I/
v-
v
>
T
RADIOPTUJ
89,8«98.e»l04!3 www.radio-ptuj.si
Tenis
TK Terme • Tamara in Jure zmagala
O Stran 1S
Nogomet Stanko Glažar •
Poiskati osebo, ki bo delovala povezovalno in konstruktivno O Stran 18
Po Sloveniji Podravje •
Kmetje stavkajo s cisternami gnoja
Stran 2
Aktualno Po martinovanju
• Zadovoljni in z novimi idejami
Stran 3
Kultura Cantilena •
Dekleta z voljo, glasom in energijo Stran 14
Ptuj, petek, s« 26. novembra 2010
letnik LXIII • št. 92 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski
Ptuj • V vrvežu zadnjega letošnjega sejma
Katarina ni prinesla snega
Čeprav pregovor pravi „Katreja sneg veja, če ga ni, pa ga naredi", tokrat ni bilo tako, saj je včerajšnji Katarinin sejem potekal v sicer hladnem, a sončnem vremenu.
Tega so bili veseli tudi v Komunalnem podjetju Ptuj, saj je bila udeležba prodajalcev letos razmeroma dobra. Tokrat je bilo uradno prijavljenih kar 155 stojnic prodajalcev domače obrti ter raznih drugih uporabnih in tekstilnih izdelkov, bižuterije in nepogrešljivega kiča. Vsaj enkrat toliko pa je bilo še neprijavljenih stojničarjev ter prodajalcev krame iz avtomobilov. Večina jih je prišla iz raznih krajev Slovenije, trije iz sosednje Avstrije, okoli deset iz Hrvaške, eden pa celo iz Bosne in Hercegovine. Zaradi lepega vremena pa je bil tudi obisk razmeroma dober-, saj so bile po dolgem času ulice -starega Ptuja spet polne sejemskega vrveža. Kako tudi ne, saj je Katarinin sejem zadnji tradicionalni ljudski sejem v letošnjem letu. Pa tudi kupčije so kar lepo uspevale, kot- da je kriza že zdavnaj mimo; da o gneči za pušlšan-ki, o kričeči glasbi iz zvočnikov, slastnih domačih klobasah in špricarjih ne govorimo. Skratka, sejem bil je živ.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Še o ločevanju odpadkov
Le petina uporabnikov odpadkov ne ločuje
V soboto se je tudi v Sloveniji začel teden zmanjševanja odpadkov in bo trajal do nedelje, da bi se količine proizvedenih odpadkov zmanjšale. Teža odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvu, se je po podatkih Eurostata v primerjavi s količinami izpred 40 let podvojila. Od takrat dalje se vsako leto poveča za en do dva odstotka. Po podatkih za leto 2008je vsak Slovenec ustvaril 450 kg odpadkov, kar je sicer nekoliko manj, kot je v letu 2007 „ustvaril" vsak prebivalec EU (522 kg), a je skrb vzbujajoče dejstvo, da večina komunalnih odpadkov še vedno konča na odlagališčih.
»Prvič po desetih letih truda ugotavljamo, da so se lju-
Zelim sodelovati v nagradni igri In za 32 € obiskati predbožični Dunaj s sopotnikom.
Vaši podatki:
-	rojstni datum: _
-	telefon:_
Podpis:.
S podpisom potrjujem, da se strinjam s
pravili sodelovanja v nagradni Igri Štajerskega tednika. Podatki na prijavnici se uporabljajo Izključno za potrebe nagradne Igre.
