Naročnina mesečne 25 IJin, za inozemstvo 40 Din — ne-del |sk« izdaja celoletno 46 Din, za inozeinatvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi iit.6/111
TOVENEC
račun: Ljub-
i na it 10.650 in i "44 za inserate; .ijevo štv. 7565 z-agreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2993
Telefoni uredništva: dnevna alnžba 2058 — nočna 2996, 2994 in 209«
Izhaja vsak dan «jntraj, rasen ponedeljka i« dneva po prazniku
1ШИЈШИ1 lllll 11И1ММИ——
Pakt štirih
Včeraj smo priobčili daljšo vest iz Ženeve, da se je med italijansko vlado na eni ter med veleposlaniki Francije, Anglije in Nemčije — slednjo je zastopal tudi Hitlerjev osebni zaupnik, pruski ministrski predsednik Goring — na drugi strani, dosegel načelni sporazum glede sklenitve pakta med štirimi evropskimi velesilami. Dogodek je velik, posledice eo daleko-sežne. Prav je če se vsa pozornost posveti diplomatskemu delovanju v italijanski prestolici, ker predstavlja v impozantni verigi mednarod-nopolitičnih pogajanj, ki jih doživljamo, najmočnejši člen, na katerega se obeša usoda raz-orožitvene konference v Ženevi in uspeh mednarodne gospodarske konference, ki ie naznanjena za 12. junij v angleški prestolici.
Sedanji načrt pakta štirih velesil je prav za prav že druga, če ne tretja izdaja, zelo spremenjena, pomnožena in izbrušena izdaja naj-prvo od MacDonalda v jesenskem zasedanju Zveze narodov v surovi obliki podane zamisli o evropskem kuratoriju, ki bi v duhu sodobnega razpoloženja za krepke kretnje prevzel usodo Evrope izključno v svoje diktatorske roke. Italijanski prvi minister Benito Mussolini je to idejo v zimskih mesecih in z diskretno pomočjo angleškega veleposlanika sir Eric Gra-liama temeljito proučil ter 18. marca, ko sta angleški prvi minister Ranisay MacDonald in njegov zunanji minister sir John Simon izstopila iz aeroplana v Oistiji, oba angleška državnika. še bolj pa seveda evropsko javnost presenetil s konkretnim načrtom o sporazumu med štirimi velesilami glede skupne rešitve vseh velikih političnih in gospodarskih problemov, ki pretresajo Evropo sedaj in bi jo utegnili vznemirjati skozi bodočih 10 let.
Rimski pakt — tako namreč smo takrat imenovali Mussolinijev načri — je izzval povsod nezadovoljnost, ker je morda hote naivno, kar se drugače imenuje tudi predrzno, odprl vi.rašan''» .evizije mirovnih pogodb, ki pa naj bi se ne izvršila nn ozemlju štirih velesil-pod-t.istnc 'ega pakta, a ni pik na živem telesu mn-lih držav, pri čemur se naj razumejo države Male zveze in Poljski. Reakcija je bila viharna. Po državah Male zveze je treskalo, na Poljskem je grmelo. Francija je začutila bodalce in stopila v po'or, Anglija je kazala nedolžno indigniranost in svetovala zmernost, Nemčija je zavihtela bojno kopje. Takoj 1. aprila je MacDonald. prvi med vsemi državniki predložil Mussolini ju drugo besedilo sporazuma štirih. ki je odstranilo domala vso hrapavost načrta IS. marca. Štiri dni pozneje, 10. aprila je prispel v Rim. obdan od vročega odobravanja »malih države, francoski protipredlog, ki je imel namen odstružiti od originala vse grče, ki so preveč borile v oči narode Male zveze in Poljsko. Francoski protipredlog je povdaril vso iskreno pripravljenost Francije, da sodeluje pri imenovanem sporazumu, kjer se bodo velesile brigale le za »svoje lastne zadeve« pod pogojem seveda, da se bo pristopilo k reviziji mirovnih pogodb, o kateri govori člen 19 pakta Zveze narodov, le v duhu členov 10 in 16 istega pakta, ki govorijo o nedotakljivosti državnega ozemlja, o politični suverenosti držav in naštevajo tudi kazni, s katerimi se bo postopalo proti državi, ki se je pregrešila proti eni ali drugi teh določb pakta Zveze narodov.
Nemčija, ki je stavila velike nade v politični eliksir, ki ga je skuhal Mussolinijev laboratorij. je opazovala to prilivanje britanske in francoske vode z užaljenimi čuvstvi ter je takoj 22. aprila podregala v Rimu, da si naj Italija ne pusti pokvariti prvotnega predloga od 18. marca. Za enkrat ni znano, koliko je Mussolini vpošteval Hitlerjeve želje, pač pa zna biti res, da je sporazumno z angleško ambasado v Rimu le hotel nekoliko poplačati pridni govor nemškega kanclerja 17. maja, sestavljen zopet [K) nasvetih Anglije in Italije, ter v novi izdaji svojega načrta prezreti nekatere predloge francoske vlade, tako da je Francija, nič pozneje kakor v torek, 18 maja, zavrnila en bloc vse spremembe, ki jih je v imenu Mussolinija brzojavil svoji vladi v Parizu francoski veleposlanik v Rimu, Henri de Jouvenel. Ker je včerajšnja vest o doseženem sporazumu izrecno povdarjala pristanek francoskega veleposlanika, je eum upravičen, da je italijanska vlada dogovorno z Goringom in sir Eric Gra-hamom svoj načri še enkrat spremenila tako, da je v glavnem vodila račune o francoskih pomislekih in tako dosegla načelni prietanek Pariza.
Sedaj pa nastane vprašanje, kakšno stališče naj zavzamemo mi, kajti, mala država, velika država, pri tako pomembnem medna-rodnopolitičnem dogodku nam ne bo nihče zameril, če imamo svoje mnenje. Ali se naj veselimo tega pakta, ki je bil toliko spremenjen, da je nanj lahko vsaj v načelih pristala naša zaveznica? Veselimo ee tega pokreta lahko v toliko, ker predstavlja važno etapo na poti proti zvezi evropskih narodov, ideal, za katerega so se poleg Brianda navduševale in se še navdušujejo vse evropske države. Pri tem pa v razigranosti ne bomo pretiravali, ker je temeljna tendenca sporazuma med štirimi velesilami naperjena kolikor toliko proti Franciji, naši zaveznici, in neposredno proti nam, kot zaveznikom Francije. Ali se naj zaradi tega vdajamo strahu pred bodočnostjo? To bi bilo še manj na mestu, ker bi prvič napravljalo vtis, da ne zaupamo udarni sili Jugoslavije, drugič bi pa razodevalo obupno nepoznavanje sodobnega psihološkega raz,položen ja evropskih narodov. lako na nič pa nismo, da bi si smel drzniti vsakdo, da amputira po našem telesu. Mar ne? Potem imamo Malo zvezo, potem imamo Poljsko, potem imamo še Rusijo, torej ogromne svetove in mase ljudstva, ki se ne bodo prostovoljno ponujali na žrtvenik na ljubo morebitnim kapricam kakšne članiee sporazuma štirih velesil! Zakaj bi se torej vznemirjali ali boljše rečeno, pustili vznemirjati, ïledali okrog sebe z nezaupanjem, mesto da 'ii vzidani v nepremagljivost naših pravic in v ljubezen do naše domovine z dostojanstvom zrli na vse te dogodke, ki liodo, v kolikor so more-oiti lievurni. Le konsolidirali notranjo odporno
K vprašanju katotiške cerkve v Nemčiji
Hitler ne želi hoja s katoliško Cerkvijo
Razpust organizaci/ - casus be№
M П n c h e n , 22. maja. Po Hitlerjevi Nemčiji gre, kakor znano, val navdušenja za izravoanje vsega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja pod kljukastim križem. Toda zdi se, da je Hitler izenačevalni pohod, ko bi imele priti na vrsto tudi katoliške organizaoije, zaenkrat zavrl. To ne bo toliko posledica zmernega političnega zadržarja centruma, kolikor odločne in nedvoumno izražene volje vsega katoliškega nemškega episkopata, da bi razpust katoliških prosvetnih in mladinskih organizacij smatrali za casus belli za vojno napoved katoliški cerkvi. Kajti, če sc katoličanom pusti neko nadzirano svobodo cairo še v zakristiji in cerkvi, potem to ni več svoSo.ia polnovrednega državljana ampak njeno grobo zatiranje v prvobitnih naravnih pravicah.
Knioiicizem - varuh in ope;a države
Morda pa na voditelje narodnosocialnega gibanja ni vplival samo strah pred kulturnim bojem in negotovim potekom in koncem, ko bi si pri vseh težavah, ki jih imajo doma in v zunanjem svetu postavili proti sebi še strnjeno fronto katoliške Cerkve — verjetno je, da je prodrlo boljše spoznanje in uvidevnost, da more biti katolicizem s svojimi prosvetnimi in kulturnimi orgmvzacijami najboljši zaveznik države in vlade, ki se hoče boriti za narodni preporod proti razjedajoči korupciji med mladino, kakor tudi proti organiziranemu materializmu in komunizmu.
Poslanica kardinala Berirama
Skratka, nameravana razpustitev katoliških mladinskih in prosvetnih organizacij se ni izvedla in ravno te dni je kardinal dr. Bertram iz Bresla-va izdal okrožnico, v kateri pravi, da more v sporazumu z vlado in državnim kanclerjem Hitlerjem katoliškim organizacijam sporočili,
da naj nemoteno in pogumno naprej delujejo v svojih društvih. Nobenega vzroka ni za melodušnost вг. boječnost, nasprotno, organizacijsko delo naj se vrši še z večjo vnemo na istih katoliških osnovah kot doslej.
Kardinal Bertram potem dobesedno nadaljuje:
»V sporazumu s sedanjo državno vlado govorim, ko vam sporočam: Nova vlada ni le voljna, da katoliško cerkev tolerira, ampak polaga veliko važnost na to, da cerkev razvije vse svoje orgar.izatorične žile v ljudskem javnem življenju, predvsem v boju proti brez-'"•itvu, boljševizmu, marksizmu in zlasti proti nenravnosti in razbrzdanosti. Vlada nima namena potisniti cerkev v zakristijo, ampak želi, da razvije vse svoje duhovne in duševne sile v istem stremljenju, ki ga država s svojo politično močjo zasleduje.
Za takšno delo nam ni treba novih pobud. Katoliška duhovščina i'", episkopat sc z leta v leto obračajo na vse kroge naroda in jih pozivajo na boj proti brezboštvu in svobodo-miselstvu, proti marksizmu in cerkvi sovraž-
nemu socializmu ter komunizmu, proti javni nemorali in zastrupljanju družinskega življenja, v prvi vrsti pa seveda nismo nikdar pozabili poudariti važnost krščanske vzgoje mladine.«
Kardinal Bertram zaključuje svojo okrožnico s svojim sporočilom:
»Katoliškim mladinskim, moškim in žc-r-ekim organizacijam, katoliškem stanovskim društvom naj služi v pomirjenje, ako jim iz pisma državnega kanclerja Hitlerja od 28. aprila 1933 sporočam razveseljivo zagotovilo, da vlada njihovega delovanja ue bo ovirala, če bodo ostala na svojem delovnem področju. Vlada si z obema nemškima veroizpovedima ne želi konfliktov ampak odkritega sodelovanja v korist države in obeh cerkva.«
Znnm.va î zvaanro „Osservatore Romano"
Katoličani podpira jo vsak režim, ako spoštu e pravice Cerkve
V tej zvezi so zanimiva izvajanja vatikanskega glasila »Osservatore Romano« (št. 117), kjer član-kar govori o zadržanju nemških katoličanov do nove vlade in jih brani očitka kapitulacije.
»Stvar nikakor ni nova, da katoličani iz domovinske ljubezni sodelujejo, Oni morejo podpirati vsak režim, samo da respektira pravice cerkve, garantira za mir in je narodnemu občestvu v korist.« V teh treh točkah je lapidarno formuliran program za možno sodelovanje katoličanov pri kakem režimu.
Vatikansko glasilo nadalje izvaja po smislu .MTOŽnice nemških škofov: Škofje so izrazili pripravljenost katoličanov, da pod gornjimi pogoji sodelujejo. Da hoče vlada zgraditi državo na krščanskih temeljih in živeti s cerkvijo v prijateljstvu, je treba z odobravanjem vzeti na znanje. ! Toda sila sama ne zadostuje in smatrali bi za nasilje, ko bi se hotelo ustanoviti državno cerkev, : kakor nekateri hočejo. Vera in cerkvena disci-
plina je izključna zadeva cerkve. Kdor bi posedal na to polje, bi gotovo samo škodoval ... Narodna obnova je tudi stvar pravičnosti in vestnosti. Vsi morajo biti pred zakonom enaki v kolikor sodelujejo z ljudstvom in državnimi oblastmi. Kakor se obsojajo izjemni zakoni proti Nemcem v inozemstvu, tako je tudi doma vsaka neenakost državljanov pred zakoni nedopustna, posebno, če gre za poštene, marljive in neoporečne uradnike. Izjava škofov končuje z zahlevo po ohranitvi družinske avtoritete, konfesioavabiih šol in katoliških mladinskih organizacij.«
Od teh zahtev katoličani tudi v Nemčiji niso in gotovo tudi ne bodo odstopili. Ako so narodni socialisti toliko pametni, da bodo pravice Cerkve respektiirali in se ne vdali ekstremnim strujam, ki so v stranki, jim je treba samo čestitati, ker bo to zlasti v konfesionalno neenotni državi le v korist državi in narodni skupnosti.	Dr. W.
Namen Hltier-Mussoiinijeve igrei
Izolirati Francijo
(Od našega pariškega informatorja)
Pariz, 28. maja.
Francija pred tezhîm isaïogami
Še nikoli [»o letu 1918 Irancoska diplomacija ni stala pred tako težko nalogo kakor sedaj. Francoska diplomacija je zaradi Hitlerjevega govora v nemškem državnem zboru, r katerem se je nemški Fiihrer potom, ko je leta in leta oznanjal maščevanje zaradi poraza v svetovni vojni, čez noč prelevil v najmiroljubnejšega državnika sveta, prišla v velika zadrego. Ce se spominjate, da sem Vam že ob priliki Hitlerjevega govora sporočil, da je bil ta govor plod sporazuma mod Hitlerjem in Mussoli-nijem, potem lahko sklepate, kdo je bil tisti, ki je francosko diplomacijo spravil v tak položaj.
Od tod nemški preobrat v Ženevi
Mussolini je Hitlerjn jako dobro svetoval: Nemčiji neprijazno razpoloženje v Angliji in v Ameriki,
moč vseh držav, ki čutijo, da so po anglo-italo-nemških eksperimentih le nekoliko ogrožene.
Sicer pa nas revizionizem prav nič ne plaši. Zakaj tudi? Mi namreč popolnoma resno računamo s tein, da bomo v danem trenotku, tudi v primeru, ki ga oznanja ameriški državni tajnik Cornell I tuli, govoreč o povratku na program Wilsonovih točk o samoodločbi narodov, pripravljeni, da predložimo svoje račune. ki še niso likvidirani. Ako se ne motimo, obstoja v Istri neka »Wilsonova črta« in naši primorski Slovenci niso nikdar smeli odločevati sami o sebi, samoodločba na Koroškem pa ie bila koruinpirana ne malo po zaslugah italijanskega komisarja princa Borgliese. Če bo sporazum štirih odprl vprašanje revizije mirovnih poçodb, bomi mi, vsaj tako ei tolmačimo našo patriotično dolžnost, prvi ploskali ter se do zadnjega zgrnili okrog one jugoslovanske vlado, ki bo v imenu jugoslovanskega kralja in države šla za zeleno mizo zahtevat one Jugoslovane. ki so nasilno ostali izven narodne države Jugoslavije, v katero se vsi brez pridržka želijo vrniti.
Mi se torej ne smemo epraviti iz ravnotežja. posebno ne. ker razumemo popolnoma upravičeno težnjo Mussolinija, da se mu dâ v kakšnem svečanem mednarodnem aktu nedolžno priznanje za njegovo desetletno delovanje, kajti potem smemo bolj kot kedaj pričakovati, da bo s paktom, ki bo nosi! njegovo ime, in s zlatim peresom, s katerim ga bodo podpisali, šel tja, kamor so šli državniki Lokama in Kel-logovcga papirja — v zasluženo uživanje mednarodnega spoštovanja. Zgodovina bo šla po svojo pot naprej. Če bomo ostali trdni v optimizmu in dosledni v svojih življenjskih ciljih, na nas. mule narode, sc bo pezabii«.
kjer so Hitlerju najbolj zamerili njegovo protiži-dovsko gonj« in brutalno preganjanje demokratskih elementov, pa tudi njegovo in njegovih prijateljev grožnje, da si bo Nemčija pomagala sama, ako ji velesile nc dovolijo enakopravnega položaja, se je po njegovem miroljubnem govoru v Reichstagu čez noč spremenilo naravnost v navdušenje. Kako zelo Fiihrorja vodi Mussolini, se razvidi posebno jasno iz instrukcij, ki jih je po Hitlerjevem govoru dobil nemšiki delegat na razorožitveni konferenci Natlolny. Dočim je tianiroč Nuditiny še nedavno zavzemal stališče, da. se morajo ali vse velesile razorožiti do tisto stopnje, ki jo zavzema nemška oborožitev po omejitvah vorsaillskega miru. ali pa se ho Nemčija sama oborožila do iste stopnje, na kateri jc danes francoska vojna moč, in jc v tem smislu odklanjal tudi MacDonaldov razorožitveni predlog (da se naj uniči vse napadalno orožje) — je sedaj Nadolny naenkrat vseskozi pristal na MacDonaldov načrt in je v nekaterih točkah šel celo preko njega! Tudi ta taktika je očividno inspirirana od Italije, ki je prva med vsemi velesilami v Ženevi brezpogojno sprejela MacDonaldov načrt.
Ofenziva proti Franciii
Namen Mussolini-Hetlerjeve igre je popolnoma jasen: izolirati Francijo. Francoski politiki so se hiti zadnje čase že skoro popolnoma ndali lepi iluziji o enotni fronti treh svetovnih vele demokracij. Toda to idejo sta jim sodaj italijanski in nemški diktator temeljito pokvarila. Zakaj sovražnik je naenkrat izginil popolnoma e pozorišča in na njegovo mesto je stopila Nemčija v popolnoma novem kostumu. Ta Nemčija se je sedaj popolnoma identificirala z MacDonaldovim razorožitvenim programom in principi Rooseveltove poslanice, tako da bi
Francija, ako bi ostala pri svojih (stvarno globoko utemeljenih) pomislekih in pridržkih, ostala popolnoma osamljena in ne bi bilo ničesar lažjega za Nemčijo, kakor dokazati tudi pred ženevskim forumom, kar njeni publicisti dokazujejo že petnajst let po svojih glasilih, da je namreč edini in pravi sovražnik miru v Evropi Francija in da le na Francijo pada odgovornost, če se ho razorožitvena konferenca razšla lirez rezultata.
Revizi'a, zauaî, kie?
Da se je ta rafinirana sprememba nemške politike. skuhala v Rimu, dokazuje tudi dejstvo, da je Goring odpotoval v Rim, kjer so njegove sestanke z Mussolinijcm lišislični listi komentirali kot izredno vačno diplouiatično dejstvo. Mussolini je svoj-ča« Hitlerju zelo zameril, da je s svojimi skrajno neprevidnimi in velicmentninii nastopi pomagal, da se je njegov načrt direktorijn štirih evropskih velosil ponesrečil. Tedaj ,ic izgledalo, kakor dn je Mussolini žc popolno;:.a , . - gniral na lo, da hi s« tak direktorij sploh kilaj ustvaril in se lotil tist« stvari, ki je Mussoliniju najbolj pri srcu, namreč ]K>stopne revizije mirovnih pogodb. Zakaj ničesar drugega nc namerava Mussolini kakor samo loi On mora izpolniti, kar j« ob ljubil Madjarski in llolga-riji pa tinti Nemčiji. Kajti le na la način jc mogoče oslabiti Francijo in njene zaveznike in ustvariti v Evropi tak položaj, da bo Italija v resnici zavzemala v srednji Evropi tako dominantno mesto, kakor gn Mussolini obljublja Italijanom že celili deset let. Tudi do kolonij ho Italija prišla samo na ta način. Zato je razumljivo, da jo Mussolini Hitlerju zelo zamoril njegovo neprevidno in nepremišljeno politiko, ki v očeh Anglije ni kompromitirala samo nomŠkegii režima, ampak tudi Mussoli-nijevo politiko. Nerolja Mussolinija je prišla do vrhunca, k« j« nemSki režim grozil v posljo tudi Avstriji, dn j« bo pohodit, kor se bržčas ni zavedal, da taka grožnja pomeni obenem tudi grožnjo Italiji, ki stoji na Rrennerjii in ki smatra neodvisnost združene Avstrijo in Madjnrsko kot neobhodno ba-ricro zopor obnovitev velike Nemčije od Balta do Adrije.
Rim in Berlin prijatelja za c eno neodvisne Avstrije
Zato so bila prizadevanja italijanske diplomacije v zadnjem časo haperjena v celoti na to, da so Hitler odreče Anschlussu in da se prikupi anglosaškemu svetu, ki ga .jo bil tnko hrutnlno ml sobo odbil. Mussolini j« Hitlerju izjavil, da ho Italija pustila vse svoje revizijsko zahteve pasti in da se bo dosintoresirala tudi za najbolj upravičeno zahtevo Nemčije glede spremembe njenih moja, «k« Hitler ne ho svoje politike popolnoma preokronil. Hitler je zahtevam oziroma nasvetom duroja sledil, nakar jo bil Giiring povabljen v Rim. kjer jc od Mussolinija sprejel dar za to. ker jc Hitler tako hitro in voljno sledil nasvetom Italijo. Hitler jo bil namreč žo večkrat podrezal v Rimu, da naj Italija no pusti pasti svojega načrta o direktorijn štirih veii'«i|. zlasti up ideje « reviziji versaillske. nciiill-кне in Minigerniainske mirovne pogodb«. Mussolini
je sodaj, ko so je Hitler uklonil njegovemu stališča glede Avstrijo in gledo oborožitve. Hitlerju liono-riral s tem. da je zopet privlekel iz žepa pakt čo tvorice!
Franci a se ne da negnti
Francoska diplomacija čisto dobm ve. kaj Mussolini s tem paktom namerava. Istotako tudi ve, dn Hitlerjev preokret v razorožitvcnein vprašanju ni odkritosrčen. Toda ona mora biti skrajno previdna, da ne hi mogla pasti na njo niti senca očitku, ako hi so razornžitvenn konferenca kljub vsemu temu izjalovila. Treba jo počakati, kako so bo Ilillor zopet preokronil, kakor hitro ho videl, da mu tudi njegova najnovejša taktična poteza no bo pomikala do eilin. 7...(п mora Francija Ujitriii svoj načelen sporazum k ideji intimnega sodelovanja štirih to-
le,il \ ..vrh» iti i r it iu sprejeti tudi MacDoniildov ruioruiitvi ni predlog — čas za lijeu nastop b» prišel šole, ko se h» izkazalo, da Nemčija noče dati li lih političnih garancij zn varnost Francije in njenih zaveznikov, ki so nujno potrebne, č o naj Francija in njeni zavezniki uničijo ves svoj dragoceni vojni materijal, kakor tn zahteva predlog angleškega premiera. Ž eno besedo, Francija sc v Ženevi no ho pustila izolirati po nobenih diploma-'ičnih igrah, ampak lui mirno počakala, da se po-*>aže iu sama razgali vsa neiskrenost nemške in italijanske politike.
Sicer pa Vam moram spuročiti, ila pakt četvorice nikakor še ni sklenjena stvar in da tozadevni razgovori še niso končani.
Idaàêgcam že razočarani
Resohtci;a vel. fašističnega svela
Dočim so fašistični listi dosedaj vsak ;c t iko mali uspeh Mussolinijeve diplomacijo razpihovali v veliko zmago, se zdaj splošno opaža, da so njihovi komentarji k razgovorom o paktu četvorice nenavadno skromni in niso nameščeni niti na prvo mesto.
