Leto XVII.
V Celju, dne 10. junija 1U07.
Štev. 06.
DOMOVINA
llrtMllti	likala trikrat na teden, vsak Madrlfek, mrr*m in Mtk ter velja za	Ia laamte
u*. %.hiii.rt.vi..».ti m a ki.iu. >____Avstrijo In nemčijo 12 kron. pol leta fi kron. 3 mesece :l krone. Za Ameriko	ee plaeuie od vsake petlt-vrste po 20 vlnatjev za vaa-
j€ na scnttien« ciau ^ - uopuaNajovoUle Iran-	ln dnur. drlele toliko več. kolikor maia poitnlna. namreč: Na leto 17 kror..	kokrat: ia večje Ineerate in mnofrokratuo inserfranj.
atratl. rokopisi ae ne vračajo.	polle« 8 kron SOvIn. Sapočnina ae poiilja upravnlitvu. pladnje ae vnaprej.	maten poptiat.
Mesečna jwiIoqs h Slovenski Tehnik"«
V samopomoči je rešitev.
Hod boj bije dandanes kmet za svoj obstanek. Po pravici toli o sedanjih slabih razmerah ia si teli nekdanje čase aazaj, ko mn ie ni bilo treba toliko davkov, toliko različaih priklad plačevati.
Potrebe občin, delele in driave rastejo od leta do leta. s tem tadi davki in doklade, kateri niso s kmetakimi dohodki ie v nikakem pravem razmerja več. Vrta vsega tega treba ie pomisliti, da postajajo indastrijalni izdelki: kmet-sko orodje, obleka, pa tadi razna ti-vila. katera si moramo iz tajiae ko-povati, čedalje draija, dočim padajo cene domačemo lita. ali pa ostanejo v najboljšem alnčajn vedno na isti višini; mezde poljskih delavcev vsled sploine dragiaje in aaraičaaje industrije v mestih in trgih rastejo, zato treba kmeta misliti, kako M bode ohranil v hoja za obstaaek.
To je teiko s vaino vprašanje, kateremu bodo morali posvetiti poslanci vso svojo pozornost.
A ne samo vlada in poslanci — tadi mi sami a« moramo baviti z večjo resnostjo s gospodarskim vpraiaajem v vsej njegovi obseinoati. Pred vsem moramo posvetiti zadrnlniitvu posebno skrb in pozornost
Vsak possmičaik je alab ia abog ia ae ne more aspeSno boriti niti proti iadastrijalcem niti proti veletrtcem. ki ai prizadevajo izkoristiti njegovo go-*;odarsko slabost Če se pa ti gospodarsko slabi posamičniki zdraiijo v strokovne zadruge, če stopijo v mogočnih zvezah pod zavednim in smotrnim vodstvom t gospodarski boj,
zadobi ves ta boj oaenkrat čisto drago lice — potem ne stoji več posamičen, nbog kmetic nasproti bogatemu industrijalca in trgovcu — ampak mogočna zadruga — nasproti mogočnemu tovarnarja — trgovec pade naeakrat zopet aa svoje mesto kot posredovalec med prodaeentom in konsamentom — ia vprašanje o cenab in trinih pogojih dobi čisto drago lice.
Idejo zadruiništva treba Širiti med kmeti ter je tako usposobiti za to novo gospodarsko obliko, katera je v današnji dobi najvspeinejSe sredstvo oblatiti težko krizo, v kateri iivi nai kmetski stan.
Na nekaj bi rad opomail naš« kmetske občine. Naii kmetje ao veči-noma že vsi zavarovani proti ognja, ne Bog ve za kako veliko vsoto, a nekaj je veadar. Ali bi se a« mogli občaai zdraiiti in si osnovati domačo zavarovalaico. — Kar pomnimo, je bil v naii občini Pašeaci v 50 letih le itirikrat ogenj. Kaj te torej po nepotrebnem znosi denarja v nemške zavarovalnice. T« pa so tudi take. da vsako najmanjšo reč, ali bolje rečeno, vsak oigani hlod kar najvišje cenijo in od zavarovane vsote odštejejo. Vedeli bi radi, kaj pomaga tak hlod ubogemu kmetu, s tem si pač ne more pomagati. Zmanjšana vsota, ki ae ma odšteje, ma komaj zadostuje za prvo silo, za aadalje mora skoraj beračiti Imamo, vsaj pri naa j« tako, v okolici kar tri poiarne hrambe (hardaiko, lo-prško in ormoiko nemško) ia tako ai skoraj mogoče, da bi se ogenj razširil in uničil več hii. Ali bi torej ne bilo bolj«, da bi si občine same osnovale zavarovalnice. Kmetje bi si sami cenili
hišno vrednost io temu primerno bi tudi morali plačevati letno zavarovalnino. Glavnica hi. recimo vsako leto pomnolena za najmaaj 800 K. v nekaterih letih narasla aa ogromno vsoto. Občina bi bila vsled tega čez aekoliko let zmožna podpirati naša domača kultarna podjetja. Pred 6 leti smo ti astaaovili šolo io zaradi tega moramo plačevati ogromea davek do 60 ali 66°/. in to celih 40 let, preden bo iola izplačana. Ako pa občina ras? !r ' -večjo glavaico. bi lahko rime izplačala svoje podjetje ir zmotna sama astanoviti	važen
kulturni faktor, kajti le aa tak način je mogoča blaginja ia sreča naroda. Preo vsem pa je potrebna sloga občaaov;osebnosti in osebna sovraštve morajo v stran, le pogled aa našo blaginjo ia srečo aas mora druiiti k skapneiuu dela. Nesloga, katera aam je i« tolikokrat ikodovala ia aam ie škodi, bi se seveda tadi takaj maičevala in grozoi nasledki bi jotovo ae izostali. Le poglejmo občino srediiko. Koliko valnih kulturnih podjetij si j« astvarila v malo letih. Csta-aovila si je zadružno mlekarno, občinski parni mlin, občinsko parno mla-tilnico, občinsko iago, si postavila krasno šolsko poslopje in si tadi poskrbela zadraino bikarao. Po pravici trdimo, da j« središka občina ena najbolj naprednih aa Slovenskem Štajerskem. Posnemajmo jo, saj ae aam sredstva takorekoč ponujajo uma, in stoteren sad ne bode izostal.
Paieaeaa.
Politični pregled.