Več informacij boste našli na oglasnih straneh.
dje začeli pogovarjati o nujnosti ločevanja odpadkov, v katero posodo za odpadke kaj spada, in da so končno prebrali tudi navodila. Doslej smo imeli večinoma zelo slabe izkušnje, trudili smo se, da bi ljudje ločevali odpadke, pripravljali zloženke o tem, ki pa so pogosto končale v kartonskih škatlah blokov pod nabiralniki. Ljudje jih niti v stanovanje niso vzeli, kaj šele, da bi jih prebrali. Velikokrat smo jih iz teh škatel pobrali, da ne bi končale med odpadnim papirjem. Shranili smo jih, ker smo vedeli, da jih bomo ponovno potrebovali. V ce-■ loti gledano pa je mogoče
reči, da je odziv s terena zelo pozitiven. Ljudje so vzeli informacijo o tem, kaj in kako je treba sortirati in kam odpadke oddati, zelo resno. Po prvem poostrenem nadzoru nad ločevanjem odpadkov smo prišli tudi do nekaterih drugih ugotovitev, pravi Alenka Korpar.
Kaznovali bodo le ignorante
»Vredno je bilo iti na teren, ker lahko edino tako vidiš, kakšno je stanje na terenu, vidiš probleme, s katerimi se srečujejo ljudje. Izrečenih je bilo pet odstotkov pohval. Ocena celotne ekipe je, da
samo dvajset odstotkov ljudi ne ločuje odpadkov, to so tisti, ki niti nočejo slišati o tem, vsi ostali odpadke ločujejo. Stanje na terenu sploh ni tako slabo. Najboljše se ločujejo papir, steklo, tudi klasičnih plastenk in pločevink ni bilo zaznati v posodah za mešane odpadke, bolj vprašljivi so izdelki oziroma odpadki, za katere ljudje še ne vedo, kam jih odložiti in za katere je treba tudi izboljšati navodila, tako tudi niso imeli informacij o tem, da se tudi vrečke odlagajo med plastično embalažo. Že v kratkem je pričakovati podrobnejša navodila glede ločevanja odpadkov. Če bo nekdo odvr-
gel napačno en sam jogurtov lonček, ga ne bomo oglobili. Na 400 evrov globe pa lahko računa tistih 20 odstotkov ljudi, ki se na ločevanje odpadkov požvižgajo, ki bodo tudi nova navodila obšli, takšni si bodo kazen zagotovo zaslužili. Na to, kaj odlagamo v posode za smeti, pa bodo še bolj kot doslej pozorni tudi pri odvozu odpadkov, čeprav bomo akcije nadzora na terenu še izvajali. V prvi vrsti pa bomo naredili vse, da bomo možnosti odlaganja vseh vrst odpadkov čim bolj približali ljudem,« smo še izvedeli od Alenke Korpar, Olge Fekonja in Majde Murko.
O Stran 4
Ptuj • V spomin na žrtve prometnih nesreč
Za manj tragedij se moramo bolj potruditi!
Ob četrtem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč so v soboto, 20. novembra, pripravili osrednjo spominsko slovesnost tudi na Mestnem trgu v Ptuju.
nizacijami in državnimi organi akciji pridružuje s prižiganjem svečk v številnih krajih in domovih po vsej Sloveniji.
Kot je poudaril predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj Franc Kozel, se tej mednarodni akciji od vsega začetka pridružujemo tudi v Mestni občini Ptuj, saj želimo prispevati svoj delež k uresničitvi evropske vizije »nič mrtvili« v prometnih nesrečah na našem območju, kar je bilo uresničeno v minulem letu 2009. Letos te vizije žal ne bomo uresničili, saj je v prometni nesreči izgubil življenje mlad voznik. Ugotavljajo, da je med povzročitelji prometnih nesreč vse preveč mladih voznikov, tako imenovanih začetnikov, ki imajo vozniški izpit manj kot dve leti, ti so samo v lanskem letu povzročili 21 % vseh prometnih nesreč, vse preveč pa jih pred vožnjo uživa alkoholne pijače in celo prepovedane droge.
Ob 4. dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč so se v soboto, 20. novembra, pred Mestno hišo v Ptuju poleg številnih domačinov in župana mestne občine Štefana Celana zbrali tudi uniformirani predstavniki policije ter združenja šoferjev in avto-
Foto: Martin Ozmec
Številni udeleženci slovesnosti so mrtvim v spomin in živim v opomin prižgali svečke.