0!ШНе
llSlfifO SirSiCfSilll
Vsi današnji italijanski listi pnn liiijo ni prvi
strani nek članek Mussolinija, o zmagah itai;i»n- Kralj, banska tkalnica wreprot? Drmske banovine v Sarajevu
skega orožja v svetovni vojni in sclc potem pišejo -----------i_S__-____'
o diplomatičnih pogajanjih v Rimu, poudarjajoč, da pakt četvorice šc ni sklenjen.
Tudi govor podtajnika Suvicha o mednarodnem položaju v poslanski zbornici 22 maja v v pogledu pakta zelo redkobeseden, dasi se je splošno pričakovalo, da bo lemu dogodku posvetil največjo pozornost. Še bolj značilno je to, da se jv prvotno smatralo kol izven vsakega dvoma, da bo ta govor imel Mussolini sam
Tudi izjava velikega fašističnega sveta, ki se jc zbral 22. maja zvečer pod predsedstvom Mussolinija, ki je in-.el referat o mednarodnem položaju, je zelo rezervirana. Mussolini jc izjavil, da sc je politično ozračje Evrope po poslanici Roosevelta in govoru Hitlerja znatno izboljšalo, nakar je veliki svet sklenil resolucijo, v kateri značilno pravi, j da mora iialijanski narod polagati vse svoje nade j v prvi vrsti na svojo lastno moč.
Iz lega diplomatični krogi sklepajo, di med-	!
I narodni položaj nikakor šc ni tako razjasnitvi, ka-	|
t kor bi bilo sklepati iz skrajno optimističnin gla-	|
i sov iz anglosaškega sveta.	j
v veliki dvorani hotela „UNION"
od 27. maja do 3!. maja od 9. do 12 ure (lop. in od 2. do 7. ure zvečer Sprejemamo naročila na 24 mesečno odplačevanje brez naplačila
Avstrijsko ustavno sodišče
«
m
Шее držav
"V
veze
Budimpešta, 23. maja. .':. Posebni dopisnik iz Ženeve javlja Az Estu«, da so ministri držav Male zveze imeli včeraj posvetovanje o pakltt štirih velesil in sklenili, da vložijo protest, ker Mala zveza ni bila niti pozvana niti informirana o pogajanjih šlirili velesil. Posvetovanje zastopnik jv držav Male zveze je Irajalo pozno v noč, nakar bila skupna večerja, katere pa se je udeležil tudi predsednik razorožitvenc konference Hendcrson. Nato sc je razgovor nadaljeval. Sklenjeno e bilo, da bo na današnji seji v imenu držav Male ivoza sporočil romunski zunanji minister Titulescu 'kupno stališče in vložil protest žc radi tega, ker Mala zveza ni bila pravočasno obveščena o pogaiinjih, ki so sc vodila v Rimu. Dopisnik Az Esti :e
vprašal Normana Dawisa ludi o vprašanju r vizije. Ameriški delegal je izjavil, da noče daii nobenih informacij o tej zadevi. Rekel pa je, d: marajo vprašanje revizije proučiti interesirane držav.? med seboj, ker Združene države na tem vprašanju nimajo nobenega interesa.
Poljska noče pakta
Varšava, 23. maja. tg. Oiiciozna »Gazela Poljska« izjavlja: »Tudi če bi se pakt čctvoricc odrekel lemu, da bi vsiljeval svojo skupno voljo proti katerikoli drugi državi, jc pakt čctvoricc brez vsebine in bi kot varanje javnega mnenja še povečal obstoječi kaos. Poljska bo zase pebijala ia pakt tudi potem, ko bo sklenjen.«
Dunaj, 23. maja. tg. Vlada je nocoj z naredbo ukinila delovanje ustavnega sodišča.
V razlogih utemeljuje svoj ukrep s tem, da so trije na predlog krščanskosocialne stranke imenovani sodniki tega sodišča priglasili svoj odstop in da jc s tem porušeno ravnotežje političnih strank v sestavi sodišča. Zato je neprimerno, predlagati temu najvišjemu sodišču politična vprašanja, to je, da bi po pritožbah dunajskega deželnega zbora odločal o pravni veljavnosti odredb, ki bi jih izdala vlada. Dokler sc število sodnikov ne spopolni, to
! jc, dokler krščanskosocinlna stranka ne imenuje j novih treh sodnikov, ustavno sodišče ne bo več j poslovalo.
Avstrijska vlada je s tem ukinila najvišjo j ustavno sodno instanco, ki ima razsojali o zako-
I nitosti njenih sklepov.
j
! Dunaj, 23. maja. tg. Prosvetni minister dr. ! R i n t e I c n je zvečer odstopil. Začasno je pre-vzel posle prosvetnega ministrstva dr. Schusch-: n i g g , ker naslednik šc ni določen.
Uboj za ubojem okrog Ptuja
Zgodovinski dnevi v Ženevi . . .
Borba za mir in varnost
Žfi-ova, 23. maja. tg. Delegati petih glavnih držav: ameriških Združenih držav, Angliie, Francije. Italije in Nemčije so se sedaj zedinili o tem, ali naj se najprej razpravlja o varnostni klavzuli angleškega načrta, ali o razorožitvenih določbah. Dogovorili so se, da bodo menjaje vsak dan govorili enkrat o razorožitvi, drugič pa o varnosti. Danes bodo začeli razpravljati o vojnem materialu, jutri bodo govorili o varnosti, pojutrišnjem zopet o vojnem materialu ild. Angleški zunanji minister ?ir John Simon bo jutri predložil načrt glede vprašanja varnosti. Imeli bodo na dan po dve seji in tako upajo, dn bodo hitro napredovali toliko, da bodo še pred 12. junijem opravili tudi tretji del angleškegi načrta z določbami o razorožitvenih rezultatih in mednarodni kontroli.
Francoska zmagzs
Pariz, 23. maja. ž. Francoski tisk slavi včerajšnji dan v Ženevi kot uspeh francoske delegacije, ker je Boncourju zopet uspelo spraviti na dnevni red vprašanja varnosti. V svojem ženevskem poročilu ugotavlja agencija Radio, ki je dobila brez dvoma poluradni namig, da je intervencija Paul-Boncourja odstranila veliko nevarnost od Francije. Herriotov organ Ere Nouvelle« poroča, da zasledujejo Dawis, Simon in Nadolny samo en cilj in ta je, da znižajo francoski ofenzivni material. Francija mora to njihovo namero odločno odbiti in trdovratno ostati na svojih dosedanjih zahtevah, kajti brez efektivne razorožitve tudi ni efektivne varnosti. Še ostrejši je »Echo de Pariš«, ki pravi, da je v Dawisovih izjavah zelo malo svetlobe, pač pa je v njih mnogo mraka. Združene države si pridržujejo popolno svobodo, da v vsakem posamezoem slučaju po svoji uvidevnosti in interesih odločajo, ali naj pristanejo na blokado napadalca ali ne, in tudi definicija napadalca je zelo površna.
Angleško mnenje
London, 23. maja. ž. >Timcs« poročajo, da je bil včerajšnji dan v Ženevi zgodovinski in pravi, da bitka še ni končana, čeprav so dosežeoi veliki rezultati. Vse kaže, da prevladuje ideja o znižanju splošne oborožitve. »Dailv Telegraph« z zadovoljstvom ugotavlja, da je Amerika ubrala drugo pot, ki bo privedla do končnega cilja. Toda obstoja še odločen odpor od strani Francijc in s tem v zvezi so nastale precejšnje težkoče. >Newyork Cliro-nicle« misli, da je bil včeraj najvažnejši dan v zgodovini razorožitvenc konference, ker se je Amerika zavezala, da bo v bodoče želeč ohraniti mir v svetu, igrala aktivno vlogo v evropski politiki. Edino »Daily Express« ni zadovoljen in piše, da so snoči v Ženevi padale zgolj prazne besede. Bodimo pošteni in priznajmo, da stojimo neposredno pred veliko tragedijo narodov in časa. Ne hvalimo uspehov, ki jih še nismo dosegli. Tako zaključuje list.
Dunajska vremenska napoved: Menjaje oblačno, tuintani morda deževno, nižja temperatura.
шштш
Ameriški predlogi nesprejecnltiv
Pariz, 23. maja. Ig. O razorožitvam lezi Normana Dawisa je tu deljeno mnenje. Herriotova Ere Nouvelle r pravi, da so novi predlogi enostavno nesprejemljivi. Amerika je zavarovani! z dvema oceanoma. Anglija živi v varstvu svojega brodovjn, ki je močnejše kakor vsa brodovjn Evrope skupaj. Francija ne sprejme enakopravnosti na suhem. Tudi ne «prejme pomorske paritete, ker bi morala ogra-žati francoake vojaške transporte. To nam nudi samo tako varnost, ki je ne moremo zamenjati za pakt štirih velesil, katerega pravi cilj je ta. odlit-iiti nam imše prijatelje v srednji in vzhodni Evropi in na Balkanu. Glede razorožitve moremo in hočemo oddati samo toliko, kolikor nam bo prej dala efektivna varnost. Echo de Paris izraža bojazen: Ce bi jutri v Gdansku ali na Dunaju narodni socialisti prišli do oblasti in kršili versaillsko mirovno pogodbo glede. Gdanskega ali avstrijske, neodvisnosti, morala pač Poljska in Mala zveza imeti pravico, rešiti mednarodne jiogodbe.
Tudi Amerika nezadovoljna
Newyork, 23. maja. Ig. Tudi lu je mnenje o govoru Normana Dawisa deljeno, ker se z njim prekinja dosedanje ameriško tradicionalno načelo, da se Amerika ne vmešava v evropske razmero iu nalaga pretežno moralično odgovornost na ameriške Združene države. Kljub temu, dn ima Roosevelt v kongresu silno večino, iti torej ratifikacija pakta povsem zagotovljena.
5cečanosSi jubilejnega leta
Rim, 23. maja. tg. Po velikonočni slovesnosti letošnjega jubilejnega leta se bo tudi praznik Vne-bohoda letos praznoval posebno slovesno s tem, da j se bo papež .kakor lela 1029, takoj po sklepu la- , teranslcih pogodb, odpeljal iz Vatikana v lateransko baziliko, da bo lam celebriral sveto mašo in blagoslovil narod s cerkvenega balkona. Seveda tudi sedaj ne bo slavnostnega sprevoda, temveč se bo pripeljal v lateransko baziliko zjutraj navsezgodaj v zaprtem avtomobilu. Papež bo kleče, kakor vsak katoliški vernik, obiskal svete sloptnice poleg lateranske bazilike do častitljive relikvije, za katero je naročil nov razkošen okvir, dočim bedo slari okvir spravili v vatikanski muzej. Pristop v lateransko baziliko bo med sveto mašo popolnoma I prost, tnko da je računali z velikimi množicami, i Zvečer pa bo potem običajna procesija, kakršne se ponavljajo na dan Vnebohoda, in se jo bodo ude- j ležili tudi zastopniki državnih oblasti. Papež pa se ! lo procesije ne bo udeležil, temveč sc bo vrnil v ' Vatikan neopaženo.
Seja viade
Belgrad, 23. maja. Danes od 11.30 do 13.15 sc jc vršila se;.: vlade pod predsedstvom dr «Milana I Srskiča.
Ptuj, 23. maja.
Zopet se je dogodila v okolici Ptuja žalostna družinska tragedija, katere smrtna žrtev je postal 72 letni prevžitknr Franc Petek iz Drstelja pri Sv. Urbanu. Mlada zakonca Josip in Marija Herič sta pred nekaj leti kupila od Franca Petka srednje posestvo in prevzela prodajalca Petka kot preužit-karja v dosmrtno oskrbo. Ker pa kupca nista izpolnjevala svojih v pogodbi prevzetih obveznosti, jc nastalo nesporazumljenje, kateremu so sledili trajni prepiri med prodajalcem in kupcema. Tako
Pred Pekingom
Tokio, 23. maja. ž. O zasedbi Pekinga in Tien-cina po japonskih četah še vedno ni vc3ti. Le iz poiuradnih krogov se čuje, da šc vedno ni določeno, ali bodo Japonci sploh zasedli ti dve mesti, ali ne. V prvem primeru bi morale japonske čete dobiti močno okrepitev, ker s četami, ki se nahajajo v Mandžuriji, ne bi mogli uspešno izvršiti ofenzivo. Radi tega ni izključeno, da bo japonska vlada okrepila samo poslaniško stražo v Pekingu in konzularno stražo v Tiencinu. — Dopisnik Rcutcrje-vega urada je dobil iz vojnega ministrstva informacije, da so japonske čete zasedle Šangčao 1er se sedaj nahajajo v neposredni bližini Pekinga. — Kitajske oblasti so se obrnile na britanskega veleposlanika s prošnjo, da posreduje, da se doseže lokalno premirje z Japonsko.
London, 23. maja. Ig. Kakor javlja Rcutcrjeva vest iz Pekinga, jc prišlo med Japonsko in Kitajsko do dogovora. Podrobnosti o tem pa še niso znane. Iz Tokia je došla v London vcsl, da bodo kitajski posredovalci predložili liierodajnim japonskim krogom načrt za premirje in pogodbo.
Kronprinc - norodnosociuiistični šofer
Berlin, 23. maja. Ig. Bivši nemški prestolonaslednik je vstopil kol član v narodnosocialislično avtomobilsko četo.
Prve nevihte s točo
Ljubljana, 23. maja.
Drugače prve, pri nas v juniju običajne silne nevilile s točo so se letos začele pojavljali že zgodaj proli koncu maja. Nastajajo lokalne nevihte radi razgrevania zraka. So kratkotrajne, navadno ob popoldanskih urah. Prav v ljubljanski kotlini dosegajo nevihte \ juniju v padavinah povprečni mesečni maksimum do 145 mm, drugod šc več. Davi okoli 5 jc nad mestom nekoliko porosilo, vsak pa jc pričakoval silnejšo ploho. Morale pa so biti po severnejših krajih hujše nevihte. Nalo sc jc nad mestom in širno okolico zjasnilo. Dopoldne je sonce silno pripekalo. Nenadoma so sc na severovzhodu pojavili gosti, črni oblaki, ki so se valili od Kamniških planin proti jugovzhodu. Nad kamniško okolico in Brdom sc je v ozkem pasu vlil silovit naliv, spremljan od toče. Ozki pas črnili oblakov sc je naglo pomikal proti Zalogu, Spodnjemu Kašlju in čez Golovec na Dolenjsko. Pri Zalogu se je med nalivom vsula loča, ki pa ni napravila večje škode na nasadih. Nad Kašljem pa jc bila huda nevilila. Padala jc debela toča, ki jc ponekod pokrila polja do tri prste na debelo. Oklestila je sadno drevje in povzročila po njivah ludi večjo škodo. Nevihta je šla mimo Sostrcga in vseh onih krajev, ki goje črešnje. Prav lelos črešnje še dobro kažejo. Zanimivo je, da jc bil v Vevčah in na Fužinah Ic kratek naliv, v Mostah pri Ljubljani pa jc močno deževalo, padala jc tudi loča. Isto je bilo na Kode-Ijevem in na mestni pristavi, kjer je padala kot grah debela toča. V mestu samem, dalje na Jcžici in Črnučah, kakor ludi v vseh severnih naseljih in na Barju, pa jc opoldne le porosilo. Močno jc grmelo.
Ljubi Bog je poklical k Sebi mojo ljubljeno ženo, zlato mater, babico
Elizo Kotnik roj. Kert
po domače Jugovo mater
po večno plačilo. Umrli so danes ob 16 po kratki, mučni bolezni, previ-deni s svetotajstvi, popolnoma udani v voljo Gospodovo. Pogreb blagopokojne bo na dan Vnebohoda ob 16. Guštan j-Tolsti vrh, dne 23. maja 1933.
Globoko užaloščeni soprog Luka Kotnik; Antonija Cvitanič roj. Kotnik in Terezija Pctrač roj. Kotnik, hčeri; Ludvik in Janko Kotnik, sinova — in ostalo sorodstvo.
LišM proces
Belgrad, 23. maja. I. Danes dopoldne se jc pred državnim sodiščem za zaščito države nadaljeval proces proli prvi skupini liškili vstašev. Kot prvi jc bi! zaslišan Drago Vlahovič, v čigar skladišču r,o našli različen eksploziven materijal, ki ga jc poslal vslašem z Reke znani terorist Seivac: Obtoženec Vlahovič obžaluje svoje dejani. Na_ slednji obložcnci Ivica Dragičcvič, Nikola Rupčič in Avgust Juta so deloma vedeli zn obstoj te organizacije in za letake, ki jih je širila okoit pa lega niso sporočili oblastem. S tem je bj'o zasliševanje končano. Prešli so lakoj nn čitanic raznih oblcžilnili aktov. l'o končanem dokazilnem postopanju jc govoril državni tožilec dr. Marokino, ki je posebno močno obremenjeval prve st'.rt oblo ;encc, če ., da so popolnoma premišljeno stopili v ilegalno organizacijo in pripravljali vstaio v naši državi. Naslednje tri pa obtožuje državni tožilec radi tega, ker so za vse to vedeli, niso pa ničesar sporočili državnim oblastem. Zalo predlaga sodišču, da vsem obtožencem odmeri kazen po velikosti njihove krivde. Za državnim tožilcem so govorili še zagovorniki posameznih obtožcncev. — Predsednik scnaln dr. Arnerič je nalo zakljjta proci s 1er sporočil, da bo obsodba prebrana v petek ob 11 dopoldne.
je prišlo do usodepolnega prepira tudi v ponedeljek, 22. t. m. popoldne ob 2. Marija Herič se je oborožila z debelim železnim drogom in je med prepirom udarila Franca Petka po glavi, da se je zgrudil in v nekaj trenutkih izdihnil. Ta surovi napad in njega posledice je ondolno prebivalstvo skrajno razburil in lo tem bolj, ker je bil pokojni Petek znan kot dobričina. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri Sv. Urbanu, kjer je izvršila sodna komisija v lorek, 23 .t. m., obdukcijo. Morilko Marijo Herič, ki je šele 24 let stara, so orožniki prijeli in odvedli v zapore okrajnega sodišča v Ptuju.
Jugoslovanska narodna stranka
Belgrad, 23. maja. 1. Kakor smo že poročali, c akcijski odbor »Jugoslovanske narodne stranke« sklenil, da prične čimprej izdajati svoje glasilo. Na svoji današnji seji je akcijski odbor sklenil, da se bo glasilo »Jugoslovanske narodne stranke« imenovalo »Borba«. Prva številka tega :e.;nika jo izšla že prihodnje dni. Tednik bo izhajal pod geslom: »Borba za svobodo, enakost in pravico vse« Jugoslovanov!« Prva številka tega lista bo objavila ludi proglas Jugoslovanske narodne stranke jugoslovanskemu narodu. Akcijski odbor le stranke jc danes odprl tudi lajništvo t; stranke .n jc v lo svrho najel prostore v Ulici kialja Milana 33.
Zračni promet hittbliana-Zagreb
Zagreb, 23. maja. ž. Dne 1. junija bo prvič otvorjen letalski promet zn potnike in |>ošto nn pregi Zagreb—Ljubljana. Promet bo vzdrževalo letalo Potez vsak dan razen nedelje. V Zagrebu se bo dvignilo ob 16.45 in bo dospelo v Ljubljano ob 17.30, iz Ljubljane pa se bo dvignilo ob !l.50 zjutraj in bo prispelo v Zagreb ob 10.50. Kakor znano, ima Zagreb letalsko zvezo z Belgradom, Gradcem, Dunajem, Bratislavo in Sušakoiu, Belgrad pa ima zvezo z ostalim sveloiu.
Zveza miinov
Belgrad, 23. maja. AA. Na pobudo zvexe mlinov v Belgradu in sporazumno z drugimi niliiiar-skimi organizacijami v državi je sklican za 3. junij trelji državni kongres, ki bo v Belgradu v dvorani industrijske zbornice, Poincarejcva 25, s sledečim dnevnim redom: 1. skupni davek na moko, 2. izvoz mlinskih izdelkov, 3. kredit mlinske ;p-dustrije. Kongres se bo začel ob 9.15. Udeleženci kongresa uživajo 50% popusl na železnicah. Kupljeni vozni listek z legitimacijo kongresa velja za brezplačni povralek.
Pismene prošnje za vstop r bolnico
Uprava bolnišnice v Novem Celju sporni.:, d , jc sprejem nadaljnjih bolnikov v zavod zaenkrat nemogoč zaradi nedovršenih adaptacij in ker so vsi razpoložljivi prostori zasedeni. Tudi v bodoče jc treba v vsakcin jirimeru za sprejem p i ; m c n o zaprosili in priložili zdravniško izpričevale. O rešitvi take vloge bodo prizadeli pismeno obveščeni.
Osebne ve sit
Belgrad, 23. maja. I. Postavljeni ?o: za banskega inšpektorja 4. p. s. I. s. v primorski bann-vini dr. V'eljko Picifer, okrožni inšpektor iste skupine v Varaždinu; za banskega cvctr.ika 4/fI pr: banski upravi primorske banovine dr. II Kartin, banski svetnik iste skupine pri banski uprav;- mo-ravske banovine; za načelnika 5. r. pri 'oki'nj.ism načelstvu v Celju jc postavljen dr. Ir.-jti Vid.nar, dosedanji okrajni načelnik iste skupine pn okr. načelstvu v Radovljici; zn okrajnega načemika 5. s. pri okrajnem načelstvu v Radovljici Ivan Vrečar, okrajni podnačolnik iste skupine pri okra nem m-čclntvu v Mariboru-Icvj breg; za o'crsjncj'-i r.a-*.-!-nika 5. s. pri okrajnem načelstvu Alaribo.'-levi br. Franc Pczdič, okrajni podnnčelni!; Ие skupine pri okrajnem načelstvu v Ljubljani; za okrajricja pod-načelnika 5. s. pri okrajnem načelstvu v Slovnj-gradcu dr. Mirko Potočnik, okrajni pod.iačeteik iste skupine pri okrajnem načelstvu Maribor-dcsni breg; za okrajnega podnačelnika Z. •.:. ?ri okrai-neni načelstvu v Celju Anton Svetina, j-idnačol-nik iste skupine pri okrajnem načelstvu v Laškem; za okrajnega podnačelnika 5. s. pri okrajnem načelstvu v Lju'oîjani dr. Ivan Zobec, poliiičtio-uprnv-ni tajnik iste skupine ra banski upravi v Ljubljani; za politično-upravnega lajpika 5. s. p,i bur.-jki upravi vrbaske banovine Matija MalcJič, polilično-upravni tajnik 6. s. pri isti benski upravi; vi.',je-ga pristava 7. s. pri notranjem ministrstvu Alojz Lenarčič, pristav C. s. istega ministrstvi1..
Belgrad, 23. maja. 1. Današnje ..Siužl.--.-ne r.avi-ne« objavljajo, da so v izpitni odbor za pok«an'e odvetniškega izpila v Ljubljani itr.cnovsni: predsednik Ivan Vrančič, predsednik apclacijakega sodišča v Ljubljani; namestnik predsednika cîr. A. Gradnik, podpredsednik apelacijskcgi todišia v Ljubljani; člani: sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Erik Ebcrl, sodnik apelacijskega •v.t-dišča v Ljubljani dr. Josip Fiïinf.cr, odvetnik v Ljubljani dr. Juro Adlcšič, odvetnik v Ljubljani tir. Jože Hacin; namestniki članov: sodiik apeincij-skega sodišča v Ljubljani Josip Janša, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani Anton Lojovic, odvetnik v Ljubljani dr. Viljem Krejči, odvetnik v Ljubljani dr. Rudolf Krivic, odvetnik v Ljubljari dr. Josip Sajovic mL, odvetnik v Ljubljani dr. J. Smole, odvetnik v Ljubljani dr. Anton Švigclj in odvetnik v Ljubljani dr. Fran Tckavčič.
f Filip Musič-bei
Slovenski rojak egiptovski plemič umrl v Egiptu
Ljubljana, 23. maja.
