Ameriška Domovi ima
O/WIB
AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 17, 1964
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LXII — VOL. LXII
Poljaki hoieli 1.1956 Pognali Ruse domovi
Skupno z Vzhodnimi Nemci so hili po izjavi kong. Fei-ghana Poljaki pripravljeni Nastopiti proti Rusom s sito, Združene države so Prosili za “moralno podporo’’.
CLEVELAND, O. — Kong. Gichael A. Feighan je na praz-j^0 Van ju 25-letnice neodvisnosti lovaške v dvorani sv. Cirila in etoda v Laikewoodu dejal, da
s° bilj Poljaki v oktobru 1956,
nek
luči
sku
a3 tednov pred znano revo-i° na Madžarskem, pognati Po o v Vzhodnimi Nemci Ru-dežele. V ta namen so ime-^Oa razpolago skupno z Nemci v divizij vojaštva. Združene ^rzave so prosili le za “moral-^ Podporo” takemu poskusu, , ,Pa jo niso dobili. Združene 2ave so oborožen poljski na-.^vP proti Rusom odsvetovale ’ da bi utegnil privesti do atomske vojne.
g ^dijaki so nato zahtevali od 0vletske zveze izpustitev kar-aia Višin skega, poljskega še.'.11"1353’ V- Gomulke, biv
'ga
munistič
ruščev
^oljsko, njegovemu letalu pristati. Pet ur je
, - glavnega tajnika poljske
^ C .O') lV»n^4.«v	..	T —
me partije. Ko je v,	sam priletel z letalom
3 Poljsko, ‘
^1sq dovolili
°ralo krožiti nad mestom. Ru-
iiii 7 „
erio svojih oklepnih divi-
Novi grobovi
Charlotte Casey
V nedeljo je nepričakovano umrla 65 let stara Charlotte Casey, roj. Stofft, s 5407 Si. Ciair Avenue. Bila je vdova, mož Patrick je umrl leta 1958. Zapustila je le nekaj bratrancev in sestričen, ki skrbe za pogreb. Ta bo v četrtek ob desetih dopoldne iz Grdinovega pogreb, zavoda ha E. 62 St. na Highland Park pokopališče.
------o-----
Dr. K. Adenauer svari laradi šparov v KATO
Načelnik Zahod nonemške k r š č a n ske demokratske stranke, bivši kancler dr. K. Adenauer je na njeni letni konvenciji slavil prijateljsko pogodbo s Francijo in skušal okrepiti njen vpliv na uradno nemško politiko.
Jordanski kralj Išče novo zunanjo polišiko
HANNOVER, Nem. — Dr. K. aprila lk predsedniku Johnsonu Adenauer je še vedno načelnik na obisk.
Krščansko - demokratske stranke v Zahodni Nemčiji. Ko je govoril ob otvoritvi njenega letnega zborovanja preteklo nedeljo, je posebno opozoril na težave v NATO in svaril njene člane, da naj rešijo medsebojne spore in nesoglasja ter NATO
reorganizirajo tako, da bo spre- do zedinjenja arabskih dežel.
JOHNSON OBJAVIL NAČRT
ZA BOJ PROTI REVŠČINI
V zadnjih letih trdni prija- ie naPlsal dramo "Namestnik ..	---------
telj Amerike skuša utrditi ^ njej .obravnava nacis lene precisecjnik Združenih držav je predložil včeraj
EfintoraUn “''"sovicS ^dolžnih žrtev in‘jmartva^UsUh,	Kongresu svoj načrt boj« proti revščini, ki jo
Egiptom m sovjeujo.	u + K _—,„+;	^pj nekako ena petina vseh prebivalcev naj-
bogatejše dežele sveta. Izvedba načrta naj bi stala v prvem letu okoli bilijon dolarjev, ki pa so že predvideni v sedanjem proračunskem predlogu.
WASHINGTON, D.C. — Kongres bo danes začel razpravljati o načrtu boja proti revščini, ki ga mu je predložil včeraj predsednik L. B. Johnson. Težišče napora je pomagati mladim ljudem, ki so brez zaposlitve največ zaradi pomanjkanja strokovnega znanja in šolske izobrazbe. Načrt skuša pomagati tudi farmarskim družinam s prenizkim dohodkom in starejšim ljudem, ki niso mogli nikdar doseči boljšega življenja. Predsednik je dejal Kongresu, da bo boj proti revščini stal v prvem letu okoli bilijona dolarjev, vendar on ni zaprosil za nova sredstva v ta namen, ker so ta že predvidena v raznih drugih načrtih zveznega proračuna. Novi načrt bo vse te programe povezal v enoto in vodil boj proti revščini z enega osrednjega mesta._
Načrt boja proti revščini pred-	‘ j	J-
videva ustanovitev posebnega Sargenta Shriveija, diiektorja ■‘zaposlitvenega zbora,” v kate-. Mirovnega zbora, rem naj bi se kakih 100,000 od	’	°
16 do 21 let starih fantov vež-	^Cld
j Iz Clevelanda!
*
in okolice
dolžnih žrtev in junaštva tistih, Iki so jim hoteli pomagati. V BEJRUT, Lih. — V Bejrutu svojo dramo je pa vpletel tudi z zanimanjem sledijo novi zu- pokojnega papeža Pija XII. in nanji politiki jordanskega ikra- ga v njej obtožuje, da je bil Ija Husejina. Kralj se je naj- preveč strahopeten in bojazljiv, preje držal Anglije, potem se je da bi javno obsodil nacistična oklenil Amerike, ki mu je za'divjanja. Drama je dvignila to-njegovo zvestobo plačevala let- Hko protestov v Nemčiji, da se no $35 - 50 milijonov v podpo- je avtor rajše umaknil v Švico, rab in posojilih.
Mož se je preobjedel in se mu
kjer ima mir. Dramo so -seveda porabila nekatera gledališča,
najbrže zdi, da je preslabo pla-;bolj kot senzacijo kot radi lite-čan. Zato skuša posnemati Na- rarne vrednosti. So pravilno
sklepala, da bo občinstvo drlo
ser j a. Je že šel k njemu na o-bisk, da bi izvrtal, na kakšno podporo bi lahko računal iz Kaira. Od tam bo šel v Kuvajt in v Savdsko Arabijo, ~ seveda zopet poizvedovat, ali bi se dala dobiti kaka podpora. Ko bo o-pravil ta pota, bo prišel sredi
Vsekakor je to zelo živahna “aktivna nevtralnost”, ki je pa deloma razumljiva. Amerika mu more dati dolarje, ne more mu pa dati prijaznih sosedov in čim manj tistih arabskih naci-jonalistcv, ki bi ga radi spra-Ivili s prestola, da bi tako prišlo
,.So Varšavsko letališče obkro-
jjhM so Jih imeli v bližini. Po-4iv'1--S0 nai;0 obkolili to rusko 2 večimi svojimi divi-za g3'’ ki so bile pripravljene 9o 2 ^usi- Hruščev je fconč-karPoljske zahteve, na-K S° dovolili njegovemu leta-tajJ>fista:neh na varšavskem le-in pU. Spor se je mirno rešil 0 iska uživa od tedaj so-jets1 ern° neodvisnost od Sov-tf3ri 0 ^Ve2e, ruski vpliv na no-°d ;\razmere na Poljskem je ■° aj skoraj čisto ponehal, da ki-A. Feighan je dejal, "2arip3 P^atke o vsem tem iz ^ai j S^Ve'§a” vira, ni ba pove-Se r aterega. Vsekakor naj bi iOer;]i;SOVori med Poljaki in A-škep-a3nc3 vršili preko ameri-Poslanika v Varšavi.
v ^^anska stranka Kaliforniji za Gold-
PRp Waterja
konVe7N0. Calif. - Državna ke; ClJa reipublikanske stran-d^ljo 86 '^e z*:)rala preteklo ne-Waterj''6 pripor°čila sen. Gold-preds&H^.?3 r e P u b 1 ikanskega l» S t Skega kandidata. L hator Z P°sebno gnal bivši se-dobif c ’ Knowland. S tem je podporo° Water Procej močno bridohn V svojem naporu za je Pri n!V 86 glas°v Kaliforni-hija. primarnih volitvah 2. ju-
jemljiv vsem članicam.
Adenauer je poudaril, da bo z letom 1969’vsaka članica lahko NATO zapustila, če ji ne bo po volji, z enostavno enoletno odpovedjo. Treba je spore odpraviti torej pred tem letom, če naj NATO ostane trden zid proti komunistični osvajalno-sti. Za spremembo in reorganizacijo NATO se posebno zavzema De Gaulle, ker njegove želje in predlogi niso upoštevani, je odtegnil izpod poveljstva NATO francosko vojno mornarico in večji del armade ter letalstva. Prav tako ne pusti, da bi bilo v i
’ Ustaši
guv. Rockefellerja so doseči' da bi se iken-
j.zrek^a za nobenega Pr°fpadeia’ ie njihov poskus 3to, š h s« zapustili zborova-
Vlli 2a Podn^0 80 56 OStali izto-. P°dporo Goldwaterju.
-S!<,mwimos
V Temenski prerok pravi:
%laenn
popoldn ’ Vetrovnn in mrzlo,
Pe naletav
Najvi§'e	„_____o_.
hižja 2t3 temperatura 35, naj-
anje snega. —
na predstave. Dramo igrajo sedaj tudi že v New Yorku, kjer je seveda tudi postala predmet ostre debate.
Katoliški krogi so dramo o-stro obsodili, kajti slika pokojnega Pija XII. v lažnjivi podobi. Sedaj jo je ostim obsodil tudi sam sv. oče Pavel VI. ob priliki, ko so v vatikanski baziliki odkrili s p o m enik pokojnemu Piju XII. Pij sam je v oporoki odredil, da mu ne smejo postaviti nobenega spomenika, toda pokojni papež Janez XXIIL.se na to ni oziral in dal izklesati j
balo v raznem strokovnem delu u> nadomestilo postopno tudi po- WASHINGTON, D. C. — Pred-inanjkljivo šolanje. Središča tega zbora bi bila razmeščena po
Važna obletnica iz slovenske preteklosti—
Včeraj, 16. marca, je minilo 550 let, odkar je bil na Gosposvetskem polju zadnjič slovesno umeščen po starodavnem obredu koroški vojvoda, Ernest Železni iz rodu Habsburg. Njegov naslednik cesar Friderik III. je bil na stališču, da vstoličenje po starem obredu ni primerno za njega, ki je tedaj, ko je postal koroški vojvoda, že nosil nemško cesarsko krono. Tega pomembnega dogodka se bomo spomnili v četrtek v AD v uvodniku, dr. Jože Felicijan, ki poučuje zgodovino na St. John’s College na Superior Ave., pa bo o tem govoril nocoj v okviru slovenskega radijskega sporeda j na WXEN-FM.
