezervnega zaklada.   ':l določba velja 20 let po izplačanju kupnC cene. 2. Član, kateri svojih obvez naspi'°tl društvu  ne spolnuje v predpisanih obi'0' kih, izgubi po dvakratnem opominu, P,fl meno brez uspeha izraženem vse prav-ce' Ravnateljstvo dobi pravico hišo zopet |)l'e vzeti v popolno last društva, dotičniku P* izplača do tedaj vplačane amortizacij«**, obroke   po   odbitku   2%   letnih obre**1 kupne cene za tisti čas, koje bil ta «^a^ lastnik  hiše.  Ta  pravica naj  se Vpl" zemljiško  knjigo  pri prodaji hiše.   «° t Te lahko v jednem tednu lahko dvak«"3. opomni in če ne moreš plačati, kar s* P
aostal, zgubiš svojo tako zaželjeno hišico. Hecimo, Ti si stanoval v njej 8 let. Ravnateljstvo ima pravico Ti odračuniti, kolikor je sedaj hiša manj vredna in to po amortizacijskih obrokih, ki si jih plačeval Vsaki mesec po 2 gld. (z obrestmi vred povprečno 5 gld. na mesec), to je 96 gld. v osmih letih in kupne cene si dal 100 SM. in v teh osmih letih si pa plačal obrsti 303 gld. 10 kr. (ako bi bil denar na posojilu po 5°/o, kar pa lahko dvomimo, <*a se bode težko dobil 5°/0 na posodo) !00 gld. kup ne cene, 96 gld. amortizacije, skupaj 499 gld. 20 kr. Na hišo si dal ^o sedaj samo 196 gld. toraj dolguje š še 804 gld. ako bi stala hišica !000 gld. T ako se ti bode manjšal kapital ter rastle obresti, da boš trikrat več obresti plačal, kolikor bode hišica vredna. Toraj bo najmanj izgubil 400 gld. Mar bi jih ne bilo škoda? Koliko bi Ti koristili na Tvoja stara leta! — Delavci! Lahko vidite, da jaz vas samo zato svarim, ker so mi vaše razmere prav dobro poznane, mislim, da bolje, kot pa Škerjancu. Moj namen ni z-oben, kakor to vam pravi kapelan, am-Pak popolnoma odkritosrčno svarilo. Za-toraj vpoštevajte moje svarilo. Sedaj si •lahko še pomaga, dokler kdo še ni zavezan. »Radikalee«.
Domače in razne novice.
Zloraba šole. Naučno ministrstvo je Pred kratkim izdalo prav umestno naredbo. Zaukazalo je, da se šola ne sme zlorabljati za politične, narodne ali verske agitacije. Ta vladna naredba je naperjena proti katehetom. Znano je, da je prav mnogo katehetov, ki skrajno malomarno 'spolnjujejo svoje dolžnosti. Ko bi se učitelji ne potrudili, da popravijo, kar zamude katehetje, bi marsikje otroci niti Očenaša ne znali. Zato pa je toliko več katehetov, ki šolske otroke zlorabljajo za Politične in verske agitacije. Zlasti imajo navado, da porabljajo otroke za razširjanje klerikalnih časopisov in čudno! vzlic ministrskemu ukazu se vlada za to pošiljanje prav nič ne briga.
Škofovi zavodi, za katere se zdaj Po celi deželi berači in ubožno ljudstvo molze, se ne bodo sezidali v Ljubljani. Meščani ljubljanski so pametni ljudje. Oni ne marajo teh zavodov, in zato jih bo škof Vzidal nekje pod Šmarno goro.