V Ljubljano je prišla vest o smrti našega rojaka. egiptovskega plemiča.
Dne 24. aprila t. 1. je umrl v Aleksandriji g Filip Mušič-Веу, odvetnik in bivši jugoslovanski honorarni generalni konzul v Aleksandriji. Pokoj ni'k se je rodil leta 1876 v Postojni in .je s svojo materjo še kot otrok prišel v Egipt ter v Aleksandriji pri očetih jezuitih končal gimnazijo, pravniško fakulteto pa v Bayreutu in Montpellieru na Francoskem. Kot advokat se je nastanil v Aleksandriji, kjer je njegova pisarna v najkrajšem času zaslovela in so eg'ptovgki pravniški krogi visoko cenili pokojnega g. Mueiča kot izvrstnega pravnika. Dosegel je egiptovsko plemstvo, postal je bey.
Ž advokatsko prakso si je pridobil pokojni g. Mueič veliko premoženje, ki je znašalo ob njegovi smrti okrog 10 milijonov dinarjev. Po prevratu je kot rojeini Postojnčan, zvest svoji materi, optiral za Jugoslavijo in pozneje izvrševal do svoje bolezni funkcijo jugoslov. honorarnega generalnega
konzula v Alelœandriji. Poapnenje žil, ta zavratna bolezen vseh delavnih juristov, ga je položila v prezgodnji grob.
Enostavnega pogreba, kakor si ga je rajnki v oporoki želel, se je udeležil v imenu jugoslovanskega poslaništva v Egiptu odpravnik poslov g. dr. Anton N o v a č a n in mu med samimi tujci zaklical za slovo nekaj slovenskih besed ... Za oočastitev spomina pokojnega Musiča-Beya, ki je kljub egiptovskemu plemstvu beja ostal zvest katoliški veri in domovini, je na priporočilo g. dr. Novačana podarila pokojnikova vdova za ljubljanske brezposelne 100 egiptv. funtov, zr. uboge slušatelje ljubljanske pravniške fakultete tudi 100 egipt. funtov ter za celjsko Dijaško kuhinjo in za šolsike otroke v Ljubečni pri Celju skupaj znesek po 50 egipt. funtov, torej okroglo 65 do 70 tisoč dinarjev, kar je v današnji!' slabih časih lepa pomoč našim rojakom.
Naj vrli slovenski rojak Musdč-Bej iz Postojne ' mirno počiva v žemljici solnčnega Egipta 1
Šolsko slavje - narodno stavije
Lepa šolska slovesnost v Voklem pri Kranju
Kranj, 22. maja.
V Voklem so v nedeljo imeli praznik, kakršnega redko nudi prilika. Pomladek Rdečega križa na dvorazredni narodni soli je proslavil materinski dan, kot vsako leto, letos pa je bila vsa slavnost mnogo bolj povzdignjena. ker je bila združena z blagoslovitvijo šolskega prapora.
Zaradi te napovedane šolske proslave se je med deco vokelske šole, kamor hodijo tudi otroci iz H rastja, Prebačevega in Vogelj, naselil nek prijetni nemir, kako bo ta lepi praznik in z njim združena proslava'izpadel. S petjem, telovadbo, z učenjem igrice in raznimi drugimi pripravami so bili otroci zadnje čase res dovolj zaposleni. Ta zaposlenost in skrb pa se ni nanašala zgolj na deco, marveč so je bili deležni vsi vaščani v Voklem, Vogljah, Prebačeveni in Hrastju, katere vasi tvorijo šolsko občino. To se je pokazalo na dan slovesnosti, ko so fantje in dekleta iz vseh štirih vasi nastopili v sprevodu v lepih narodnih nošah. Poleg vseh teh priprav je pa bilo treba okrasiti cerkev in prireditveni prostor. Skratka, učiteljstvo, otroci in mnogi vaščani so bili zaposleni s pripravami za ta tako lepo uspeli slavnostni dan, ki bo v zgodovini vokelske šole z zlatimi črkami zapisan.
Vsa slavnostna prireditev je bila omejena na popoldne. Pred cerkvijo v Voklem se je zbral ob pol 2 sprevod, ki je krenil nato iz Vokla v Hrastje po kumico in po célébrante g. Podvinskega. Iz Hrastja se je ves sprevod vrnil v Voklo. Na čelu je jahalo kakih 15 krepkih fantov-konjenikov v narodnih nošah, tem so sledile zelo številne ženske narodne noše. kakih 50 deklet v prelepih oblekah, nato šolska mladina, z.a njo družice kakih 15—20. Za svojimi družicami sta se peljali ob kumici novega šolskega prapora, za njima pa duhovščina, in sicer célébrant dekan v p. g. Podvinski iz Hrastja, biseromašnik g. Blazij Grča in župnik Rajčevič, be-
Samo Bogu se ima zahvaliti za rešitev
Novo mesto, 22. maja.
Ma^ko Martin iz Vinice pri Šmarjeti je v družbi »osedov kopal gramoz v kamnolomu v Dolini pri Zburah. Pri delu se je utrgal plaz kamenja in zdrčal v nižino, proti kraju, kjer je stal Matko s svojim vozom. Mož se je hotel plazu umakniti, a kamenje je bilo hitrejš». Dohitelo ga je ter mu zasulo nogo. Ko je padel, je zgrabil za »vago, pri vozu. Vsled hrušča in vpitja so se konji splašili in potegnili voz in ž njim tudi nesrežneža, ki se je krčevito držal vage. Ni preteklo več ko en tre-notek, ko je z groznim pokom treščil na isto mesto, kjer .je pravkar padel Matko, 1000 kg težak kamen. Ko bi bili konji potegnili le trenotek kasneje, bi bil Ma4ko obležal mrtev in zmečkan na mestu.
Tako pa mu je pošikodovalo le nogo. Poiskal je tdravniško pomoč pri primariju moške bolnišnice v Novem mestu. Zdravljenje bo trajalo kakih 20 dni. Samo božja previdnost ga je rešila gotove smrti.
Huda nesreča na goreniskem kolodvoru
Ljubljana, 23. maja.
Davi se je na gorenjskem kolodvoru pripetila huda nesreča pri delu. M napravi za montiranje koles na vagone eo delali neki delavci. Ta naprava ima globoiko odprtino, da morejo delavci stati pod vagonom in montirati. Železniški ključavničar Peter Vilfan, doma iz Gorenje Save 36 pri Kranju, je šel okoli pol osme po tiru, spregledal pa je, da odprtina ni pokrita. Vilfan je padel približno tri metre globoko v odprtino in nevarno ranjen obležal. Poklicani so bili reševalci, ki so Vilfana prepeljali v bolnišnico. Vilfan je bil sicer pri zavesti, vendar nI mogel govoriti. Ima hujše notranje poškodbe na glavi. Zdravniki so ugotovili, da si je pretresel možgane. Iz ušes in iz nosa mu je lila kri. Njegovo stanje je zelo nevarno.
Zaradi tatvine obsojen
Novo mesto, 22. maja.
Meseca decembra 1982 sta bila obsojena Cizelj Anton in Gognjavec Bernard zaradi neštetih tatvin im vlomov, prvi na 13 leit robije, drugi pa na 5 tet robije.
Danes se je zagovarjal pred kazenskim senatom trojice tuk. okrož. sodišča njun sostorilec Fišter France zaradi zločina tatvine in zaradi prestopka zoper javni mir in red, ker se je potepal.
Njegova soetorilca Cizelj Anton in Gognjavec Bernard sta kot obdolženca in pozneje kot priči potrdila, da so vsi trije vlomili 21. maja 1932 ponoči na Pokleku v hišo Romih Marije. Naikradli so raznih j est v in, nekaj denarja v vrednosti 399 Din, dne 25. maja 1932 ponoči so vlomili v Vrčicah pri Litiji v hišo Ivana Slamca in uikradli raane vrednostne predmete, ure, verižice in prstane, nekaj klobas in denarja v skupni vrednosti 415 Din, dne 22. maja lanskega leta so ukradli na Mirni Mežanu Jožetu, ko je spal v hlevu, obleko in čevlje v vrednosti 650 Din. Fišter France je stal pri tatvinah na straži in potem prodajal ukradeno blago, od katerega so izkupiček razdelilL
Fišter je vse tatvine tajil in Izjavil, da Oizlja in Gognjavca niti ni dobro poznal, oikradenih last-
neficijat v Vogljah. Sprevodu pa je sledilo veliko ljudstva.
Ko se je pestri in lepo urejeni sprevod vrnil v Voklo, se je vse podalo v cerkev, kjer je imel cerkveni govor g. dekan v p. Podvinski, ki je nato blagoslovil šolski prapor. Ob asistenci duhovniStva je g. Podvinski opravil slovesne litanije, pri katerih so marljivo prepevali pevci. — Po končanem cerkvenem opravilu se je ves sprevod pred cerkvijo zopet uredil in poda! po vasi. nato pa na kraj prireditve, ki je obsegala pevske in telovadne točke Poniladka Rdečega križa in Savinškovo igrico: »K mamici«, v kateri je naslikana otroška ljubezen do matere. Tudi te prireditve se je udeležilo veliko ljudstva, ki je pozorno sledilo nastopu korajžne mladine. Zato' so bili pomladkarji lahko veseli tolikega zanimanja od strani vaščanov in okoličanov. Vsa slovesnost je bila omejena le na ozemlje šolske občine, vendar je prišlo precej ljudi tudi iz sosednjih krajev in prav tako se je odzvalo nekaj učiteljstva. Ljudstvo je sledilo z razumevanjem in popolnoma mirno vsej prireditvi, da je potekla v najlepšem razpoloženju, redu in soelasju.
Na vsej prireditvi, ki jo je organiziral šolski odbor Poniladka, je bilo mogoče opaziti, kaj se vse lahko napravi in kako lepo izvede, če so vaščani složni, kadar gre za dobro stvar.
Le eno nam je še omeniti. Pohvaliti je treba požrtvovalnost in trud vseli deklet in fantov, ki so znali poiskati toliko lepih narodnih noš, kakor jih je videti le še na kaki r.alašč v to prirejeni prireditvi ali reviji. Brhke Gorenjke in zastavni Gorenjci so v narodni noši pokazali s tem, da živi v našem slovenskem narodu globoko spoštovanje in čuvanje tistih tradicij in navad, ki so bile slovenskemu narodu lastne v preteklih stoletjih in katerih tudi v bodoče ne bo iztrebila nobena sila in moč.
Zadnja pot župnika f Musija
Celje, 23. maja.
Včeraj se je vršil pogreb pokojnega vitanjske-ga župnika preč. g. Jožeta Musija, kateri je pokazal, kako je bil .ajni priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Ob pol treh popoldne so prepeljali truplo iz mrtvašnice tukajšnje javne bolnišnice v Marijino cerkev, kjer je bilo slovesno blagoslovljeno. V cerkvi je opravil molitve za rajne mil. g. opat celjski Peter Jurak ob asistenci mil. g. prošta ptujskega dr. Ivana Žagarja in mil. g. arhidijakona j konjiškega Franca Tovornika. Tej slovesni blago-j slovitvi je prisostvovalo zelo veliko občinstva, po-i sebno močno je bila zastopana deputacija iz Vitanja. Navzočih je bilo tudi nad 20 duhovnikov.
Nato je nastopil pokojnik svojo zadnjo pot na Vransko, v svoj rojstni kraj. Na njegovi zadnji poti ga je spremljal avtobus duhovnikov-sobra-tov in dva avtobusa vjtanjskih vernikov. Ko je I avto prispel na Vransko, je že pri znamenju blizu ; pokopališča čakalo mnogo vernikov z ognjegasci. i Tu je opravil molitve za rajnega vranski župnik preč g, dr. Valentin Mortl, nakar se je razvil žal-I ni sprevod v vransko župno cerkev. Po molitvah je stopil na prižnico novocerkovški dekan in kanonik mil. g. Pavel Žagar, ki je v izklesanem govoru predstavil vernikom, Vrančanom in depu-taciji, ki so prijazno vransko cerkev popolnoma napolnili, pokojnika takega, kakor je bil vse svoje življenie: skromnega in ponižnega, pravega služabnika Gospodovega, kateremu je bila mar samo cerkev in blagor njegovih vernikov. Ni iskal časti in mu jih ta svet tudi ni dal, zato bo pa njegovo plačilo v nebesih tem večje. Pri govornikovih besedah, ki so segle vsem do srca, ni ostalo suho nobeno oko. Zatem so sledile še kratke molitve, pevci na koru so zapeli žalostinko in sprevod se je začel počasi pomikati proti pokopališču. Na tej poti je spremljalo župnika Musija 22 duhovnih so-bratov, kondukt pa je vodil vseuč. prof. preč. g. dr. Franc Lukman iz Ljubljane. Lahko rečemo, da se jc tega sprevoda udeležil ves trg Vransko. Po opravljenih molitvah ob grobu so zapeli pevci »Blagor mu«, nato se je pa poslovil od njega v lepih besedah v imenu šole in občine Vitanje g. šolski upravitelj Kaffu. Ko se )e še vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poli, zahvalil mil. g. kanonik Žagar, je začela padati na krsto zemlja, ki je sprejela v sebe, kar je njenega.
Krasna slovesnost onstran slovensho hrvaške meje
Hrvatska katoliška mladma daje slovenski mladini vzgled
aDOUCE FRBNGE
parfumerije LUBIN-PARIS
vsebine skrivnost mladosti, ker
•s DOUCE FM
da/e dovršeno polt, hrani kožo, odpravlja črne pikice, dolgo ostane na obrazu ter ima prijtten, trajen in diskreten vonj.
Ze po prvi uporabi postanete stalen odjemalec
pufra DOUCE FRANCE
LUBIN-PARIS
Dobi se v vseh apotekah, drogcrllah In boljSIh parfumerijah.
Voz ga je pritisnil
Ljubljana, 23. maja. Z opoldanskim vlaikoin so pripeljali danes v Ljubljano z Rakeka 22 letnega hlapca Franca Ma-tičiča, ki se je na Rakeku nevarno ponesrečil. Ma-tičič je peljal voz gramoza po cesti, eam pa je šel poleg voza. Na cestnem ovinku je voz naenkrat pritisnil Matičiča ob drevo poleg ceste. Matičič Je dobil hude poškodbe v trebuhu. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru je Matičiča prevzel reševalni avto in ga prepeljal v bolnišnico.
nikov pa tudi ne in da je v kritičnem času meseca maja 1932 hodil po Primorju.
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče Go-gn.ivca obsodilo na 2 leti robije iti po prestani kazni v prisilnico.
iz delovanja Dolenjcev v Ljubljani
Ljubljana, 23. maja.
Društvo »Krka« je v ponedeljek zvečer sklicalo v društvenih prostorih pri Mikliču I. redni občni zbor. Ob veliki udeležbi članstva ga je otvo-ril namesto odstopivšega predsednika g. Rostana podpredsednik g. Gustav Puc.
Iz tajniškega poročila g. Podbevška je bilo razvidno, da je »Krka« imela v prvem letu svojega obstoja 33 prireditev, od teh 19 izrazito propagandnega značaja za našo Dolenjsko. »Krka« si je s tem pridobila sloves nekakšne prostovoljne brezplačne tujsko-prometne centrale za Dolenjsko v Ljubljani. Zato je tudi tako lep odziv dolenjskih občin za veliko tujsko-prometno razstavo Dolenjske na ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija.
»Krka« ima v svojem prvem letu okrog 500 članov, med njimi 85 ustanovnikov. V načrtu je kartoteka vseh Dolenjcev, bivajočib v Ljubljani.
Na predlog ustanovnega člana g. Sinerkolja je izrekel občinski zbor tajniku zahvalo za njegovo vzorno delovanje Blagajnik dr. Perko je nato poročal, da je imela »Krka« 39.252 Din denarnega prometa. V imenu nadzornega odbora je predlagal g. Rodič odboru absolutorij, ki je bil soglasno sprejet.
Soglasno so bila sprejeta po dokaj živahni debati tudi spremenjena društvena pravila. »Krka« ima pokrovitelje, ki plačajo 1000 Din enkrat za vselej, ustanovnike (250 Din), društvenike (100 Din in še posebej članarino), redne člane, ki plačajo letno 20 Din in podporne. Nove so določbe, da upravljajo društvene zadeve poleg občnega zbora, centralnega odbora in nadzorstva tudi krajevni odbori in posvetovalni odbor. Krajevni odbori se ustanove povsod, kjer ima društvo nad 20 članov. Za poslovanje teh odborOv izda centralni odbor poseben pravilnik. Posvetovalni odbor tvorijo poleg centralnega odbora in nadzorstva vsi predsedniki krajevnih odborov
Pri volitvah centralnega odbora so bili soglasno izvoljeni za dobo treh let: Predsedniik: dr. Milan Perko, zobozdravnik; I. podpr.: Gustav 1'uc, kleparski mojster, II. podpr.: inž. Franc Štrajnar] uradnik tehničnega oddelka banske uprave; tajnik: Anton Podbevšek, novinar; blagajnik: Slavko Rodič, bančni uradnik; gospodar: Stane Stojan, bančni uradnik; odborniki: Josip Boc, krojaški mojster, dr Milan Dular, velesejmski direktor, prof. Božidar Jakac, akademski slikar, Jakob Jerman, sodni svetnik, Leon Samec, trgovec, lika Waschtetova. učiteljica, Franc Vodnik, cand. phil.; člana nadzorstv. odbora: Janko Bukovec, uradnik Kmetijske družbe, Alojz Paulin, lastnik damske konfekcije.
Pri slučajnostih je sklenil občni zbor, da se izreče bivšemu predsedniku g. Rostanu pismena zahvala za njegovo predsedovanje »Krki«. G. Ro-stan je naslovil na občni zbor toplo napisano pismo, v katerem je poudaril, da je radi zrahljanega zdravja prepustil predsedstvo mlajšim močem. Bil je prvi predsednik »Krke«, prvi njen ustanovni član, hoče pa postati tudi prvi pokrovitelj, želi, dn bi našel mnogo posnemalcev in da bi Bog blagoslovil nadalinie delo društv».
Rogaška Slatina, 22.
Lepa je bila nedelja 21. L m., ko so nas po-I vabili bratje Hrvati od Sv. Petra na Prišlinu, da 1 prisostvujemo pri njihovi blagoslovitvi dveh pra-, porov, prapora križarskega bratstva in Marijine ; kongregacije. Veseli smo bili njihovega povabila. Zakaj bi tudi ne bili, saj so nas oni sami počastili lansko leto z veličastnim obiskom, ko smo slavili Slomška. Zbralo se nas je okoli 200 Križevljanov s tremi zastavami in pohiteli smo na višine ob-sotelskega hribovja. Lepo so donele slovenske pesmi med molitvijo lavretanskih litanij nad hrvatskimi njivami.
Z izrazom popolne bratske ljubezni so nas sprejeli Hrvati, s pokanjem topičev, z godbo in pritrkavanjem zvonov. Hrib Sv. Petra je bil kakor valovito morje vernega občinstva. Kakor venec cvetja je bila procesija, seetoječa iz Hrvatov in
Slovencev, ki je šla naproti sosednjim hrvatskim župnijam, osobito Taborski. Zopet smo se sprejeli kakor bratje, pesem iz src Hrvatov in Slovencev se je dvigala k Bogu. ki je naš oče, in Mariji, Ki je naša mati. Sledila je pridiga g. svetnika Pečka iz Taborskega. Govoril je mladini o pra|>oru. sini. bolu mladinskega življenja. Sv. mašo je služi' tu i L prost. Strahinjščak iz Zagreba.
Po sv. maši je iznenadil verno občinstvo govor laika, zastopnika križarjev iz Zagreba. Govoril je izpred glavnega oltarja o moralni krizi in o vrnitvi k Bogu. Ta govor je bil za nas nekaj posebnega, kajti dosedaj ni še nihče slišal v cerkvi govoriti drugega kakor duhovnika. Nato je izvršil slovesno blagoslovitev praporov mil. prost iz Zagreba. Sledile so še zahvale domačih križarjev. Ilrv.it-k; mladina je dala Slovencem lep zgled. Odšli smo proti domu in odnesli « seboj lepe vtise.
Cigani - konjski tatovi pred sodniki
Ljubljana, 23. maja.
Kazenski zakon je zelo strog proti konjskim tatovom. Naša sodišča imajo prav redko opravka s temi tatovi. Večinoma so cigani najdrznejši konjski tatovi in ti tudi pri nas skušajo tuintam odpeljati kakega konja. Če pozneje pride cigan pred sodnike, se zvija na vse pretege, a naposled, ko je potisnjen v kot, kapitulira tudi pred sodniki. Slično metodo sta vporabila tudi cigan Janez Hu-dorovič Ln ciganska Cilka Rajhart, ki ju je državni tožilec obdolžil, da sta bila soudeležena pri tatvini dveh konj v Veliki Ligojni. Posestniku Francetu Bradeški so oktobra 1931 cigani odpeljali dva lepa konja s komati vred, pri drugem posestniku pa voz zapravljivček. Cigane so drugi tlan zasledovali. Ti so se razpršili na vse strani, prijeli pa so cigana Antona Hudoroviča, ki je bil lani zaradi te konjske tatvine obsojen na 5 let robije. Pozneje so orožniki prijeli še cigana Janeza im ciganko Cilko, hkratu pa je prišlo na dan, da so ti trije ukradli tudi kobilo posestniku Arku v Li-voldu pri Kočevju. Sedaj so bili vsi trije pred malim kazenskim senatom.
Janez Hudorovič je prav živahno zatrjeval: »Slavno sodišča! Jaz nisem bil zraven in nisem bil. Nobenega ne poznam. Jaz sem Miha Novakovič! Tako sem bil krščen. Tako stoji v krstnem listu! Vsak cigan pa ima tudi po 5 imen. Kaj morem za to?«
Ciganka Cilka je tajila, da bi bila pri konjih, îajila je tudi, da bi bila na Vrhniki ukradla srebrno uro. Drugače je zelo molčeča.
Cigan Anton je povedal, da sta pri tatvini v Vel. Ligojni oba bila njegova pomagača. Tajil pa je, da bi bil ukradel Arkovega konja. »Vse tatvine, slavno sodišče, sem priznal, bi tudi to. Nisem pa nisem.«
Priča Jože Kovač, rojen v Dortmundu, po poklicu zidar, stalno živi po ciganskih taboriščih. Njegov razgovor s predsednikom se je razvijal v slovenščini in nemščini. Predsednik slovensko, priča nemško. Povedal je, da so prvega obtoženca imenovali kratko »Janko« in potrdil, da so vsi trije ukradli konje v Vel. Ligojni. Nič določenega pa ni mogel povedati o Livoldu. Od Cilke je kupil yrebrno uro. »Cigan Janez je bil ztlo hud in pripomnili: »Tone se je v Mariboru zelo zredil!« Res. Lani je bil cigan Tone še mnšav in suh, sedaj pa lepo okrogel in zalit. Predsednik je še vprašal Janeza: »Ste razumeli, kaj pravi priča?« Janez: »Ne razumem, kaj govoril« Ko mu je predsednik pojasnil, je jezen odvrnil: »Jaz sem Miha. Pokaže naj krstni list, da sem Janko.« Predsednik: »Saj ni vaš boter!« Obtoženi Janez: »Cigani gTedo povsod. En dan tukaj, en dan tam. Ne poznam priče.«
Ker je tudi ciganka Mara Hudorovič slabo pričala za cigana Janeza, je skočil Janez po konci: »Prvikrat bom štrafan. Naj bo, bom pa še povedal, kako je Tone kradel konje,«
Ko so mu predočili policijsko fotografijo, kjer je zapisano Janez Hudorovič, je Janez kratko: »Gotovo ne vem, da je to moja fotografija.« Naposled se je udal in priznal, da so ga na policiji fotografirali.