Foto: Martin Ozmec
Zbrane pred Mestno hišo je Dejan Klasinc, najmlajši ptujski svetnik, vprašal: „Ali lahko denarna kazen nadomesti človeško življenje?!"
Nevladne organizacije, ki združujejo žrtve prometnih nesreč, že več let zapored po državah sveta pripravljajo različne aktivnosti, ki jih podpirajo tako vladne kot nevladne organizacije. V Evropi vodi
Uvodnik
koordinacijo vseh aktivnosti in vsebin Evropsko združenje žrtev prometnih nesreč -FEVR, katerega članica je tudi Varna pot, nevladna organizacija Republike Slovenije, ki se s številnimi nevladnimi orga-
Smetiščna resničnost
Roko na srce - kar se tiče proizvajanja odpadkov, smo postali resnično neverjetno produktivni. Samo spomnite se časov svojih babic in dedkov na podeželju. Takrat na deželi niso proizvajali odpadkov. Ostanki hrane niso bili biološki odpadek, bili so hrana za svinje. Vse biološko, kar ni bilo zaprehrano živali, je šlo na gnoj in se tam veselo kompostiralo - čeprav se takrat temu ni tako reklo. Papir? Tisto malo, kar ga je bilo, je bilo za podkuriti v štedilniku ali v svinjski kuhinji (časopisni pa je imel toaletno vrednost). Steklenice so, ko so bile prazne, romale nazaj v trgovino in so jih veselo zamenjevali za polne. Pločevinke - poznali smo jih iz filmov. Plastika - nepoznana. Tekstilni odpadki? Lepo vas prosim - vse se je porabilo. Če ne drugače, so stare srajce postale žoke, preostali del so narezali na trakove in povezali braj-de, fižol... Še staregapiskra niso odvrgli - postal je cvetlični lonček za kakšno potoniko. Ali pa klobuk za snežaka.
Potem pa se je začelo. Naenkrat kupi odpadkov na skritih kotičkih, kjer itak niso nikogar motili, saj se jih ni opazilo. Na našem koncu so bili priljubljeni Šturmovci - kar skozi okno si lahko iz avtomobila vrgel vrečko s čimerkoli - še ustaviti se ni bilo treba. Tudi z do vrha naloženo traktorsko prikolico si prišel kamorkoli. In če je bila poplava, je smetišče odplavilo nizvodno . Se še spomnite plastičnih vrečk, ki so krasile drevesa in grmovje na bregovih rek?
Potem je prišlo obdobje smetiščnih kant. Veselo smo jih polnili z vsem, pa čeprav marsikaj tja sploh ni sodilo.
Sedaj pa - šok. Po smetnjakih brskajo inšpektorji. Kako si drznejo!Saj pošteno plačamo! In še kazen naj bi dobili? Kaj zdaj?
Pa smo začeli sortirati. Iskati ekološke otoke, kamor naj bi kaj odložili. Če bi bilo tam še kaj prostora. Pa smo se odpeljali do drugega otoka in tretjega . Ali pa ves teden prevažali v prtljažniku smeti - pardon: sekundarno surovino. Ampak ta zgodba je tako zapletena, da jo bomo opisali kdaj drugič. Do takrat pa se pridno učite, kam kaj odvreči! Veliki brat vas gleda!