Sv. Patricij—
Danes praznujemo god sv. Patricija (Patrika), patrona Ircev. V mestu bo velika parada ob dveh popoldne od E. 13 St. po Euclid Avenue na Public Square in po Superior Avenue do E. 6
vseh deli a dežele v skladu s po-. i trebo. Poleg tega predvideva
dela krivico morda največjemu
pred njegovimi arabskimi sose-NATO skladiščih na francoskih dl:.° tem v Betoutu močno dvo-tleh spravljeno ameriško atom-
V Bejrutu mislijo, da je taka politika aktivne nevtralnosti za mladega kralja tvegana stvar.
Ko se je na primer L 1957 od-j papežu tega stoletja.’ ločil, da se odpove angleškemu |---------------o-------
pokroviteljstvu, bi bil pri tem j Nepotrebni telefonski kmalu zgubil prestol Kaj take- strošk; federalne adm;. ga se mu lahko pripeti tudi da- i	...
nes	i	mstracije
‘	.	......... ! WASHINGTON, D.C. — Kon-
Da je pa kralj zaljubljen v trola federalnih izdatkov je u.
svojo nevtralnost, se vidi tudi gotovilaj da ima naša federaina po- tem, da je stopil v diplomat- adminis.tracija svoj.0 lastno tele-ske stike z Moskvo in bil že tu- komunikacijsko mreŽ0! ki veže
?! i3	2e.,GaU;lu- Da1za sedaj 44 mest, v kratkem jih
bo pa vključila še nad 300. Člo-
srpomenik. ki so ga pa šele sedaj |	.	.	, .	„	■
odkrili. Slovesnosti se je udele>”rt “ E'osebra žil sam Pavel VI. in porabil to
lovnega vežbanja” za okoli 200 i
-vi j”'-’" T T“* T tisoč ljudi in zvezna sredstva priliko, da je povedal o sporni	,	, ,	..	,
drami to, kar je treba povedati: i™ Posebno deln0 zoPosl,tev lti“
bi ga Moskva in Pariz varovala I
sko orožje, v kolikor ne bi bilo,
te pod nadzorom in varstvom Antena na vrhu najvišjega ancoskrh oboroženih sil. |	poslopja sveta
Dr. Erhard, ki je lansko jesen:
nasledil Adenauerja kot nem-' NEW YORK, N.Y. — Empire ski kancler, je povedal jasno State Building v New Yonku je tako De Gaullu kot tudi nem- naj višje poslopje na vsem sve-ški javnosti, da se bo Zahodna tu. Na vrhu 102-nadstropne Nemčija pod njegovo vlado v stavbe je televizijska oddajna vprašanju obrambe naslanjala postaja z anteno, na Združene države in da Za-
vek bi mislil, da se bo Washington posluževal te mreže, ako jo že ima in vzdržuje. Pa ne tako. Za pogovore na daljave rabi še zmeraj zasebno omrežje.
Birckratje se sklicujejo, da zasebna mreža funkcijonira hitrejše in zanesljivejše.
S tem pa niso zadovoljni nekateri kongresniki. Zahtevali so	. v
preiskavo, čemu tako razmeta- vse naP01 e in naci Le °ja P10*-1 vanje federalnega denarja. Do- reva^nh Povezal v enoto 111 gnali so namreč, da troši fede- Rh uravnal iz enega samega racija po tej poti po nepotreb-! sre(htoa. Na čelo vsega boja in
kih 140,000 ljudi.
Zvezna vlada bi sodelovala z do 90 odstotki stroškov pri načrtih boja proti revščini, ki bi jih pripravile in hotele izvesti krajevne oblasti. Ustanovljen naj bi bil tudi domači “Mirovni zbor” s 3,000 do 5,000 prostovoljci, ki bi bili poslani v kraje dežele, ki bi to želeli. Zvezna vlada naj bi imela na razpolago v okviru boja proti revščini tudi poseben sklad za podpiranje “posebno hudo prizadetih skupin” s posojili in jamstvi, ki naj bi pomagala do zaposlitve nezaposlenim staršem s priučitvijo novemu delu, za nakup zemlje in pomoč pri organizaciji zadrug ter pid vsem drugem, kar bi bilo potrebno za izboljšanje položaja (malega) farmarja.
Poseben urad naj bi združil
sednik Johnson je včeraj govoril pred poslaniki ZDA v j ^reet. Nadškof E. Hoban je dal državah Latinske Amerike in 7a ta dan in za praznik sv. Jo-pred diplomati iz teh držav o žefa, patrona kranjske dežele, Zvezi za napredek, ko je biljkaterega g°d obhajamo v četr-Cailos Sanz Santa vmeščen za dek, 19. marca, spregled od 40-načelnika 8-članskcga odbora,1 dnevnega posta, ki ho sodeloval z nasveti pil Lepa starost-— delitvi skladov Zveze med čla- Jutri, 18. marca, bo Joseph nice Organizacije ameriških 1 petric z 1025 E. 140 St. dopolnil držav. Johnson je ob tej pri-^ 79 jet. čestitamo in mu želimo težnosti izjavil, da med Zdru- mnogo let zdravja in zedo-ženimi državami in Panamo še' Voljstva!
ni prišlo do sporazuma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov
hodna Nemčija ne bi nikdar po- v po Franciji vodeni in nadzi- nem kar lepo število milijonov | osreclnje§a urada ie Pre;lsednik stala mlajši družabnik Francije rani Evropi.	| dolarjev.	j Johnson postavil 48 let starega
New Hampshire spravil tudi Roberta Kennedyja v zadrego
CLEVELAND, O. — Brat po- predsednika izbira kandidata za litvah. Kako naj potem John- ta. Gotovo bi rad postal kandi-kojnega predsednika Robert podpredsednika in da mu kon- son odbije Robertovo kandida- dat za podpredsednika, saj mu Kennedy je dobil pri primarnih vencija v tem pogledu ne veže turo? Ako pa pogledamo na to to odpira pot v Belo hišo v
rok. Glasuje za predlog, ki ga'z drugega vidika, lahko pride- 1. 1969 ali 1973, če ne preje. Je stavijo na glasovanje prijatelji mo do zaključka, da so vsaj Ro- še mlad in lahko čaka. Rad bi
Zadušnica—
Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. in razgovorov o ureditvi spo-j\iqda sv maša za pok. Terezijo ra, ki zadeva panamski prekop | Kašič ob 16. obletnici smrti, in področje ob njem, ki je pod! jutri ob 7.30 bo v cerkvi sv. oblastjo ZDA.	J Vida sv. maša za pok. Josepha
LOS ANGELES, Calif. — Ogenj,! Yartza ob 6. obletnici smrti, ki je nastal na gozdnih poboč- š0j0 7j0t]0 gradili— jih v okolici mesta, je veter! Kljub hudemu odporu črnskih pognal s tako site proti na-j organizacij, ki zahtevajo meša-seljem Glendale, Burbank in nje šolarjev z njihovim prcva-
Eagie Rock, da so ljudje morali svoje dome ve zapustiti. Požar je uničil najmanj 32 hiš,
volitvah v New Hampshire za podpredsedniško m e s to nad 25,000 glasov, d asi ravno ni bil uradno postavljen za kandidata.	1
Ime Kennedy j e ve družine je znano po vsej deželi, med vsemi volivci, veliko pa pomeni v krogih demokratskih politikov, saj jih je veliko med njimi prišlo do ugleda in veljave ravno preko zvez s Kennedyji. To je glavni razlog, zakaj je Robert dobil toliko glasov brez posebne agitacije, ali vsaj organizirane propagande. Sedaj napovedujejo, da ga bodo njegovi prijatelji silili na kandidaturo tudi v drugih državah, kjer bodo primarne valitve.
To je že spravilo Roberta v veliko zadrego in ga bo zmeraj bolj. Stara je namreč navada, da na (konvencijah kandidat za
kandidata za predsednika.	bertovi — ako ne sam Robert j torej postal kandidat za pod-
— prisilili Johnsona, da se od-, predsednika, toda ne po poti, ki Ako bi Robert sedaj trpel ak- loči za Roberta kot podpredsed- so se zanjo odločili njegovi pri-
cijo, da ga demokratski volivci nika.
vpisujejo za kandidata za pod-
Tako bi prišla oba, Johnson
jatelji in pristaši.
Tako imajo naši politiki vsak

ša ’javnost°vedela Vnaprej Ta'*™1 drUgega kandidata 23 pod- Vi v_ ... „ ,__________________,______
bo'demokratska konvencija’ iz- Predsfdnika, bi se zameril vse- jim med seda.njimi kandidati
brala Johnsona za predsedni-jmu enne yjevem j?r?aniZa (najbolj všeč tisti, ki se uradno škega kandidata. Tako bi lahko C1T' emu svr0;,.li.1?	ine potegujejo za kandidaturo,
prišlo do tega, da bi vsak glas,in° uajmccnejsi	as i,kot na primer Lodge. Demo-
ki je oddan za Roberta pri pri- "rtran ^	° 1 s	3 ^ikratje pa premišljujejo, kako
marnih volitvah, pomenil orne- ,berta’, bi .t0, P0™6™*23	se izvlekli iz neprijetnega po-
jitev privilegija, ki ga bo imel sona kapitulacijo P^d demo-jda bi se Johnson in R(>
Johnson, da izbira kandidata za ra s "lmi	rbert Kennedy utegnila spreti
podpredsednika. Lahko se nam- Zato si lahko mislimo, da ni!samo zaradi tega, kako naj reč zgodi, da bosta prišla na de- Johnsonu prijetno, da bi mu Johnson izbere kandidata za mokratsko konvencijo Johnson Robert diktiral, kdo naj bo kan- podpredsednika v taki obliki, da dajo letno povprečno 775 mili-in Robert s skoraj enakim šte- didat za podpredsednika.	bo varovan vsaj videz njegove- jonov “kljukic” za obešanje pe-
vilom glasov pri primarnih vo-! Neprijetno je tudi za Rober- ga tradicijonalnega privilegija, [rila.
go škodoval. Ako bi Johnson iz-
sloge na svoji konvenciji. Sloga jim bo ipa potrebna, kajti njihovi volivci so že povedali, da so
žanjem iz domačih v druge šolske okoliše, je včeraj šolski odbor soglasno sklenil začetek cd katerih nekatere so bite [gradnje nove šole, prve izmed vredne po $160,000 in več. j predvidenih treh, v takozvanem MEXICO CITY, Mex. — Pred-J Glenville področju,'kjer so ob-sednik De Gaulle jc bil včerajTtoječa šolska poslopja prepolna nad vse slovesno sprejet in je in morajo zato od tam šolarje povzročil pravo burjo navdu-(voziti v šole s praznimi učilni-šenja, ko je zbrano množico, cami v drugih (belih) predelih ki ga je prišla pozdravit, na- mesta. Odobrenih je bilo $760,34o govoril v španščini. Danes bo ?-a Mary McLeod Bethune soio, govoril pred mehiškim parla- ki bo stala poleg Rosedale šole mentem. De Ganile kot tudi na 1393 E. 115 St. Imela bo 22 mehiški predsednik Lopez Ma- učilnic in v njih prostora za teos sta poudarila, da prija-j okoli 900 šolarjev, teljstvo med Francijo in iVie-|	°
hiko ni naperjeno proti mko-j KOItUlilisHCltO SVaillS mur. To naj bi pomirite duho-
ve v Washing tonu, ki gicaajo z nezaupanjem na De Gauliov obisk v Mehiki. V četrtek se bo De Gaulle vrnil preko trance ske posesti v Karibskem morju domov.