Sodba je bila kratka: cigan Janez in ciganka'
Cilka sta kriva soudeležbe pri tatvini konj v Vel. Ligojni in se obsodita Janez na 3 leta in 2 mereča
robije ter 120 Din denarne kazni, ciganka Cilka pa na 1 leto in 7 mesecev robije. Vsi trije cigani 1 pa so bili oproščeni konjske tatvine v Livoldu za-■ radi pomanjkanja dokazov. Predsednik senata: ; »Ali sprejmete kazen?« Janez: »Hudo je! Sodba je sodba! Moraš jo sprejeti, pa je mir besed j.« Oba sta resignirano sprejela sodbo. Janeza Hudoroviča je paznik trdo uklenil To je bilo za Janeza najhujše. »Še nikdar nisem bil uklenjenl« je vzdihnil.
Vlomilci pred sodniki
Ljubljana, 23. maja.
Vlomilci, tatovi in goljufi so danee od 8.V) do 14 po vrsti defilirnli preti malini kazenskim senatom. Kar 9 jih je bilo obsojenih skupaj na 7 let, 10 mesecev in t" dni zapornih kazni zaradi raznih večjih in manjših tatvin. O dveh razpravah poročamo lin drugem mestu obšir-; neje. Tu še kratko o malenkostni tatvini, ki pa je bila kvalificirana kot vlom.
Tone je brez stalnega bivališča. Prišel je 25. aprila letos v Prevalje pri Kamniku in se splazil skozi podstrešje v hišo posestnika I.e-j barja. Domači so bili takrat na polju. Tone je vse pretaknil in iskal primeren plen. Zasačili so ga. Pri njem so našli le 2.50 Din, ki jili je tam ukradel. Sreča je bila, da ni pokukal v . nezaklenjeno skrinjo, kjer je bilo shranjenih 400 Din. Tone je zatrjeval sodnikom: »Bil sem lačen, iskai sem kruha, p« sem dobil samo 25 par.« Predsednik je pripomnil, do je bilo no postelji pol hleba kruha. Postelje pa so bile vse preohrnjene. Tone je bil obsojen na 5 mesecev strogega za|»ora zaradi tatvine 2."0 Din.
Smrt mladega Santa pod vlakom
Domžale, 23. maja.
Danes dopoldne se je na domžalskem kolodvoru dogodila nesreča, katere žrtev je I » i 1 201 elni Albin Grošelj, doma iz Preserja pri Lukovici, uslužben v Domžalah. Dopoldne mu je gospodar naročil, naj gre kosit, fant se je odpeljal s kolesom, toda namesto na travnik je šel v smrt. S kolesom se je pripeljal do vagonov, ki so postavljeni ob skladišču, ga tam prislonil nn vagon in nanj navezal verižico z uro. Potem se je skril med dva vagona in počakal na vlak, ki pride iz Kamnika v Domžale ob 10.27. Ko je vlak prišel, se je vrgel pod kolesa lokomotive, ki ga je najprej odbila kakih pet metrov naprej, potem so ga pa kolesa zagrabila. Kolesa so mu odtrgala desno nogo nad kolenom, levo pod kolenom in levo roko nad ko molče m. Dobil je tudi smrtne rane na glavi, kjer mu je bila vdrta lobanja, tako da je bila vsaka pomoč izključena in je nesrečni fant čez par ur т silnih bolečinah umrl. Prepeljali so ga v mrtvašnico župne cerkve v Domžalah. Vzrok usodepoliiega koraka je fant pojasnil v poslovilnem pismu, ki so ga dobili pri njem.
Ljubljanske vesli:
Tramvajski pravice
za svoje
Znižanje plač neupravičeno - Poziv Delavski zbornici in mestni občini
Ljubljana, 23. maja.
Kakor smo že poročali, je Maloželczniška družba obvestila tramvajske uslužbence, <la jim bo s I. junijem reducirala plače in siccr: pri dohodkih nad 1200 Din /a 5pri dohodkih nad 1500 Din zu 10%, in pri dohodkih nad 2000 Din za 15%. Povrh tega bo znižala družinske doklnde od 150 Din na 100 Din mesečno, ukinjeno pa bo tudi izplačevanje 1% nagrade od inlcasa tramvajskim uslužbencem. Ta sklep tramvajske družbe je močno razburil tramvajske uslužbenec. Saj moramo vedeti, da bodo v prvi vrsti oškodovani starejši družinski očetje, zlasti taki s številnimi otroki, ker bodo nekateri izgubili celo do 500 Din pri mesečnih dohodkih, brez ozira na r/.gubo malenkostne nagrade od inlcasa. Tramvajski uslužbenci so zaradi tih sklepov snoči zborovali. Shod je sklicala /veza železničarjev (socialistična), v kateri so tramvajski uslužbenci delno organizirani. Shod je bil ob 10 zvečer.
Shoda ee je udeležilo okoli 100 tramvajskih uslužbencev. Na shodu so razpravljali o položaju, Ici je nastal. Zlasti so govorniki primerjali doliodkc cestnih uslužbencev z dohodki ineetnih nižjih uslužbencev, to je slug, pod-uradnikov in drugih, zlasti pa initniških paznikov, ki so v svojem položaju nekako v isti vrsti s položajem cestnih železničarjev. /J>orovalci so uçotovili, da so iu velike razliko v škodo cestnih železničarjev. Te razlike so bile občutne že do seduj, s 1. junijem bodo pa še_ večje. Po vsestranski obravnavi so zborovalci sprejeli nato soglasno naelednje sklepe:
1.	Pozo ve jo se vsi cestni železničarji k enotnemu nastopu za obrambo pragmatično zagotovljenimi pravic, in 6icer tudi oni, ki so organizirani v Narodni strokovni zvezi.
2.	Delavska zbornica sc naproša, nuj v tem primeru mezdnega spora posreduje.
3.	Cestni železničarji bodo intervenirali pri
upravnem svetu zaradi kršenju pragmatike, ker člena 37 in 71 pragmatike izrecno pridržujeta znižanje ali zvišanje plač ter odločanje o plačali samo občnemu zboru družbe. To redukcijo pa je odločil upravni svet na lastno pest.
4. Na mestno občino in občinski svet sc pošlje poseben apel, ker je mestna občina večinska lastnica Maloželezniške družbe. Nn občinski svet bodo cestni železničarji apelirali, naj z enako odločnostjo brani njihove pravice in prejemke, kakor je nedavno branil prejemke drugih mestnih uslužbencev.
Zborovalci so zlasti ostro kritizirali, da je družba sklenila redukcijo plač s 1. junijem, ko se prične zu tramvaj najboljša konjunktura in ko prične sezona najvišjih dohodkov. Družba bi morula počakati z redukcijo vsaj^ do konca sezone, potem primerjala inkaso in šole potem odločala o ureditvi plač. Tako pa je redukcijo sklenila na podlagi sedanjega stanja, ki se more pa še temeljito spremeniti.
Zborovalci so povdarjali, da jc cestna železnica izrazito splošno koristno in pridobitno podjetje in da se mora voditi do trgovskih principih. V tej zvezi so kritizirali tarifno politiko družbe, ki je napačna. Ob istem času, ko je družba napovedala redukcijo plač, jc tudi povišala vozne ccnc. Ni pa mogoče občinstvu diktirati, naj se vozi s tramvajem, kakor jc to mogoče n. pr. mestni elektrarni, ki more zaradi svojega monopolnega položaja poljubno povišati ali znižati cene električnemu toku.
Zborovalci so tudi grajali preveliko gorečnost pri izvajanju investicijskega programa. Ta gorečnost presega moči Maloželezniške družbe in tudi meslne občine. Zaradi te gorečnosti se je družba tudi znašla v neugodnem Finančnem položaju.
Vsi sklepi so bili soglasni in so zborovalci v vsej slogi in vzajemnosti nastopili za svoje pravice.
Dve veliki zgradbi
Delavski tlom ob križišču Gosposvetske in
Bleivveisove ceste je v sirovem dograjen in pod streho. V trinadstropno stavbo postavljajo šolaj že okensko okvire. Celotni pogled nanjo ni ravno neugoden, posebno lepa pa stavba ni, zlasli line v nudzidku nad tretjim nadstropjem napravljajo nekam čuden vtis. Če pojde vse po sreči, zna biti stavba do jeseni godna za vselitev.
Trgovska akademija, ki jo zidajo ob vogalu Bleiweisove ceete in Gregorčičeve ulice, je edina večja javna stavba, ki se je začela letaš zidati. Dosegla bo višino pet nadstropij in bo še večja ko sosedni Trgovski dom. Palači banske uprave, zidani v plemenitem florentskem slogu, pa bosta previsoki nasprotni stavbi precej v škodo, ker bo nekam potlačena, čeprav ne toliko, kakor . Narodni
Za 3 nsrm opoldanski počitek
Ljubljana, 23. maja.
Naši čitutelji so že obveščeni o akciji ljubljanskega trgovinskega osebja za uvedbo triurnega opoldanskega počitka v ljubljanskih trgovinskih obratih v poletnih mesecih. Znani so tudi razlogi, s katerimi trgovinsko osebje to svojo zahtevo utemeljuje. O tej zadevi je snoči razpravljala seja odbora Združenja trgovcev, ki je bila v društvenih prostorih v Trgovskem domu. Seje, ki jo je vodil predsednik Združenja trgovcev, g. firegorc, so se udeležili tudi zastopniki pomočniškega zbora. Po daljšem razmotrivanju je odbor sklenil, da zahteve trgovinskega osebja ne more v celoti sprejeti, pač pa je ponudil trgovinskemu osebju nekakšno kompromisno rešitev. Zastopniki pomočniškega zbora so izjavili, da zaenkrat niso kompe-tentni sprejeti teh sklepov, pač pa da bo o njih razpravljal pomočniški zbor na posebni seji. ki bo zavzel končno stališče do ponudbe trgovcev. Končni sklepi in končna ureditev vprašanja pa bo znana šele tedaj. Omenjamo, da so ljubljanski trgovski pomočniki in drugo trgovinsko osebje z velikimi simpatijami sprejeli poročanje »Slovenca« o tej zadevi in da io tudi med trgovci samimi mnogo simpatij in pripravljenosti zn uvedbo triurnega opoldanskega počitka.
dom« ob stavbi Poštne hranilnice nu Aleksandrovi cesti. Zidanje gre precej hitro od rolc. Sedaj so prispeli že do tretjega nadstropja in vse kaže, da bo tu moderna šolska palača že koncem junija pod streho. Z njo bo gornji del Gregorčičeve ulice skoraj zazidan; le prostor pred tiskarno »Merkur« jo še odprt za dve do 1ri nove stavbe. V tem gornjem delu Gregorčičeve ulice sc bo morala, kar se je že večkrat zahtevalo, uvesti plinska razsvetljava, ker no gre, da bi tako lepo in reprezentativno ulico, ob kateri stoje kai' tri važna javna poslopja, še nadaije kazili r.elepi leseni drogovi električne razsvetljave. Tudi ne m.pravlja najboljšega vtisa, da je del ulice razsvetljen s plinom, drugi pa z elektriko. Plinarna sedaj dosti zasluži s plinom za domačo porabo, naj bi torej mesto tudi kaj storilo za razširjenje plinske razsvetljave, koder je potrebna.
Tridesetič obsojen
Jubilej ljubljanskega tiča Janeza Marinka
Ljubljana, 23. maja. '
Janez Marinko, ki ima že 5 križev in pol, je originalen ljubljanski lip, znan med mesarji. Jo gonjač in pomagač pri raznih mesarskih poslih, a drugače tič. Ni tat nn veliko, krade le malenkosti. Danes je praznoval izreden jubilej, v trideseti« je bil namreč obsojen zaradi tatvin, goljufije iu potepuštva. Pravijo, da je Janez nestalnega bivališča, sam pa trdi, da ima stalno zavetje pri nekem mesarju tam na Šmartinski cesti. Janez je prišel pred tri sodnike, ker jc aprila letos ukradel 100 Din vredno suknjo. Kratka je bila razprava, a Janez je poskrbel za zabavo.
»Kolikokrat sle bili kaznovan, Janez Marinko?«; je omenil senatni predsednik. »Tulkakrat, dn sam ne vem,' je jasno in s humorjem odvrnil Janez.
»No, povejte, kako je bilo?.: je pozneje nadaljeval predsednik.
»Kua. ne morem reč drgač, kot sein že reku. Nč ne tajim. Kaj vam bom še enkat pravu? Hitro napravite lc je Janez logotno začel svoj zagovor.
»Povejte vso. dn bodo tudi sodniki čuti,*' ga jc pozval predsednik.
»No ja. astn k je vzkliknil Janez, ■ Lavližarjev štant (na Vodnikovem trgu) sem ribov. Pa sem tam sunu en eirkna. Kua pa čte?...« — »čegava
je bila?« — »Menda Lavtižarjevat... — »Zakaj jo niste dali Lavtižarju?« — »Hotu sm ja tja zanest. Pa sm sreču tam onga čluvelka. Reku mi je: HoltI Al prdaš sukna? — Daj osem kovaču 1... Ne! Bnga pal... Na jo! Kovača eean zapiu.«
Državni tožilec je od Marinka zahteval še nekaj pojasnil, Janez pa ga je pobaral? »Prosim, al' ste zagavurnlc al' kaj?« Drž. tožilec: »Čo bi bila suknja Lavtižarjeva, bi jo tudi prodali?« Janez: »Naj bo lcugar če, prodau sm ja in kovača zapiu.«
Janez Jančar, mesarski pomočnik kot priča: »Janez Marinko jo to naredil iz lumparije. Suknja jo bila vredna najmanj 400 Din.«
Obtoženec ogorčen: >Kua? Če b jh ti notr dau!«
Državni tožilec jo nato govoril: »Star grešnik. Predlagam strogo kazen.« Ex-offo branilec: »Prosim za milostno sodbo!« Janez je bil obsojen na 7 mesecev zapora in v izgubo drž. pravic za 3 leta. Predsednik je končni sodbo: »Najmanj eno leto, pa smo vam, ker slo priznali in ni škoda velika, dali le 7 mesecev. Vrniti morate Jančarju 400 Din. Seveda jih ne boste nikoli!« Janez: »O, ne, ne!« Ali ste zadovoljni s kaznijo?« Janez: »Tisto pa ja ! : ln romal je Janez v zapore.
Tatinski Bosanci
Ljubljana, 23. maja.
Poročali smo že, du je policija izsledila tolpo tatinskih Bosancev, ki so vlomili v noči na 7. t. m. v Stožicah 117 in tam odnesli blaga v vrednosti okoli 7000 Din. Poleg prijetih Bosancev pa je policija zasledovala še dva glavna krivca, iu sicer 21 letnega Sulejimma Puriča in 29 letnega Deda Sulejmanoviča, ki sta pobegnila domov v cazinski okraj v Bosni. Na brzojuv ljubljanske policijo so orožniki oba prijeli in ju prepeljali v Ljubljano. Izkazalo se je, da jo Purič vlomil na Stožicah, vlom pa je organiziral Sulejmamovič, ki je blago tudi razpečal. Nekaj obleke, ki so jo taitovi tedaj pokradli, sta imela oba zlikovca še na sebi. Bosanca seveda nista hotela ničesar priznati. Zapisnik o zasliševanju pa sta lepo podpisala na ta način, da sta pomočila palec desne roke v črnilo in pritisnila na papir. Oba sta namreč nepismena.
Snoči je policija prijela v Kolodvorski ulici 24 letnega Branka Djujiča ,doma iz Savskega mosta. Branlco je bil včasih brivec, sedaj se pa preživlja delno s prodajajanjem preprog, delno pa s tatvinami. Branlco je te dni prišel v kavarno »Leon« in lepo ukradel štiri gramofonske ploščo ter jih takoj odnesel v sosednjo gostilno in jih lam prodal za 40 Din. Gostilničarka je pa bila tako pametna, da mu denarja ni izročila, temveč mu je relda, naj pride po denar pozneje. Včeraj pa je policija naenkrat prijela Djujiča in ga prisilila, da si je na kolodvoru kupil vozni listek do Zagreba ter se odpeljal. Djujič pa se je med tem spomnil na omenjene štiri kovače ter je izstopil že pri Dev. Mar. v Polju ter odšel nazaj v Ljubljano. Ko jo prišel terjat denar v gostilno, je gostilničarka, ki je med tem zvedela, dn so bile plošče ukradene pri sosedu, poklicala stražnika, ki jo Branka aretiral. Branko pride sedaj pred sodišče, potem pa bo kajpak izgnan iz Ljubljane.
Dajmo к Slamiçu hiteti, tam je danes na tapeti, kur želodcem vsem ustreza: fina ribja majoneza!
Kai bo danes?
Drama: »Karel in Ana«. Red C. Opera: »Marta«. Red Sreda. Kinoglcdališče Št. Vid-Vižmarjc ob 20; Najboljši film Pat in Patachona »Med ljudožrci«.
Kino Kodeljevo ob 20.30: »Kačmarck« (Fritz Schulz).
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska 6, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg.
© Za nocojšnji kouccrt trboveljskih slavčkov
je na razpolago lc šc par stojišč, vse drugo jc razprodano. Slavčki imajo na praznik, jutri, ob pol 11 matinejo z istim sporedom. Matineja je v prvi vrsti namenjena šolski mladini, prvih deset vrst sedežev pa jc rezerviranih tudi za odrasle po 10 Din, ki so na razpolago v Matični knjigarni. Sole morajo kupiti sedeže in stojišča skupno, dobe sc da-I nes cel dan v Matični knjigarni in kolikor bo na razpolago šc v četrtek od po! 10 dalje pred veliko unionsko dvorano.
0 Drevi ob 18.30 prispe v Ljubljano 90 gojencev Salczijanskcga dijaškega konvikta iz Zagreba. Jutri dopoldne bo njihov športni klub SK
J. MAČEK
MubDana, Aleksandrova c. 12
ima krasne birmanske oblekce
modre in bele vseh velikosti.
Lahki moški polčevlji z usnjatim podplatom. Iz močnega boksa, rjavi ali črni, z gumastim podplatom Din 89'—•
Ant. Krisper
Mestni trg 26 Ljubljana Stritarjeva ul. 1-3
Velebit odigral dve prijateljski tekmi z SK Mladiko na igrišču salezijanskega mladinskega doma na Kodeljevem, popoldne pa se bodo vsi udeležili procesije Marije Pomočnice na Rakovniku.
0 Zaprta pot. Prehod skozi Lattermannov drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union, bo v času od 29. maja do 17. junija radi prireditve velesejma zaprt.
0 Mestni gradbeni urad ne uraduje za stranke v dneh 26. in 27. maja 1933 radi sneženja uradnih prostorov.
0 Na TyrSevi cesti so te dni razbili prejšnji asfaltni hodnik, ki je segal v razširjeno Gajevo ulico. Treba bo pa Gajevo ulico do Binkošti, ko se vrši velesejem, za silo posuti in s cestnim valjarjem utrditi vsaj do Beethovnove ulice. Pred nebotičnikom postajajo že sedaj dan na dan avtomobili z obiskovalci kavarne na njem. Ulica pa je taka, da nam ni v čast in kvari dober utis, ki ga naše nove in lepe stavbe sicer napravijo na tujca.
0 Asfaltni pločniki po mestu so ponekod žc v prav slabem stanju. Na Bleiweisovi cesti je posebno slab med Nunsko in Šubičevo ulico. Pred hišo št. 18 je skoraj meter široka luknja, nepo-pravljena že od lanske jeseni. V njej se ob deževju nabira voda in marsikak pasant je po noči ob slabi razsvetljavi, ki je za ta kos Bleivveisove ceste značilna, stopil vanjo 1er seveda ni pel slavo-spevc mestni upravi. Tudi v spodnjem delu Kongresnega trga sc vedno bolj širijo v tlaku luknje, ki so zlasti avtomobilistom sila neprijetne in cclo nevarne, ne glede na to, da se, čim dalje se odlaša njih poravilo, tem bolj kvari tlak in množc stroški poprave.
© Mestna klavnica ljubljanska prične začetkom junija zopet z razvažanjem umetnega ledu strankam na dom. Led se bo dostavljal pod istimi pogoji kakor do sedaj v nalašč za to prirejenem avtomobilu strankam v zgodnjih jutranjih urah. Re-flektanti se vabijo, da sporoče mestni klavnici naslov in količino ledu.
0 Z magistralne deske. Davčna uprava v Ribnici je poslala mestni občini 6 objav, da se nabijejo nu magistratni deski. Objave naznanjajo, da bodo 0 posestnikom iz ribniškega okraja prodani razni predmeti, ki so bili zarobljeni zaradi neplačanih davkov. Predmeti bodo prepeljani v Ljubljano ter se bodo prodajali deloma na Borštnikovem trgu, deloma na dvorišču mestne hiše. Na Borštnikovem trgu bo prodanih 7 gin v živine, na dvorišču pa razne nepremičnine. Dražbe se bodo vršile od 26. do 29. t. m. dojioldnc. Vsi zarobljeni predmeti so cenjeni nu 27.050 Din. Nn dražbo pride tudi 125 novih stolov in razni stroji.
0 Fotoamaterji, ki so se udeležili Gregoriče-vega izleta v Belo krajino, nabirajo posebno zbirko za svoje uboge gostitelje, pogorelce v Drašičah. Prostovoljne prispevke sprejema iz prijaznosti gospa Strojanšck, manuf. trgovina v Ljubljani, Pred škofijo 22.
0 Specialno izbiro inodnih hlač in pumparc
dobite najcencjc pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
0 Športne in modne srajce, pižame, majice, kravate in naramnice nc kupujte pred ogledom pri tvrdki Miloš Karničnik, Stari trg.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA
Začetek ob 20.
Sreda. 24. maja. KAREL IN ANA. Red C. Četrtek, 25. maja. ROKSI. Izven. Globoko znižano
cpne od 15 Din navzdol. Petek, 20. maja. Zaprto.
Sobota. 27. maja. TARTUFFE. Prem i jeva. Izven. OPERA
Začetek ob 20.
Sreda, 24. maja. MARTA. Red Sreda. Četrtek, 25. maja. GROFICA MARICA. Izven. Znižane cene. Petek, 26. maja: Zaprlo.
Poizvedovanj
Izgubljen jc bil v nedeljo 21. maja v gostilni pri »Korlnu« ali pa v avtobusu Stahovica—Kamnik otroški nahrbtnik z zelenim jopičem in malim Zeiss-fotoaparalom. Najditelj se naproša, da ga odda proti dobri nagradi v Ljubljani, Mestni trg 15.
Kulturm obzornik
Dve pomembni publikaciji
Dr. Joža Glonar: Slovcnische Erzahler (Nova založba, Ljubljana) — Dr. France Stelé: La Slovénie — aperçu de son histoire — sa culture — sa littérature (Edition du P. E. N. Club, centre Slovène de Ljubljana) 1933.
Poleg na tem mestu že imenovane bibliofileke priložnostne izdaje nepovezanih listov iz slovenske lirike v nemškem prevodu gospe Lili Novy, so ec slovenski kulturni delavci potrudili za izdajo drugega gradiva informativnega značaja, ki naj bi gostom iz vsega sveta, zbranim v Dubrovniku pri letnem kongresu mednarodnega pisateljskega P. E. N. Cluba, nudilo vsaj malo prijemov za kretanje po tuji jim zemlji. Ne vem, ali eo tudi Srbi in Hrvati mislili na tako prepotrebno in velepomembno propagandno delo, ugotoviti mi je le z največjim zadovoljstvom, da Slovenci niso zamudili edinstvene priložnosti, da seznanijo cvet sodobne inteligence vseh narodov ne le z nekaterimi izbranimi deli našega lepega slovstva, marveč tudi z zgodovino, nekdanjimi in sodobnimi kulturnimi stremljenji slovenskega naroda.