Jože Šmigoc
mehanikov. V večernem mraku jih je nagovoril najmlajši svetnik mestne občine Ptuj Dejan Klasinc, ki je poudaril: »Ko poslušamo podatke o žrtvah prometnih nesreč, se človek zamisli, kajti število žrtev prometnih nesreč je že primerljivo s številom žrtev vojn, ki se odvijajo po svetu. Da pa dnevno umre na cesti okoli 100 otrok, je naravnost zastrašujoče. Kaže, da kljub visokim kaznim za prometne prekrške naša družba še vedno naredi premalo. A družba smo mi vsi, mislim, da je udeležence v prometu treba vzgajati od zgodnje mladosti, mladim moramo biti dober vzgled, tako v svojih dejanjih kot z razmišljanjem, še preden in tudi ko so že vozniki tudi oni.«
Ob tem pa je Klasinc opozoril tudi na skoraj vsakodnevne pogovore, ki kažejo na to, da se pogosto ne zavedamo vsega, kar govorimo: »Dostikrat slišimo v kaki družbi: 'Veš kaj, ni variante, da se bom usedel
pijan za volan, kaj pa če me ustavi policija in bom plačal kazen?' Nad takim razmišljanjem se mora človek zamisliti. Kaj pa vsa človeška življenja, ki jih lahko ogrozimo s takim svojim početjem? Ali lahko denarna kazen nadomesti človeško življenje? Poleg tega bomo morali resneje in bolj intenzivno delati za več strpnosti in odpravljanje egoizma med vozniki in drugimi udeleženci v prometu. Vsem, ne samo mladim voznikom, pa še enkrat sporočam, preskušajte hitrost svojih vozil tam, kjer je to omogočeno, ko boste preveč popili, pa ne razmišljajte le, koliko kazni boste plačali, ampak koliko škode lahko s tem povzročite sebi in drugim!«
Za kulturni utrip so poskrbeli mladi pevci Osnovne šole Ljudski vrt ter mladi recitator-ji in glasbeni ustvarjalci Deja Milošič, Matic Rašl in Maksim Jabločnik pod mentorskim vodstvom Jerneje Bombek in Davida Bedrača. V spomin
vsem žrtvam prometnih nesreč in v opomin vsem živim, naj vozijo bolj previdno in varneje, pa so prižgali svečke v obliki pentlje.
Cilj prometnovarnostne strategije Evropske unije je, da se število žrtev prometnih nesreč do konca leta 2010 prepolovi in da število žrtev ne bi preseglo 25.000 življenj. V Evropski uniji se sicer število prometnih nesreč vsako leto zmanjšuje, žal pa so posledice še vedno preveč tragične, zato ta cilj ni bil dosežen. Tudi v Sloveniji je število umrlih v prometnih nesrečah še vedno previsoko.
Zato smo si v slovenskem nacionalnem programu varnosti cestnega prometa kot osnovni cilj zastavili, da v prihodnjem letu 2011 število smrtnih žrtev v prometu ne bi preseglo številke 124, kar bi znašalo 64 mrtvih na 1 milijon prebivalcev. Za dosego tega cilja pa se moramo bolj potruditi vsi, prav VSI!
-OM
Podravje • Kmetom na vodovarstvenem območju je prekipelo
V ponedeljek s cisternami gnoja!
Po dveh letih prošenj, žuganja in dokazovanja, da so uredbe, ki bi jih morali spoštovati kmetje na prvem vodovarstvenem območju, neživljenjske, je zdaj najbolj prizadetim očitno prekipelo. Na odgovorna ministrstva so namreč poslali dopis, s katerim hkrati obveščajo javnost, da bodo naredili prvi korak državljanske nepokorščine - v ponedeljek opoldne bodo s cisternami gnojevke zasedli območje v Šikolah!
V dopisu ta svoj korak pojasnjujejo tako: "Razmere lastnikov zemljišč na vodovarstvenih območjih (VVO) Dravskega polja so postale nevzdržne. Kme-
tje imamo že dve leti zaradi ne-življenjske uredbe Ministrstva za okolje uničene pridelke. Številne kmetije so zaradi neeko-nomičnosti pustile zemljišča na
Kmetje so napovedali javni protest zaradi nevzdržnega stanja na vodovarstvenih območjih - prvi korak bo zasedba zemljišč s cisternami gnojevke.
prvem vodovarstvenem območju v zaraščanju. Zemljišča na VVO so popolnoma razvrednotena, za nameček pa lastniki doslej razen obljub niso dobili ničesar. Zemljišča so ovrednotena za davke iz premoženja kot najboljša kmetijska zemljišča. Številni ministri in državni sekretarji so nas na naše zahteve v zadnjih letih obiskali, izrazili razumevanje in odšli. Mi pa smo ostali z vsemi problemi brez možnosti normalnega kmetovanja in brez odškodnin. Zato smo se v civilni iniciativi odločili, da pričnemo državljansko nepokorščino."