Bt«ate iihli
Razprave o skupnem jugoslovanskem klubu čitamo sedaj skoro v vseh slovenskih in hrvatskih listih. Po teh razpravah soditi so dalmatinski in istrski poslanci odločno zato, da se osnnje skupen jugoslovanski klub, iz katerega ne sme biti izkljnčen noben -.lovenski pa tudi noben srbski poslanec. kakor bi to ielel dr. Šusteršič. ''e se češke stranke zdruiijo na Dunaju v en sam klab, zakaj bi se jugoslovanske ae mogle? Ako bi dr. Šu-steršič in njegovi olji somišljeniki tega ne sprevideli in ne hoteli priznati, potem osnujejo hrvatski in srbski poslanci svoj poseben klub. Hrvatje stavijo nade v dr. Rjrbafa, da se njemn posreči ublažiti nasprotja, ki se stavijo sedaj proti skupnemu klnbn jugoslovanskih poslancev. Najblilja prihod-njost nam dokaže, kaj je o tem važ-nem vprašanju ukrenil — dr. Šuster-šič. To vprašanje je sedaj odvisno edino le od njega — in pokazalo se bode, kdo je v njem močnejši — politik ali nečimarnel •
O skupnem češkem klubu so bila preteklo sredo posvetovanja odbora, kateremu je bila poverjena naloga sestaviti pravila, ali vsaj načela, po katerih naj bi se sestavila pravila skupnega kluba. Pokazalo se je, da je to tetka naloga. Zastopali sta se v glavnem dve načeli: skupni klub naj bode klub posamičnih poslancev, kar bi odgovarjalo stremljenju po tesnejši enoti; skupni klub naj bode zveza po-
LISTEK.
Kako se je Mojzes združil z Valtom Kuternogom.
Poljaki afiaal Valarlj LotlaUI.
(Dalja.)
.Aj, vaj! nemara j« v vreči svinja S praaci?" zakriti ter pobobaa s prsti »o mizi.
A trdi Valorij M je dal i« dolgo prositi predno j« razvezal vrečo ter pokazal tidn, kaj se je nahajalo v njej.
Mojtea se j« prijel ta glavo ter kakor blazea jel cmokati z jezikom.
.Aj, vaj grojae, grojse čudei!"
Ko s« je po prvem začudenja nekoliko zbrihtal, jel je povpraševati Valerija, kj« j« naše! takšen čudei in kaj auner-va početi i njim?
.Nt, vest« li, koliko vam dam za to?" reče ter ob eaem pomeiika aa Valerija.
.A, 8ga!" Odvrne Valerij ter zno-vič zavele vrečo. .To je za mojega
gospodarja, ne pa za te, iid!"
.Ni. pa bodi tako! Vsekako pa pojdeva skupaj k jasuo velmolnema gospoda!" zakliče iid ter je bil mahoma pripravljen za na pot.
.A čemu si mi ti?*1 omeni Valerij, .ali ai mar mitlii, da brez tebe ae znam poti aa dvor?"
Žid nevljudno pokima z glavo.
.Aj, Valerij, Valerij!" zakliče. .Vi ste vendar tako premeten, vaša pamet je sličaa teleta, kako hočete opraviti to ondi brez mene, brez najemnika?"
Ni, a kaj hočete ondi početi vi ?" vpraša ga Valerij.
.Valerij, ne bodite vendar takšen! Ju pojdem z vami k jasnovelmoinema gospodu, jaz mu hočem povedati, da sva midva oba vjela ta plen, jaz mu hočem pokazati in potem se bova s tem, kar dobiva, poiteno delila"
Valerij ga gleda ter se ma smeji v oči.
.Kaj, mar si priiel ob pamet, iid ?* zakliče naposled. .Pfaj! Jaz bi se imel s teboj deliti, Bog si ga vedi, čema?
Ali mar hočem svojega gospodarja
ogoljufati, ali ga odreti? Evo. zadovoljen bom, ko mo napravim veselje in ako mi da nekak dar, pa te zgodi to iz Ijabavi".
Toda Mojzes ma ni dal končati.
.Kaj vi govorite, kakor v sanjah! ovaj! kako trd človek ste, jaz vam svetujem kakor lastoema otroka, vi pa mi ie delate krivico Ako ae stopite v droibo z menoj, pa niti počenega vinarja ne dobite. Hihihil Vam se tdi, da je tako lahko zahajati k jasno-velemoinemu gospoda! Oj, vaj, sedaj priteče ekonom, sedaj pisar, sedaj lokaj, pa z novič voznik, kahar, sploh sleherni ti priteče nasproti ter ti nečeaa pove in slehernemu je treba nečeaa stisnili v roke, zakaj, ta te sioer poriva za duri, drugi te pograbi za ovratnik, tretji te oplazi po zobeh ia č«trti potegne za lase. A vaj! Bog te obvaruj takšnega občinstva!"
Valerij ae na vae to nasmehne tako vesel, ter napitavii si vrečo aa hrbet, reče brez bojazni:
.Naj te glava ae boli, jaz si bom ie znal pomagati brez tovariša!"
Žid zardi ter se aašopiri kakor paran.
.Kaj, ti bedak se braniš moj« druibe!" zakliče jezno, .jat te naučim, jaa ti pokaiem, jaz pojdem k jasno velmolnema gospodo ter mu povem, da si Sel krast njegovih rib. jaz ma povem, da si ti to naravnal, da sta lisjak ia ičaka tako pograbila drag drugega za gobec, jaz ma porečem, da ti hočeS zgolj ociganiti ia jasno vel-moini gospod mi bo verjel ia ti kmet, dobil ie s palico ia boi moral plačati kazen.
Valerij ga je poslašal do konca, na to se je agriznil v ustnice in čelo a« ma j« zmračilo, oči se zalesketale kakor zmirom, kadar j« bil namenjen izvriiti kako Salo.
.Ha, tlod te vzemi, ai, pa bodi tako!" s« oglasi uapoaled, .jaa stopim a teboj v draibo*.
samičnih klubov, kateri bi imeli tndi nadalje vsak svojo posebno organizacijo in svojo avtonomijo. Masarvk je zagovarjal drago načelo zvezo posamičnih klubov, kajti glavni namen skupnega kluba je: uporaba parlamentarne tehnike in razdelitev parlamentarnega dela. Čelakovskj se pridružuje tem nazorom ter poudarja. da je skupni klub pH dobri volji mogoč ter da je tudi že zaradi tega potreben, da bi se stranke pri sknpnem delu vzajemno kontrolirale. Klofač in prof. Drtina sta dala na zapisnik, da sta njuni stranki pričakovali, da se osnuje klub poslancev samo naprednih smeri.
V rusinski klub bodo sprejeti Htarorusinski poslanci (katerih je 5) samo pod tem pogojem, da priznajo eksistenco ukrajinskega naroda. (Staro-rusini stoje namreč v narodnem in kulturnem obzira na stališču, da tvorijo Ukrajinci in Veliko Rusi en sap narod ter vsled tega odločno zamečejo malorušcino kot poseben književni jezik.)