Po obsegu največja izmed treh priložnostnih publikacij za dubrovniški sestanek članov P. E. N. Cluba je dr. Glonarjeva knjiga »Sloveniechc Erzahler«, ki jo je izdala v lični opremi, na dobrem papirju Nova založba v Ljubljani. (175 strani, broš. 30 Din.l V tej knjigi je zbral dr. Glonar svoje prevode slovenske proze, ki jih je po večini nekdaj priobčil v »Prager Presse«, Izbor je seveda slučaj-noisteii, dasi mu je sku'îal prevajavec pri urejanju dati nekoliko značaj antologije od Trdine do Juža Kozaka. Ne le v pisateljih, tudi v delih posameznih pisateljev, ki so eprejeta v knjigo, opažamo prav ta nedoetatek slučajnosti; kljub temu pa veje iz knjige nekaj resnično elovensko domačnostnega,
mnogolikost našega kulturnega obraza je v nji zarisana in četudi knjiga ne bo opravila drugega kakor da bo temu ali onemu človeku, ki o slovenskem slovstvu ni kaj prida vedel, vtisnila v spomin nekaj nepozabnih in neizbrisnih svojskosli našega lepega slovstva, moramo odkrito pohvaliti dober namen in lepo misel izdajatelja, nič manj pa požrtvovalnost založbe. Kar tiče kvalitete prevodov, moramo sicer pripomniti, da je nemščina morda nezadostno izbrušena v sintaksi in ludi drugače, da so stavki ohranili svojo slovensko strukturo mnogokdaj na škodo nemščine, kar bo pristnega Nemca pri čitanju nemara nekoliko motilo Prevedeni so sledeči sestavki: Trdina: Netek—Tavčar: Sein Solin, Die Ileimkehr — Kersnik: Die beiden Vâter — Maček—Milčinski: Die Amtssprache — Finžgar: Video incliora proboque, Bursche, ; das verstehst du nichtl« — Šorli: Ein grosser Mann — Cankar: Jadac, Friihmorgens, Publikum, 1 Fliegen, Fremdes Leben, Fremde Wiseenschaft, i Der Schwachsinnigc Martin, Meine Quartiere — I Pregelj: Des Herrn Matthias letzter Gast — Nova-! čan: Die Idee — Majcen: Das Quartier Nr. 8 — I Bevk: Das schwarze Kiiken — Kozak Juš: Aza.
Velikega pomena pa je v splošnem pogledu brošurica, ki jo je v framcoščini sestavil dr. Štele o zgodovini, kulturi in literaturi Slovenije. V poglavjih: Situation géographique et statistique de la Slovénie (Zemljepisna lega in statistika Slovenije) — Principales époques de l'histoire des Slovènes (Glavne dobe zgodovine Slovencev) — Evolution de la culture des Slovènes (Razvoj kulture Slovencev) — Etat actuel de la culture slovène (Sedanje stanje slovenske kulture) — in Littérature elovène (Slovensko slovstvo) je avtor v mojstrsko zgoščeni obliki na pičlih 23 straneh podal pregled o vsem, kar more tujca zanimati glede Slovenije in Slovencev. Na tako tesnem prostoru ni še nihče doslej povedal toliko o nas Slovencih, kakor dr. Stelè v evoji »La Slovénie« — pa skoraj bi dejal, da tudi nihče ni umel bili tako globok in vsestranski, tako objektiven in izčrpen v prikazo-vaniu poglavitnih osnov slovenstva bodisi v zem-
: ljepisnein in zgodovinskem, kakor tudi v duhovnem in aktivno organizatornem pogledu, kakor on. Tudi nam domačinom bi sc prilegla ta kratka in naravnost klasična, z vsemi zanimivostmi nasičena podoba tistega, kar tvori neizbrisno jedro naše biti. Potrebno bi bilo, da ta brošurica izide v e!o-j venskem prevodu v takšni nakladi, da bi ga ne bilo Slovc-nca, ki bi je ne imel stalno pri sebi, še bolj pa, da bi jo znal na izust. Navedem naj le nekaj stavkov iz dr. Stelétovega delca, da bo vsakomur očitna privlačna in neprecenljiva bislroet duha, ki ga je sestavil:
»Slovenska kultura, piramida, ki sc dviga v povsem določenem pravcu, se je pojavila iz so-i cialnih, religioznih, moralnih in političnih razmer, ki je slovenski narod v poslednjih štirih stoletjih šel skoznje. Danes je veličastna stavba, katere te-\ melj sloni na množici izobraženega in 6 čuvetvi demokracije navdanega ljudstva. Njegovo prvo stopnjo predstavlja ljudsko šolstvo, čigar omrežje bo zdaj zdaj doseglo svojo popolnost; druga stopnja so srednje in strokovne šole; nato se dviga v prosvetnih organizacijah z raznimi stremljenji, za vse vrste telesne in moralno vzgoje, ki prodirajo do poslednje vasice; slovstvo in umetnost, znanstvene organizacije m Znanstveno društvo huma-, nističnih ved, Narodna galerija in Narodno gle-! dališče končujeta stavbo, katere vrhunec tvori j slovenska univerza v Ljubljani.«
Želimo le, da bi velike množicc tujih pisateljev in odličnjakov, katerim sta obe navedeni publikaciji namenjeni, ponesle v svoje domovine zavest o Slovencih in njih kulturi, kar bo nedvomno uspešno podprlo naš ugled po svetu.	s. š.
Nu poti v Dubrovnik. Do sedaj se je priglasilo za mednarodni penklubski kongres v Dubrovniku, za katerega vlada izredno veliko zanimanje, 340 ; udeležencev, in sicer 2GG iz raznih evropskih in izvenevropskili držav, ostali pa so iz Jugoslavije. l7ino«l poslednjih jih je 10 iz centra Ljubljana, 21
iz centra Belgrad, 34 iz centra Zagreb. — Snoči je odpotovala slovenska skupinu na Sušak, kjer bo sprejela goste iz srednje Evrope; u od tu se bo odpeljala z njimi na parniku -Kraljevič 1'oter« proti Dubrovniku. Tajnik ljublj. centra, dr. Štele, pn je krenil proli Trstu, kjer bo pozdravil Angleže in Francoze, s katerimi bo nadaljeval pot na ladji »Kralja Aleksandra«. Tej skupini se bodo priključili v Splitu tudi Hrvatje.
C. I. T. I. Mednarodna organizacija, duševnih: delavcev. Osma številka znanstvene revije »Čusa-c prinaša poleg nekaterih aktualnih razprav in člai<-kov (pomen in značaj velikega znanstveniki, kristjana, dobrodelca ild. Frédérika Ozanama; Co-sarjev rNauk o vrednosti in socialno vprašanje« «e prav dobro dopolnjuje z Ušeničnikovimi kritičnim opombami o marksizmu) prav dober članek di. M. Pivec-Stelelovc o Mednarodni organizaciji duševnih delavcev, ki ima v svetu tolik pomen, je premnogemu slovenskemu izobražencu komaj znana. Kmalu po vojni (1923) so se v posameznih držav? n zasnovale narodne ali drž. zveze duševnih de'avcev, katere so se priključilo svoji centrali v Parizu, imenovani Confédération Internationale d.js Travailleurs Intellectuels. — Glavni cilj C. I. Г. I. je: koordinirati napore Jh načrte posameznia narodnih nli drž. zvez duševnih delavcev, tla so izboljša gospodarski, moralni in socialni položaj duševnih del avcev in zagotovi njihovo niednarodn > intelckt. sodelovanje. Delovanje C. I. T. 1. jo izven vseh političnih strank in vseli veroizpovedi. Sl-sdeč splošnemu značaju časa, se jc C. I. T. I. v prvih letib borila za izboljšanje položajn duševnoga delavca, v zadnjih letih pa se mora boriti zu golo eksistenco duševnega delavca. Doslej se je učlnnllo 10 držav (Anglija, Avstrija, Belgija, češkoslovaška, f inska, Francija, Nizozemska, Jugoslavija, Nemčija, Poljska). V Jugoslaviji sla dv« sekciji, ena v Belgradu (za Srbijo, Črno goro in Vojvodino), druga v Ljubljani zn Slovenijo (Zveza duševnih delovoev v Sloveniji), Zagreb dosedaj tnke sekciie še nima.
Težave avtobusnih podjetnikov
Ljubljana, 23. maja.
Za dne 20. t. m. jc sklicalo Združenje avtobusnih podjetnikov dravske banovine svoj IV. redni letni občni zbor. G. predsednik Magister Jože je pozdravil navzoče in zastopnika zbornice zn trgovino, obrt in industrijo g. dr. Ko-cetu, nato pa poročal o delu združenja v pretekli poelovni dobi. Povduril je pozitiven rezultat dela zadruge v pretekli poslovni dobi z dejstvom, du se je posrečilo razveljaviti svoje-ensni pravilnik o obveznem zavarovanju potnikov v avtobusnem prometu, zakaj z uvedbo tega pravilnika dvomim — pravi g. predsednik — da bi nam bil omogočen še naduljni avtobusni obrnt.
Tako naša Zveza, kakor tudi vsa združenja avtobusnih |>odjctij pripravljajo veliko akcijo za obstanek avtobusnih podjetij ter avtobusnega prometu sploh. Občinstvo ni obveščeno o pravem stanju avtobusnih podjetij in celotnega avtobusnega prometa v naši državi. Dosedanja bremena, ki so že itak nevzdržna, nameravajo šc povečati. Najhujše pa je, <la hočejo kar uničiti avtobusni promet, češ, da bo to v korist državnih železnic. Resnica pu je, dn v splošnem avtobus niti v najmanjši meri ni ogrožal koristi državnih železnic, ampak je celo razgibal
potniški promet na lokalnih progah naših žc-Icznic v toliko, da ima danes podeželje ugodnejše in hitrejše zveze s središčem nase banovine. Vprašanje plačevanja za večjo uporabo cest še do danes ni rešeno. To plačevanje po bnnovinskih kartah je nepraktično in škodljivo tako z« državo kakor tudi za avtobusna podjetja. Mešanje bencina s špiritom jc zadeva, ki ji je treba posvetiti največjo pažnjo. Poskrbeli moramo, du se to vprašanje reši po-voljnejše za avtobusna podjetja in zu naš avtomobilizem sploh.
Pravilnika o avtobusnem prometu, ki naj bi predpisal podrobne odredbe o dolžnostih in pravicah avtobusnih podjetij, da se končno ustali avtobusni promet pri nas. lega pravilnika še do danes nimamo iu ga najbrže tudi ne hotno dobili, dokler g« ne bomo odločno zahtevali in njegovo potrebo podprli s stvarnimi dokazi. Zato pa je treba dobro poznati razvoj in stanje avtobusnega prometa v celi naši državi.
Sledilo je blagajniško in tajniško porpčilo. 1'ri slučajnostih je g. zastopnik zbornice za trgovino. obrt jn industrijo v daljšem govoru razložil trenotne težkofe gospodarskega položaja v obče, nakar je g. predsednik zaključil uspelo zborovanje.
Mariborske vesti:
Obrtniki zborujejo
Maribor, 23. maja.
V ponedeljek ves dan sc je vršila v Mariboru ustanovna skupščina Okrožnega odbora obrtniških združenj za mariborski okoliš. Predsednik F. Bureš je v uvodnih besedah pozdravil navzoče in podal delegatom jedrnato poročilo, v katerem je opozarjal na važnost ustanovitve Okrožnega odbora, ki stopa s tem v definitivno funkcijo. Sledilo je porofilo tajnika Novaka. V okrožnem odboru je včlanjenih ■17 obrtniških združenj z nad tiOOO Člani. Zbornica TOI je s svojim razpisom z dne 14. aprila 1033 imenovala upravo Okrožnega odbora s predsednikom K. Burešem na čelu. Poročilo blagajnika Ivana Horvata se je soglasno odobrilo. Soglasno se jo spvejel ludi proračun v znesku 70.000 Din z dekla do 10 Din od vsakega člana posameznih združenj. Za tajnika je bil definitivno imenovan Л. Horvat. — Sprejelo so se končno po obširni in temeljiti debati
resolucije, nanašajoče se na zavarovanje samostojnih mojstrov, glede katerega se zahteva postopna uvedba in neodvisnost od delavskega zavarovanja ter avtonomija za vsako banovino ]>o Okrožnih odborih, dalje glede iušmaretva, radi cesar se bodo zbrali obširni podatki in vršilo koncem avgusta v Mariboru posebno zborovanje, glede zavarovanja delavcev in zmanjšanja eocialinh dajatev, glede strokovne izobrazbe obrtništva in obrtnega naraščaja, glede mojstrskih izpitov, davčnih olajšav nedeljsko obrtno-nadaljevalnega šolskega pouka, glede zahteve, da so ima vajenska vzgoja prepustiti mojstru in zabraniti prirejanje shodov mladoletnih vajencev. Zahteva za ustanovitev posebne državne obrtne šole v Mariboru, zaščitna carina na obrtniško izdelke in carinske olajšave nn uvez sirovin, ki jih potrebujejo obrtniki zn predelavo in glede oddajanja občinskih del obrtnikom.
V avtobusih
se ne sme
kaditi!
Naročnik nam piše: Nedavno sem bil priča prav poučnega in za današnje čase značilnega dogodka. V prenatrpanem avtobusu, ki je bil vrhtega poln uhajajočih škodljivih bencinskih plinov, si je neki potnik, menda vinski agent, prižgal cigareto. Ko so ga sopotniki opozorili na prepoved kajenja, ki jc bila razvidna iz tablice nad šoferjevim sedežem, jc začel zabavljati in robantiti, češ, da jc finančni minister izdal zakon, da je kajenje po avtobusih odpravljeno, da on, agent, zategadelj povsod, koder se vozi, kadi in se mu ne upa nihče upreti. Šofer avtobusa pa sc za njegove izjave ni mnogo zmenil, dejal je le kratko »Ali cigareto iz
OsitlcC vesti
— Slušateljem pravniške fakultete. Podpisana sva dobila privatno naročilo gospoda konzula dr. Antona No v a Ca na v Kadru, da razdeliva vsoto 1(12 pounil šterlinga 11 šilingov 3 pcnce, kar znaša 25.490 Din) med 25 slušateljev naše pravniške fa- I arhivu ali pa v muzeju, kultete, ki morajo biti najrevnejši med revnimi; vsak dobi po 1000 Din (en tisoč dinarjev). Ostanek pripade slušatelju v smislu posebne munembe. Naklonjena vsota je bila priposlana od ge. Perle H e r t e M u s i č - -B e y , vdove po advokatu in bivšem honorarnem konzule Filipu Musič-Веу v Aleksandriji, Reu Menasce 58. — Slušatelji, ki se potegujejo za darilo po 1000 Din (en tisoč dinarjev), naj vlože do 31. majnika 1933 opoldne na podpisanca prošnjo z indeksom, zrelostnim spričevalom, morebitnimi spričevali o izpitih, oprav
□ Zgodovinsko društvo v Mariboru je priredilo v letošnji zimi 10 znanstvenih zgodovinskih večerov, na katerih so mariborski referenti pokazali, da je v Mariboru znanstveno delo živo, tako da ni bilo treba presiti za predavatelje od drugod. To je prvi tozadevni primer v mariborski preteklosti. V nadaljnjem svojem delu bo ZDM prirejalo v poletju zgodovinske in narodopisne izlete. Prvi so bo vršil v-nedeljo, dne 28. t. m. na Črno (Ptujsko goro), kjer si bedo izletniki ogledali tamošnjo umetnine. Odhod iz Maribora z vlakom ob 12, povratek zvečer. Radi preskrbo prostorov na vlaku, prosi ZDM udeležence, da se osebno ali pismeno prijavijo do petka popoldne v študijski knjižnici ali v Ranovltiskem
ust ali pa ven!« Vinski agent sc je na to udal, a	.	...
zapretil šoferju, »da mu bo že pomagal«. — Stvar | 'jenih na naši pravniški fakulteti, in z legalnim me je zanimala in iskal sem po vseh službenih ubožnim spričevalom. — V Ljubljani, dne 22.
jc zanimala in iskal sem po listih in novinah dotični »zakon« finančnega ministra, pa ga nisem mogel najti. Pač pa me je poučil neki prijatelj, ki ima s takimi stvarmi opravka, da jc bil dozdevni zakon menda le predlog fin. ministra, doposlan ostalim prizadetim ministrstvom v presojo in preudarek, ali bi se dali dosedanji strogi predpisi glede kajenja v gledališčih, konccrtnih dvoranah, tramvajih in avtobusih omiliti. Dosedanja absolutna prepoved kajenja v avtobusih in gledališčih pa velja sloj ko prej in zapade vsakdo, ki se ji ne pokori, občutni policijski kazni. Prosim Vas, g. urednik, da te vrstice objavite, da bo konec različnim zmedam, ki jih delajo premalo poučeni poznavalci »zakonov«.
Zopet tihotapec
Guštanj, 22. maja 1933.
V teku osmih dni se je žc v drugič posrečilo orož. naredniku prijeti tihotapca. Tokrat je prijel nekega fanta, ki stanuje tik ob meji, pa jo vtiho-tapljene predmete prodajal po kmetih. Zasačil ga je ua Brdinjah o polnoči, ko je ravno sladko spal na nekem skednju. Pri preiskavi so našli prejšnjo množino saharina, vžigalnih kamenčkov, tobaka, cigaretnega papirja in drugo. Razume se, da so mu zaplenili tudi denar.
Najdeno okostje tihotapca
Iz Čakovca jioročajo: Te dni so kopali kmetje pesek na bregu Muro v bližini Lepenskega mosta. Pri kopanju so naleteli na moško okostje s sledovi, po katerih bi se dalo soditi, da je bil pokojni oblečen v vojaško obleko. Ktnelje so o tem obvestili oblasti. Orožniki so začeli preiskovati, da ugotove, na kalk način je prišlo okostje na to mesto. Za najdbo okostja je zvedela tudi neka žena iz Goričan in je po zobeh spoznala svojega moža, ki je izginil leta 1919. Ta mož se je svoječasno pečal s tihotapstvom. Nekega dne je vzel s seboj 150.000 kron in se ni več vrnil. Prijeli so nekaj njegovih lovarišev, ki so se takrat izgovarjali, da je mož padel v Muro in da ga je voda odnesla. Ker se jim ni moglo ničesar dokazati, je bilo postopanje ustavljeno Sedaj je sodišče vnovič začelo zadevo preiskovati.
Koledar
Sreda, 24. maja: Marija Dcvica, pomočnica kristjanov; Afra, mučenica. — Mlaj ob 11.07. — Ilerschcl napoveduje deževno in hladno vreme.
Osebne vesti
— Profesorske izpite so naredili v izpitni periodi 1932-33 tile gg. kandidatje in kandidatinje iz dravske banovine: V Ljubljani: Perič Filip, Uršič Milena, Krakar Josip, Sajovic Anion, A lil in Franc, Miklavčič Make, Tome Matija, Ostrovška - Schaup Milica, Kopljevski Stanislav, Adlešič Miroslav, Gor-šo Friderik, Oven Anton, Tominšek Vlasta, Mrak Draga, Kocjan Andrej, Maly Viktor, dr. Jaklič Fr., Slcbinger Ciril, Kuljiš Andro, Jurkovič Ljubomir, Debeljak Valentin; v Belgradu pa Antič Silva in Sedivy Bogomil.
= Promocija. Na belgrajski medicinski fakulteti je bila v soboto promovirana gdčna Zvczdana Zadnikova iz Ljubljane, hčerka višjega uradnika ravnateljstva drž. železnic in vnukinja, oziroma nečakinja ugledne dc GIcrijeve rodovine. — Iskreno čestitamo!
= 50 letnico mature na ljubljanskem učiteljišču oraznujejo letos še živeči tovariši in sicer: Anto-siewiez Adoli, nadučitelj v p. v Klachauu; Ažman Josip, nadučitelj v p., Breznica; Christoi Josip, lastnik in ravnatelj zasebne šole, Ljubljana; Erker Alojzij, učitelj v p., Stara cerkev; Gorazd Franc, mestni učitelj v p„ Ljubljana; Josin Emanuel, pisarniški ravnatelj v p.; Ljubljana; Luznar Franc, nadučitelj v p„ Primskovo; Pogačnik Naval, operni pevec, Dunaj: Pire Avgust, mestni učitelj, Ljubljana; Rozman Franc, nadučitelj v p„ št. Ilj pod Turjakom; Turk Josip, okrajni nadzornik v p., Radovljica, in 7avrl Valentin, nadučitelj v p., Komenda pri Kamniku,
= Upokojeni so pch. narednik vodnik 1, razr.
I.	pešpolka Ivan Ivanuša; peh. narednik /odnik
II.	razreda 21. pešpolka, na službi pri poveljstvu skopskega vojnega okrožja Ivan Jaroš in pch. narednik vodnik I. razreda 6. pešpolka Gustav Ku-mcr.
maja 1933. — Dr. Melod Dolcnec, 1. r.; dr. Allred Šerko, 1. r.
IHW

—	Školijska klasična gimnazija v zavodu sv Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano priredi v nedeljo, 28. maja 1933: I. telovadni nastop ob 10 dopoldne na igrišču; 11. koncert s peljem in godbo ob 4 popoldne v veliki dvorani; III. razstavo risarskih izdelkov učencev I. in II. razreda v risàl-nici. — Prijatelji zavoda in mladine vabi k obilni udeležbi — Ravnateljstvo.	: >
—	Priporočilo Slovencem na Dunaju, častni kanonik g. Mutej škrbec, stric kranjskega župnika g. Mateja Sfcrbca, jo bil prisiljen oditi zdravit svoje oči na dunajsko očesno kliniko. Gospod častni kanonik bo ostal v dunajski bolnišnici kakih 4—6 tednov. Ker gospod na Dunaju nima svojih znancev, bo med tem časom popolnoma osamljpn v tujem mestu in med tujimi ljudmi. Zato prosimo dunajske Slovence, da bi ga kdo prišel obiskat ter mu lajšat bolezen in samoto. Njegov naslov ' je: Wien IX, Allgemeines Krnnkenhaus 2, Augen-klinik.
PREHODNA DOBA DEKLIC JE MED 12. IN 1?. LETOM,
to je doba, ko mora imeti vsaka deklica močno in zdravo kri, močne in zdrave živ-ce in izvrsten apetit. Dajte ji »ENERGIN« za okrepitev krvi, živcev in apetita. »ENERGIN« sc dobi v leharnah, pol litra 35 Din
_ Konvikt Notre Dame v Ljubljani nudi stanovanje in vso oskrbo dijakinjam srcdnjili'Mn strokovnih šol. Pojasnila daje: Predstojništvo Ubogih šolskih sester de Notre Dame, Ljubljana, Languso-va 16. Tramvajska proga: Vič — Stan in dom.
— čebelarska podružnica v Kamniku priredi v nedeljo, dne 28. maja ob 10 dopoldne predavanje o izbiri matic za pleme pri čebelnjaku g. Koširja v Podjelšah pri Kamniku. Po kratkem predavanju odhod v Bistrico in ogled plcmcnilne postaje za matice. Predava g. prof. Verbič, predsednik Čcb-društva. Čebelarji in tudi prijatelji čebelarjev,'udeležite sc zanimivega predavanja in ogleda. Dohod v Kamnik ob 9.25, odhod iz Kamnika ob 5, lahko pa tudi kasneje.
Gledališke allouante 1er ahonente na blok, ki
so »e vedno v zacslanku s plačevanjem obrokov, dasi jih je gledališka uprava že neštetokrat opominjala, prosimo, da vendar že enkrat poravnajo svoj dolg. — Uprava .Narodnega gledališča« v Mariboru.
D Prostore za novi Banovinski dom v južnem traktu banovinske stanovanjske hiše v StTossma-jerjevi, odnosno v Gregorčičevi ulici, si je ogledala v ponedeljek posebna komisija, sestoječa se iz gradbenih ekspertov banske uprave in mestne občine. Komisija je pregledala vse v poštev prihajajoče prostore ter ugotovila, da je adaptacija za namene dečjega doma izvedljiva. Podreti bo treba samo nekaj vmesnih sien v posameznih stanovanjih, odstraniti štedilnike iz kuhinj ter demontirati nekatere kopalnice. Adaptacija ne bo notranjosti poslopja izkvarila ter bo mogoča z malimi stroški kasnejša zopetna predelava v stanovanjske svrhe. Ker se namerava v Mariboru osnovali centralni banovinski Dečji dom ter mu eventuelno priključiti ludi še oddelek zu deklice, hodo sčasoma tudi novi prostori nezadostni ter bo treba mislili na povečanje zavoda. Z odapcijskimi deli se bo pričelo v najkrajšem času. Izvršila jih bo banska uprava v evoji režiji, dočim bo mestna občina prispevala v te svrhe 90.000 Din. Kakor hitro se bo izvršila preselitev zavoda, pa bo občina preuredila prostore, v katerih se nahaja dečji dom sedaj, v oskrbnišnlco.