V nadaljevanju dopisa postavljajo tudi svoje zahteve, ki so: „Preklic veljavnosti uredbe do izpolnitve vseh zahtev. Takojšna zamenjava Helene Matoz, pripravljavke ekstremistične
uredbe iz leta 2007. Takojšne izplačilo odškodnin za leti 2009 in 2010. Razveljavitev obstoječe uredbe in priprava nove, ki bo omogočala kmetovanje na vodovarstvenih območjih tudi v prihodnje in bo usklajena s kmeti in kmetijskimi strokovnjaki in primerljiva z uredbami v sosednjih državah, na primer Avstriji. V uredbi mora biti omogočena možnost zamenjave zemljišč ter višina in vir odškodnin lastnikom zaradi dražje proizvodnje in izpada pridelka. Nova uredba mora biti objavljena do 15. februarja 2011!"
Kako se bo javni „gnojni" protest očitno do konca obupanih in razjarjenih kmetov končal (ali nadaljeval), bomo poročali v naslednjih številkah našega časopisa.
SM
Foto: SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Haloze • Po zaključku letošnjega martinovanja
Zadovoljni in z novimi idejami za naprej
Predstavniki letošnjih organizatorjev martinovanjskih dogodkov po haloških občinah so se po zaključku številnih prireditev zbrali na sestanku v Podlehniku in predstavili rezultate. Po mnenju večine je bilo letošnje martinovanje zelo dobro izpeljano in obiskano - uradni podatki namreč govore, da je prireditve obiskalo okrog 5000 obiskovalcev.
„Gre sicer za nepopolne podatke, saj vsi organizatorji niso posredovali odgovorov na naša anketna vprašanja," je številke podrobneje pojasnil Jernej Golc s podjetja Halo, ki skrbi za skupno promocijo in koordinacijo vsehaloškega martinovanja.
Sicer pa so sodelujoči načeloma, razen žetalskega predstavnika, predsednika TD Žetale Stanka Skledarja, obisk in potek dogajanja opisali zelo pozitivno. Kot je povedal Golc, velja pohvaliti uvodno prireditev, ki je letos potekala v Vidovi klet v Vidmu: „Menim, da je Vidova klet, kjer so se na uvodnem dogodku predstavili štirje domači vinogradniki s svojimi vini, lahko vzorčen primer za povezovanje vinogradnikov tudi drugod!«
V Vidmu, Podlehniku in Cirkulanah zelo zadovoljni
Dobro je bila obiskana tudi prireditev z blagoslovom mošta na Ptujski Gori, kjer so se vinogradniki obiskovalcem predstavili še na stojnicah, v Zavrču je bilo martinovanje organizirano na Švabovem, nadvse zadovoljni pa so bili tudi v Cirku-lanah. „Pri nas je martinova-nje z vsemi dogodki in odprtimi vrati kleti nekaterih vinogradnikov že tradicija, v dogajanje so tudi vključena praktično čisto vsa društva s svojimi dejavnostmi. To se mi zdi dobro, saj je tako vsebinski spekter dogodkov bolj raznolik in lahko izpolnimo različne želje obiskovalcev. Morda bi bil čas, da samo martinovanje zdaj dopolnimo in nadgradimo
Foto: Črtomir Goznik
Skupnih prireditev bi lahko bilo še več skozi vse leto; podobno kot martinovanje bi lahko promovirali postavitve klopotcev, vinceko-vo, urbanovo, trgatev ...