Značilna imenovanja. S kakimi uradniki nas vlada včasih osrečuje, to se je Pokazalo zadnji čas na posebno imeniten način. Za sodnika v slovenskem Pliberku Jo bil imenovan neki Pirker, ki ne zna nobene slovenske besede. Za predsednika °krožnemu sodišču v Celju je bil imeno-van zagrizeni nemški nacijonalec Wurm-Ser. Kakor smo čitali, živi ta mož v preroštvu. Njegovo življenje je torej tako, da bi Se moral sodno kaznovati, mesto tega l);i so ga naredili za prvega sodnika v Oljskem okrožju. Za sodnika v Velikovcu Jo bil
imenovan mož, ki zna sicer slabo filovenski, pa je zato bil pri sodišču v
.*lju postavljen v nekam čudno luč. Ta sodnik, ki se imenuje Rothschedl, jo bil
sodni preiskavi radi pregrehe proti nravnosti. Sodišče ga je oprostilo, toda razlogi, s katerimi je sodišče svojo razsodbo uteklo, so za človeka Rothschedla naravnost uničevalni. Za sodnika v slovenskem
olikovcu je pa vzlic temu dober!
Katoliška cerkev na Kranjskem
ima 13l/2 milijona goldinarjev premoženja. Cerkev je torej največji bogataš v naši deželi, a vzlic temu kliče v eno mer: Daj, daj, kmet nevedni!
Škofov harač. Sedel sem te dni v Kamniku v neki gostilni. Pogovarjali smo se o različnih stvareh, nazadnje smo prišli tudi na davek za škofov zavod. Tu se oglasi neki kmet: »Pri nas bomo pa morali, ko pridemo k izpraševanju, prinesti vsak 20 kr. in to vsak odraščen človek, kajti gospod fajmošter so rekli, da nobeden nedobispovednega listka, kdor ne prinese denarja. Zdaj že tako komaj shajamo z davki, zdaj moramo pa še za ta prešmentani škofov davek plačevati; hudo je to, posebno ker je naša fara skoraj najbolj revna na Kranjskem«. Potem ga vprašam: »Mož, iz katere fare pa ste?« On pa mi odgovori: »Iz Stranj pri Kamniku«. Jaz sem se kar za glavo prijel, ko sem čul to govorico. Sedaj si pa mislite, gospod urednik, kakšna krivica se godi tem ubožčkom, kateri že drugih davkov ne morejo plačevati.
Poštne stvari. Z novim letom se podraže dopisnice za jeden vinar, pripo-ročnina za pismo pa za 6 vinarjev. Dosedanja dostavnimi za pisma na deželi se odpravi.
Ivan Perdan f- Dne 4. decembra je umrl v Ljubljani znani narodni trgovec^ deželni poslanec in predsednik trgovske in obrtne zbornice kranjske, Ivan Perd n v starosti 63 let.
Skrbite za ptiče. Vsled zime so ptički v veliki nevarnosti. Nedostaje jim hrane. V mestu skrbi vsaj društvo za varstvo ptičev nekoliko za te ljube živalice, a tudi drugo občinstvo naj jih ne pozabi. Se v večji meri je to potrebno na deželi, kjer vsled lakote in mraza leto za letom na tisoče ptic pogine.
Izpred porotnega sodišča ljubljanskega. Dne 4. decembra je bil krojaški pomočnik Feliks Slabina obsojen radi ropa na G let; postopač Jurij Wick iz Gorenje Avstrije pa radi tatvine na osem let. Dne 5. je bil K. Dilenaro iz Rezije, tožen radi goljulije, oproščen in istotako je bila oproščena Ivana Zvan iz Srednje vasi, tožena radi detomora. Dne 6. se je vršila obravnava radi uboja proti Janezu Pet-košu in M. Dobravcu iz Zaspa. Obsojena sta bila prvi na pet let, drugi na 5l/» let. Isti dan je bil obsojen 17letni Anton Tomšič iz Kranja radi tatvine, na 5 let. Dne 7. jo bil obsojen 431etni dninar Jurij Ber-gant iz Dvora, ker je ukradel kapuna in grozil ljudem z nožem, na 18 mesecev. Dne 11. je bil obsojen nekdaj jako ugleden posestnik Alojzij Ažbo iz Dolončic pri Loki radi uboja svoje lastne žene, na 6 let v ječo. Dne 12. je bil 601etni Gregor Kobler iz Železnikov, tožen radi krive prisege, oproščen. Kovač Jože Korošec iz Mukovice pa radi uboja obsojen na 4 leta. Dno 16. jo bil Fran Subic iz Debenega obsojen radi uboja na štiri leta v ječo. Dne 14. in 15. se je vršila jako zanimiva obravnava. Obtožen je bil ljubljanski gostilničar Blaž Ravnik, da je 9. oktobra umoril in oropal Boštjana Zvana iz Gorij. Ravnik je tajil, a izkazalo se je po pričah, da je Žvana uprav zalezoval, da si v Kamniku ni zamazal srajce s svojo krvjo, kakor je trdil, da se je dotični dan bil z Zvanom peljal do Otoč, da je bil ž njim pri Lukežiču v gostilni in šel od tod proti
Kamni gorici, da se je na potu umikal ljudem in da je potem, ko je bil Zvan umorjen, zbežal v Ljubljano. V preiskavi je Ravnik najprej tajil, daje bil z Zvanom na Gorenjskem, potem pa je priznal, da je bil. Lagal je, da so ga pravi ubijalci prepodili, on pa da je vse tajil, ker se je bal svoje žene ter v to svrho tudi hotel podkupiti kondukterja Jugovica. Porotniki so Ravnika soglasno spoznali krivim in ga je sodišče obsodilo na smrt. Koje bila sodba razglašena, je Ravnik vse priznal, in se je v njegovi hiši tudi dobil Zvanov denar. Drugih umorov, katerih se Ravnik dolži, ni storil.