□	Kolodvorska carinarnica je v svoji zunanji obliki v glavnem že izgotovljenn. Tudi instalacijska (lela za plin. elektriko in centralno kurjavo eo že gotova. Sedaj se vrši izgradba notranjosti, stopnišč,
•pokritega dvorišča in sobnih medsten. Tudi ta dela So že zelo napredovala. Poslopje jo dobilo po od-* .efrgnjtvi zunanjega ogrodja lep in monumentalen J zgled' 1er je čisto i/.premeni lo lice zgornjega dela Aleksandrove ceste.
O Z gradnjo glavne carinarnice pa ne bo nič. Za letos je načrt graditve glavne carinarnice in carinskih skladišč ob Einspielerjevi ulici padel v vodo. Denarna plat ne bi delala ovir, ker je potrebna vsota zagotovljena v kaldmrinksem fondu, zapreka pa,je nastala v tem, ker se šo ni dosegel sporazum ; z vojaško upravo glede zamenjave vojašnic in skladiščnih objektov, na katerih prostoru se bo zidala nova carinarnica s skladišči.
□	Stare nerabne obleke bo zbiral lelos tukajšnji Rdeči križ, da jih očisti, popravi in zakrpa. Pozimi bodo ta oblačila dobrodošla revežem, ki nimajo sredstev za toplo obleko. Lastnike takih oblačil. nerabnega perila ild. naproša vodstvo Rdečega križa, da tega ne zavržejo, ampak hranijo do prihoda pobiralcev. Pomagali bodo s tem ubožcem in brezposelnim.
, " □ Razpis mesta. Mestno načelstvo razpisuje mesto drugega jurista, kateremu bodo v prvi vrsti poverjeni posli obrtnega referata. Pogoji: Dovršena juridična fakulteta ш upravno-politlïni izpit. — Prošnje s potrebnimi jn-ilogami je do 20. junija t. 1. vložiti pri mestnem načelstvu v Mariboru.
ГЈ Kriza v pohorski kamenarski industriji. V granitnih kamenolomih v Ribnici na Pohorju ne upre priti do sporazuma med delavstvom in podjetniki. Te dni je bilo zopet odpuščenih znatno število'delavcev, ki so pa bili v soboto po posredovanju mariborske ekspoziture Delavske zbornice deloma sprejeti nazaj v službo. Glavno vlogo ima v
nir med ISSK Mariborom in SK Železničarjem. Pred pričetkom pa je ISSK Maribor na samem igrišču odpovedal turnir z izgovorom, da je vložil pri JTS prote3t zoper naslop nekaterih igralcev SK Železničarja in dokler ta protest ni rešen, nc more igrali. Doi;odek je vzbudil prccej pozornosti. V interesu mariborskega teniškega športa bi gotovo bilo, da se spor v miru reši, ker hc bi bilo umestr.o, da tudi tenis zaide v spore, ki žc razjedajo naš nogomet.
n 14 dni nobene nalezljive bolezni. Zdravje Maribora, še bolj pa njegova zdravilna in blaga klima, se jasno odraža v zapiskih mestnega fizi-kata, kjer že 14 dni nc beležijo nobene nalezljive bolezni. Med večjimi našimi mesti gotovo še nobeno ni doseglo tako dolgotrajnega zdravega rekorda. In to kljub aprilskemu muhastemu vremenu, ki nas je majniške dneve preganjalo. Obenem je to lep dokaz intenzivnega strokovnega dela mestnega zdravstvenega urada, ki budno pazi, da vsak pojav nalezljive bolezni žc v kali zaduši 1er tako prepreči, da bi sc bolezen epidemično razširila 1er bi ogra-žala zdravje našega mesta.
□	Smrtonosna motikn. Pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča sla se zagovarjali včeraj dopoldne 22 letna viničarska hči Antonija Grdja iz Cogetincev in dekla Amalija Budja iz Komnrnice. Prvo dolži obtožnica, da je zadala z moli ko smrtni udarec Jakobu Paru, drugo pa, da je za uboj vedela, je pa nemarno izpovedala, da je zadobil Par smrtne poškodbe radi padca po stopnicah. Dogodek se je pripetil dne 1. decembra lanskega lela v Vanetincih, kjer so pretakali pri Jožefu Krasu vino. Antonija Grdja je bila sama v kleli, ko se ji je približal |x>kojni Par 1er silil v njo. V jezi je dekle zagrabilo za motiko, zamahnilo po roki vsiljivca, po nesreči pa je udarec zadel v glavo. Udarcu je kmalu sledila tudi smrt. — Antonija Grdja je bila obsojena na 2 leti strogega zapora. Amalija pa na dva mescca zapora.
□	Obešcnec na bukovi veji. V Rošpohu pri Mariboru si je končal življenje z vrvjo 56 letni Štefan Pulko. Našla ga je žena v gozdu visečega na bukovi veji. V smrl ga je gnala brezposelnost, radi katere je zabredel v veliko bedo s svojo številno družino. Usodnega dne je od jutra do večera iskal v mestni okolici kake zaposlitve, ko pa ni našel ničesar, je v obupnosli izvršil nesrečno dejanje.
Ptuf
Postaja za umetni prsni koš. Za člane OUZD , so je ustanovila v Ptuju postaja za umetni prsni koš. Postajo bo vodil primarij dr. Aleksander Kuhar v svoji privatni ordinaciji. Vsi zdravniki okoliša ekspoziture OUZD v Ptuju in Murski Soboti naj odslej pošljajo bolnike, ki so potrebni aplikacije umetnega zračnega prsnega koša, v urad ekspoziture v Ptuju in sicer vsak delavnik od 10—12.
Najden utopljencc. Truplo pred dnevi izginulega 18 letnega Janeza Vilčnika iz Vclovlaka, o čemer smo poročali, so našli v Pesnici pred zapornicami Toplakovcga mlina v Pacinju. Daljava od brvi, kjer so našli njegov klobuk, znaša približno 6 km. Preiskava je dognala, da jc izvršil mladenič samoumor, kar potrjuje tudi dejstvo, ker si je pre-rczal žile na obeh rokah, zatem pa skočil v vodo.
Na tukajšnji realni gimnaziji je pouk v 4. in 3. razredu končan. V 4. razredu jc od 44 učencev izdelalo 19, popravljalni izpit jih mora delati 16, ostalih 9 pa je padlo za eno leto. — V 8. razredu je od 28 učencev izdelalo 17, popravljalni izpit mora delati 9, za eno lelo sla padla 2 učenca, eden pa je izstopil še pred sklepom pouka.
Čreva so izstopila iz trebuha 22 letnemu Janezu Novaku, ki niu je nekdo v prepiru zadal usoden sunek z nožCm. Novaka so prepeljali v ptujsko bolnišnico Krivcc priznava dejanje, fklicujc sc pa na staro sovraštvo.
Smučarski klub Ljubljana razpisuje oddajo ! tem sporu mezdno vprašanje, dočim sla oba k mimo
t >-> T i li n f P L' I li locnrcli-lll in nel 1 1 i Vi ш-л(лр!!п. I lnmn .. -. .. -, >. : 1 : J.U___
težaških, zidarskih, tesarskih in ostalih profesijo nistovskih del in dobavo za zgradbo »Smučarskega doma na Pokljuki«. Vsi podatki, proračuni in po* goji se dobe od 26. t, m. dalje pri arh. Jožetu Mesarju, TyrSeva cesta 5 (nebotičnik) proti nabavni ceni. Ponudbe je vložiti do 6. junija t. 1. do 11 istotam. — Smučarski klub Ljubljana. f
— Nosečim ženam in mladim materam
pripomore naravna »Franz-Josei« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josef« vodo v premnogih slučajih kot brezizjerr.no naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. »Franz-Jose!« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Na nasvet Kluba koroških Slovenccv v Ljubljani in pod njegovim pokroviteljstvom odpotuje oktet pevskega druStva »Ljubljanski Zvon« s svojim vodjo br. Doretom M a t u 1 o m na Koroško, jijer bo prvi koncert v četrtek, na Vnebohod, v Brnci, naslednji dan bo sestanek koroških pevcev in okteta v Celovcu, dne 27. maja koncert \» Št. Janžu v Rožu, 28. maja pa konccrt v Žitari vasi. Oktet ima na sporedu umetne skladbe E. Adamiča, D. Bučarja, P. Jereba, D. Jenka, J. Pavčiča, Z. Prelovca in dr. A. Schwaba ter narodne pesmi v harmonizaciji O. Deva, F. Marolta in J. Žirovnika. Na koncertih bo uvodno besedo govoril, razlagal vsebino pesmi in njih uglasbitev skladatelj in pc-vovodja g. Zorko Prclovec, potni maršal ok-tetove turneje po Koroški Je g. dr. K r a m b c r-g e r- Vrlim pcvcem želimo srečno pot in lep umetniški uspeh med koroškimi pevci!
—	Zagrebška opera v Sarajevu. Zagrebška oneira, ki se sedaj mudi v Dubrovniku, »e.pripelje v' petek s posebnim vlakom v Sarajevo, kjer • bo
loma z naročili dobro založena.
□ Žetev smrti. Umrla je v slarosli 36 let gospa Julijana Ritonja, soproga železniškega uradnika. Blago pokojnico položn k večnemu počitku daaies popoldne. Svetila ji večna luč, žalujočemu soprogu in svojcem naše iskreno sožalje I
G Zakaj ni bilo v nedeljo teniškega turnirja? V nedeljo bi sc moral dopoldne vršili teniški lur-
snctonnili (orrlk Zciss-lkon, Ruden -stnek-, Voifitl&nder, IVclla, Ccrto i. I.d. i. I.d. imn nedno n zalogi
FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE
v Ljubljani. Miklošičeva cesta 5

vprizoriln šest predelav. Za gostovanje zagrebške epere se Sarajevčani tako zanimajo, da so vstopnice za vseh šest predstav popolnoma razprodane.
'— Žrtev strele. Blizu Bosanske Kostajnice sta dva dečka pasla ovce. Nenadoma je prihrumela nevihta, udarila je strela in oba dečka sla obležala na tleh. Ko so ju pozneje domuči našli, se jim je posrečilo, da so enega dečka spravili do zavesi i, mejdtem ko je bil drugi že mrlev. Strela je ubila luui 'vec ovac.
—	Stari nakiti. Pri Županji delajo savski nasip. Pri izkopavanju zemljo so našli že mnogo dragocenih predmetov iz rimske dobe. Te dni so zopet izkopali manjše nakite, o katerih sodijo, da so.stari okrog 2000 let. Poslali so jih v arheološki muzej v Zagrebu.
—	Kubična rač u niča. Vsaik posestnik gozdov ali lesni trgovec, ki prodaja in kupuje les, potrebuje pri svojih kupčijah zanesljive, vsestransko natančno izračunano knjižice za vsako debelino, dolžino in vsebino hlodov in tramov v kubičnih metrih, colah in čevljih za rezan, tesnil in okrogel les. daljo za remeljne, deske, plohe itd. Jugoslov. knjigarna v Ljubljani inm v svoji zalogi sledeče Kubično računice: Kubična računica za okrogel, rezan in tesan les, sestavil Mirko Logar, vezana j 45 Din, dobi pa se posebej samo za rezan in tesan les za ceno 30 Din, ali pa samo za okrogel les, ki ! slnne voz. 20 Din. Dalje Kubična računica ia remeljne, polmorale, morale, mndrierie. tavolete, iestone, žagance (deske) in plohe za vsako debelino
, in*dolžino v kubičnih metrih. Slano vezan 45 Din i
in jo jo sestavil Mirko Logar. Na podlagi računov iz teh knjižic si bo vsak sam hitro in zanesljivo izračunal, koliko ga bo stal kupljen ali prodan les obdelan ali v surovi obliki. Za vsakega naprednega gospodarja je knjižica neprecenljive važnosti.
—	Za Japonsko in Kitajsko se brigate, za Va> šo kožo in Vašo denarnico pa ne! Drogerija Gre-goric, Ljubljana, Prešernova 5, ima osem dni toaletnega »Mcrima« mila. Izvrstna kvaliteta, najnižje cene.
—	Preden nastopimo potovanje in sc podamo na oddih, moramo vedno računali na nevarnosti, ki se nam lahko med tem pripete. Zdravje je največji zaklad, ki ga moramo skrbno čuvati. V poletnih dneh jc človeško telo vedno izpostavljeno različnim temperaturam, ki se tako hitro menjajo. Prehladu slede navadno: influença, angina in hri-pa in dostikrat tudi pljučnica. Vse to so nevarne bolezni, katere je treba takoj v začetku uničiti. Izkustva uče, da nas poznane »Ваусг« Aspirin tablete najboljše očuvajo prehlada. Radi tega nc po zabite vzeti s seboj Aspirin tablete, ki Vas bodo sigurno in hilro pozdravile.
—	Pri zapeki, krvnem prenapolnjcnjti trebuha, kongpMijah, bolečinah kolknih iivc, pri bolečinah v kolku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna >Franz Josofova« grenčica izdatno izpraznjen je črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe.
Življenje tudi
10.000 m pod morjem
Proces proti ženevskim socialistom
Boj za obstanek
v morskih prepadih
Življenje pod morjem je bolj enolično kakor na zemlji. Na površju odvisi življenje od podnebja in zemljepisnega značaja posameznih pokrajin. Toplota odvisi od zemljepisne lege, od oddaljenosti od ekvatorja in od višine nad morsko gladino posameznih pokrajin. Nad dve tretjini zemeljske površine je zalilo morje, katerega dno samo na sebi tvori svet zase. Kakor na zemlji se dvigajo iz njega gore, na drugi strani zopet dosegajo prepadi strahotne globine, ki merijo 9—10.000 metrov. Ti prepadi se začenjajo navadno v globini 400 metrov pod morsko gladino. V njih so povsod enaki življenjski pogoji. Edino izjemo predstavlja Sredozemsko morje, ki ga loči Gibraltarska ožina od Atlantskega oceana. Zato je tudi temperatura Sredozemskega morja višja in temu primerno je tudi živalstvo bolj razvito. Nasprotno je temperatura kakih 400 metrov pod morjem povsod enaka ne glede na zemljepisno lego mesta pod morjem. Pri tem ne igra važne vloge okolnost, ali leži to mesto na severnem ali južnem tečaju, ali ob ekvatorju. Značinlo je tudi, da se voda v globini 1000 metrov pod morsko gladino sploh ne giblje več in da nanjo ne vplivajo več morski tokovi. Solnčna «vetloba seže kvečjemu 400 metrov pod morsko gladino.
Kljub temu tudi silne morske globine niso brez življenja. V njih živijo živali, ki bodisi plavajo v vodi ali se naselijo na dnu. V te globine še ni seglo človeško oko: vendar so raziskovanja s posebnimi pripravami, s katerimi so zajeli razne živali iz teh globin, dokazala, da obstoja tudi na najnižjih globinah življenje. Rastline ne uspevajo. V teh globinah ne najdeš niti najnižjih vrst alg, ki so znane pod imenom »plancton« in ki živijo v zgornjih morskih plasteh. Kakor vse rastline imajo tudi one potrebo po svetlobi. Najdeš jih lahko v globini od 40—80 metrov, a nižje se ne spuščajo; kljub temu je odvisno vse življenje, tudi v strašnih morskih prepadih od njih. Posredno ali neposredno se vse živali na zemlji, kakor tudi pod morjem hranijo z rastlinami, kajti edino rastline lahko iz-preminjajo neorganske snovi v organske. Zračunali so, da na enem samem kvadratnem metru podmorske površine živi sto miliionov alg najnižje
vrste. Od teh jim umre vsak dan približno (na tretjina. Ta tretjina potem pade na morsko dno in se izgubi v morskih prepadih. To je pravi dež, ki pada na morsko dno in prinaša tja hrano živalim. Morsko dno pokriva v teh globinah apnena skorja, na katero padajo usahle alge. Tu živijo živali najnižjih vrst, majhni raki, školjke, črvi in ribe. Te se povečini hranijo s snovjo, ki jo tvorijo usahle alge. Na morskem dnu mrgolijo vse te živali v velikanskih množinah.
V morskih prepadih ,ki segajo pod 7000 metrov pod morjem, pa ne živijo živali najnižjih vrst. V te globine ne pridejo več ostanki organizmov, ki so izumrli v višjih plasteh morja. Živali, ki živijo v teh globinah, so samo roparice, ki se živijo druga od druge in med seboj požirajo. Med njimi je večen boj za obstanek. Ribe, raki in druge živali, ki se podijo po teh globinah, so tudi že po svoji konstituciji pripravljene na ta boj. Večina teh rib ima strahovite zobe, s katerimi napadejo sovražnika. V te globine ne seže solnčna svetloba in v njih vlada večna tema. Mnogo rib in rakov je popolnoma slepih. Mesto oči so se jim razvile tipalnice, s katerimi zasačijo svoj plen in ga pri-vijeio k sebi. Toda poleg teh slepih živali živijo druge, ki imajo nenavadno razvite oči. Pri nekaterih dosežejo oči velikost od ene desetine do ene šestine vsega telesa. Druge imajo zopet tako zvane teleskopične oči, s pomočjo katerih lahko gledajo ne samo predse, temveč tudi nadse.
Toda v teh morskih globinah je tudi preskrbljeno za svojevrstno svetlobo. Korali in druga nižja bitja se čudno svetijo. Nekateri raki in ribe imajo celo nekake lastne svetiljke, ki jih nosijo na telesu. Te so ustvarjene nekako kakot oči in imajo organske leče. Te svetiljke živali lahko zapirajo poljubno in jih zopet odpirajo, kadar jih rabijo, posebno takrat, ko iščejo plen. S to svetlobo včasih skušajo tudi oslepeti svoj plen. Te svetiljke tudi pospešujejo srečavanje obeh spolov.
Nastane vprašanje, kako je mogoče, da strašen morski pritisk ne zdrobi tako majhnih živalic v teh silnih globinah? Saj zadostuje že n, pr. pritisk nekaj sto atmosfer, da zdrobi lesene predmete! Nenavaden odpor živali v teh globinah pa pripisujejo okolnosti, da so živali same podvržene pritisku od znotraj navzven. Če te živali ujameš in jih privlečeš na površino, jim pogosto uide na dan črevesje in razpoči se jim tudi plavalni mehurček
Pred švicarskim zveznim sodiščem v Ženevi se je pričela obravnava proti 18 socialistom, ki so ob-dolženi, da so 9. novembra lanskega leta izzvali krvave dogodke v Ženevi. Takrat je bilo 12 oseb ubitih. Delavstvo je napadlo četo vojakov in jo hotelo razorožiti. Na sliki vidimo socialističnega voditelja Leona Nicole, na desni brata Tronchet, ki se tudi morata zagovarjati pred sodiščem.
Ladje se ne bodo zsbaie
več
Na nekem francoskem parniku delajo poizkuse z novo pripravo, s pomočjo katere bo mogoče preprečiti zibanje ladij in s tem tudi morsko bolezen. Priprava sestoji iz ogromnih plavuti, ki so pritrjene ob parnik pod vodo in ki jih lahko poveljnik ladje raztegne z električnim spojem. V trenutku, ko se prične lad;a nagibati na stran, razširi kapetan plavut na nasprotni strani in s tem postavi ladjo zopet v ravnotežje. Izumitelj porablja pri tem isto načelo, ki ga že uporabljajo pri letalih.
H Hier in p. Schachleiter
Za časa svojega kratkega bivanja na Bavarskem, se je Adolf Hitler nenadoma pojavil v Feil-nachu na Zgornjem Bavarskem in potrkal na hišna vrata, kjer stanuje p. Alban Schachleiter, nekdanji opat benediktinskega samostana v Pragi in danes suspendirani redovnik. P. Schachleiter je bil leta 1918 izgnan. Bil ;e morda prvi katoliški duhovnik v Nemčiji, ki se je pridružil Hitlerjevemu gibanju. Na svojo roko je tudi pred 10 leti priredil cerkveno opravilo za poročnika Schlagetterja, ki so ga Francozi ustrelili za časa okupacije Porurja. Čim dalje so se slabšali položaji med narodnim socializmom in katoliško cerkvijo, tembolj je prehajal Schachleiter v spor s cerkveno oblastjo. Končno mu je monakovski nadškof kardinal Faulhaber vzel pravico do maševanja in v februarju tega leta je uvedel proti njemu disciplinarno postopanje. Schachleiter se nikakor ni hotel pokoriti škofovemu ukazu, naj se umakne iz političnega življenja v samostan. Radi tega je bil 15 marca suspendiran.
Te dni jc Schachleiter praznoval 50-letnico, odkar je stopil v samostan. Bržkone je Hitler prišel k njemu prav za prav, da mu čestita. Narodno-eo-cialistični listi poročajo, da je Hitler obljubil Schachleilerju. >da se mu bo krivica, ki se mu je zgodila, kmalu popravila«. Hitler namerava očivid-na pritisniti na kardinala Faulhaberja, naj umakne suspenzi,jo. Seveda ne pojde to tako gladko, kakor to morda Hitler domneva.
Japonski cesar pravkar zapušča Yasukinovo žaro, častni spomenik japonskim vojakom, ki so padli v boju zoper Kitajce. V žari hranijo pepel 1711 padlih vojakov. Pravkar se je pred spomenikom vršila služba božja.
Angleži branijo zakon
V angleški spodnji zbornici je prišel te dni v pretres zakonski predlog glede ločitve. Neki poslanec je predlagal, naj bi se petletna bolezen enega zakonca smatrala za zadosten razlog ločitve. Zbornica je ta predlog zavrnila. Poslanec, ki je ta predlog stavil, je potem iskal drug izhod iz zadrege. Piedlagal je, naj bi o njegovem predlogu zopet razpravljal poseben odbor, še posebno, ker se je opozicija proti predlogu opirala na verske predloge. Zbornica je tudi ta predlog zavrnila.
Množina človeške krvi v telesu znaša eno trinajstino telesa. Tako ima odrasli človek srednje postave okoli 5 kilogramov krvi. Kdor zgubi naglo en kilogram krvi, pade v nezavest, če zgubi 3 kilograme, je v smrtni nevarnosti. Seveda so tudi tu izjeme, ki odvisijo od starosti in konsti-tucije. Značilno je to, da žanske prenesejo večje zgube krvi kakor moški. Večkrat se zgodi, da po- i polnoma ozdravijo ženske, ki so zgubile 3—4 litre krvi, to posebno po porodu. Najboljše sredstvo proti izgubi krvi je prenos krvi iz zdravega človeka. Če to ni mogoče, skušajo rešiti vsaj za nekaj časa bolnika z injekcijami raztopnine kuhinjske soli.
Gandi bo post prestal
Gofovo ne i>eš,
Angleška kraljica Viktorija se razgovarja z invalidom na razstavi, ki so jo priredili v Londonu v prid vojnim invalidom.
Gandija neprestano nadzira njegov zd.avnik dr. Ansari. Čeprav je Gandi radi posta zelo ošibel, meni dr. Ansari, da bo srečno prestal post in nato tudi ozdravel. Prebil je žc polovico posta. Verjetno je tudi, da ne bo tudi druga polovica zanj bolj nevarna. Tudi dr. Pathak, ki jc preiskal Gandija, meni, da ni nevarnosti za Gandijevo življenje Čeprav je Mahatma star že 64 let, ima njego- i vo telo še vedno toliko odporne siie, kakor telo moža pri 40. letu. Po postu bo Gandi potreboval še dva meseca, da popolnoma ozdravi.
V iollerdamu se ie pripetila huda nesreča. Neki avto je zavozil čez premični most v pristanišču in strmoglavil v morje. Šofer ni opazil, da so most prej dvignili, da bi lahko spravili ladje v pristanišče. Šofer in en potnik sta se ubila. Na sliki vidimo, kako vlečejo avto iz morja.