Predstavniki društev iz haloških občin z Jernejem Golcem iz podjetja Halo (na posnetku) so bili nad izvedbo in obiskom letošnjega martinovanja zadovoljni, slišati pa je bilo kar nekaj novih idej, kako še bolje promovirati Haloze in vinogradništvo.
z vključitvijo predstavitev kulturne dediščine.
Obiskovalcev je bilo veliko, včasih celo preveč, saj kleti ne ponujajo možnosti množičnih shodov in obiskov. Vsekakor pa sem prepričan, da je treba dneve odprtih vrat kleti negovati vnaprej, ljudi je treba navaditi, da pridejo do vinogradnikov in kletarjev, kar je dobro tudi za slednje tako z vidika promocije kot tudi same prodaje izdelkov, vina. Mislim tudi, da bi lahko bilo takšnih skupnih haloških prireditev še več skozi vse leto, da niso vezane le na martinovanjski teden ali dva, ampak bi lahko podobno promovirali recimo tudi snemanje klopotcev, pa trgatve in postavitve klopot-cev, pa vincekovo, urbanovo ipd.," je povedal Edi Hojnik iz Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze.
Podprl ga je tudi Zvonko Bratušek iz Cirkulan, ki je
dodal, da se morajo Haloze nujno promovirati kot skupna blagovna znamka.
Martinovanje naj traja dalj časa
Vsaj tako, če ne še bolj, so nad obiskom in izvedbo martinovanja navdušeni v Podlehniku. Zdenka Golub je povedala: „Naše martinovanje je bilo letos že deseto po vrsti in prireditve so vedno bolj obiskane. Od začetka je bilo res nekoliko težje, saj smo morali dokazovati, da je to lahko praznik druženja ljudi. Pri nas je bilo letos še celo bolje kot lani, lahko povzamem, da res odlično, bilo je tudi kar precej gostov od drugod, ne le domačinov. Speljali smo vse zastavljene prireditve, od osrednje proslave s šaljivim krstom mošta v naši vaški dvorani do pušlšankov, kjer smo imeli letos še enega novega ponudnika in že tako je bil obisk
odličen. Res pa je, da se vsako leto potrudimo predstaviti kaj novega, da kakšno zadevo, ki se ne obnese, pač popravimo in še vedno se učimo na izkušnjah.
Pohvala pa gre v prvi vrsti vsem našim članom društva, ki aktivno sodelujejo na vseh prireditvah skozi čas martinovanja in našemu županu Maučiču ter predsedniku TD Milanu Vaupotiču, ki prav tako nista manjkala nikjer in sta vedno prišla pozdravit goste in gostitelja. To vinogradnikom veliko pomeni. Pozdravljam pa predlog in smo tudi mi enakega mnenja, da vključimo v skupne haloške prireditve še druge dogodke, ki so nam skupni, od trgatve naprej."
Župan Marko Maučič je ob tem dodal, da je marti-novanjski teden ali dva izjemno, celo preveč nabit z najrazličnejšimi dogodki in da bi bilo v prihodnje pametno razmisliti o tem, da se časov-
no razširi: „Vem, da je sam praznik martinovega omejen, vendar ljudje enostavno ne zmorejo obiskati vsega, kar bi želeli, saj je nemogoče vsak večer biti na eni od prireditev, veliko jih je tudi v istem dnevu. Morda bi lahko haloško martinovanje potegnili v mesec ali celo dva, s čimer bi zagotovo povečali obisk na posameznih prireditvah, saj bi bil časovni razmik med njimi večji."
Temelj martinovanja naj bodo odprte kleti
Nekoliko drugačno sliko martinovanja pa je predstavil Skledar iz Žetal: „Pri nas pač očitno martinovanje ni tradicija. Moram povedati, da kot so mi sporočili tudi z naših turističnih kmetij, ni bilo nobenega gosta. Je pa zato zelo dobro pripravljen in obiskan kostanjev piknik."