BERLIN, Nem. — Rusi so do-
Vojna do končne zmage med komunizmem in kapitalizmom je neizbežna. Danes seveda mi še nismo dovolj mečni za napad. Naš čas bo prišel v 20 do 30 letih.
Za zmage bomo morali uporabiti
volili včeraj amer. zdravniku | tenenadenje. Buižuazijo borno capt. Johnu I. Monroe obiskati' morali uspavati. Tako bc-nio zalet. por. Harolda Wclcha iz čeli najbolj bučno mirovno giba-
Detroita, ki je bil precej ranjen, ko so Rusi pretekli teden sestrelili nad Vzhodno Nemčija ameriško izvidniško letate, v katerem je bil on z dvema drugima ameriškima letalcema. Rusi so zavrnili zahtevo po vrnitvi treh letalcev in vse kaže, da jih mislijo postavi:! pred sodišče kot vohune.
— V Združenih državah pro-
i.je vseh časov. Ubirali bomo prav posebna pota in nudili nezaslišane koncesije. Kapitalistične dežele, neumne in na poti v zaton, bedo naglo uporabile novo priložnost za prijateljstvo. — Kakor hitro bodo pozabile na svoje straže, jih bomo zdrobili z našo stisnjeno pestjo!
D. Z. Manuilsky Leninova šola za politično bojevanje v Moskvi 1930
sil
/SMiMSKR



&*-»Sfe«WE
mmim
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628
_______ ^EES
Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIpTI0N KATES.
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for G months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio gs	No. 54 Tues., March 17, 1964
Vietnamska kriza v rdeči luči
Med štirimi krizami, ki mučijo našo zunanjo politiko, panamsko, kubansko, ciprsko in vietnamsko, je vietnamska gotovo najbolj pereča pa tudi najbolj nevarna za našo deželo. Preveč smo se zapletli v njo, da bi se mogK na lahko roko izmotati iz nje. Zato se naša javnost tudi najbolj zanima ravno zanjo. Jo pa gleda le z naše strani, le malo se zmeni, kako gleda komunistični svet nanjo. Je pa tudi to važno, kajti v vsaki krizi je treba najmanj dveh in oba sta važna činilca.
Dočim je presoja svobodnega sveta o vietnamski krizi skoraj preveč zamotana in jo le s težavo vsak deloma razvozi ja v njene sestavine, je vietnamska kriza v komunističnih očeh nekaj navadnega, kar se da rešiti po znanih komunističnih formulah. Je to državljanska vojna, ki so v takih komunisti že dobro izvežbani, kajti uporabljajo vedno eno in isto metodo bojevanja, vojaškega in političnega.
Pri tem uporabljajo dejansko samo dva učbenika: Stalinovega o političnem delu in Mao-Tsetungova o vojaških operacijah. * Stalinov je star že štiri desetletja. Opisuje, kako so komunisti v ruski državljanski vojni sklepali politične zveze z vsako stranko, ki se je podala na to opolzko pot, kako so jo potem izigravali, goljufali, izdajali, dokler je niso vrgli na'cesto, v ječo, pa fudi v grob, ako je bilo treba, seveda šele takrat, ko je niso več potrebovali. Mao-Tsetung je napisal svojega tri desetletja pozneje. V njem daje navodila, kako je treba ustanavljati partizanske oddelke in jim dati za nalogo, da uničujejo male sovražnikove postojanke, morijo in mučijo vse tiste vidne domačine, ki bi jim lahko postali nevarni, in da končno zbrišejo vse sledi redne javne uprave. Po tej poti preženejo nasprotnika v mesta, trge in utrjena taborišča, prebivalce pa tako ustrahujejo, da se jih bojijo noč in dan in jim v stiski tudi pomagajo. Ko so nasprotniki pregnani v mesta, trga in tabore, V pa treba male partizanske oddelke združiti v večje edinice in začeti frontalne dnevne napade na sovražnike. V prvi etapi naj prevladujejo zahrbtni nočni napadi, v drugi stopnji pa odkrite bitke kot v redni vojni.
Vietnamski komunisti se vestno držijo teh navodil.
Najprvo so začeli organizirati rdeče gverilce, ki so strahovali prebivalstvo in gonili sovražnike z dežele. To je bil hud in dolgotrajen boj, ki je zadal glavni udarec bivšemu režimu diktatorja Diema. Ob koncu Diemove diktature je bilo vojaški položaj sajgonske vlade že tako slab, da ga do sedaj nista mogli popraviti obe generalski diktaturi, ki sta sledili Diemu. Ali ga bodo vietnamski generali sploh mogli zboljšati, to je sedaj usodno vprašanje. Od odgovora bo odvisno, kako se bo razvijala vietnamska kriza.
Vsekakor so rdeči gverilci zelo samozavestni. Mislijo, da je prva stopnja državljanske vojne že zaključena v njihovo korist. Na deželi ni več pomembnih vojaških oporišč sajgonske vlade, prebivalstvo je pa že tako ustrahovano po komunistih, da ne veruje več v zmago sajgonske vlade. Zato prehajajo gverilci na drugo stopnjo državljanske vojne: začeli so organizirati večje vojaške edinice za odprt boj s sajgonskimi četami. V ta namen jim je treba imeti še več rednih in dobro izvežbanih čet, dosti hrane, orožja in municije. Sajgonska vlada jim hoče preprečiti ta cilj s pomočjo ameriških strokovnjakov in dobav vojaškega mate-lijala.
Političen del vietnamske državljanske vojne se je začel že 1. 1960. Takrat so komunisti ustanovili vietnamsko osvobodilno fronto. Bila je takrat le organizacija na papirju, v glavni odbor niso niti imenovali vseh članov, ker jih niso imeli pri rokah. Tekom 1. 1961 in 1962 so organizacijo spravili na noge, tako da je začetkom leta 1962 že imela svoj prvi kongres, ki je bil bolj za parado in propagando kot za resno politično delo. Vietnamski komunisti so že takrat hoteli, da bi vsaj komunistične države priznale kongresno vodstvo kot novo vlado, toda tega niso dosegli. Lani so se pa krepko vrgli na delo in res ustvarili politično organizacijo; ki je razpredena po vsem Južnem Vietnamu. Koliko je organizacija vredna v posameznih vaseh, je težko soditi. Res pa je, da so vanjo prisilili zlepa in zgrda tudi vse polno nevtralcev, med njimi tudi vietnamske katolike.
Prvi teden letošnjega leta so komunisti šli naprej po začrtani poti. Začetkom januarja so imeli drugi kongres osvobodilne fronte, ki je bil res podoben običajnim komunističnim kongresom. Imel je dnevni red, poročila, debate, “volitve” itd. Na koncu je izvolil nekaj, kar hoče postati prava “ljudska vlada” v Južnem Vietnamu. Ravno sedaj se trudijo, da bi zarodek te vlade priznale komunistične vlade po vsem svetu. Kdaj bodo dosegli ta cilj, je stvar bodočnosti. Kongres, je objavil seveda tudi svoj političen program, njegovo geslo se glasi: neodvisnost, mir in nevtralnost Značilno je, da ni nič omenjena svoboda.
Tako je danes stanje vietnamske državljanske vojne, gledano s komunističnega vidika. Dodati moramo, da so komunisti pred dobrimi 10 leti imeli prav isto taktiko v
agitacijo, ta vzplamti šele par tednov pred volitvami. Kdo bo dobil, je težko predvidevati. Lani v oktobru se je vse mnenje obračalo v korist laboristom — socialistom. Toda novi predsed,-niik lord Home je v kratkem času dosegel kar lepo1 število zadovoljivih uspehov in izgloda, da je dobil precej zaupanja med prebivalstvom. Da bodo labori-sti dobili mnogo novih glasov, na to kar lahko računamo. Pridobiti znajo kakšen mandat tudi komunisti, je skoro gotovo. Naj dobijo dosedanji knnserva-tivci ali delavci, stanje se ne bo dosti spremenilo. Vsaka stran gleda najprej v korist in dobro (lastnega naroda, države, kolo-jnij, potem pride šele drugo. V
------------ tem oziru se imamo od Britan-
Abernant, Vel. Brit. — Božič- spevati po par penijev v božič- cev marsikaj lepega in koristne praznike smo praznovali le-'ni fond, drugo je pa to, da šter- nega naučiti po in mirno. V Londonu, v ka- ling doma ni več tako visok go-peli “Našega doma” je bila pr- spod, kot je bil včasih. Bolezen vic polnočnica, katere se je u- draginja ga je naredila bolj šib-deležilo lepo število rojakov iz kega. V trgovini, pivnici ali v
boju S francosko koionijalno upravo in da SO takrat zrna- ve, katerih datum še ni dokonč- Ča, leta 1935 na evharističnem gali. Pregnali so Francoze iz jugovzhodne Azije. Spomin no določen. Trenutno izgleda, na takratne uspehe jih dela sedaj še bolj samozavestne. !da ni prave korajže za volivno
Kaj hočejo doseči? V smislu programa hočejo nevtralnost, toda kakšno? Ali naj bo nevtralen samo Južni Vietnam, Severni pa naj ostane tak kot je? Ali naj se združita oba Vietnama v eno nevtralno državo? Ali nevtralno ozemlje obseže vse bivše francoske kolonije?
O fem seveda ne bodo odločevali vietnamski komunisti, ampak velesile. Kar pa imajo danes vietnamski tovariši v rokah in- česar ne bodo spustili iz rok, je premoč na deželi, vpliv nad prebivalstvom in politična organizacija, ki lahko vsak čas tudi formalno prevzame oblast.