O nprašanju o slovanskih vseučiliščih piše .Čas". »Beckova vlada Je po volitvah samoljubno trdila, da bodo v novem parlamentu narodnostna vprašanja postavljena z dnevnega reda. Mesto tega oglaša se eao za dragim še predno so duri novega parlamenta odprte, pred vsemi je pa vprašanje slovanskih vse-učilišč. Žalostno je, da se to v svojem bistvn čisto kultnrno vprašanje presoja v Avstriji s politično-narod-nostnega stališča, no s tem dejstvom pač treba računati. V državnem zboru bodo Čehi. Rnsini in Slovenci razvili vsenčiliško vprašanje in to po vsej pravici. -Slov. Narod" baš objavlja poziv aa vse občinske zastope ia korporacije aaj na daa otvoritve državnega zbora pošljejo nančnemu ministrstvu telegrame, v katerih naj zahtevajo, da se nemudoma osnuje v Ljnbljani slovensko vseučilišče. „S1. Narod" upa. da bodo to akcijo podpirali češki in rusinski poslanci. Upa s popolno pravico, kajti v tem vprašanju situvacija naravnost žene Slovence, Čehe in Rasine k vzajemno« j v državnem zbora. Vseačiliiko vprašanje bode prouzročilo v državnem zbora nenavadno zanimivo sesknpenje strank. Socijalna demokracija bode morala, ako ostane zvesta svojemu programu podpirati opravičene zahteve slovanskih narodov, d očim se jim bode z drage strani velika večina Poljakov zaradi rasinskega vseučilišča uprla. V vsakem slučaju bode položaj zelo zanimiv."
Jubilejne slavnosti so v Budimpešti v polnem tekn — pa razpoloženje ni ne na strani dvora ne na strani Madžarov v resnici prav .nič slavnostno. Za take slavnosti treba jisnega neba — in jasnega političnega obzorja. Zadnje pa je na Ogrskem bolj temno ia oblačno kakor že zdavnej pred. Madžari zahtevajo od svojega kralja garancije o ogrski ustavnosti. Kralj jim je bil ko je sklenil pakt s koalicijo, to obljnbil — pa pod tem pogojem, da koalicijska vlada predloži ob enem tndi zakonski načrt o uvedbi tajne, splošne in enake volilne pravice. Minister notranjih reči grof Andrassjr je kaj kmalo izdelal zakonski načrt o ustavnih garancijah, izdelal ga tako temeljito, da je celo ogrsko ustavo v pravem pomenu besede popolnoma predelal. Koalicijska vlada je Andras-syjev načrt predložila kralja — kralj pa je z obzirom na pakt napravil jnnktim med ustavnimi garancijami in uvedbo spiošne in enake volilne pravice. Te koalicijska vlada pa nikakor
neče dovoliti ter bi jo rada odložila kolikor mogoče daleč v bodočnost. Od tod vsa napetost in neslavnostno razpoloženje. Pa to tudi še ni vse. Hrvatsko-ogrski konflikt, živejše gibanje nemadžamkih narodnosti, grozeča zveza hrvitftke delegacije z narodnostnimi poslanci v ogrskem parlamentu in vsled tega uprizoritev uspešne ali vsaj zelo nadležne obstrakcije proti zakonu o službeni pragraatiki železuičarjev. Koalicijska vlada je v resnici v neprijetnem položaju in se ji no smemo čuditi, da jej ni nič kaj slavnostno pri srcu. Dvor je sedaj v ugodnejšem položaju nego Wekerlov kabinet — pa tudi ta ima dober trumf v rokah: dvor zahteva zvišanje rekratov in na-godbo z Avstrijo. To bode vlada izkoristila — in baš sedaj ob 4oletnici kronanja pride morda do novega kompromisa med koalicijsko vlado ia krono. Ako se ji to posreči — na tem pač ni dvomiti, saj poznamo spretnost in odločnost madžarskih politikov — imela bode ves dobiček tega kompromisa koalicija in vojna uprava, troške pa bodo plačali: socijalna demokracija, davkoplačevalci in nemadžarske narodnosti.
VataJ« delava.
— Rusija. V seji državne dume dne 6. L ae je vršila dolga, burna debata o predlogu kadetov, naj se postavi na dnevni red prihodnje seje zakonski načrt o mestni pravomoči sodišč mesto predloga o amnestiji in odpravi smrtne kazni, katera dva predloga s:a bila 6. t m na dnevnem redu. pa zaradi pomanjkanja časa nista mogla biti pretresena do konca. Kadet Vlad. Oessen je poudarjal, da -jegova stranka daje prednost retormi mestni pravomoči sodiK, ker je ta predlog stavila vlada ter je mnogo upanja, da ae uresniči, d očim ni v sedanjih razmerah najmanjšega upanja da bi predloga o amnestiji in odpravi smrtne kazai zadobila. kedaj veljavnost zakona. Kadeti sodijo, da bode narod bolj zadovoljen z zakonodajskim delovanjem dume kakor pa z neplodnimi resolucijami. Na to so nazadnjaški desničarji vzajemno s člani levice napadali kadete ter jim očitali da so bojailjivi ter da ae ae brigajo za vest in *ast. Pri glasovanju je propadel predlog kadetov ia spiejet je bil predlog, da pride na dnevni red prihodnje seje predlog o amnestiji in odpravi smrtne kazni. Reakcjoaarji na desaiei ao glasovali kompaktno z revo-lncijonarji (zato proti kadetom in Pokom, da bi s tem pospešili razpustitev dume. To se bode bržkone kmalo zgodilo. Naslednik Stolypinov bode bije Witte.
Dopisi.
Kruplus mm Nwtihtiii,
kjer se aahaja Kneippovo zdi. . i I išče, ia človeštvo. Kakšen upliv je imela preteklost Hrvatov na zapadno Evropo, je vobče znano. Omenjam njihove boje s Tatari in Turki, s katerimi no obvarovali civilizirano Evropo pred azijskim barbarizmom. Toda ime Hrvatske, osobito trga Krapine se je mnogo imenovalo tudi v najnovejšem času. To pa radi. ostankov pračloveka. kateri so se našli v votlini blizu trga Krapine. V nemškem časopisu .Cber Land und Meer" je napisal učenjak dr. Viljem Bolsche zaaimiv članek o posledicah najdb omenjenih ostankov v krapinski votlini »Nobena današnjih najdb" piše ta nčenjak, „ni toliko pomogla do spoznanja razvitka človeka kakor te kosti in lobanja, katera se je uašla kot ostanek pračloveka". in katero je natanko opisal vsenčiliščni profesor Gorjanovid-Kramberger v Zagrebu.
Prepir učenjakov se je namreč sukal okrog vprašanja, ali se je brada ravno tako razvijala kakor gornji deli človeške glave.
Pristaši mnenja, da se je razvijala ravno tako kakor gornji deli glave, so bili v večini. Tega mnenja ni mogla prevreči niti glasovita lobanja iz ne-anderske doline. Se le Hrvati s svojimi najdbami v Krapini so dokazali nasprotno. Tako je naša Krapi na prišla do svetovnega imena!	•
- Sv. Jurij ah fttavulei. Toliko dopisov dobite od vseh strani, gospod urednik, le od nas še vam nismo ničesar poročali. Gotovo Vara je znano, kako se je naš kaplan g. Fr. Stuhec širokoustil v .Slov. Gospodarju" pred volitvami, češ: »Pri nas bodemo volili vsi (!) Roškarja!" Pa smola — ali so ljudje tako nenmni ali kaj je bilo. da ga niso hoteli vsi voliti. No. zdaj bi mi lahko g. Stuhcu zaklicali: .Mi smo volili Murso!" — ampak vi tako ne verujete, ker Murso so volili le »nemčurji". .brezverci" itd. išo. no. to nam je bilo tako znano, da kdor ne piska z vami v klerikalni rog. ta je vsak .neračur-brezverec!" No. pač zelo sramotno za vas. da še v najsigur-nejši (!) občini (po vašem n.nenju) propadete. No. pa vedite, da sede v občini tudi oni — ki so proti vašemu gospodarstvu in. da bo prišel dan. da priti mora. ko pade županski stolecl! In lansko leto so ta vneti .narodnjak" baje — no bo že tako res, predlagali, naj se .Domovina" izbacne in to se je — uresničilo.