Izpred tržaškega porotnega sodišča. Dne 12. t. m. se je vršila v Trstu razprava proti Mihi Legiši, kije dne 31. oktobra t. 1. umoril svojega tovariša na delu, Frana Legišo. Omenjenega dne sta delala v kamnolomu v Nabrežini. Po dovršenem delu sta pila z drugimi gosti v neki krčmi. Že tukaj sta se začela prepirati. Na potu domov proti Cerovljam ju je Fran Zabrič spremljal, oziroma šel nekaj korakov pred njima. Naenkrat je slišal težek padec in glas Legiše: »Dosti! Pusti me živega, da vsaj enkrat še vidim svojo deco!« a Miha Legiša je odgovarjal: »Ne, ne pustim te. Ne boš jih videl več!« Zabrič je na to zbežal prestrašen ter hitel poklicat ženo Frana Legišo. Ubijalec je še tisti večer pripovedoval v domači vasi, da je ubil Legišo, ki da ni bil vreden druzega, ker da ga je baje goljufal. Na truplu umorjenega so našli pet ran, prizadetih z nožem, vse so bile smrtne. Na razpravi se je obtoženec izgovarjal, da je bil vprašanega dne zelo pijan, in da se je moral braniti, ker ga je nasprotnik napadel, kar pa ni resnica. Miha Legiša je bil že kaznovan radi javnega nasilstva proti lastnim roditeljem. Porotnikom ste bili stavljeni 2 vprašanji: o umoru z namenom in eventuvalno o uboju. Ker so potrdili prvo vprašanje z 12 glasovi, je obsodilo Miho Legišo v smrt na vislicah.
Bolnica v Krškem, ta spomenik darežljivosti in plemenitosti gospe Hotsche-varjeve, je bila dne 30. m. m. slovesno blagoslovljena in se otvori tekom prihodnjih dni.
Tatovi  na triglavskem gorovju.
Tatinski lovci in tudi drugi tatovi se prav pridno klatijo po Triglavu. Tatinski lovci hodijo čez Kredarico časih čudno našemljeni. Nekateri si počrnijo obraze, drugi oblečejo ženska krila. Te dni so vlomili v triglavsko kočo na Kredarici. Odstranili so vrata, odprli omaro in pojedli in popili, kar so dobili. Vina je bilo v koči nad 30 litrov, pa je vse šlo po grlu tatinskih lovcev. Popili so tudi pivo in konjak ter snedli vse konserve. Samo sardine so pustili, bodisi da niso znali škatljic odpreti, ali pa jim sardine sploh ne diše. Tudi lovski koči konzula Vetterja so ti tatovi obiskali. V jedni teh koč so mizo ponc-snažili, drugo pa so kar do cela izpraznili. Odnesli so vso posteljno opravo in celo štedilnik. Orožniki so tem poštenjakom že prišli na sled. Nekaj sumljivih oseb je bilo že aretiranih.