Vse to so dosegli na način, ki so se ga naučili pri Stalinu in Mao-Tsetungu. Kako vendar to, da je svobodni svet vedel za vse to že desetletja in ni našel načina, kako bi preprečil take komunistične uspehe?
Pismo iz Vel. Britanije
Zadnjič sem po pripovedovanju onih, ki so prišli z obiska v Sloveniji, malo kritiziral mladi-ekolice. Nekateri so počakali še kavarni ga zamenjaš, razdeliš no doma. Toda priznajmo od-na ostali dve sveti maši na bo-'na drobne male delce, ki kmalu žično jutro.	j izginejo' kot kafra iz žepov. Pa
V	Rochadalah v kapeli čč. je z novcem strica Sama men-šolskih sester je imel slovesno da ista pesem. Zunaj, hvala Bo-polnočnico za naše ljudi č. g. dr. gu, šterling in dolar še vedno Šegula iz Rima, kateri je za Bo-' nekaj pomenita. Je pa tudi ta-žič prišel pomagat našemu žup- ko, da si človek včasih nehote niku. Opral je duše rojakov na privošči v hrani, pijači ali v o-več krajih in jih dostojno pri-(Meki kaj, kar ni neobhodno popravil za praznik Gospodovega trebno. Toda predmeti tako mi-Rojstva. Istočasno je č. g. Še- kavo vabijo in kličejo iz izlož-gula s pomočjo filmskih slik go- benih oken, da se je težko u-voril o Slomšku ter nas navdu- preti. Smo pač vsi ljudje ena-šil in ogrel, da bomo bolj gore- ki.
če delali in tudi dejansko pod- Kaj pa Vreme? Ves mesec de-prli zadevo beatifikacije našega Cember je bil suh in hladen, v škofa Antona Martina Slomš- mnogih predelih ivje, zlasti v ^a-	'dneh okrog Božiča. Sv. Štefan
V	nedeljo po Božiču je č. g. je prinesel spremembo. Ogrelo
Šegula govoril o Slomšku v se jg, nastala je gosta megla, Londonu v Našem domu , v katera je povzročila veliko nedeljo pred Tremi kralji v prometnih smrtnih nesreč. Sta-Bedfordu, nato pa je odpotoval tistika izkazuje, da je bilo o
Bog obilen
nazaj v Rim. Za trud naj mu bo plačnik.
Tudi po drugih krajih so naši ljudje preživeli božične praznike v miru in veselju na svojih domovih, v krogu svoje družine
krito, da tudi na Zahodu v marsičem ni dosti boljše, čeprav ima mladina tu mnogo moralnih opor na razpolago. Slaba kjiga, slab časopis, razni nemoralni prizori na televiziji zelo kvarno in porazno vplivajo na mlado, neizkušeno mladino in oblast je začela kar resno stopati vsemu temu na prste. Leta 1930 je pok. dr. Ivo Pirc na ljubljanskem radiu na nekem predavanju tudi tole rekel: “V sedanjem času ni toliko socialne bede, več je nravstvene, moralne bede.” In danes po 34 letih je marsikje ista slika, če ne še slabša. Hvala Bogu je v tej zmedi tudi polno junaške, poštene mladine, vnete za vse dobro.
*
Zopet moram poročati o smrti dveh rojakov. Na Sveti večer
ves njegov Božiču leta 1963 po vsem Otoku leta 1964 je v Derbirju v mest-
140 avtomobilskih smrtnih slučajev, leta 1960 pa samo 40.
Na Novega leta dan je bilo
ni bolnici lepo spravljen z Bogom umrl 66-letni rojak Jakob Fridclin iz Mirne na Dolenj-
prav pomladansko vreme. Ves skem. Nedavno je stopil v po-
januar je bil toplejši kot ponavadi. Topleje je bilo vse do sre-
in prijateljev, v topli sobi, kjer, de februarja, ko se je sv. Valen-je bilo postavljeno drevesce in j tin razsrdil in udaril z ostro jaslice. Naše skrbne gospodinje burjo in snegom. Poročajo, da
so poskrbele, da: so bila na Sveti dan na mizi naša pristna slovenska jedila, kar je še bolj poživilo božično razpoloženje.
*
Iz Združenih držav Amerike je č. g. Nace Berglez na prošnjo ljudi samih poslal slovenske božične plošče, katere smo vsi z zanimanjem poslušali. Pesmi so res lepo in umetniško podane, zlasti Sattnerjeva “Noč božična”. Res lepe so naše božične pesmi, naši lepi običaji, naše lepo zvonjenje. Lahko smo ponosni na našo slovensko kulturo, katero so nam pripravili in v dediščino izročili naši krščanski kulturni delavci. Spoštujmo in držimo se svetega izročila naših mož! Tako smo preko teh plošč imeli priliko zopet slišati teple očetovske besede našega nadpastirja Rožmana, kateri že nad štiri leta počiva na ameriških Brezjah v senci Marije Pomagaj in pri Bogu z uspehom prosi za narod doma in v tujini.
*
Tukajšnji angleški katoličani so tudi lepo praznovali Božič. Vse cerkve so bile polne vernega naroda in skoraj 80% ver-
tako suhe in mile zime ne pomnijo že 100 let. Kakšna bo pomlad in poletje, bomo pa videli. Vremenski preroki iz ZDA napovedujejo letos tu suho in to-
ko j, si kupil hišo, a Bog ga je poklical ik sebi. V Rochdalah so sredi februarja našli v mestnem kanalu utopljenega 454etnega rojaka Martina Preskar, rodom iz okolice Maribora. Koncem januarja so ga še videli, ko je šel na nočno službo v tekstilno tovarno. Potem je za njim izginila vsaka sled, dokler ga niso
pl o letino. Pač malo tolažijo se-j našli mrtvega v vodi 14 dni ka-be, tukajšnje prebivalstvo in;sneje- Kaj je povzročilo njego-strica Sama.	vo smrt, umor, samomor ali
*	kap, ni točno dognano. Dejstvo
Romanje sv. očeta Pavla VI. iei da je bil pokojnik že nad v dneh 4., 5. in 6. januarja 1964'eno leto živčno slab in izčrpan, je vzbudilo v tukajšnji javnosti i Naj oba rojaka v miru božjem veliko zanimanja in odobrava- j počivata na tujih tleh. n j a. Vsi se zavedajo-, da je bih Letošnja vlažna zima je pri-s tem storjen važen korak v Menila na posteljo več rojakov, zgodovini človeštva. Dobili so- se' Revmatizem oslabelost srca, tudi taki, -ki so iz gole nevoščlji-1 živci> itd- Bolezni je kriva mar-vosti temu ugovarjali. V decem-' sik j e starost, težko delo prva bru so se širile vesti, da bo pa-;leta ter posledice razmer med pež potoval skozi London in se zadnjo vojno, nato bivanje v za nekaj ur ustavil tam. Pa je begunskih taboriščih. Ko bo izbral bolj kratko pot in bil že nastopilo lepo, toplo vreme, bo-v štirih urah na cilju. Kako lah-|m-c bolniki zopet ozdravljeni, ko moderna tehnika služi tudi!	*
dobremu, samo če človeštvo to! Doma v Sloveniji so zopet u-hoče. Včasih smo iz Novega me- gasnile tri verne, velike zvez-sta v Ljubljano, to je kakih de: slovenski Benjamino Gigli, 60 km daljave, potovali toliko operni pevec g. Jože Gostič, da-časa.	jlje skladatelj in stolni prošt v
‘Daily Telegraph” je v nedelj- Ljubljani dr. Franc Kimovec ski številki dne 12. januarja iz- ter ljubitelj in pisatelj mladine dal na 18 staneh krasno barva- č. g. Ksaver Meško. G. Gostiča no prilogo, v kateri so posneti sem imel priliko v marcu 1937 razni važni obiski poglavarja osebno slišati na nekem koncer-
nikov je pristopilo k svetemu katoliške Cerkve v mestih Sve- tu v novi frančiškanski dvorani
obhajilu. Pa tudi druge veroizpovedi so lepo praznovale rojstni dan Sina božjega.
Trgovine, pošta, promet, vse je bilo pred prazniki zelo zaposleno. Pošta je sprejela nad en milijon kart več ter nad 100,600 paketov več, kot druga leta. V gotovini je Otok za
te dežele. Letos v novembru bo v Ljubljani. Kako lepo je zapel šel sv. oče na mednaredni evba- narodno: “Kje so tiste stezice”, ristični kongres v	Indijo in tam	če	se ne motim, je takrat odha-
utrdil luč prave	žive vere	in	jal	na dunajsko opero. V slovo
ljubezni Kristusove med tam- hi poklon je dobil med drugimi kajšnjimi kristjani. Tudi razni darili tudi ogromno cvetja, ka-ugledni državniki	so začeli	va-	terega je poklonil frančiškan-
biti moža na obisk	v njihove	de-	ski	cerkvi v Ljubljani, Upajmo,
žele. Ne vem, če bo vsem u- da -poje sedaj večni, najlepši zadnji Božič potrošil 200 mili-j stregel, ker hoditi gledati na “Ave” v nebesih pred božjim jonov funtov več kot druga le- uro v njih kraje sv. oče nima Marijinim tronom. ta. Na vsakega prebivalca je časa in tudi ne financ, čeprav Č- g- Kimovca je pa lahko piišlo približno štiri funte, bi mu oni, ki ga vabijo, plačali vsak Kranjc poznal. Kako mo-Ljudje imajo pač denar, hvala stroške.	|gočno in lepo je dirigiral na
Bogu, in si lahko privoščijo. Pri, '	*	vseh velikih slovesnostih na ._
tem moramo pomisliti na dvo-' Tu so se začeli počasi priprav- Stadionu v Ljubljani, leta 1933 uspeh misije romunskega pred- zdravljamo! je. Mnogi začno že v maju pri- Ijati na državno-zborske volit- na biserni maši nadškofa Jegli- sednika Maurerja v Peipingu
kongresu, leta 1939 na mednarodnem kongresu Kristusa Kralja itd. Večno bo živel med Slovenci s skladbo: “Zgodnja Danica”. Skozi težke razburkane valove -časa, žlasti prva povojna leta, je šlo njegovo življenje, a Marija ga je v častitljivi starosti pripeljala preko morja v varni stan in tam pri Njej poje in igra naj lepši slavospev.