No, gospod urednik. Vam se ni treba jeziti, če ni .Domovine" več v .čitalnici Marijine družbe!" Kako pa se naj tam gledata .Slov. Gospodar", vulgo .Lažnjivi kljukec" in resnicoljubna .Domovina". Saj je to nekaj nemogočega. Ce namreč .Domovina" ni »črna" — in zagovarja napredne kmete. »pa ven ž njo!" No. saj se poznamo — kaj ne? . . . .Čitalnica" je pod popolnim vplivom .zvezarjev" in udov .Marijine družbe", kjer imajo ti prvo besedo kot .slavni" govorniki in govornice. In katera oseba je bila pač tako inteligentna, da se je izrazila v .Čitalnici" — .Sokoli so ogli. so za nič!" Potemtakem je pač dr. Ploj — tadi osel - kot častni ud .Brežiškega sokola". No, devičarji in zvezarji — pustite nas popolnoma lepo v miru. pustite .Sokole", ko ste vi proti njim .modrijani" — ia .Volimo vsi Ro-škarja".	Ščavalškl.
Blshiha. Ker me skušnja uči. da »Slov. Gospodar" ne sprejema stvarnih popravkov, odločil sem se prositi s tem uredništvo .Domovine", da v odgovor na dopis »Slov. Gosp." od dne 23. maja 1907 št pod naslovom: Globoko, natisne sledečo izjavo:
Glede shoda g. barona Moscon-a, omeniti je, da se je dopisnik zmotil ko hvali nedostojno obnašanje in spodbuja mladino k surovemu nastopanju proti poštenim ljudem.
To stoji že v naravnem nasprotju z dolžnostmi, ktere bi imel pravzaprav g. dopisnik.
Da se mladina hujska k takemn nastopu, kakor je bil povodom shoda g. barona Moscon na binkoštni ponedeljek. po pristaših .Kmečke zveze" uprizorjen, ni treba veliko truda; posebno, če se plača pijača, kakor so to storili ta dan nekateri velmožje. ki so mnenja, da je denar in pamet vseeno, in še neki dragi .gost" v Molanovi gostilni in s tem pokazali, da so kaj; toda posledice takega nastopa so ne-preračunljive in bi jih utegnili povzročitelji še kedaj sami obžalovati: saj se celo govori, da so bili pristaši .Kmečke zveze" oboroženi z .revolverji" in le pametnemu, premišljenemu nastopu k shodu došlih Pišečanov. ter posredo-
vanju isoie skromne osebe se je zah-hvaliti, da ni prišlo do poboja.
Gosp. dopisnik pa v svojem dopis« tak nastop svoje stranke ne le odobrava. marveč z zlobnim namenoa celo vspodbnja mladino k takemn nastopu.
Če je divje kričanje opijUnjene drnliali dostojno in sploh lepo. je to stvar in okus dopisnika; razsodni ljudje sodijo o tem drugače.
Da so ti baje najeti ljudje zabra-nili shod gosp. baronu Mosconu. ki je mislil kakor čujem. jedino le izreči zahvalo za. povodom prve volitve oddane mu glasove. — s tem pač niso pokazali olike, pač pa to. da ne razumejo spoštovati v visokih letih stoječega moža z osivelo glavo.
Gosp. dopisnik izposodil si je. da nas tem lepše raztrga oni blaženi izraz »Pos. Straže", češ. da pojdemo v koš.
Zares imeniten izrek! Kdo zna še kaj tacoga?
Toda glede gosp. Mosrona se je pa le morda temeljito zmotil; par pa bi se utegnilo g. dopisniku še kedaj kaj tacega zgoditi.	*
Baron Moscon. četudi Nemec, otrnil je že marsikatero bridko solzo raz lira slovenskih revežev; za to pa žanje grdo obrekovanje .Gospodarjevega" dopisnika in njegovih privržencev.
Toda pustimo ta volilni prepir! Do sedaj so bile samo lepe besede gosp. kandidata, oziroma poslanca. — sedaj pa naj sledijo dejanja.
Če hoče uresničiti svoje obljube, bo imel dela dovolj; če pa tiste tudi zaresi uresniči, tedaj pa recimo vsi skupaj: Hvala Bogu. da smo ga dobili!
Ja. še nekaj! Županski stolec. za tega se gre. To gosp. dopisnika grozno skeli.
No. vse je pač mo/oče na tem ljubem svetu; kajti človek, ki bi ugajal vsem ljudem. — se še ni rodil.
Toda odloči naj ljudstvo kot tako, ne pa kak posamezuik.
Gosp. dopisniku si tudi ni treba beliti glavo in misliti. da sem jaz zares toliko navezan na žnpanstvo.. Ne! Ravno nasprotno je res.
Da se jaz v drugič sploh županstvo sprejel ko sem se vendar že po izvolitvi župar ^ leta 1896 tej službi tako odločno povedal odločilo je jedino to. da se je prepričalo nekega moža. ki zaničljivo prezira vse. kar ne trobi slepo v njegov rog, ki se v dosego svojega namena poslužuje s^iajno nepoštenih sredstev, seveda na krščanski podlagi, samo. da nameče ljudstvu peska v oči. da njegova moč še ni zrasla do »neba".
Pa. da se ne oddaljim svojemu ljubemu dopisniku, spominjam ga na ono znano dogodbico o neki ženi in spečemu zajcu. Ko namreč žena epazi spečega zajca, reče sama sebi: Pol si ga skuham, pol pa spečem; tedaj bom pa rekla: hop! Toda glej ga šmenta! Zajec se zbudi, — iu zbeži. Žena pa je baje napravila neznansko dolg obraz.
Resnici na ljubo moram povedati na opazko .Gospodarjevega" dopisnika češ. da se mi gre za baronovo pomoč pri bodoči obč. volitvi tndi to:
Stranka h kateri pripada .Gospodarjev" dopisnik, beračila je že dva-dvakrat pri gospodu bamnu in njegovih ljudeh za glasove pri občinskih volitvah — jaz pa še nikdar!
Kdor meni ne verjame, vpraša naj gosp. barona Moscona!
Kdo je tedaj »Vsenemec" ? Kdo je »Stajerčijanec" ? Strarka g. dopisnika ali jaz?
Toda pardon. Dopisnikovi stranki velja znano pravilo: Namen posvečuje sredstva!
Tndi moj peresni! »Gotpod.~ dopisnika boli!
No. bodi mn mimogrede enkrat za vielej povedano, da sem storil jaz s svojim peresom v prid revnejšim slo-jem morda ie več zastonj, kakor je storil, in bo š* storil moj ljubi gosp. dopisnik za plačilo.