Eksplozija v Kandiji pri Novem mestu. Te dni je pri Štemburju eksplodiral aparat za razsvetljevanje z acetilenom. Eksplozija je bila tako močna, da so se zazibale tudi najoddaljenejše hiše v Novem mestu.
Celjska policija je bila zadnji čas pri'raznih sodnih obravnavah v Celju postavljena v jako čudno luč. Tako je bil posestnik Žimniak pred sodiščem dognal dokaz resnice, da celjska policija povodom izgredov 8. avgusta ni storila svoje dolžnosti, da je videla počenjanje razgrajačev, a jim ni branila. In vendar se vlada ne gane, da bi policijo podržavila.
Nesreča. Dne 6. decembra so našli pri Loki v Novem mestu vtopljenega moža v Krki. Stal je pokonci v vodi. Pri sebi je imel 22 gld. in venec lig.
V Ameriko se je odpeljalo iz Ljubljane samo v mesecu novembru 188 oseb. To so tiste, za katere se ve, koliko jih je pa še, za katere se ne ve.
Grozovit oče. Sele sedaj se je izvedelo, da ima posestnik F. Fabčič v Pod-griču v postojinskem okraju svojo 321etno umobolno hčer že več let kakor kako živino zaprto v hlevu. Reva je vsled tega in vsled slabe hrane telesno propadla. Stvar se je naznanila sodišču.
Mati, mučiteljica lastnih otrok, obsojena na vešala. Tekom 14 dnij se jo pripetilo na Dunaju dvakrat, da so stali pred porotniki stariši, ker so mučili, trpinčili in pobijali svoje otroke. Delavec Hum-mel in njegova žena sta bila obsojena na smrt na vešalih. Nedavno pa je bila obsojena žena poštnega oliciala Kučere, Marija Kučera, tudi na vešala, ker je mučila in trpinčila svojo pastorko do ^nirti. Njen soprog je bil tožbe oproščen. Otroci so pričali vsi proti materi; vse je prav zversko trpinčila, tako da je Ana umrla vsled lakote in velikih telesnih po-škodeb.
Okus odločuje. Tisti del občinstva, ki še ni imel prilike spoznati s poskušajo velikih pred-nostij Kathreiner-Kneippove sladne kave, jo smatra Se vedno za navadno prazen ječmen, kakor so ga rabili na kmetih in za otroke v prejšnjih časih. V splošno korist se torej zgodi, ako se opozarja na to, da je Kathreinerjev izdelek prava sladna kava, katera sama in po pravici zasluži to ime. To namreč, da dobi Kathreinerjeva sladna kava po novoizumljenem proizvajanju z nekim izvlečkom iz kavinega sadu duh in okus bobove kave, je največ pripomoglo k temu, da se je ta izdelek udomačil in priljubil danes že po vseh državah, in postal potemtakem svetoven artikel prve vrste. Kathreinerjeva sladna kava se rabi večinoma kot primes k bovovi kavi. In v tej uporabi je prav izvrstna, ker zboljša njen okus, ga stori prijetnejšega in odpravi objednem njune zdravju škodljive lastnosti Pa tudi brez bobove kave, močno skuhana in z mlekom in sladkorjem prirejena, ima Kathreinerjeva sladna kava izvrsten okus in jo otrokom in bolnikom že splošno zdravniško priporočajo. Združuje priljubljeni okus bobove kave z jako važnimi zdravilnimi lastnostmi domačega sladnega izdelka, in ima vidiko vrednost in nejednako prednost za vsace-ra prijatelja kave in posebno za vsako družino. Dobi se povsod, toda pristna samo v znanih izvirnih zavitkih in s podobo župnika Kneinpa kot varnostno znamko in z imenom „Kathreiner". Na to je treba posebno paziti, ker se imenuje slabše ponarejena kava večkrat napačno „Kathreinerjeva kava na vago", katero se mora torej vselej iz lastne koristi odkloniti.
Poziv.