Sleherni Slovenec — Moho-r-jan — se spominja Meškota. Njegove povesti “Mladim
povabi na pečeno gos, raco, na dobro zarebrno pratico, na klobase, potico... Pri takih dobrotah se lažje modruje, lažje se o-bujajo spomini na lepa mladostna leta v domovini. Ja, naše Slovenke so res izvrstne kuharice in gospodinje in lahko potrdim s Prešernom:	Bog živi
Vas Slovenke,... ! Torej Tone, Jure in Bara! Bog Vas ohrani še na mnoga leta tam na joliet-skem hribu in še dolgo pišita in pripovedujta prav po domače v Ameriški Domovini. Enako tudi
srcem” ter v	njih	krasne	risbe, j Vrhenšk	Tine in Majk iz Jam-
razlaga povesti, delo	pok.	prof. J rovcev.	Čim več bo domačega
Koželja Antona, so nam, ki smo ^ branja, tem več bo zanimanja v mladih letih to čitali, naredile | za list. Rojaki iz vseh delov sve-nepozaben spomin. Mohorjeva ta, iz vseh poklicev, sodelujmo družba bi naredila hvaležno de- pri poštenem slovenskem čtivu lo, če bi te povesti ponatisnila in branju. Naš jezik, naša bese-in jih izdala ob priliki kot letno da, naša pesem, to se mora °' publikacijo svojim članom. Vsi hraniti v tujini, da vse to, kar pokojniki naj uživajo pri Bogu nosi v sebi ljubezen do Boga, do večno plačilo in mi bodimo po- bližnjega, do -slovenske narod-nosni na nje.	.nosti in	omike, kadar bo Bogu
*	-prav, da	zasije v rodni domovi-
Tuikajšnji katoliški časopisi so ni svetlo sonce svobode in Iju* sredi januarja priobčili vest, da bežni. Vsaj del tega prinesimo je v Zagrebu umrl 66-letni nad- domov, mi ali naši zanamci-
škof Franjo šeper. Pa so se precej zmotili. Nadškof je živ in zdrav in marljivo vrši svoje težke posle. Novinarji so nehote zamenjali pok. msgr. Toro-ša, škofa v Novi Gorici pod Sv. goro, kateri je po dolgoletni bolezni umrl kmalu po Božiču. Naj mu bo svetogorska Mati božja obilen plačnik.
Kadar berem v Ameriški Domovini pripovedovanje “Kaj pravi Tone s hriba”, mi vselej pride na misel stara narodna pesem: “Je spekla žena raco, je dala možu taco,..Kako lepo modruje Tone z Juretom v spodnjem štuku pri kupici ruj-nega vinoka, kako ju žena Bara
Pravo Kalvarijo preživlja uaš mali narod tačas. V tujini ga hote ali nehote za seboj vlečejo valovi tujine, doma valovi brezboštva. Narod, kateri izgubi vero, izgubi vero vase in p°' staja podlaga tujčevi peti. Veliki petek. preživlja naš narod, trdno zaupajmo, da za žalostj0 Velikega petka zasije lepa, svetla zarja veselja in zmagoslavja — jutro Velike noči!
Vsem čitateljem lista in rojakom doma in v tujini prav & srca Veselo Alelujo! Vsem vrlim Štajercem pa dodam še-“Veseli Vuzem!”
Prav iskren pozdrav vsemi Bog živi!	Peter Selak
TUDI V LONDONU PRIČAKUJEJO NOV£ DOGODKE V SPORU MED MOSKVO
PEIPINGOM
LONDON, Ang. — Tudi an- jima je znova zmedel vse račune. Maurerju so menda rekli v Peipingu, naj se mali tovariš1 ne vtikajo v spore med velikimi, zanje je bolj pametno, da se naslonijo na 700 milijon0.V
gleški politični krogi so že globoko prepričani, da je spor med Moskvo in Peipingom postal tako zaostren, da bo moralo priti kmalu do “novih dogodkov”. V čem naj bi bili, pa ni edinosti. Največ opazovalcev misli, da bo Moskva znova odsodila gonjo kitajskih komunistov in pretrgala zveze z njimi, morda samo diplomatske, morda pa le partijske.
Hruščev bo' za tak korak imel v kratkem dvojno priliko. Začetkom aprila bo na jubilejni slovesnosti v B u d i m p ešti — Madžari bedo praznovali obletnico' svoje “osvoboditve”, 17. a-prila bo pa Hruščev 70 let star. Obakrat bo obdan ne samo od svojih zaupnikov v Kremlju, ampak tudi od komunističnih veljakov od zunaj. Napovedujejo, da bodo v obeh slučajih slovesnosti precej obsežne.
Kitajcev kot pa na par 100 milijonov Rusov in pri tem kakšnih?
iYnTsTh'vrst
Pacific Grove, Calif.— Sp°®^ vani! Priloženo Vam P0®1^3 naročnino zopet za eno leto. D nem sprejmite še najlepše P0^ zdrave iz naše lepe sončne J> lifornije. Ta razglednica Pie stavi j a rožnati nasad ob kamj1 niti obali. Na desni je čud°vl modrina pacifiškega morja,
na-
to belina od valov izglodanih 1 ^ obdelanih skal in obala, vsa P° ginjena s preprogo rdečkast6# rododendrona (neke vrste Povod za take govorice je dal ča). Res, lepa je ta dežela članek v znanem londonskem enkrat prav lep pozdrav vs6
Š6
m-
tedniku “Observer”, ki daje podrobnosti o neki tajni okrožnici, ki jo je Hruščev lansko jesen poslal samo svojim naj ožjim zaupnikom po vsem svetu in ki v ujej pripoveduje, kako je ro-
Ana L1111
opo-
Bourlamaque, Que. — štvano uredništvo! Hvala za ^ še obvestilo, da mi bo nar°Cje-
til tovariša ~ Mao-Tsetunga^ naj na :kmalu Potekla' Prilagamerx0
narno nakaznico zopet za
Z listom smo prav za
prid6’
voljni, samo bolj pa se že pričaka.
pozno
S spoštova
John
Baucic
vendar jenja prati umazano rdeče perilo pred svetovno jav- let1°' nostjo. Ako bi jenjal, mu je Hruščev obljubil celo vrsto koncesij. Kaj je Mao odgovoril, če njem! je sploh kaj, ni znano. Res pa je, da je Mao po lanskem novembru še zaostril napade na Kremlj. Vrhunec hinavščine in
zahrbtnosti je sedaj predstav- prejeli Vaše obvestilo, da ijalo potovanje Ču-En-laja po bo v marcu potekla naročnik Aziji m Afriki.	| Prilagam Vam ček za celd6^
Zdi se, da kitajski komunisti naročnino. S časopisom snl°jIl0, naravnost izzivajo ostro reakci- dovoljni. Prihaja še kar re jo s strani Hruščeva. Vse to mo- le včasih se zgodi, da P ^ ra zelo skrbeti komunistične kakšna številka lista bolj p°z .e poglavarje v posameznih sate- Pa vemo, da ni Vaša Ikrivd3’ litskih državah. Pretekle dni kaka številka kje obtiči.
vedno kaksa
Winnipeg, Man. — Sposto^ no uredništvo! Pred dnevi
sta se na primer sestala kar na' “Tone s hriba*
do solz nas^e' rii16
petdnevno posvetovanje tako pogrunta, da se hladna prijatelja kot sta mad- jemo. “Ženska košarica” P žarski predsednik Kadar in bol- se tudi vedno kaj poučnega-garski predsednik Živkov. Ne-1 Vas vse skupaj prisrčno
Loy
Cesar

SMMIŠKS DOMO VOT,
HANADSO DOMOVINA
Marcev sesiaiiek MJ Marije Pomagaj
Toronto, Out. — V nedeljo, 8. ^arca, smo se člani DNU žup-Marije Pomagaj po glavni ^aši zbrali na rednem meseč-Ilerri sestanku v cerlkveni dvo-rani. Na sporedu je bilo kot ^dfrja točka predavanje g. Eda risbois, visokega funcijonarja stropolitan Toronto Separate ch°'0l Board. G. Brisbois je Plaval o ljudskih in višjih količkih šolah v_ Kanadi s po-Sebnim vidikom na njih položaj v Ontariu in Torontu.
,.v^ri težavah, ki jih ima kato-s^° šolstvo v Torontu danes — 1 'oodo že vzgojnega ali zgolj baterijalnega značaja — je raz
iožil
mor,
način sodelovanja, ki ga „ aJo nuditi katoliški starši in ^ nličani na splošno-, za uspeš-, ^n zadovoljivo rešitev pro-eniov. iz njegovih izvajanj
Sipo
zaslutili skrb in intenzivno
°Vanje odbora katoliškega solst
bois
,Va v našem mestu. G. Bris-
■ Je omenil tudi načrte, ki 1 inia odbor za bodočnost. Po ^vo-ru je predavatelj dajal jas-jn temeljite odgovore na Prašanja ki so mu jih stavili kateri člani,
^Si smo z zanimanjem in ve-sledili predavanju;
in debata sta trajala več
Vor kot
enO' uro, kar je znak, da je n to predavanje v resnici ak-a no in življenjsko, ž k°. Sestanku smo imeli dru-lor”^ ses^anek združen s kosi-
.	. udeležili .so se ga vsi člani
Iej. S. Brisbois, ki že dolgo
nr'v?0Zria naao župnijo in rad p ala k našemu društvu kot ^ datelj; ostal je v privat-111 Pogovoru z nami še dalj Casa PO kosilu.
Peter Čekuta, tajnik
razpolago so is vedno
i^ lovenska pisarna v Torontu a v2 za^ožbe SKA na prodaj Palj626	P° navedenih ce-
hi .j Cisto nialo ljubezni (Neva ^f), br. $1.50, vez. $2; Dne-nj srnrthikov (uredil A. Gerzi-gif- ’ ^r' $2.50, vez. $3; Dhaula-^2 L Norton celj-Arko), br. ti.0’ Vez. $3.50; France Balan-q0’ . Poezije, br. $2, vez. $2.50; Dančev Pavlek (Mirko Kun-
Pica 'br' $2, vez- $2’50 in $3> He-n^en^ bratci papagajčki
(k rina)’ $2-; Jer če vi Galjoti C61 Mauser)> $1-50; Kar po pr f\Ce (Osip Šest-Šimon Pre-m S . ’ $2.50; Knjiga o veri, upa-štjn\ln ljubezni (Avrelij Avgu-
OorL	TKrizev Put (Kos-
koni 1 ^ -bjudje (Narte Veli-Ijanlt ’ br' $2.50, vez $3; Ljub-$2- triptih (Ruda Jurcec)
WeapiA* Svet in m°j čas (Ivan
d°bje ’ br' $2'50, vez' $3; Med‘ Števiir ^ lotnilkov, posamezna
rei -p ‘a ^2; Nova zemlja (Ka-(Sta ^Ublar) $1; Na božji dlani Pespn ° KociPer), $2.50; Nova Ve2. $9(Vinko Beličič)> br. $2, (Fv,„ ^“-oO; Osnovno govorjenje Oratorij Fri-Cie)	Baraga (Gerzin-
cen) PQVestice (Stanko Maj-Bož ’ br' $2, vez. $2.50; Pekel,
hghieri	(Dante A‘
ve2 O e b e Ijak), br. $2.50,
škin.n i Pravljice, I. del (Pu-deWp1:i^k,) $1; Pravljice, ftdeče (PUskln-Debeljak), $1.50; $1; g. 1 van j e -(Karel Truhlar), Žar) iVl ^uovi (Marko Krem-Ska ’1.°r- $2> vez. $2.50; Slovencu rSVna umetnost v zamejski ' Marolt), $2; Zgodovin-
Zgodovin*? (M- Marolt), $2; Mornar, Dkl Atlas Slovenije $7.50. Pavlovčič), br. $5, vez.