Vsekakor sem pa g. dopisniku od srca hvaležen, da si me je privoščil in se me spomnil v »Slov. Gospodarju" z dne 23. maja 1907. št 2h. da tem aačinom slovenska javnost brez mojih troškov vsaj poizve. da sem še živ.
Pripuročal bi mn pa samo to. da bi se pobrigal nekaj bolj za svoje stanovske dolžnosti in pustil mirne ljudi, ki ne storijo »namenoma ' nikomur nič žalega. kakor, da započeti bratomorni boj »Slovencev"4 na Spod. Štajerskem od začetka do kouca obsojajo. — pri mirn.
Narodnjak pa sem bil. sem in ostanem, ako je »Gospodarjevemu" dopisniku to po volji ali ne.
Globoko, dne 26. maja 1907.
Frane Kene allas Kunej, župan globoški
Slovenske novice.
StaJ«rsko.
—	Za slovensko vseučilišče v
Ljubljani. Kakor smo zvedeli namerava mnogo narodnih drnštev in občin na dan otvoritve drž. zbora. t. j. danes teden, dne 1«. junija brzojavno zahtevati pri naučnem ninisterstvu, da izpolni dano obljubo slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Nujno potrebno je. da posnemajo ta vzgled vsaslovenskadruštva. zlasti pa narodne občine. Le veliko število brzojavk pokaže mini-sterstvu in državnemu zboru, da je zahteva po lastnem vseučilišču nujno, da je volja in želja celega naroda, da dobimo vendar enkrat svoj najvišji kulturni zavod v Ljubljani.
—	Mariborski Sokol" je imel včeraj svoj prvo. izvrstno uspele javuo telovadbo združeno z ljudsko veselico in plesom. Daljše poročili., katero smo sprejeli, priobčimo prihodnjič, ker ga ni bilo več mogoče postaviti za današnjo številko.
—	Pobegnil je iz zapora okrajnega sodišča v Konjicah 31 letni tat in postopač .lanez Kresnik.
—	Iz Trbovelj. Tudi nas je doletelo veselje, da so nas posetili člani dramatičnega društva iz Ljubljane vračajoč se s svojega umetniškega potovanja. V torek, dne 4. jnnija 1.1. uprizorili so ljubljanski uikctniki .Huzarje" pri Korteju na Vodah. Velika dvorana je bila nabito-polna hvaležnega občinstva. Nihče bi ne veroval, koliko smisla in navdušenosti iiua naše ljudstvo za gledališče. Dolgotrajno pritrjevanje ob vsakem šaljivem prizoru je bila najboljša zahvala vrlim umetnikom. Gosp. Danilo in Verovšek sta nam obljubila, da nas bodo cenjeni člani drim. društva razveselili letos še enkrat in srer avgusta meseca s šalo-igro »Na letovišču". za kar se jim bode naše ljudstvo gotovo hvaležno skazalo z mno-hrojnim obiskom. Na veselo svidenje meseca avgusta v Trbovljah!
ljubezen ptujskih meščanov do kmetov v kolirl, posebno onih na gornjem Dravskem polju takozvatiih »špeharov" se je pokazala v zadnji seji ptujskega obč. sveta v prav svetli luči. Ptujski mesarji so se pritožili obč. svetu, da jih »špehari" s prodajo mesa iu slanine na ptujskem trgu težko oškodujejo Podžupan Steudte je omenil, da imatjo ti kmetje že iz časov Marije Terezije pravico prodajati na ptujskem trgu meso in slanino, da si lahko privoščijo tudi ubožnejši ljudje košček
mesa in slanine. Vendar pa bo obrtni odsek študiral to vprašanje. Rešitev kajpada ne bo ugodna — zato bi bilo morda na mestu, da bi se poklicani ljudje zavzeli za te kmete, kateri bi bili z eventualno prepovedjo prodaje mesa iu slanine težko oškodovani, posebno, ker ni dvomljivo, da bodo Ptuj-Čane posnemali tudi Mariborčani. Časti vredni »štajerc" bo seveda zopet pridigal. da so to storili ptujski mesarski mogotci iz ljubezni do kmeta.
—	Požar. V Skorbi (obč. Slovenja ves) pri Ptuju je gorelo zadnji četrtek po noči. Ptujska požarna bramba ni botela iti ga<it. ker so ji tamkaj po nekem poročilu v "Tagespošti" fantje ob enakih prilikah redno prerezavali cevi in zasmehovali gasilce. Pogoreli so trije kmetje. Ako je kaj resnice na tem. priča dejstvo o izredni surovosti, katera se je sedaj maščevala nad va-ščani. Nauk za naše čestivredne duhovne vzgojitelje: našemu ljudstvu ni treba braniti »vere* pač pa ga je treba izobraziti in olikati!
—	Zatiranje strupenih kač. štajerski deželni zbor je pooblastil deželni odbor, da daje za vsako ubito strupeno kačo (gada ali modrasa) jedno krono. Ubite kače ali vsaj glave je treba nposlati kustozu zoologične zbirke v deželnem muzeju v Gradcu. Od t. julija do 15. septembra se nagrade ne dele; v tem času ubite kače se lahko dopošljejo po 15. septembru.
—	Iz Maribora. »Slovanska Čitalnica" v Mariboru. »Čitalnica" v Ptuju in .Čitalnica" v Slovenski Bistrici prirede dne l«. t. ra. sknpen izlet v Kram. kjer bo na vrtu Stampf-love gostilne prijateljski sestanek. Člani in prijatelji imenovanih društev in vsi narodni krogi se vljudno vabijo, da se ndeleže tega izleta.
—	O mariborskih volitvah. V štev. 61. vaf cenj. lista se opisuje nastopanje nekaterih Slovencev pri državnozborskih volitvah, med katerimi bi se baje tudi nahajala nek trgovec in njegov sotrudnik. koji zadnji je tudi član »Mariborskega Sokola". Ker se torej s tem dopisom sramotijo in sumničijo vsi člani trgovskega kluba, zahtevamo, da se od pisatelja tega članka, prvič po imenu označite isti osebi in drugič, naj se tudi poprej natančneje informira o celi zadevi predno kaj takšnega piše, ter prekliče, kar je napačnega, sicer bi imel s sodnijo opravka.
Nesramno je tudi predbativanje o narodni mlačnosti. naših trgovcev. — Pisatelj istega članka, naj raje skrbi, da postane več složnosti med mariborskimi Slovenci in da jih pridobi, ne pa odganja, kajti le s tem bode koristil svoji domovini, nikdar pa s takšnim nastopanjem
J4lov. trgovski klub".
—	Mariborske novice. Ust-mena matura na naši gimnaziji se prične 15. julija in Maja do 20. julija. Udeleži se je 4rt osinošolcev: izmed teh je 37 Slovencev. Za slovenske dijake gotovo častno število!
Na mariborski (nemški) gospodinjski šoli morajo imeti jako »izvrstne" pedagoge in vzgojiteljice. ker se obnašajo nadebudne germanske gojenke tega zavodi tako. da presega že vse meje dostojnosti.