Ker je gosp. Rok Medvedek pravil, kakor piše „ltudeči prapor" št. 33, od 1 decembra gosp. Mandelnu, „ce pravi gosp. Jerin, da ni pisal omenjenega Članka, tedaj naj pride k meni, jaz mu bodem povedal človeka, ki jo bil navzoč, ko je pisal omenjeni članek", ga s tem poživljam, da naj pride in dokaže, da sem pisal znani članek v „Glasniku", da sprejme razpisani stotak, ker sicer ga smatram za podlega lažnjivca in obrekovalca. Z odličnim spoštovanjem
Ij«*>«•]». Jepln rač. vod.
Loterijske srećke.
Oradeo, 9. decembra. 24, 77, 80, 68, 33.
Lino, 16. decembra. 9, 14, 67, 70, 18.
Brno, 29. novembra. 72, 27, 32, 64, 58
Dunaj, 9 decembra. 76, 28, 54, 90, 20
Trat, 16. decembra. 31, 41, 54, 65, 66
Prag;«, 6. decembra. 31, 17, 77, 29 , 26.
Tržne cene v Ljubljani
16. decembra 1899.
Pšenica, 100 kg Rež,        „ . Ječmen, ,, Oves,       „ . Ajda,       „ . Proso,      „ . Koruza, „ Krompir, Leča,     hktl.. Grah,       „ . Fižol        „ . Maslo,    kgr. . Mast,       „ . Špeh svež, „ .
11 9i-
I 7 20 6 80 6 20 8 -950 5 80 2 50
12 -10 -8 12
- 90 -60
— 60,
Speh povojen, kgr. .—7Cf Surovo maslo, „ . . — 85! Jajce, jedno. . . .04 Mleko, liter . . . . j—JON Goveje meso kgr. — 60 Telečje „ „ -60 Svinjsko „ „ —60 Koštrunovo ,,      „ II— 36
Piščanec.....— 45
Golob......—20
Seno,  100 kilo   .   .  2 80
Slama, „ ---
Drva trda, klftr. .   .   7 40 „ mehka.....--
Glavna slovenska
hranilnica in posojilnica
registr. zadruga z neomejeno zavezo pisarna v Šelenburgovih ulicah hiš. štev. 3 v IJub^jani
sprejema in izplačuje večje hranilne vloge po 4Vo°/0 obresti od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi.
Hra nilne vloge dobrodelni!), občeko-ristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5%.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Dr. Hudnik, predsednik.
Kmetijska vinarsta zadruga
v Vodnjanu v Istri
(Dignano, c. kr. drž. železnica)
priporoča
pristna vina
\t. ltiNtnili vinogradov, in sicer: <*rna in bela vina, refoMltat, miiMkatelr, rakijo
v množini čez 3000 hektolitrov od 18 kr. in višje, postavljeno na postajo Vodnjan (Dignano).
Za velrlrirr po dogovoru rrnrjHr.
%a piisdiovi in Molldno |ioMtrexbo Ne Jamri.
Za ravnateljstvo : 31.   1*11 j 1112111.
Vožnje karte in tovorni listi v
A M E> r I k: o*
Kralj, belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jok in Filadelfijo.
Koncesionirana od visoke c. kr. avstrijske vlade.
Pojasnila daje rado volj no
Red Star Linie
Dunaj IV., Wiednergurtel št. 20
ali pa
Anton Rebek
Kolodvorske ulice štev. 29 v Ljubljani-
Postranski zaslužek
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod Gradec, poste restante.
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Ludovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10.
{Lir Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. TgLJJ
Kava družbe s« CirUa in Metoda!
Cenjena gospodinja!
Ne dajto si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čisto cikorijske in sladove tvarino napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda".
oar nDo"bI^£t se povsod! -ga Glavna zaloga pri: Iv. JctjaĆ Illll v Ljubljani.
<38888888888888g BLadna kava fl™t~ •v. Cirila lu Metoda!
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXyii
Odgovorni urednik dr. Ivan Tavćar.
Moja notarska pisarna ne nahaja se več na Križev-niškem (Valvazorjevem trgu), temveč
na Rimski cesti št. 7
I. nadstropje, nasproti -osnim Lojzeta Zajca.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1899.
Ivan Plantan. c. kr. notar.
xmxxxxxxxxxxxxxxMxxxxxmxxMxxxmyi
Lastnina in tisek .Narodne Tiskarne* v Ljubljani.