Za
cenafrnnaro^Ba P° pošti je treba
tu ovni' °datt še 35c za poštnino
0voJnm0. (Boše)
6ig SPraVa Bl°v- Pisarne
tanning Ave., Toronto 4
Vsak stan mora vršiti svojo nalogo v skupnosti in za njo
Človeška družba je tako urejena, da v njej delujejo razni stanovi in poklici. Ti stanovi imajo' najrazličnejša opravila, vsak svojega. Če ti stanovi dobro delujejo in ,si med seboj pomagajo, gre vse v najlepšem redu. Potrebna pa je plemenita medsebojna teikma. Če vsak stan opravlja svoje delo do sočloveka lepo in čim bolj po vesti, mora postati svet v dotič-nem kraju lep in krasen, tako lep, kot si ga je zamislil sam Stvarnik.
Ako- te plemenite tekme ni, ako se namesto plemenitosti in ljubezni: primešavata sebičnost in samoljubje, ki sta stalno in povsod na straži, tako da vsako še tako pametno in dobro reč takoj v začetku osmešita in jo skušata v kali zatreti, če ni po njuni volji in kopitu, tam svet ni lep, ni krasen, tam ni pravega veselja. V ljudi se naseli sovraštvo, hinavščina, opravljanje in sumničenje. Ljudje postanejo živčni, sitni in razdražljivi. Ker so stalno slabe volje, jim to rado prinaša telesne bolezni ter jim škoduje na duševnem zdravju. Kdo je temu kriv?.
Tisti, ki se je — v dobri volji in idealno začeto — stvar najprej zaletel in prvi dregnil vanjo, ali z besedo ali z dejanjem ali pisanjem. Vseeno kako, le žal, da se tega ne zaveda. Namesto, da bi skušal stvar omiliti, pa razsaja naprej, podžiga strast in dela hudo kri. Kdor tako ravna, ne služi skupnosti.
Katere stanove naj tu omenimo? Vseh ne moremo, Iker jih niti ne poznamo. Pojdimo po vrsti. Vsak pravi kristjan stavi na prvo mesto duhovski stan. Za njim naj pridejo: zdravniški, delavski, kmečki, uradniški, trgovski itd. Vsakemu stanu nekaj dolgujemo.
Za vse stanove moramo moliti, da bi nam bili čim bolj pravični, dobri in uspešni v svojem delu. Zdaj smo v postnem času! Ker so nam post spregledali, zato poskušajmo1 v teh dneh malo več moliti. Ne samo zase, ampak tudi za druge. Na prvo mesto smo postavili duhovski stan. Zakaj? Zato, ker so temu stanu zaupane naše duše, da jih pripelje v srečno večnost. Zato molimo največ za naše duhovnike, veliko odgovornost so prevzeli nase, težko jo zmagujejo1. Nič se temu ne čudimo, saj so le ljudje kot mi vsi, le “uboge reve, ki v dolini solz vzdihujemo”. Toda ne smemo pozabiti, da so oni posvečeni ter da imajo oblast odpuščati grehe. Zdi se, da za duhovnike premalo molimo; ljudje si predstavljajo in vidijo v duhovniku samo popolnost in svetost. To pa ni vedno in v vsakem slučaju, zato se le večkrat spomnimo nanje in pošljimo prošnje k Bogu, da bi zdržali v svojem težkem stanu v vseh težavah in nam dajali lep zgled v vsem dejanju in nehanju, v besedi in pisanju.
Moliti pa moramo tudi za druge stanove in zase, da bi bili dovolj pravični v sodbi in mišljenju ter da bi ob koncu postnih dni na veliki dan Vstajenja Gospodovega postali brez najmanjšega sumničenja vsi dobri, odkritosrčni in iskreni prijatelji. Zato molimo, da bi vsi stalno napredovali v tekmi v dobrem ter se zopet strnili skupaj kot en mož, v skupni boj proti tistemu sovražniku, zaradi katerega smo morali zapustiti dom in iti v neznano. Sovražnik se ni še nič spremenil, zadnje čase čimdalje bolj dviga glavo. Le strnjeni bomo uspeli. Posamezne grupe vodijo v razpad, kar prija našemu sovražniku, ki za našim hrbtom ruje in
Neivtorontske novice
Vsa torontska okolica je že Loki smo zadnje dni velikega naznanjala pomlad, saj je sneg tedna Boga “strašili” z razbija-povsod skopnel in sonce je ob J njem starih lesenih zabojev, ki popoldanskih urah že tako toplo*so potem na veliko soboto slu-sijalo, da si rad šel na vrt že .žili cerkovniku za drva pri bla-brez površnika. Pa so dnevi v goslovitvi ognja. Posebnost za marcu muhasti. Praznik 40 mu-! Škofjeločane je Hribec s križe-čencev, 10. marca, je prinesel, vim potom. Od postaje do po-
Torontu in njega okolici toliko snega z vetrom, da je bil naenkrat ves promet ustavljen in snega na kupe. Nekaj dni preje je bil pa veter tako silen, da sem se resno bal, da ne bi znova omajal Goršetove Brezmadežne na pročelju cerkve. No, pa zaenkrat ji ni mogel do živega. Je pa podrl veter v Montrealu in v Torontu nekaj stvab in tudi sicer je naredil precej škode. V takih primerih se pokaže, kako smo majhni pred Bogom. Naj bi Bog dopustil, da bi šel nekaj dni skupaj sneg s tako silo, kot je padal 10. marca, pa bi na tisoče ljudi našlo smrt pod njim. In naj bi veter potegnil za več dni z vso silo, pa bi omajal še tako trdno stoječe stavbe in bi jih zrušil. Tako stoji tudi sodoben človek z vso svojo tehnično znanostjo čisto majhen pred Bogom, še navadne vremenske neprilike nas prepričajo o tem in ni treba znova doživeti vesoljnega potopa. Velikega in važnega se more delati pred Bogom le človek z omejeno pametjo in s prazno napuhnjeno glavo.
«
Že od otroških let mi je veliki teden ostal izmed vseh tednov v letu v najbolj živem spominu. Že cvetna nedelja z butarami je
ne bi bila prižgala sveč in luči v oknih. Danes nunski grad sameva; mladino po šolah zastrupljajo z brezbožno vzgojo; kapucinska cerkev in samostan pa razpadata in razvaline teh zidov so zunanji simbol komunističnega razkroja v dušah zgrajenih” komunistov in razbila: za mladino nekaj posebne-J kroja komunističnega sistema ga. In poslušanje 'Kristusovega samega. Le farna cerkev sv. Ja-trpljenja me je vedno prevzelo.: koba se še (krepko drži in je v Hvaležni moramo biti evangeli-^nekem pogledu izšla, celo pove-stom, da so prav Jezusovo trp- ličana iz tega verskega prega-Ijenje in smrt tako živo1 in do- njanja in komunističnega priti-kaj podrobno opisali. V Škofji ska na verne škofjeločane.
staje smo se povzpenjali v hrib, dokler nismo pri zadnji postaji v cerkvici na Hribcu slovesno zaključili to ganljivo ljudsko pobožnost. Odrasli so se potem s Hrilbca razgledovali po Škofji Loki; otroci smo se pa začeli loviti okrog Hribca in stikati za prvimi zvončki in vijolicami, da smo laže pozabili na grde obraze vojakov in farizejev, ki so tako igrozansko grdo ravnali z dobrim Jezusom. Božji grobovi po loških cerkvah so se kar kosali, kateri bo lepši. Višek je bil vstaj enska procesija iz župne cerkve po razsvetljenem glavnem trgu s pritrkavanjem zvonov in s streljanjem in zažiganjem raket. O, ti lepi nepozabni spomini na doživljanje velikega tedna v Škofji Loki, ko še ni bilo komunizma; ko so nune še svobodno delovale med mladino, in so bile spovednice v kapucinski cerkvi še oblegane,
in bi bili s prstom kazali na hi-j služila Slovencem. Pa tudi Kašo, ki za vstajensko procesijo |nadčani bodo verjetno igrali še
na te orgle, ki jih bomo Sloven-
trudili, da so takoj pripravili angleško in francosko besedilo tako za mašo in duhovniški brevir kakor tudi za vse ostale liturgične molitve. Gotovo bo sedaj bogoslužje velikega tedna veliko bolj vplivalo na vernike, ko /bodo besedilo tudi razumeli. Slovenske župnije se bodo pa morale še zadovoljiti z latinščino; seveda bomo obrede istočasno razlagali vernikom slovensko. Duhovnik bo pa molil in pel še vse v latinščini, ker slovenski škofje še niso pripravili novega slovenskega liturg-gičnega besedila za veliki teden. V cerkvi Brezmadežne bo cerkveni zbor na cvetno nedeljo in na veliki petek Kristusovo trpljenje pel. Duhovno pripravo na veliko noč bo pa vodil od velikega ponedeljka, 23. marca, do velikega četrtka preč. g. Jože Mejač, C.M. Vse tri večere bo od 7-9 spovedoval in vmes pridigal, da bomo laže postrgali
stari kvas ter postali dpresni.