Ako te prinese opravek mimo njihovega vrta in dvorišča v Reiserjevi ulici ob ^asu. ko imajo gojenke odmor, te pozdravijo te »olikane frajle s takimi .ljuheznjivirai" opazkami, naslovi in priimki da si prihodnjič premisliš, predno se odločiš iti po tej nlici.
Gorje ti zlasti, ako te slučajno katera pozna, da si Slovenec; te »go-spice" te nahajlajo, kakor na povelje s — »Heil Windischer!"
Opozarjamo slav. vodstvo omenje-
nega zavoda, da nadzira svoje gojenke tudi ob odmorih na vrtu, da ne bodo več izzivale in psovale mirno mimoidočih Slovencev, kakor se je to zgodilo 6. t. m. popoldne.
Smilijo se nam naše slovenske mladenke, ki morajo v družbi teh zagrizenih in divjih tevtonk preživeti po cele dneve. — Koliko zasmehovanja, pikanja in zbadanja morajo prebiti zaradi svoje narodnosti! Toda vsaka sila do vremena! Opozarjamo naše stariše. da naj raje dado svoje hčerke v gospodinjsko šolo v Ljubljano, ker ne stane itak nič več. ker vlada tudi v Mariboru neznosna draginja glede stanovanja in hrane.
—	Porotno sodišče v Mariboru je obsodilo k smrti brata Alojzija in Ivana Poredoša. oba doma na Ogerskem, ker sta lani 3. novembra ubila in v Dravo vrgla posestnika Koronika iz Trčove pri Sv. Petru pod Mariborom. Žena Alojza Poredoša. Alojzija Poredoš je obsojena k triletnemu zaporu. O celem dogodku smo svoječasno natanko poročali.
—	Umrl je v Mariboru bivši geometer Rudolf Hribar, star 75 let.
—	Mariborski župan dr Schini-derer je vendar dobil cesarjevo potrdilo in b» prihodnje dni zaprisežen.
—	Čitalnica v Klevelandu (Zdr. države) je poslala družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 20 K za narodni kolek z opombo, da bodo tamkajšnji Slovenci kolekovali vsa svoja pisma z narodnim kolkom. Zato bo ga še naročila. Slovenci, rabite in kupujte narodni kolek! Družba bo tndi kmalu naročila nove nabiralnike, ker jih nima sedaj več v zalogi. Spominjajte se naše šolske družbe pri izletih! Meškove razglednice razpošilja vodstvo dražbe samo.
—	Prvaškl tat pred sodnijo.
Že ko so nedavno v Ptuja prijeli poštnega oflcijanta Schwarza radi pone-
verjenja. je tleskal »Štajerc" z rokami veselja, češ. taki so! . . Udrihal je zopet in zopet po Slovencih: kaj bi ne, saj Schwarz je — Slovenec. Že takrat sem hotel odgovoriti na nesramne napade. a čakal sem obsodbe. — Schwarz je bil moj sošolec in pozneje stanovski tovariš. Dajte mi torej besedo.
Srhwarza ni nikdo smatral Slovenca, ni v šoli. ni izven nje. On ni hotel (rad) govoriti slovensko; sramoval se morda ni. a bal se pa neizmerno. Ni se brigal za slovenski nk. ne za knjige, ne za občevanje. Ko smo dijaki Slovenci skrivoma hodili v narodno šolo na biblioteko, ga ni bilo nikoli poleg. (Nekaj slovenskih knjižic je šele leta 1903 profesor dr. Kom-Ijanec priboril gimnazijski biblioteki, a tndi tam Schwarza nikoli ni bilo. Tudi g. dr. Komljanec Schuarza ni imel za Slovenca.
Ko je bil Schwarz uradnik, je bil — umevno še manj naroden. Dasi je imel početkom obilo denarja — odkod, ue vem in je živel potratno ni nikoli kupoval Cirilovih vžigalic ne narodnega kolka, ui bil pri nobenem slovenskem igrokazu. ni obiskaval narodnih gostilen. pač pa se je klatil po beznicah z jako problematičnimi na-turarni (Ne tožim ga. on je že sojen. Tudi NVratschkotova gostilna v Ptuju gotovo ni narodna. A drugod Schwarza. ko je stanoval v Ptnju ni bilo najti. Tam so popivali, tam delali dolgove. S< hvrarzov lastni brat je pa zvest »Štajercev" pristaš in naročnik.
Dovolj dokazov, da »Štajerc" laže dovolj; Schwan ni — narodnjak. Seveda, čisto po »Štajerčevi" pameti in njegovem srcn neračnr Sehwarz ni bil. Bil je mirna, tiha duša. No. pa če bi Srhwarz bil kedaj naš čemu potem vse Slovence pgovati? »Štajerc" clej svojega jeroba Kaiserja. otn se po svoji
družbi — potem pa požri sline, pa se lepo nasmehni! Eno je gotovo: Ko bi se Schnrarz ne bil gibal v tako pro-pali družbi bi ne bil schirarz ampak — rein. Ne sodite ga, k*evetniki, reveža brez imena in karijere!
__V. O.
Krinjihi.
—	»Slovenec" In resnlea. V svoji št 127. od 5. t. m. piše glasilo katoliškega duhovstva . . . »tako se je zgodilo. da so katoličan dr. Hruban in •tefet dr. Masafik . . . rekli, da podado roke k skupnemu klubu." Ta katoliški list z nečuveno drznostjo imenuje Masaryka ateista, čeravno dobro ve ali bi vsaj moral vedeti, ako se z verskim npralanjem količkaj resno peča. da ga ni filozofa v Avstriji, ki bi se temeljitejše bavil z verskim vprašanjem kakor Ma*aryk. da ga ni moža. ki bi odločnejše zagovarjal vernost kakor Masaryk. Vedeti bi moral, da je Masaryk ne «amo enkrat ampak mnogokrat in v raznih spisih pondarjal. da je češko vprašanje v prvi vrsti fnht vprašanje, da mora današnja generacija nadaljevati v smislu Hnsovem. čeških bratov itd. Ker je pa načeloma, odločno in neizprosno protiklerikaien zato ga treba proglasiti za ateista. Lagati treba v nadi. da ne bode nikdo laž-njivca vdaril po zobeh. — Druga laž je »Slovenčeva" trditev v istem članku, »da niso bili »klerikalci dennncianti" krivi, da so vročekrvni liberalci (onih 161 čeških profesorjev, ki so izdali pred volitvami proglas, v katerem zahtevajo zboljšanje šolstva) dobili svoj nos od šolske oblasti." Resnica je pa, da je šel nadškof Skrbensky osebno k namestniku zahtevat naj se kaznujejo profesorji, kateri so podpuiii omenjeni proglas. Tega v Pragi niti klerikalci ne taje več — v Ljubljani pa lažejo veaelo dalje . . .
—	Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega drnštva „Merkur" v Ljubljani. V si nžbo se spre j m e 2 poslovodja. 2 knjigovodja in kore-respondenta. 7 pomočnikov- mešane stroke. 2 pomočnika špecerijske stroke.