Angleška mornarica se je podala na propagandistično potovanje po angleških lukali, da bi tamkaj agitirala za novince. Mornarji razkazujejo angleški javnosti vsa čuda in skrivnosti v vojnih ladjah. Na sliki vlečejo mornarji iz morja poizkusni torpedo, ki so ga malo prej izstrelili. Pravi torpedo stane več sto funtov, zato ga pri vajah nikdar ne izstrelijo.
Nos ji je odgriznit
Kaj pa tvoie teto?
Iz mesta Lecce poročajo, da se je v bližnji vasi Sandonato pripetil nenavaden dogodek. Lepa Josipina Dell Anna je postala nezvesta možu. Ko jo je ta zalotil v razgovoru z drugim, jo je silno oštel; med njima se je vnel prepir. Nenadoma se je mož zakadil proti ženi in ji odgriznil cel nos.
Malokdo ve, da usta v 24 urah izločijo okoli poldrug liter slin.
Če črncu všiješ. kos kože belokožca, potemni tudi ta kos v teku četrt leta.
Dunajski zdravnik dr. Winteruitz je ugotovil, da je čaj iz hruškovega listja zelo koristen tistim, ki trpe na obistih. Listje je treba pobirati v začetku poletja, posušiti ga in potem zdrobiti, čaj pripraviš tako, da vsuješ eno žlico tega praška na ■ eno skodelico vode.
da izda Američan povprečno samo 25—50 centov na leto za knjige;
da ima latinska abeceda samo 22 črk; da prašič ubije kačo, ako naleti nanjo, in jo požre;
da gre deset do dvajset milijonov meteorjev vsak dan mimo naše zemlje;
da je Benjamin Franklin iznašel zibajoči stol;
da so v Kaliforniji našli prvo zlato 1. 184Û. da dijamant gori, ako je izpostavljen zadostni vročini, ker sestoji iz ogljika;
da dolguje Evropa Ameriki skoraj 12 milijard dolarjev. Glavni dolžniki so Anglija, Francija, Italija in sicer dolguje Anglija nad štiri milijarde dolarjev, Francija nekaj manj, Italija nad dve milijardi, Belgija pa 400 milijonov dolarjev;
Advokat: Človek, vi ste me pa prestrašili. Mislil
sem, da je policija
»Koliko let ste stari?« je vprašal sodnik. »29 let,« je tiho odgovorila ženska priča, »...in koliko mesecev?« je nadalje izpraševal sodnik nekavalirsko.
»Dvajsetpet,« je odgovorila priča, ki ji je rdečica zalila obraz.
Občni zbor ljubljanske borze
Ljubljana, 23. maja.
Na 8. rednem občnem zboru ljubljanske borze je bilo zastopanih 89 borznih članov. Po uvodnih besedah je g. predsednik Dragotin Hribar pozdravil zlasti navzočega namestniku borznega komisarja g. Spindlorja in zastopnika banske uprave g. Sinka. Nato so se zborovalci spomnili umrlih članov gg. Kollmana in inž. Rudeža. Prehajajoč na dnevni red je g. predsednik dejal, da vkljub stalno menjajočitn se razmeram tudi v mednarodnem obsegu ni videti nobenega izboljšanja. Naša prva naloga mora biti, da si predvsem uredimo sami naše domače razmere, kajti blagostanje ostalega sveta je ozko zvezano tudi z našim blagostanjem. Horzno poslovanje je dalo razmeroma povo-Ijen uspeh.
Poročilo finančnega odbora je podal gosp. Gogala. Izvlečke iz poslovnega poročilo in poročila finančnega odbora smo že prinesli v izvlečku.
G. Ivan Jelačin je apeliral nu navzoče
Bilance regulativnih hranitinše
Na podlagi posameznih računskih zaključkov vseh regulativnih hranilnic smo dobili tole sliko o financah regulativnih hranilnic. Vzeli smo i>a samo najvažnejše aktivne postavke v tisočih Din:
Aktiva : gotovina naložbe efekti ltipot. pos. menična pos. občinska pos. 4ck. računi
Pasiva: hran. vloge dom. lira. tek. rač. Skupaj
1929 6.82? 186.340 47.140 214093 54.258 140.098 358.926
660.182
358.668 1,024.850
1930 7.273 208.916 51.707 232.321 54.113 197.099 418.047
740.278 1.36G 440.489 1,182.133
1931 11.742 171.134
60.747 348.542 51.181 258.88-1 446.515
780.150 1.592 487.3-10 1,269.088
Te številke nam kažejo, da se je v prvi polovici leta poslovanjo razvijalo dobro. Nove vloge so prihajale in so bile plasirane največ v občinska posojila, pa tudi hipotekama, v vrednostne papirje itd.
Ko pa je kasneje v jeseni nastopila kriza, so regulativne hranilnice mobilizirale predvsem svoje naložbe, knr pa jim je le deloma uspelo. Zato so se leta 1931 predvsem zmanjšale naložbe pri drugih denarnih zavodih in tudi pri drugih regulativnih hranilnicah za okoli 37 milijonov Din, deloma so pa bila porabljena tekoča sredstva z.a večje blagajniško stanje (plus 4. milj. l>in).
Deloma pa je k tej statistiki pripomniti, da so se vršile ludi nekatere tehnične izpremembe v bilansiranju: n. pr. iz tekočih računov so postali menični krediti radi večjih garancij s položitvijo menic itd.	D. P.
Bilance in poslovna poročila
Ljudska posojilnica v Celju. Deleži in rezerve so sc v 1. 1932 povečali od 1.75 na 2.06 milj. Din. Vloge so znašale konec leta 1932 92.95 (102.04) milj. Meri aktivi 6o padla posojila od 81.8 na "6.85, naložba pa od 16.0 na 13.8 milj. Pri kontodonosu 8.9 (9.03) milj. jc znašal čisti dobiček 0.25 (0.27) milj Din.
Jugoslovanska banka Zagreb izkazuje v prêt, letu zmanjšanje tujih sredstev od "59.6 na 584.2 milj. Din (najbolj so padle vloge), žal banka nc izkazuje višine reeskonta. Zmanjšanju vlog odgovarja zlasti znižanje menic in dolžnikov. Čistega dobička je (brez prenosa 0.2 (3.5) milj. Din.
Splošno bančno društvo je denarni zavod z inozemskim kapitalom. Vloge so padle v 1. 1931 od 87.4 na 59.05, tek. računi so celo narasli od 25.9 na 27.8. upniki pa zmanjšali od 164.5 na 149.3. Med aktivi se je povečala gotovina, malo so padle menice, najbolj pa dolžniki. Banka jc morala od dolžnikov prevzeti nepremičnin za 7.7 milj. Čisti dobiček se porabi večinoma za odpise.
Obiskovalcem XIII. Ljnbljanskega velcsej-ma od 3. do 12. junija t. 1. Uprava Ljubljanskega velesejma je tudi letos kakor druga leta izdala permanentne legitimacije. Cena legitimaciji jc 30 Din, vendar 6e pri nakupu plača za legitimacijo samo Din 3, ostalih 27 Din pa ob prihodu na velesejem naravnost pri vele-sejmski blagajni. Z njimi je združena udobnost polovične voznine pri potovanju na velesejem in na povratku. Na odliodni postaji je treba kupiti celo vozno karto in istočasno dati žigosati na postajni blagajni v Ljubljani legitimacijo, vozni listek pa velja potem za brezplačno vožnjo nazaj. Zato pri dohodu v Ljubljano ne oddajte karte postajnemu vratarju, ampak jo dobro shranite. Legitimacija mora biti od imetnika lastnoročno podpisana. Legitimacije se dobe v vseli večjih krajih po celi državi, nnro-če se p«i lahko z dopisnico pri velesejmskem uradu. Za zdruva in cenena stanovanja v hotelih in privatno jc preskrbljeno.
Norme za izdelavo zabojev in košar za Izvoz, sadja. Osrednja komisija za sadje pri ministrstvu trgovine in industrije jc določila nove predpise oblik zabojev in košar za pakiranje sadju za izvoz. Vse zaloge starih zabojev in košar se morajo potrošiti do konca t. 1. Leta 1934 [Mi sc bodo smeli porabljati za izvoz sadja Siiino tipizirani zaboji in košare. Izdelava zabojev in košar je s 1. aprilom t. L dovoljena samo v tipiziranih vrstah. Izdelovanje drugih rrst zabojev je prepovedana.
Mestna hranilnika v Skoplju je začela poslovati 19. t. m.
Borza
Dne 23. maja.
Denar
V	današnjem deviznem prometu so ostali ne-izpremenjeni tečaji Hruslja, Curiha, Pariza, Prage in Trsla. Popustili so Berlin, London in Newyork. edino Amsterdam je narastel.
V	zasebnem kliringn je notiral avstrijski šiling na ljubljanski borzi 8.90, na zagrebški pa jc popustil na 8.88 (zaključenih je bilo 15,000 šilingov).
Ljubljana. Amsterdam 2310.40—2321.76,' Berlin 1341.58-1355.38, Bruselj 799.13—803.07. Curih 1108.35—1113.85, London 193.64—195.24, Newyork 4963.82-4992.08, Pariz 225.88—227, Praga 170 90-171.76, Trst 298.79—301.19.
Promet na zagrebški borzi jc znašal br^z kompenzacij 52.062 Din.
borzne člane, da naj podpro akcijo ostalih gospodarskih krogov glede izhoda iz sedanjo krize. Vlada naj vpošteva predloge anketne komisije in naj izda nova sredstva zu oživljanje j gospodarstva. Zlasti je to potrebno radi znatnih visečih dolgov. Nadalje naj se /niža obrestna mera pri Narodni banki, ki je danes odločno previsoka. Vzgledi v drugih državah kažejo, da seda marsikaj ukreniti.	i
Pri naslednjih volitvah so bili soglasno izvoljeni: v borzni svet: čeč Karel, Jelačin Ivan. Meden Viktor, inž. Remec Vladimir, Pcrkovič Mihovih v finančni odbor: Gogala Josip, Grr-gorc Ivan, Jo va n Janko, Kralj Vnton, dr. Lu- j kan Miroslav; v razsodišče pn: Ebenspanger i Oskar, llieng Ernest, dr. Loretto Fran, Naglas Viktor. Pauli Anton, dr. Rckar Ernest. Rozman Rudolf. Rus Fran, Soršak Anton, Urbanič Josip Bnhovec Josip, Detela Karel, dr. Lunaček Aleksander, Rojinn Anton, Vidmar Stane.
Ker je bil dnevni red izčrpan, je g. predsednik zaključil občni zbor.
Curih. Pariz 20.38, London 17.515, Newyork 447.50, Bruselj 72.10, Milan 26.95, Madrid 44.25, Amsterdam 208.50, Berlin 121.35, Dunaj 73.31 — (58.50), Stockholm 89.90, Oslo 89, Kopenhager. 73, Praga 15.41, Varšava 58.05, Atene 2.52, Carigrad 3.08.
Vrednostni papirji
Danes je bila tendenca za državne papirje deloma slabejša, deloma neizpremenjena. Opaža pa se, da se tečaji 7% inv. posojila in agrarjev počasi dvignjo. Promet je bil nekoliko znatnojši: na zagrebški borzi je znašal: vojna škoda 200 kom., begi. obveznice 50.000 in 7% Bler. pos. 2000 dol.
Ljubljana. 7% inv. pos. 43—46, vojna škoda 195—198, begi. obv. 31—32.50, 8% Bler. pos. 33 —36, 7% Bler. pos. 31.50—33.
Zagreb. Narodna bunka 3600 den., Priv. agr. banka 219—221, 7% inv. pos. 43.50—15, agrarji 23.50 den., vojna škoda 194—197 (195), 6% begi. obv. 31.75 den. (31.75), 8% Bler. pos. 32—35, 7% Bler. pos. 31.50—32.50 (31.25). — Sladkor Osjek 145—150, Impeks 50 den., Trboveljska 160 den.
Belgrail. Narodna banka 3700—3850 (3700), Priv. agr. banka 220—222 (222, 219), 7% inv. pos. 45—46, agrarji 26.50-27.50 (27.50, 26), vojna Skoda 191—193 (191, 195). 6% begi. obv. 32.25-32.50 (32.50, 31.60), 7% Hier. pos. 32.50—53, 7% pos. DHB zaklj. 14.
Dunaj. Don. sav. jadr. 59.25. Alpine 13.— Trboveljska 16.10. Prager Eisen 213.—. Rima j Murany 21.—.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Sombor, Novi Sad, j sr. bč., bč. ladja Begej, gor. bč. in srem. 202.50— ! 207.50, bč. potiska in bč. ludja Tisa 205—210, gor. ban 200—205. — Koruza: bč. ladja Tisa in Donava 66—67. — Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet 48 vagonov.
Sombor. Pšenica: bč.. okol. Sombor, srčni, in slav. 205—207.50, gor. bč., ban. potisje 207.50— 210, ban. 205—207.50, bč. potiska 210—212.50. — Koruza: bč. žel. prompt 61—63. — Moka: bč., ban. št. Og, Ogg 340-355, 2 320—335, 5 300-315, 6 270 -280, 7 170—200, 8 65—67. — Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet 95 in pol vagona.
Živina
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edtu ard Saborsky & Co.. Dunaj). [Prignanih je bilo 9216 pršiutarjev in 2310 špeharjev, iz< .Jugoslavije nič. Na kontumačnem trgu pa je bilo 25 pršutijjjev in 145 špeharjev. Cene: »peharji I. 1.58—1.60, ' II,-1.45—1.57, kmetski 1.55—1.62, pršutarji 1.45—1.60, najboljši 1.65—1.75. Tendenca: cene so ostiflb rie-izpremenjene.
PO SLOVENSKI DOMOVINI
Dravsko polie
Celje
•У šolski nastopi gojencev Glasbene Matice v Celju bodo v četrtek 25. maja ob 10 dopoldne, v petek ob 18 in v soboto ob 18 v mestnem gledališču. Sklepna produkcija pa bo v četrtek 1. junija ob 20 tudi v gledališču. Vabljeni so starši in vsak, ki se zanima za delo in razvoj glasbene šole. Vstopnine ni. Vsakdo kupi pri blagajni spored, ki velja kot vstopnica. Pri prvem nastopu igrajo gojenci klavir in vijolinske šole nižje stopnje, na drugem gojcnci srednje, na tretjem srednje in deloma višje, na četrtem pa samo višje stopnje in šolski orkester.
■3 Pevska vaja. Danes bo po šmarnični pobož-nosli skupna vaja ccrkvcnega pevskega zbora. Udeležba za vse pevce in pevke strogo obvezna.
er Dar Vincencijevi konferenci. Vincencijcvi konferenci sv. Danijela v Celju sta darovala namesto venca na grob g. župnika Jožefa Musija g. dr. Rakun in Ljudska posojilnica v Celju vsak po Din 200. Bog plačajl
-0- Prvo sveto obhajilo otrok okoliške deške narodne šole v Celju bo na Vncbohod ob 8 zjutraj v ccrkvi sv. Duha. Pri tej priliki bo 170 učencev prvič pristopilo k mizi Gospodovi. Vabimo zlasti starše, da prisostvujejo temu pomembnemu dnevu.
вингвивгввккЕававввкввввввипвшававг
2	S
3	Naznanjam cenj. damam, da sem svoj damski H
■	salon popolnoma preuredil z vsem komfor- B
■	tom, tako, da delam z najboljšimi aparati. £
\ TAČEK AVGUST
n FRIZERSKI SALON, GOSPOSKA UL. 16 g
E	. S
B Trajne kodre (Dauerwellen) izdelam po naj-
novejši metodi.
B Barvanje las z zelo ceneno Inecto-Rapid,	g
f	kakor tudi z L'Oreal-Henne.	n
Nega lepote po znanem salonu Getta Vig-	Sj
nier »Wiener Kosmetikum^ ter	S
vsa v našo stroko spadaj, dela.	■
a m
'звнзхавввзввввввмввзвваввпвавааав
■Sr Koncert »Oljke«. Pevsko društvo »Oljka« priredi 25. maja ob 15.30 v telovadnici osnovne šole pri Sv. Juriju ob j. ž. koncert, na katerem bo odpelo več Ipavčevih del.
Sr Preselitev odvetniške pisarne. Odvetnik g. dr. Jakob Hodžar je preselil svojo odvetniško pisarno iz prvega nadstropja Ljudske posojilnice v pritličje istotam, kjer sc je nahajala svoječasno prodajalna Slomškove tiskovne zadruge.
.0r Vse lastnike motornih vozil v Celju in celjskem okraju opozarjamo, da bo pregled vozil, ki letos šc niso bila pregledana, zadnji dan 31. maja ob 11 dopoldne pred upravo policije v Ljubljani. V letu 1933 nepregledana vozila bodo stavljena iz prometa.
Ss Najdena ura. Dne 22. maja je bila najdena na Dečkovem trgu duble ženska zapestna ura.
Sr Croscountry na 10 km, ki jc bil določen za 25. maj, se, kakor smo že poročali, preloži na 18. junij. Razpis se popravlja v toliko, da je pokal za prvo kakor tudi za celjsko moštvo srebrn, kolajna za prvega in drugega pa srebrna ter pozlačena. Tekma obeta pokazali napeto borbo, ker so obljubila udeležbo za junij prva moštva v Sloveniji.
Novo mesto
■ O smrti 76-lctncga starčka Pctriča. je poročal Iqrkov '.-Slovenec. K poročilu naj dodamo, da starček--svoji hčeri ni dal nobenega denarja, da je bil sjiloli nepreračunljiv in zadnji čns ves zmeden.-
Sv. Miklavž. V soboto so naši gasilci napravili |к> vasi bakljndo. Drugi dan jim je po službi božj'i hočki dekan g. Alojzij Sagaj blagoslovil požarni avto iu ob priliki spregovoril lep;- besedo o gasilskem humanitarnem delu, ki ga opravljajo gasilci. Slovesnosti se je udeležilo sedem sosednjih društev, prepeval pa je moški zbor iz Pekcr. Popoldne se je vršila na vrtu g. Wrussa veselica, ki je v vsakem oziru uspela. Na ta način je šmi-klavâko društvo primerno proslavo 5letnico obstoja.
Fram. V nedeljo, 21. maja so se sjioprijeli framski šalvisti s priznanim srednješolskim mojstrom Ivanom Lešnikom. Po enourni simultanki je začel Lešnik dobivali. Dobil je 0 partij, zgubil tri. (Tudi te tri bi bil z lahkoto dobil, če bi se bil bolj zavzel.) Simultanim je vzbudila med šahisti mnogo zanimanja, med mnogimi gosti je bilo seveda tudi »kibicev* na mere. V Framu snujejo »Šahovski klub , ki se misli na binkoštni ponedeljek spel pomeriti z Lešnikom.
Kotlje
Novi obč. odborniki. Na novo sta imenovana v obč. odbor gg. Kamnik Florijan. delavec, Brdinje, in Mlatej Pongrac, posestnik na Brdinjah. Razrešena pa sla odbornika Hudopifk Anton nn lnslno željo in pred krntkim imenovani odbornik Zabel Vinko. Naša občina ima štiri davčne občiiu'. odborniki pa so razdeljeni tako: Kotlje ima Iri odbornike, 1'odgora, kjer so najmočnejši davkoplačevalci, ima 1 odbornika, Prežkov vrli nobenega odbornika in Brdinje 5 odbornikov. Tu biva tudi največ delavcev.
Občni zbor. Živinorejska zadruga bo imela v nedeljo dne 29. mnja takoj po sv. maši svoj redni letni občni zbor pri Toniju.
Ljutomer
Radio
Programi Kadio-LjttblTema t
Sreda, 24. maja: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Otroški kotiček (ga. Gabrijelčičeva) — 18.00 Angleške plošče — 18.30 Junaki današnjega časa (Pavel Kuna-ver) — 19.00 Ruščina (dr. Preobražensikij) — 19.30 Literarna ura: Današnja kriza in mladina (L. Mrzel) — 20.00 Naša bodoča občina (dr. Pirkmnjer)
—	20.30 Prenos koncerta Trboveljskih slavčkov.
—	22 Čas, poročila, salonski kvintet.
Četrtek, 25. maja: 8.15 Poročila. — 8.30 Gimnastika (M. Dobovšek). — 9 Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik). — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz fračiškanske cerkve, — 10 Grška filozofija in Slovenci (dr. Veber). — 10.30 Mladinski pokret narodne odbrane (B. Sancin). — 11 Samospevi gg. Gostiča in Marjana Rusa. — 12 Čas, plošče. — 15.30 Magistrov šramel-tercet. — 16.30 Recitacije (Valo Bratina). — 17 Radio-orkester. — 20 Pevski koncert Završanovega kvarteta. — 20.45 Pilihov šramel-kvartet. — 21.30 Čas, poročila. — 21.45 Salonski kvintet.
Dragi programi»
Sreda, 24. maja
Zagreb: 20.00 Koncert radio orkte&tra — Milano: 20.30 Domača glasba — 21.00 Komedija — London: 19.80 Koncert BBC orkestra — 21.25 To-skn, L dej., opera (Puccini) — Stuttgart: 20.00 Zabavni koncert simfoničnega orkestra — Berlin: 21.00 Berlinski umetnostni tedni — Belgrud: 20.30 Koncert radio orkestra - 21.30 Jugoslovanske pesmi, poje operni sekstet — Rim: 20.45 Nacionalna proslava — Dunaj: 20.35 »Starejši poklic«, enode-jankn, »Most laži«, enodejamka — Miinchen: 20.15 Zabavni koncert radio orkestra — Budapest: 20.15 Operni odlomki.
Četrtek, 25. maja.
Zagreb: 20.30 Koncert radio-orkestra. — Milano: 21 »Puritanci«, opera. — Lor.don: 21 Orkestralni koncert. — 22 Romance in pesmi. — Stuttgart: 21 Koncert operetne glasbe. — Leipzig: 20.05 Orkestralni koncert. — Suisse Romande: 20.15 Kabaretni program. — Beograd: 19 Narodne pesmi, poje Žarko Ristič. — 19.30 Slovanska glasba, igra radio-orkester. — 20.30 Narodne melodije in pesmi. — Rim: 20.45 »Puritanci«, opera. — Langenberg: 21.03 Simfonični koncert. _ Praga: 19
Harmonike. — 20 Gledališki večer. _ Dunaj: 21
Joseph Haydnov koncert. — Budimpešta: 19.40 Ogrske pesmi. — 20.50 Komedija.
Umrl je pred tednom znani kovač Medic.
Osebna vest. Poveljnik tukajšnje orožniške postaje g. Go&tič je po 14 letih službovanja v Mozlju odšel na novo službeno mesto v Sodrožici. Na njegovo m«?to pa je prišel g. Stare, ki je dosedaj služboval v Sodražii-i. — Šolski upravitelj v Ver-drengu g. Filipič je že delj časa na bolezenskem dopustu. Šola (enorazrednica) v te.ni času nima pouka.
40 letnico svojega obstoja je preteklo nedeljo praznovalo prostovoljno gasilno društvo v Slrečji vasi in enako v Križevcih pri Ljutomeru. Oboji so se v lepem številu udeležili sv. maše. — Islo noč je v Ljutomeru zgorel Malčkov skedenj v bližini glavnega kolodvora.
Nagle smrti je od kapi zadet umrl preteklo soboto g. Simon Jagodič, oče gospe dr. Stajnkovc. Izguba mirnega, dobrega in priljubljenega gospoda očeta, oziroma tasta, je hudo zadela dr. Stajnkovo rodbino. Naše sožalje!
Gledališka družina Katoliškega doma v Ljutomeru priredi na binkošlni ponedeljek dne 5. junija svoj družabni izlet v Slov. krajino, in sicer v Črensovce, kjer uprizore v Našem domu verski misterij »Slehernik . fantovski pevski zbor pa zapoje par lepih narodnih. Opozarjamo vsp bližnje Prektnurje na lo prireditev. To bo obenem bratski obisk iz 1 ostrnn Mure.