*
Odločitev za orgle je padla. Kupili bomo orgle na piščali, ki nas bodo stale od $8,000 do $9,000. Bodo toliko močne da bodo odgovarjale velikosti in a-kustilki cerkve in tako bo vprašanje orgel za stalno rešeno, dokler bo cerkev Brezmadežne
ton Prah, West Allis, Wis.;|vati preko komunističnega o-$5 g. Viktor Tominec, Cleve- J zemlja in se tam srečati z roja-land, Ohio; $2 ga. Mary Stran-1 ki, ki bodo prišli iz komunistič-car, Cleveland, Ohio. Naj Brez-;nega dela Berlina. Med tistimi madežna vsem darovavcem o- mesti, kjer ne velja pravica za
bilno povrne. Darove naslovite: Rev. J. Kopač, C. M.,	225
Brown’s Line, Toronto 14, Ont.
praska, a ga vse premalo čuti-j Obnovljena liturgija velikega mo. Zato pa se strnimo in moli- tedna daje velikemu tednu šemo, da nas ne premoti skušnja- daj večjo privlačnost in moč va!	^kot včasih. V Kanadi in v Zdru-
ci za cerkev Brezmadežne nabavili. Za novo mašo si bomo pa izposodili nove elektronske orgle. Dobimo jih namreč na posodo za mesec dni proti odplačilu $25. Za letošnji božič, če Beg da, bomo pa imeli že lastne nove orgle na piščali. Seveda bomo morali do tega časa zbrati še $5,000. Orgle bomo posvetili v čast in zahvalo Brezmadežni s čudodelno, svetinjo, ki je že in bo še toliko Slovencem pomagala v njihovih dušnih in telesnih potrebah.
*
Zadnje tedne se je Spet nabralo nekaj darov za sklad novih orgel. Po $10 so darovali: g. Franc Jan, g. Franc PeroV'
L. A. st. i Ženih državah so se škofje silno |šek, oba iz Toronto, Ont., g. An-
NE SAMO IGRA, TUDI IZGLED — V St. PauVs Cray na Angleškem so nastopile proti tamkajšnjem nogometnem klubu, sestavljenem iz igralcev, igralke. Na sliki jih vidimo, ko se v garderobi pripravljajo na tekmo. Vse kaže, da jim je več za njihov iz-gled kot za samo tekmo, katere čisti dobiček je bil določen v dobrodelne namene.
Pred novo revolucijo v Dominikanski republiki
Gospodarske razmere se slabšajo iz dneva v dan, ne da bi se vlada prav zganila.
SANTO DOMINGO. — Združene države so se sprijaznile s sedanjo dikttaturo v Dominikanski republiki, kar pa diktature same ni utrdilo. Gospodarski in /politični položaj postajata vedno bolj neznosna. Odkar je sedanja diktatorska trojka na oblasti, je število brezposelnih narastlo za 25%, za ravno toliko odstotkov so se pa tudi dvignile cene. Ni pa vsega tega kriva sedanja trojka, veliko; nerešenih problemov je podedovala od predsednika Boscha, nekaj pa celo od diktatorja Trujilla. Bosch je bil namreč nesposoben administrator, zato je hitro zgubil zaupanje dežele in si nakopal nasprotstvo v vojaških krogih.
Javnost je postala ravnodušna do dosedanjega režima, pa tudi do svobodne demokracije, kakršna je bila pod. Boschevim predsedstvom. Prepričana je, da je nobena politika ne bo izkopala iz revščine. Gospodarski napredek je tudi zelo počasen, proizvodnja v industriji in kmetijstvu na primer celo zastaja, zunanja trgovina peša in primanjkljaj v plačilni bilanci raste.
Politične stranke so slepe za tak razvoj in za tako stanje. Se raj še prepirajo med seboj in se ne brigajo za ljudsko gorje. Vse to pa izrabljajo komunisti. Jih je malo, so pa delavni, se pripravljajo, da bi prevzeli oblast. Vse to pa ni nobena tajna za vojaške kroge, ki zopet mislijo, da bo treba “spremeniti vlado” na način, ki je pri njih običajen.
Zato se je tistih redkih plasti med Dominikanci, ki še politično mislijo, polastil strah. Vedo, da se sedanje stanje ne more nadaljevati, ne vedo pa, kaj jih čaka. Značilno je, da se želi bivši predsednik Balaguer vrniti domov. Gotovo misli, da je njegova “ura” že prišla. Njegova ura pa ne pomeni miru in reda, o tem so vsi prepričani, saj ga poznajo že od preje.
72-urno bivanje, je namreč tudi vzhodni (komunistični del) Berlina.
Srečanje ne bo torej lahko, bo združeno s sitnostmi in stroški, pa bo vsaj možno. Bo pa nazorna podoba hladne vojne današnjih dni.
Ofsa Eerfhia se bosta lahke srečala - zimaf
BERLIN, Nem. — Hladna vojna med vzhodom in zahodom rodi lahko najrazličnejše nepričakovne in obenem smešne položaje. Nekaj takega bodo dočakali sedaj Berlinčani.
Za Božič sta se Vzhodna in Zahodna Nemčija dogovorili, da so Nemci iz svobodnega dela Berlina šli za par dni v komunistični del. Podoben sporazum so hoteli doseči za Veliko noč, pa so se pogajanja razbila. Zato so našli posebne vrste nadomestek.
Komunistična vlada v Vzhodni Nemčiji bo namreč dovolila potovanje preko njenega ozemlja vsem tistim, ki bi radi šli recimo na Poljsko, Rusko, Češko, Švedsko, Finsko itd. Kdor bo dobil tako dovoljenje, se bo lahko ustavil na komunističnem nemškem ozemlju za 72 ur brez posebnega dovoljenja. To pravico bo lahko izrabil samo za gotova mesta in gotove kraje, nekaj večjih mest bo izključeno1. Tranzitna dovoljenja bodo lahke dobivali ne samo Nemci iz Zahodne Nemčije, amak tudi Nemci iz svobodnega Berlina.
Kdor bo torej hotel obiskati svoje sorodnike ali prijatelje pod komunističnim režimom, si bo moral izposlovati recimo vizo za Češko, potem pa poto-
Krščanska demokracija se dobro odrezala tudi v Salvadorju
SAN SALVADOR. — Začetkom marca so bile parlamentarne in občinske volitve v republiki Salvador. Udeležile so se jih tri stranke, med njimi tudi krščansko-demokratska. Zmagala je seveda vladna stranka, ki je dobila večino v parlamentu, ki šteje 52 poslancev. Zmage pa ne sme pripisovati zavednosti pristašev, ampak načinu agitacije, ki ga je rabila vladna stranka. Novi čevlji, obleka in podobne dobrote so večkrat nadomestile Vero v modrost vladne stranke.
Krščanska demokracija je postavila kandidate v 13 med 14 volivnimi okraji in v 150 med 261 občinami. Pokazalo se je, da je tudi v Salvadorju postala stranka bodočnosti, kot je že v Venezueli. Volitve same se potekale mirno, nasilij ni bilo, zato pa precej podkupovanja.
“clevelandToT
MALI OGLASI
V najem
4 opremljene sobe s kopalnico oddamo zgoraj starejšim ljudem brez otrok. Vse ugodnosti. Na 1247 E. 61 St. 391-T50L	—(17,20 mar)
Stanovanje oddajo
Dvosobno stanovanje s kopalnico oddajo na 15910 Midland Avenue moškemu ali ženski.
-(55)
V najem
7-sobna hiša, 3 spalnice z vso opremo se odda; dve ga-laži. $75.00. Na 4166 E. 94 St.
(54)
V najem
Oddamo (štirisobno stanovanje, neopremljeno, kopalnico in garažo na 16305 Trafalgar Ave. Kličite IV 1-2712.	(54)
V najem
Oddamo 4 sobe spodaj, ljudem srednje starosti; vse ugodnosti. Jennie Zadnik, 1272 E. 168 St., KE 1-2486 med Grovewood in Watarloo.
(55)
Madison-on-the-Lake
Samo nekaj stopinj od peščene obale, lot okoli 200 čev. dolg. Vse udobnosti plačane. Lep prostor za kopanje, veslanje in ribarinje. Cena samo $1800.00
KNIFIC REALTY
820 E. 185 St. IV 1-9980
- (17,IS mar)
Ženitna ponudba
Dekle, ki je prišla iz Slovenije, bi se rada seznanila s poštenim fantom v svrho že-nitbe. Ponudbe pošljite na Ameriško1 Domovino pod značko “Dekle”.	(56)
V najem
Na 1081 E. 71 St., oddamo 5 prenovljenih sob na drugem. Vprašajte za oskrbnika 881-7529.	(58)
ZULICH !
| INSURANCE I | AGENCY
§18115 Neff Rd. IV 1-4221< Sj Cleveland 19, Ohio

HENRIK SIENKIEWICZ:
KRIŽARJI
I
1
u
g

Naposled je šele po nekaj dnevih začel sklepati, da je morda že prekoračil mejo, ,ali do sedaj ni bilo nikogar, da bi ga vprašal, šele od gozdarjev, ki so govorili po poljsko, je zvedel, da stoji naposled le na mazovskih tleh.
Tam je bilo že laže, dasi je bilo vse vzhodno Mazovje prav tako ena sama goščava. Toda pokrajina je bila še vedno redko naseljena, a kjer so naleteli na kako naselbino, so bili prebivalci že bolj prijazni, morda zaradi tega, ker niso poznali takega sovraštva, ali pa tudi zato, ker jih je Čeh ogovarjal v jeziku, ki so ga razumeli. Nerodno je bilo le to, da so bili ti ljudje neizmerno radovedni in so jih obkoljevali v gručah ter jih obkladali z vprašanji. Ko pa so zvedeli, da vodijo s seboj ujetega križarja, so govorili:
“Darujte ga nam, gospod: mi ga že spravimo!”
In prosili so tako nasilno, da se je moral Čeh često jeziti ali pa jim tolmačiti, da je knezov ujetnik, šele takrat so odnehali. Pozneje, že v obljudenem kraju, tudi s plemiči in vladikami ni šlo lahko. Tam je gorelo sovraštvo proti križarjem, saj so imeli povsod v živem spominu izdajstvo in krivico, ki so jo križarji storili knezu takrat, ko so ga v času največjega miru ugrabili pri Zlotoriji in ga zadržali kot ujetnika. Tam sicer niso hoteli več “spravljati” Zigfrida, toda ta ali oni trdi plemič je dejal: “Razvežite ga, dam mu orožje in za mejo ga pozovem na smrt in življenje.” Takim je moral Čeh kakor z lopato po glavi dopovedovati, da ima prvo pravico do maščevanja nesrečni spi-hovski gospod in da mu je ne sme nihče odvzeti.
Toda v naseljenih krajih je bilo potovanje že lahko, ker so bile vsaj kake poti in so povsod krmili konje z ovsom ali ječmenom. Čeh je tudi budno potoval, ne da bi se le kje ustavil, in deset dni pred
CHICAGO, ILL.
BEAL ESTATE FOR SALE
LA GRANGE — BY OWNER 5 Room, 3 Bedroom Ranch. % acre lot. Good neighborhood. IV2 car garage. City water and sewers. — Si 7,500. — FL 4-5712.	(54)
Rešnjim telesom je bil v Spi-hovu.