1	pomočnik manufakturne stroke, 2 kon-toristinji. 1 blagajničarka, 4 prodajalke.
2	učenca.
Slnžbe iščejo: 1 poslovodja. 4 knjigovodji in korespondenti. 3 kon-toristi. 12 pomočnikov mešane stroke. 4 pomočniki špecerijske stroke. 3 pomočnika manufakturne stroke. 2 pomočnika železninarske stroke. 2 pomočnika modne in galant. stroke, lokon-toristinj, 4 blaeajničarke, 7 prodajalk.
Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini
KardUi«.
—	Krščanski soetjalei na Koroškem so požrli kar vseh 9416 oddanih slovenskih glasov na Koroškem. V neki statistiki prišteva namreč »K&rntner Tagblatt" vse slovenske glasove nemškim krščanskosocijalnim in tudi ne omenja Slovencev. To imajo sedaj Slovenci v zahvalo, da so podpirali krščanskosocijalne kandidate, ker še menda ne verjamejo, da so ti prav tako zagrizeni Nemci kakor vsi naci-jonalci. — Sploh pa ne moremo lahko razumeti, čemu se letos vodje koroških Slovencev klanjajo onemu dr. Šušter-šiču. katerega so lani proklinjali?
—	Ztljsko železnico nameravajo podaljšati do Kotelj v zgornji Zilski dolini. Pravijo, da ima to v prvi vrsti strategični pomen.
—	Dr. Evgen Lampe — na Koroškem. V nedeljo, dne 23. junija se vrši Podljubeljem zborovanje taraoš-nje*a izobraževalnega društva, na katerem bo po .Slovenčcvera" poročilu
nastopil g. dr. Kvgen Lampe. Kakor se vidi, so Korošci bitro pozabili, kako jib je ta .sveti" mož napadal, zlasti pa njihove voditelje — in vse to samo radi tega. da bi prikril sebično šuster-šičevo politiko Sedaj pa jih je potolažila prav neodkritosrčna ..kutnarna" izjava v .Slovencu".
-	Narodna šola v Št. Jakobu. Temeljni kamen tega za koroške Slovence prevažnega zavoda se položi 14. julija, v nedeljo. Šentjakobski Slovenci vabijo tudi izvenkoroška društva in \>o-sameznike. da se udeležijo te pomembne narodne slavnosti.
-	Borov Ije. Povodom otvoritve tukajšnjega strelišča so bile Borovlje v praznični frankfnrtarski obleai. Slavnostno streljanje je trajalo 5 dni. Udeležilo se ga je veliko strelcev, domačinov in tujcev iz Tirolskega in Nižje Avstrijskega. Prvi najdražji dobitek v obliki srebrnega bokala je dobil gosp. dr. Smole)-, prvi in najznamenitejši zdravnik v celovški bolnišnici. Pripomniti moramo, da so razobesili ravno tisti posestniki, ki živijo ravno od slovenskega denarja, frankfnrtance in tako pokazali svojim odjemalcem hvaležnost in prijateljstvo! Slovenski odjemalci! Ravnajte se po geslu: .Svoji k svojim!" _
Druge slovanske dežele.
—	Gospodarska razsUvav Pragi.
Te dni i*e je končala velika gospodarska razstava v Pragi, ki je jasno pokazala vso silo in moč češkega naprednega. razumnega gospodarstva. Glavni del razstave so zavzemali go-spodardti stroji od najpriprostejših do najkompliciranejših. s katerimi perira danes umetno gospodarstvo. Za nas važen in zanimiv je bil oddelek -Hosp. vjnčovAni" (gospodarski pook) s statističnimi podatki o češkem gospodarskem šolstvu in njega razvoju od leu 1890. do koncem leu 1906. Češko gospodarsko šolstvo se lepo razvija, imajo 1 gospodarsko akademijo v Tabora, 2 gospodarski srednji šoli, U kmetijskih šol. 1 sadjarski zavod. 1 gozdarsko šolo, 1 šolo, ki je namenjena umnemu obdelovanju travnikov (lu-kaFska). 3 gospodinjske šole, 15 gospodarskih zimskih šol, 5 gospodarskih zimskih šol z gospodinjskimi karti in 119 gospodarskih nadaljevalnih iol. Vrhutega ima po potrebi še vsak okraj tvoje Ukozvane okrajne (okresne) sadjarske tole.
To so številke, ki govorijo ia dajo misliti — Slovencu pn dujo občutiti vso moč in silo deln in nuobruzbe ki mora tudi pri nas nadomestiti vse lepe (raze, ie smo zmotni eksistence.
L P.
—	Svat OavčUv?, osrednje draitvo zn iirjenje ljudske izobrazbe je zborovul 1. in SI. junija v Pragi. Ta proevetina zveza, kaUri na&ljujeU vseuiiliiki prof. dr. Pastrnek in aiiulj Jtoravec te deli r itiri sekcije s samostojnimi pododbori — v predavateljsko, knjitniško. umet-niiko. znbnvno in organiza-torako. Na setUnku, ki so se gu udeležili delegsti iz cele Čeike. smo slišali iste ostre obtotbe nn tisto Ukozvano inteligenco, ki vedno ie vse to ve in je najnedostopnejla za vsako nadaljno izobrazbo in za vsak napredek kakor pri aaa! Važen iinitelj t češkem izobraževalnem delu je češko nčiuljatvo (visoko- srednje- in Ijndsko-iolstvo — in ieiko tenstvo). Vsega tega pri nas ni, stori ae v malem tnpatam kaj, a vse brez sistema, brez organizacije — izvzemši .Akademijo" na Kranjskem in organizirano dijaško Mo t .Prosveti", ki pa ima pri nas na Štajerskem t nedijaikih vrsUh Uko nu\o podpore in more le počasi napredovati.	L P.
Svetovne vesti.
—	Surovi podčastnik. Iz Trais-kirchna na Sp. Avstrijskem poročajo Kakor je dokazala preiskava polkovnika grofa NVnrmbrand-Stuppacba je dezertiral in se obesil dragonec Sammt pri .">. dragonskem polku ker je imel preveč trpeti od podčastnika Jaetzla. Ta ga je nekoč tako dolgo klofutal. da je dobil v ušesih otekline, radi katerih je tri tedne bolehal. Sammt ni upal iz ^trahu pred surovežcm polkov-uemu -<d ravniku povedati resnice Komaj pa je zapustil bolnišnico, ga je klofutal .laetzl še isti dan. ker ni ničesar zadel -pri strelni vaji. Akoravno je imel še glavo zavezano, je moral tako dolgo tekati po dvorišču, da se je onesvestil. Potem mu je ,faetzl za-povedal. Ja se mora dati takoj obriti: ker ni imel denarja, ga je klofutal znovič. Vrhu tega ga je tepel .Taetzl v jezdarnici z bičem in ga vlačil s konja. Da bi temu trpljenju ušel. je dezertiral in se obesil.
—	Stoletnica Uarlbaldljevega rojstva. Dne 4. julija 1.1. bodo slavili Italijani stoletnico Garibaldijevetra rojstva. Ministrski svet je sklenil, da predloži zbornici zakonski načrt, po katerem bi se naj dovolilo bivšim Garibaldijevim vojakom, ki žive v pomanjkanju, eden milijon lir podpore.