Dolnja Lendava
Žrtev smrti. V Dolgi vasi je umrla mlada mati, vdova Barbara Horvat. Pokojna je bila služkinja ua osnovni šoli v Dol. Lendavi. Prehladila se je, iskala je zdravja ludi v Ljubljani, a Bog je odločil drugače. Pogreba se je udeležilo ogromno število ljudi. Mrvaške obrede je opravil domači dekan ob asistenci obeh kaplanov. Za krsto je stopala žalostna mati in brat pokojne — katehet na osnovni šoli v M. Soboti. Gospodu katehetu izražamo naše iskreno sožalje. Pokojni pa naj sveti večna luč!
Prvo sv. obhajilo. V nedeljo je pristop d o v naši cerkvi 115 olrok k prvemu sv. obhajilu pod vodstvom kalehela g Bejeka. Vso se je izvršilo na slovesen način. Iz eamoslana jc šla procesija v cerkev, kjer so otroci obnovili krstno obljubo v slovenskem in mndjarskem jeziku. Med maso so pristopili vsi z gorečimi svečami k mizi Gospodovi. Po maši so dobili vsi otroci pri šolskih sestrah dober zajtrk. Gojenke v zavodu so nazadnje prvoobhajancem pcikazale ua odru še par ljubkih prizorčkov. Na vse ljudstvo je vse lo naredilo najboljši vtis. — Bog plačaj vsem, ki so nam vse to preskrbeli !
Spori
PESTER NOGOMETNI SPORED
Naznanila
Dcv. Marija v Polfu. Prosvetno društvo pri D. M. v Polju priredi na Vnebohod ob 16.30 v domu igro »Mlini pod zemlio«. Vstopnina navadna.
Naš nogomet je v zadnjem času prav boren ua mednarodnih prireditvah, ki so spričo visokih stroškov skoraj popolnoma izoslale. Od zunanjih klubov smo videli letos v Ljubljani edino Gradčane, ki pa ne spadajo v mednarodno elilo. Ilirija si je na vso moč prizadevala, da si zasigura dobro moštvo mednarodne kvalitete in je uspela. 27. maja bo imela v gostili i>oljekega prvaka Cracovio, ki bo igral z Ilirijo v nočni tekmi. Dosedaj še nismo videli v Ljubljani zastopnikov poljskega nogometa, čeprav je ondotni nogomet na precejšnji višini, to pa vsled rednih stikov z dunajskimi klubi. Nočna iekma bo prava atrakcija za Ljubljano, ker bo raz-s' etljava prirejena na povsem drug način, kakor I uri prvi nočni tekmi na igrišču Primorja. 60.000 sveč močne žarnico na 35 m visokih drogovih bodo spremenile nočno temo v dnevno svetlobo. Ker je pričakovati za to tekmo veliko zanimanje, so bo vršila predprodajn vstopnic že od ponedeljka dalje v kavarni Evropi.
Sredi junija bo gostoval v Ljubljani amaterski prvak Češkoslovaške, FK Kolin. Tudi ta tekma ?e bo igrala pri električni luči.
PROPAGANDNI DRUŠTVENI MEETING ASK PRIMORJA.
Danes popoldne ob štirih in jutri dopoldne ob 10 priredi ASK Primorje na svojem igrišču propagandni društveni meeting, ki dovoljuje nastop vsem verificiranim in neverificiranim atletom ljubljanskih klubov Ilirije in samega prireditelja. Ker je lo zadnja atletska prireditev pred tekmovanjem za državno prvenstvo za moštva dne 3. in 4. junija, ki omogoča, da vsi tekmovalci, ki bodo nastopili na državnem prvenstvu, kontrolirajo svojo formo v poedinih disciplinah ,je dolžnost vseh, da na imenovani prireditvi nastopijo. Zlasti velja to za atlete, ki letos niso šc nastopili. Prijave, ki so prijavnine proste, kakor tudi sam program omogočajo sodelovanje ne samo kvantiteti, temveč tudi kvaliteti. Program je naslednji: sreda, 24. t. m. ob 16: 1. predteki 100 m, 2. skok v daljavo z zaletom, 3. predteki 4C0 in, 4. met diska, 5. skok v višino z zaletom, 6. tek 1500 m, 7. met krogle, 8. finale ■100 m: četrtek, 25. t. m. ob 10: 1. predteki 200 m, 2. troekok, 3. tek 800 m, 4. met kopja, 5. finale 200 m. Start je za atlete ASK Primorja, bivajoče v Ljubljani, obvezen. — ASK Primorje.
Jurija za propagandni društveni raiti'.:>j ASK Primorja. Sodniki morajo bili na igrišču vsakokrat pol ure pred pričetkom tekmovanja. Voditelj tekmovanja: Dr. Kuheli. vrhovni sodnik: Mih?!, star-
ter: Luin, Tcditelj starta: Sosič, sodniki na cilju in časomerjlci: Slamič, Windisch, Vidic, Gorjanc, Kermavner, Griinfcld, geom. Čcrnc, Pevalek, glavni sodnik za skoke in mete: Cek, sodniki za skoke in mete: Bradač, Gnidovec, Kos, Vidic, Kermavner, zapisnikar: Sancin Savo, starter za skoke in mete: Luin, službeni nadzornik tekališča: geom. Černe, Vidic, glavni reditelj; Vončina, poročevalec za tisk: Sancin Savo, zdravnik: dr. Prodan, oglašivač: Soudag. Sestanek jurije v sredo ob 15.30, v četrtek ob 9.30, — Predsednik.
USPEHI JAPONSKIH LAHKO ATLETOV
Japonski lnhko-atleti so imeli svoj prvi letošnji miting žo 22. in 23. aprila, torej šele v začetku sezone in so bili doseženi glede na to, razmeroma dobri rezultati. Starta! je tudi znani avstrijski atlet Rinner, ki se vrača iz Amerike preko Japonske v svojo domovino. Doseženi so bili naslednji rezultati: -100 m 1. Masuda 61.2; 2. Rinner 51.7; 1.00m: Talinn 11 Rek.; 200 m: Joehlzumi 22,6; 800 m: Imai 2:01.8; 1500 in: Uchlda 4:15.6; 500O m: Kin 15:37; 10 km: Ootami 38:10.4; maratonski tek: 2:37:06; 110 m zapreke: Shiinizu 16.4; 100 m zapreke: 58.1: 4X100 m Meijiška univerza: 44.2; 4X400 ni: Nipponska univerza 3:440; skok v daljavo: Azakura 6.98 ni; troskok: Shibnln 13.88 ni; skok v višino: Asakuma 1.88 ni; skok s palico: Nishidn 4 m; dirs: Knmijiyo 41.3 m.
Ladoumcgcu in Moulines se bosta o priliki nekega ineetinga, ki sc vrši ta mesce, v Parizu, spoprijela na rušenje svetovnih rekordov. Moulines bo poskusil zrušiti! rekord na 500 m, ki ga brani Sera Martin.
Mednarodni meeting praške Slavije. Prvi dan tekmovanja ni prinesel kakih posebnih uspehov razen krogle. Znani češkoslovaški atlet Doudn jo je treščil 15.37 m daleč.
V kolesarski dirki na 5S8 km dolgi progi Bor-do—Pariz jc zmagal Francoz F. Mithouard v rekordnem času. Vreme je bilo zelo slabo, tako, da so morali dirkači skoraj celo progo prevoziti v največjem dežju. Zato je tembolj presenetil rekorden čas, v katerem je prevozil zmagovalec omenjeno progo. Stari rekord, ki jc obstoja! že od leta 1899, je potolkel Mithouard skoraj za 30 minut. Progo je prevozil Šele 24 let slari zmagovalec v času 16:09 (stari rekord 16:35:47). Sledila sla mu Belgijca Van Rysselberghe in Ghyssel v času 16:16:54, odnoeno 16:17:16. Nato so sledili še trije I-rancozi. Omenjeno progo je prevozilo samo šest dirkačev, vsi ostali so odsiopiii.
№M

AVali oo lasi
V malih oglasih velja vsaka beseda Din I'—; ženitovanjskl oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoi pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložili znamko.
Službe iščejo
Dekle
dobro izvežbano v gospodinjstvu in postrežbi bolnikov, išče stalno mesto v župnišču za minimalne zahtevke. Naslov v upr. »Slovenca« pod 5840. (a)
Trgovska pomočnica
z dveletno prakso mešane trgovine želi premestitve s 1 avgustom kjerkoli. Pomaga tudi v go-spodinjetvu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod r Poštena in pridna moč« št. 5875.	(a)
Obupana gospa
brez sredstev prosi usmiljena srca zaposlenja. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod zn. »Hvaležna« št. 100—5886.	(a)
Hlapca
pridnega, solidnega in poštenega, sprejmem. Stei-ner Polde, Ljubljana — Opekarska cesta 31. (b)
2 mesar, pomočnika
rabim. Upoštevajo se samo delavci z dobrimi izpričevali. Ponudbe pod »Zmožni« štev. 5873 na upravo »Slovenca«. (b)
II
živali
i
Droben oglas v •Slovencu• posestvo ti hitro proda; . če ie ne z gotovim denarjem \ pač kupen ti s knjižico da.
Mlado dekle
dobro vzgojeno, išče mesto pri otrocih. Ponudbe pod »Mirna« št. 5888 na upravo »Slovenca«. (a)
Zaslužek
Lepo provizijo
prejmete pri nabiranju oglasov. Dopise prosim pod »Nujna stvar« 5872 na upravo »Slovenca«, z
шнштпш!
12333!
Šoferski! šola E. Čeh
bivša Camermknva soterska šolal
Liubliana. Ounaiska c. S« Šota m poklicne šoferje lu
umaterje Prospekti In po j lasnila zastonj In franko.
min
Poslovodjo
га vodovodno inštalacijsko obrt iščemo. Ozira se le na one, ki so popolnoma zmožni in voljni delati vsako delo, ki se nanaša na to obrt. Prednost imajo taki, ki razumejo tudi ključavničarsko ali kovaško obrt. — J. Ulčar in drug, Gorje pri Bledu.	(b)
ODDAJO: Stanovanje
obstoječe iz kuhinje, treh sob in pritiklin, se odda s 1. avgustom v Knezovi ulici 32. Poizve se istotam.	(č)
Stanovanje
dveh parketnih sob s pri-tiklinami — takoj oddam. Zvezna 35, Moste. (č)
Več stanovanj
cenenih, družinskih — se odda v centru mesta za avgust ozir. že za julij. -Pojasnila: Konzorcij, Ga-jeva 9, pisarna.	(č)
Oddasta se junija Amerikanska dvigala
dve enosobni stanovanji, kupi Reven Peter, Pod manjše 300. večje 400 D, Sv. Trojico št. 241, pošta event. skupaj za 650 Din. | Vrhnika.	(k)
Zg. Šiška, Kosovo, Špan- !-
čeva pot 192.	(č) Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Lepo posestvo
pri Zagradcu na Dolenjskem po zelo nizki ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5880. p
Gostilno- posestva
14 oralov, v Marenberku, sedež uradov, proda Zagorski, Maribor, Frančiškanska ulica 21. (p)
Koza
dobra za molžo, mlada, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5874.	(1)
pTgFTEII
Harmoniko
z 11 basi ugodno prodam. Modic, Kopitarjeva 4. (g)
60.000 Din posojila
v gotovini, na prvi stavek na veliko dvonadstropno trgovsko hišo z i velikim skladiščem, iščem za dobo 1 do 2 let. — Vrednost hiše je najmanj 900.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Celju do 26. maja 1933. (d)
Širile »Slovenca«!
Izjava!
Podpisani Sagadin Ivan, posestnik, Podlože hšt. 58, preklicujem dne 22. marca t. 1 glede gg. Sagadin Franca in Katarine, posestnikov in trg. z živino iz Ptujske gore, izrečene žaljivke kot neresnične in iih obžalujem. Zahvaljujem se njima za odstop od tožbe. V Ptuju, dne 11. maja 1933. Sagadin Ivan s. r.	(o)
Kupim stare majolike
stare ure na stebričkih in druge, stare kozarce porcelan itd. Pridem tudi na dom. Golob Marija, Gallusovo nabrežje štev. 29, Ljubljana.	(k)
Ct avto svo/ stari pruda/uš аГ motorja bi znebil se rad brž kupcev ti mnogo prižene Slovencev na/man/š' insérât
Modna konfekcija!
Najboljši nakup! A. Pre-sker, l jubliana. Sv. Petra cesta 14.	(1)
Nekaj koles
rabljeni in novih, poceni prodam. Dvorakova ulica 3/1, levo.	(1)
Nogavice, rokavice,
robce, perilo, torbice,
kravate nizke cene samo pri PETELINC-u
Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
VINA
prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
ram
Priporočam
cenj. damam in gospodom moderno friziranje in manikiranje. — Jože Strgar, Miklošičeva 13. (t
Zahvala
Vsem prijateljem in znancem, ki so spremili v tako velikem številu našo preljubo, nepozabno mamico
Nezo Vidmar
na zadnji poti, naiiskrenejša zahvala! Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini iz Zreč, Konjic, Skomarja in Sv. Kuni-gunde na Pohorju, posebno preč. g. arhidijakonu Francu Tovorniku iz Konjic za pretresljivi poslovilni govor ob grobnici, cerkvenim pevskim zborom iz Zreč in Konjic za ganljive žalo-stinke, požarni brambi iz Konjic za častno spremstvo, vsem številnim darovalcem cvetja in vencev vsem mnogobrojnim sožalnim izjavam, vsem vsem, ki ste nam pomagali in pripomogli k tako veličastnemu pogrebu.
Ponovno še vsem najiskrenejša zahvala in prosimo, ohranite blagopokojnico v najlepšem spominu!
Zreče, dne 22. maja 1933.
ŽALUJOČI SOPROG IN OTROCI.
Priporočajte pev&cd cinevnik^^*-
SLOVENFC
Joughurt, kelir
mleko, razni sir, najbolje in najceneje v Mlekarni, Tyrševa (Dunajska) c. 17. Kličite tel. 27-01. (1)
Vrvarske
izdelke
; vseh vrst, mreže za postelje, ležalne stole, pod-nožnice, dobite najceneje in najbolje pri
I. Andlovic,
Mestni trg 9 (poleg Ska-berneta). Ugoden nakup pristne goveje žime in morske trave.
Žične posteljne vloge
in zložljive železne postelje izdeluje naiceneie ter spreiema iste v popravilo Pavel Strgulec. Gosposvetska ceste 13, Kolizei Liubliana It)
Telefon 2059

Zobobol
odstrani
ALGA
proti trganju

v zobeh in glavi
ee navadno priporoča masaža ZA MASAŽO JE
M
1 steklenica ALGA Din 14'—
(Rog. br. 18.117/S2)
Najtoplejše kopališče Dravske banovine
CATEZKE TOPLICE
pri Brežicah
so odprte od 14. maja t. 1. Radioaktivna terma 50°C zdravi revinatizem, išias in ženske bolezni. V predsezoni popustil — Zahtevajte prospektel
Glavno zastopstvo
dobre, renomirane tovarne se odda Izurjenim, resnim gospodom se nudi izvan-redna prilika
za siciurrïo živijeit sko eksistenco
Poleg plače tudi delež na obratu, hamu resni interesenti z najboljšimi referencami in ki razpolagajo s kapitalom ca. Din 60.000.—, naj pošljejo oferte. po možnosti v nemškem jeziku, s prepisi spričeval in sliko na: *Se-riose Tiitigkeit 13.201« na Amioncen-Expedi-tion Piras, Prag 11. Bredovska 1.
Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričeva ulica 6
Sveže natfineiše norveško
ribje olje
iz lekarne dr G. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam
Nov zvezek pridig
za nedelje in praznike: DR MIHAEL OPEKA
Raztreseno hlasje
II. zvezek — 17 govorov — je ravnokar izšel in stane nevezan Din 24-—, pol platno Din 32-—, platno Din 40-—. Založila
Jugoslovanska hiuigarna
v Liubifani.
Popolen seznam dr. Opekovih govorov (24 knjig) je brezplačno na razpolago
Oves m koruzo
kupite najcenejc pri tvrdki
A. VOLK, LJUBLJANA
Veletrgovina z žitom. Re.sljevn cesta 24.
Novootvorjeni
damski salon Jožica Ku-melj, Ljubljana, Gledališka ulica 2/II, izvežbana v inozemstvu, se priporoča c. damam za prvovrstno in hitro izdelavo vse damske garderobe. -Cene konkurenčne! - V specijalni prikrojevalnici prikrojimo vsako obleko po meri in žurnalu, kjer dobite tudi navodila za nadaljnjo izdelavo. (t)
•■ako
nc situte redno_
«tOVEHCA
""	.........„iiiiMMIIIIIil.i'
44
„BOGOLJUB
M uri lanskt' >tasilo — Družinski list — Vzgojni mesečnik — je dovršil 30 leto.
Kongreganlsti, sinovi in hčere Marijine!
l\ašn družbeni ■lolžnosl /e, iln osi naročimo in čitamo družbeno glasilo >BOGOLJU B*
Družinski očetje in matere!
Uskrbite si o *BOGOI.JUB*-u izdatno pomoč pri resnično težki in odgovorni nalogi krščanske vzgoje!
Odprite vrata >BOGOl.JU B<-u. saj je >BOGOLJUB< najlepši cerkveni list ki prinaša o vsaki številki celo vrsto izbranih in krasno izdelanih slik v bakrotisku
Cena Din 20■— letno.
Bodimo apostoli dobrega tiska »
Nabiralci in nabiralke novih naročnikov •iobe lepe nagrade. - Povejte to vsem, kjei >BOGOLJUB*-a še nimajo. — Naroča se n
jugoslovanski tiskarni v L/ubl/am ah pa pri vodstvu Marijine družbe.
FOTOAPARATI
svetovnih tvrdk Zeiss-akon, Rodenstock s: VoigtiSnder, Weita, Certo itd. ima večno
v zalogi fatotrisevma Jugoslovanske knfisarne
v LJubljani, MiktoiiCeva c. 5
«2 ™ £
KJ «IS
C o o o s
>■3 B
oŠ » _jO m
jj-S
O rt
ŽB*
■O I- ..
SU v jj.?
► £ Î tu] .»j oo.
« t
■» C 0>
e
■s.g
«Q
o. (M
e «Л
Sf 2 a_o a
a-^j
eo a a> l» > a o »o a
"e -
3 e
Ui u
■c
« O
S S
• - O
cc a.
a
m Q
O 4»
3 .3 ^
~> O i
«o^
N m N
û, Û) v
>~3 *
л 00 - c £ r\| C a)
« „оп 2
•N
O Л
o 2
t« У
4> jj-o a O
M >
— a a
il
«> CM >
o
o N
■ « n
o — o ■Sna
D Q. . —
•n ST a >
ZBlïâ
.S o0
®	fM
* .»i B »s*
S 3*2*01
O -- ")
.i -t cl o o J -a » % e a. e vi -o
Samuel Lover:
RORY O'MORE 26
Irski ljudski roman.
Nato je nekaj casa molčal, potem pa vprašal, kateri dan v mesecu je. Ko je to izvedel, so se mu obrvi na-mrščile in videlo se mu je, da je osupel in nekam pre-sti-ašen. Nazadnje je izpregovoril:
»0'More, zaprite vrata in pridite bliže k meni, rad bi vas nekaj vprašal, a pri zveličanju vaše duše vas rotim, da mi odgovorite po pravici. Vem, da se mi je bledlo in vem, da sem med tem veliko govoril. Zdaj mi pa povejte resnico, ali sem kaj posebnega govoril med svojo blodnjo?«
>Ste,< je odvrnil Rory in mu smehljaje ce gledal v oči s tistim pogledom, ki ga je zmožen samo pošten človek.
De Laciju je ob tistem smehljaju in pogledu kar odleglo. Rorijev pogled mu je hkrati pokazal, da je to posebno bister fant, ki razume, zakaj to vprašuje, in ki je tudi ugenil ves njegov položaj.
>Brez dvoma veste, kdo sem,« je zopet povzel de Lacy. >In sabljico pripasano in puškico nabasano,« je Rory zadeklantiral in se namuznil.
De Lacy se je smehljal načinu, kako je Rory opisal to, kar ve.
»Da, prav imate,« je dejal de Lacy. »Pa tudi veste, da nisem vojak kralja Jurija?« na kar je Rory zapel z globokim glasom:
»Vive la, Francozi pridejo, vive la, prijatelji nam zvesti so, vive la, Francozi pridejo, kaj 'boge ženke naj počno k »Vi ste bistroumen fant, O'More.«
»Zadosti neotesan z vami, gospod.«
»Ne. res, kakor sije solnce,« ga je zagotavljal de Lacy. »Zdaj mi pa povejte, ali žene kaj o tem vedo?«
»Niti pičice ne. Toliko vedo, kolikor nerojeno dete, samo Mary pravi..
»Kaj?« je de Lacy prestrašen vprašal.
»Da ste zaljubljeni, gospod, a prosim, odpustite mi.«
»O, to je vse? Prav ima! No, vi ste bistroumna družina vsi skupaj.«
»Ni treba veliko bistroumnosti za to,« je odvrnil Rory, »če gre za ljubezen, je treba samo iskrice, pa ženi ne ostane skrito. Na mehko stran moškega srca se dobro razumejo. Na jneumnejša med njimi je za kaj takega vedno dovolj modra.«
- O'More,« je čez nekaj časa zopet začel de Lacy. »Vi spadate k združenim Ircem?«
Rory se je smehljal.
»Vi ste torej združen Irec?« je še enkrat vprašal de Lacy.
»Iz vsega srca,« je poudaril Rory.
»Tedaj sem pomirjen,« je dejal de Lacy in mu ponudil roko. katero je Rory prijel in de Lacy mu jo je krepko stisnil.
»Bog bodi češčen!« je dejal Rory, »a zakaj vas to tako pomirja?!
»Ker lahko izvršite poslanstvo namesto mene, Rory, sicer ho vse izgubljeno; to se pravi, če hočete.«
»Ce hočem! Do konca sveta bi šel za dobro reč!«
»Pogumen fant ste,« je dejal de Lacy.
»Povejte mi,« je vprašal Rory, ali nam Francozi res pridejo pomagat?«
»Brez dvoma. Rory, in vi boste navdušen sel njihovega prihoda, če boste naredili pot, ki želim, da bi jo napravili.«
»Oh, to bo najsrečnejši dan v mojem življenju, dostojanstveni k
»Potem pa ne smeva izgubljati časa. Prej sem vas vprašal, kateri dan v mesecu je danes in srce se mi je skrčilo, ko ste mi povedali; obljubil sem namreč, da bom jutri v ..., kjer me čaka agent iz Francije, ki prinaša poročilo za Irsko. Da bi sam šel tja, je nemogoče. Ali torej res hočete prevzeti to nalogo, Rory?«
»Z dušo in telesom!« je navdušen vzkliknil Rory, »ponosen bom na to.«
»Pojdiva torej v ...,« je dejal de Lacy, »in tam na obrežju je gostilna.«
»Pri moji veri, saj jih je več kakor ena,« je dejal Rory.
»Tista gostilna pa, ki jo imam v mislih, ima posebno znamenje...«
»O, že vem,« ga je prekinil Rory, čigar narodna nestrpnost mu ni dala. da bi počakal na de Lacijeva navodila, »to je gostilna ,Pri kravi in samokolnici'.«
»Ne,« je dejal de Lacy, ki si ni mogel kaj, da se ne bi smejal čudni sestavi znamenja, katero je Rory omenil, »ampak gostilna ,Pri mački in pihalu na meh'.«
»0, to je čisto navadno znamenje,« je pripomni; kwt
»Vi dobro poznate to mesto, kakor vidim,« je rkel de Lacy.
»O, nikakor ne,« je odvrnil Rory. »Nisem t»9 kakor enkrat samkrat tam in takrat sem bil slučajni;, na obrežju, kjer sem videl znamenje s kravo in samokolnico; takega še nisem videl nikdar prej, zato te tako v oči bode. da ga ne moreš prezreti.«
»Tisto pa ni znamenje za hišo, kamor boste šli, zapomnite si.c
»Zanesite se, gospod, vem, da je moje znamenje mač-ка in pihalo na meh.«
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceo
Izdajatelj: Ivan R&kovec.
Urednik: Frane Krem žar.