Prišel je zvečer kakor takrat, ko ga je bil Matko poslal z novico, da je odšel na Žmuj-dž, in prav tako kakor takrat je pritekla k njemu Jagienka, ko ga je zagledala z okna. On pa ji je padel pred noge in ni mogel nekaj časa izpregovo-riti ne besede. Toda ona ga je dvignila in ga naglo odpeljala v gornje prostore, ker ga ni hotela izpraševati pred ljudmi.
“Kaj je novega?” je vprašala, se tresla od nestrpnosti in komaj lovila sapo. “Ali sta živa? Zdrava?”
“Živa! Zdrava!”
“Ali se je ona našla?”
“Da. Rešili so jo.”
“Hvaljen bodi Jezus Kristus !”
Toda navzlic tem besedam je bil njen obraz kakor otrpel, ker so se vse njene nade takoj razpršile v prah.
Vendar je moči niso zapustile in ni izgubila zavesti, čez čas se je popolnoma obvladala in začela iznova izpraševati :
“Kdaj pridejo sem?”
“Čez nekoliko dni! Težavna je pač pot — z bolnico.” “Mar je bolna?”
“Zmučena. Od trpljenja se ji je zmešalo.”
“Usmiljeni Jezus!”
Nastalo je kratko molčanje, le nekoliko obledela Jagien-kina usta so se premikala, kakor bi molila.
CHICAGO, ILL.
SCANDINAVIAN AIR LINES SYSTEM
Starting direct Chicago to Europe service April 1. For complete inf. Call HA 7-4200.	(56)
MALE HELP
DETAILER DRAFTSMAN
Must have experience and ability in detailing of department store interiors and store fixtures for established design firm. Salary commensurate with ability.
Phone Mr. Everhart
AU 7-2025
HAROLD SCHAEFER & Assoc. Berkeley, Illinois
(55)
HOFFMAN HIGHLANDS — by TRANSFERRED OWNER 3 yr. old Riviera, 4 bedims., 2 full baths, Earn. sz. kit., rec. rm., W/W cptg., water soft., dishwasher. Nr. schls., churches, shopping. 529-3470.
(55)
ROSELLE — 1 ROOM COLONIAL HOME
3 Bedrooms upstairs, All carpeted. Full basement with powder room. On 50 ft. lot with adjoining 50 ft. lot. PHONE LA 9-6526.	(57)
OAK FOREST
By Owner—3 bedroom brick Ranch. Attached 2 car garage. Modern built ir kitchen. Also bath. Fenced in yard. Patio. Near everything. Priced for quick sale. Phone 687-4923. (55)
PALATINE — BY OWNER 6 Room Ranch. 3 Bedrooms, 1 Vz baths, fireplace. Convenient loca-
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
A real home for a motherly person. Meet pleasant fatherless Wilmette home. W/3 small good boys. No cooking necessary. Nice Salary. Permanent. Live in. Rec. References Req. — Call AL 1-5347.	(54)
DOGS FOR SALE
WHITE POODLES, AKC REGISTERED.
Miniature, 9 weeks old, Toys 10 weeks. Grand Champion sired. —-Reasonable. — SHerwood 12811.
(56)
BUSINESS OPPORTUNITY
ICE CREAM STORE By Owner. Must sell due to other business interests. Excellent N. W.
“Ali se ni zavedela v Zbi-kovi navzočnosti?” je iznova vprašala.
“Morda se je, toda ne vem, ker sem takoj odpotoval, da bi vam prinesel novico, preden pridejo."
“Bog ti poplačaj. Pripoveduj, kako je bilo.”
Čeh je začel v kratkih besedah pripovedovati, kako so rešili Danušo in ujeli velikana Arnolda skupno z Zigfridom. Naznanil ji je tudi, da je pripeljal s seboj Zigfrida, ker ga je mladi vitez hotel podariti Jurandu zaradi maščevanja.
“Sedaj moram k Jurandu!” je rekla Jagienka, ko je skon-čal.
Odšla je, toda Hlava ni dolgo ostal sam, ker je iz stranske sobe pritekla k njemu še-čehovna. On pa jo je ali zato, ker ni bil popolnoma pri zavesti zaradi trpljenja in neizmernih naporov, ali zato, ker je tako hrepenel po njej in se je nenadoma spozabil, ko jo je zagledal, takoj objel, pritisnil na prsi in ji začel poljubovati oči, lici, usta, tako kakor da bi ji bil že davno poprej povedal vse, kar bi moral povedati dekletu pred takim ravnanjem.
Morda ji je bil to resnično že povedal v duhu med potjo, ker jo je poljuboval in polju-boval brez konca, a pritiskal jo je nase s tako silo, da ji je kar sapo jemalo, ona pa se ni
V	blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI MOJEGA NADVSE LJUBLJENEGA MOŽA
Josepha Rednak,
ki se je za vedno poslovil od nas dne 17. marca 1962.
V	zborih nebeških prepevaj zdaj slavo,
v sveti ljubezni
s Teboj sem vsak čas.
Kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo pripelji še nas!
Tvoja žalujoča
soproga MARY OTROCI
in OSTALO SORODSTVO Bridgeport, Conn., 17. marca 1964.
branila, spočetka zaradi osuplosti, a potem zaradi tako velike omotice, da bi se bila zgrudila na zemljo, ako bi jo 'držale manj krepke roke. K 'sreči vse to ni trajalo predol-|go, ker so se zaslišali na stopnicah koraki in je kmalu nato stopil v sobo o. Kaleh.
Skočila sta narazen, a o. Kaleh je iznova začel obsipati Hlavo z vprašanji, na katera je ta odgovarjal s težavo, ker ni mogel priti do sape. Duhovnik je mislil, da zaradi napora. Ko pa je slišal potrdilo novice, da so Danušo našli in rešili, a njenega rablja pripeljali v Spihov, se je vrgel na kolena, da bi se zahvalil Bogu. Medtem se je pomirila Hlavi kri v žilah in ko je duhovnik vstal, je že lahko mirneje ponovil, kako so našli in rešili Danušo.
“Ni je zato rešil Bog,” je rekel, ko je vse slišal, “da bi prepustil njen razum in dušo temoti in vladi nečistih moči! Položi Jurand nanjo svoje svete roke pa ji z eno molitvijo povrne razum in zdravje-”
“Vitez Jurand?” je vprašal Čeh začudeno. “Mar ima on tako moč? Ali je morda že v življenju postal svetnik?”
“Pred Bogom je že v življenju, a ko umre, bodo imeli ljudje v nebesih ene;ga patro-na-mučenika več.”
“Rekli ste vendar, častiti oče, da položi roke hčerki na glavo. Ali mu je desnica zrasla? Saj vem, da ste za to prosili gospoda Jezusa.”
“Rekel sem ‘roke’, kakor se navadno govori,” je odgovoril duhovnik, “toda z božjo milostjo zadostuje tudi ena sama.”
“Gotovo,” je odgovoril Hlava.
Toda v njegovem glasu je bilo nekoliko neprijetnosti, ker je mislil, da bo videl res-
1
nični čudež. Nadaljnji razgo-. I v or je prekinil prihod Jagien-( I ke.
j “Naznanila sem mu,” je rekla, “novico previdno, da bi ga nagla radost ne umorila, on pa se je zgrudil na kolena in moli.”
“On tudi brez tega kleči po cele noči, a danes tembolj in gotovo ne vstane do ranega j jutra,” je povedal duhovnik Kaleh.
In tako je tudi bilo. Koli-korkrat so pogledali k njemu, vsakokrat so ga našli ležečega, a ne v spanju, marveč v tako goreči molitvi, da se je zdelo, da je pozabil na ves svet.
šele drugi dan, precej po zajtrku, ko je Jagienka iznova pogledala k njemu, je dal znamenje, da hoče videti Hlavo in ujetnika. Tedaj so iz podzemlja pripeljali Zigfrida, z rokami križema zvezanimi j na prsih, in vsi s Tolimo vred]
s‘o odšli k starcu.
(Prihodnjič dalje.)
F blag spomin
ŠESTNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE IN DOBRE MATERE
TP	®*	17 v* v
ierezija Kasic
ki je za vedno zatisnila mile oči dne 17. marca 1948.
Spominjamo se srečnih dni, ko živela si med nami Ti.
Sedaj vse prazno je pri nas, ne sliši Tvoj se mili glas.
Srčno ljubljena nam mama, šla prezgodaj si od nas, dobra, skrbna si nam bila, pogrešamo Te vsaki čas!
Vaše hčere
ROZE ŽELEZNIK CAROLINE PETEK MARY KAŠlC
Cleveland, O., 17. marca 1964.
V blag spomin
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE MATERE IN STARE MATERE
Mary Zupančič
ki je v Gospodu zaspala 17. marca 1960.
Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak od nas Te imel je rad; pri Bogu zdaj se veseliš a v srcih naših še živiš.
Sladko spi in se spočij pri Bogu v rajski večnosti.
Žalujoči ostali:
FRANK in ERNEST, sinova JUSTINE PEČJAK, hči THERESA, snaha EDWARD PEČJAK, zet LYNN, CHARLES,
DENNIS PEČJAK, vnuki
Cleveland, O., 17. marca 1964.
tion.. Low down payment. Asking suburban location. Will sell reason-$20,500. Call FL 8-4838.	able. 823-9436.	(55)
KULTURNEJŠ1 IZGLED — Angleški "beatles” so povzročili tudi med ameriškimi mladostniki dosti razburjenja in nekaj posnemanja. Slika kaže fantiča in dekle z lasmi urejenimi po zgledu “beatles” v nekem frizerskem salonu v New Yorku.
NAROČITE SEDAJ ZA VELIKONOČNE	1
PRAZNIKE naše pristne DOMAČE	|
MESENE KLOBASE, ŠUNKE EN	I
ŽELODCE pri	j
STANDARD SUPIR VALU	1
FOOD MARKET
854 EAST 185(.h ST.	IV 1-5686
NA ZALOGI IMAMO TUDI AJDOVO MOKO, KOKSER FIŽOL IN KAŠO!
VSE VRSTE PIJAČE, posebno SLOVENSKA VINA. — Lahko vzamete ven!
EDWARD PLANIŠEK, lastnik
želi
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM!
Mulully Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
KEnmore 1-94D
365 East 156fh Street
SEDEMDESET LET
nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDN0TA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki.
Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ , za smrtriino, razne poškodbe, operacij6« proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16.
60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in op6' racijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške P°^ porne organizacije, potrudi sc in pristopi takoj — bolje dane kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice ( krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD K.S.K.J.
351-353 No. Chicago St.	Joliet, Illinois
NEVARNA PREDSTAVA — Krotilec levov v nekem cirkusu v Milanu v Italiji nastopa nd predstavah s točko, kot jo kaže posnetek, človek bi rekel, da svoje glave ne ceni posebno visoko.