—	Nabiranje oranžnih lapla.
Poljaki nabirajo v korist njihove narodne šolske družbe oranžne lupine, katere se potem prodajajo za primerno vporabo. Tekom štirih mesecev je imela družba od tega 666 kron čistega dobička
—	Boj aed kapitalom ia delom
v Nemčiji je letos izornhnil z vso ostrostjo na mnogih krajih. V Berolinu počiva vse stavbarsko delo; jeden del delavcev (100.000) so izključili stav-barski mojstri sami. drugi pa je solidarno z izključenimi sam začel štraj-kati. In sicer je to storil radi tega. da s tem občutno zadene one podjetnike. ki stavijo trgovinske hiše in s*avbe po notranjem mestu. Škoda, ki zadene na ta način stavbarje in trgovce, je neizmerna. Obe stranki ste trdno odločeni, da se bojujeta do zadnjega. — Štrajkajo pa v Berolinu tudi pekovski pomočniki Zahtevajo, da smejo imeti hrano in stanovanje izven hiše, v kateri delajo, najmanj 26 K tedenske plače, prost dan v tednu ia javno posredovalnico služb. Posebao U zadeva je Bajna, ker izkoriščajo privatae posredovalnice na odernšk način pomočnike. — Vrhntega še štrajkajo po večjih lukah mornarji in je izključenih okoli Frankobroda 20.000 kovinskih delavcev.
—	Židje aa Ogrskem. Leta 1900 je bivalo na Ogrskem 826.222 Židov, to je šestina vseh Židov v Evropi. V Budimpešti je živelo 1. 1900 167.974 Židov. Vsak četrti človek v tem mestu je Žid. Židje zavzemajo na Ogrskem v javnem življenju odlično mesto. Mimogrede omenjeno, so ravno oni najhujši madžarski šovinisti. Ker pripadajo večinoma imovitejšim slojem, študirajo njihovi sinovi v velikem številu; v gimnazijah in realkah jih je 40 od sto, v trgovskih šolah celo 62 od sto! Vseučilišča so zelo požidena; med sto pravniki je 28 Židov, filozofi 30, me-dicinci celo 4**l Zanimivo je tudi, da je bilo na Ogrskem že I. 1894. 3170 židovskih veleposestnikov, kateri so imeli 3,360.740 oralov lastne zemlje! V nekaterih županijah je več ko polovica židovskih veleposestnikov.
—	Zrakoplov zgorel. Blizn mesta Farnezine v Italiji so se vršile vojaške vaje. Pri teh vajah je udarila atrela v vojaški zrakoplov, v katerem se je nahajal žeaijaki stotnik Ulivello. Zrakoplov je zgorel, stotnik je padel s ko- '
šaro nezavesten na tla in si polomil pri tem vse kosti. Za nekaj ur je bil mrtev.
—	V Madridu se je pričela v pondeljek sodnijska obravnava glede atentata na kralja Alfonza, kateri se je izvršil na njegov poročni dnn. Obtožene so 4 osebe, med njimi profesor Ferrer, kateri je izjavil, da propairira in razširja med svojimi slušatelji anarhistične ideje.
—	V Huenos - A j res«, glavpem mestn argentinske republike v .Južni Ameriki je razsajal velik pežar. kateri je napravil za 7 milijonov kron škode.
Hrvatska -svoboda". Hrvatske socijalne demokrate smatra hrvatska deželnn vlada se zmiraj za roparje, anarhiste ali tem podobne deželi in javnemu redu nevarne ljudi. Vodja stranke, gg. Korač in Glumnc sta šla predzadnjo nedeljo v Srem na neke shode. Ko sta prišla v Ramo. so ju pridržali na policiji in jn potem prisilili. da sta .<e morala odpeljati s prvim vlakom. Glurnac je med vožnjo šel v Vinkovcih v krčmo, ležečo pri kolodvoru, a tam so ga žandarji prijeli. zaprli in ga v -spremstvu" poslali v Zagreb. Kovača so istotako zaprli v Mali Vašici brez vzroka. Ali so ti pojavi hrvatske .>vobode" odsevi iz Ogrske? Za kulturno državo so gotovo pravi škandal.
Občinskega
redarja
ki bi bil zmoten zajednn opravljati slntbo tajnika sprejme občina trg St Jurij ob jut. tel. Zahteva se. dn je prosilec neotenjen ter treznega življenja. Poleg plače je Se prosto sUnovanje. Ponndbe na občinski urad trg St .lurij ob j. ž. mus
SUKIlfl
i« Md«c bUgt U ibltK« E53
priparača firma
Karel Kocian
tvornim zu mi k no v Humpolcu
na čeikem. 1*3
Tvorniške cene. * Vzorci franko.
Vpeljana gostilna
se išče v najem ali na račun Ponndbe post. rest. -Gostilna" št 118. Šoštanj. 308 »-t
»Planinska roža 50",
zakaj ni odgovora na moje pismo. Prosim torej tega v kratkem. .»o«, t
H«,
14 let star. z izvrstnimi šolskimi spričevali zmožen, slov. in nem. jezika, zanesljiv in pošten, želi vstopiti v trgovino. Naslov pove upravništvo -Domovine*.	30" 1

pomočnika
dobro izvežhanega v trgovini 7. mešanim blagom, sprejme kot prvo močtvrdka:
31o Sv. Pavel pri Preboldu. r, i
omsreoooBOTioao®
Dinogradniki pozor!
Najboljše in najcenejše sredstvo zoper plesnivec (Oidium) na trti je škropljenje s Puuruvim patentovanim perilnlm lugom.
Izkušalo se je skoz mnoga leta po vzornih vinogradih, pokazali so se povsod izvrstni uspehi.
Ravnotako je tudi zn primešanje k modri gulici proti peronospori neobhodno potreben Patirnv patentovoni perilni log. Dobiva se poleg pravilnega navodila po vseh večjih špecerijskih trgovinah ali pa pri izdelovaUlju (na debelo).	l30s) 3_i
Konrad Pmmer, Pokala (Štajersko).
redni občni zbor
Okrajne poaojilnice v Ormoii
*
ki M bode .rili
aaueza,
t petek, die 28. juniji 1907 ob tO. ari doptldic i posojilničal piani.
DNEVNI BED:
1.	Poročilo načelstvs.
2.	Poročilo nadzorstva o letnem racnnu.
3.	Odobrenje letnegu računa.
4.	Sklepanje o porabi ("istega dobička
5.	Dopolnilna volitev v aučelstvn.
6.	Čitanje revizijskega poročila .Zveze" Ur ukrepi vsled 'stega.
7.	Razni predlogi.	Ml
Pripomba: Ako bi ob zgoraj določeni uri ne prišlo zadostno iuvilo zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, vrti se ob S. ari popoldne v smislu § 32 pravil drugi občni zbor. kaUri je pri vsakem številu sklepčen. ORMOŽ, dne 8. juniju 1907.