Golubova je na to povedala, da so vsi začetki težki in da tudi v njihovi občini na prvem martinovanju ne bi bilo obiska, če se ne bi povezali znanci in prijatelji ter osebno povabili še drugih.
Vsi skupaj so se tudi strinjali, da zgolj radijska in časopisna promocija ter letaki niso dovolj za obisk tovrstnih dogodkov: „Začne se pač tako, da organizator sam povabi prijatelje, potem ti prijatelji povabijo svoje prijatelje, tako se širi dober glas o prireditvi in šele sčasoma se vzbudi tudi radovednost pri ostalih gostih, ki začno prihajati na osnovi pohval. Drugače pač ne gre."
Sicer pa so se vsi strinjali, da je Martinovanje Haloze 2010 lepo uspelo in da bodo na tej skupni prireditvi še gradili ter jo razvijali naprej. Je pa dejstvo, da mora mar-tinovanje temeljiti vedno bolj na dnevih odprtih vrat kleti, to je prava pot, in ne na kakšnih velikih šotorskih veselicah. Gostom moramo ponuditi to, kar imamo pristnega in avtohtonega, to pa je naše okolje, naše vino, naše jedi. Martinovanje kot masovno prireditev pod šotorom lahko izvedejo in izvajajo kjerkoli. Po odzivih gostov od drugod je to, kar mi ponujamo, točno tisto, kar iščejo in pričakujejo," je še povedal Jernej Golc.
SM
V martinovanjsko dogajanje bi bilo v večji meri dobro vključiti predstavitev kulturne dediščine. Na fotografiji so Veseli Jožeki KD Videm.
Foto: SM
Ptuj • Še o ločevanju odpadkov
Le petina uporabnikov odpadkov ne ločuje
V soboto se je tudi v Sloveniji začel teden zmanjševanja odpadkov in bo trajal do nedelje, da bi se količine proizvedenih odpadkov zmanjšale. Teža odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvu, se je po podatkih Eurostata v primerjavi s količinami izpred 40 let podvojila. Od takrat dalje se vsako leto poveča za en do dva odstotka. Po podatkih za leto 2008 je vsak Slovenec ustvaril 450 kg odpadkov, kar je sicer nekoliko manj, kot je v letu 2007 „ustvaril" vsak prebivalec EU (522 kg), a je skrb vzbujajoče dejstvo, da večina komunalnih odpadkov še vedno konča na odlagališčih.
Pri zmanjševanju količine odpadkov je Slovenija šele na začetku. Za to smo odgovorni vsi kot posamezniki, ker odpadki ne nastajajo sami od sebe. Na to dejstvo opozarjajo tudi v Skupna občinska uprava v Spodnjem Podrav-ju, kjer so v tem mesecu že izvedli prvi poostren nadzor nad ločevanjem odpadkov.
»Prvič po desetih letih truda ugotavljamo, da so se ljudje začeli pogovarjati o nujnosti ločevanja odpadkov, v katero posodo za odpadke kaj spada, in da so končno prebrali tudi navodila. Doslej smo imeli večinoma zelo slabe izkušnje, trudili smo se, da bi ljudje ločevali odpadke, pripravljali zloženke o tem, ki pa so pogosto končale v kartonskih škatlah blokov pod nabiralniki. Ljudje jih niti v stanovanje niso vzeli, kaj šele, da bi jih prebrali. Velikokrat smo jih iz teh škatel pobrali, da ne bi končale med odpadnim papirjem. Shranili smo jih, ker smo vedeli, da jih bomo ponovno potrebovali. V celoti gledano pa je mogoče reči, da je odziv s terena zelo pozitiven. Ljudje so vzeli informacijo o tem, kaj in kako je treba sortirati in kam odpadke oddati, zelo resno. Po prvem poostrenem nadzoru nad ločevanjem odpadkov smo prišli tudi do nekaterih drugih ugotovitev. Po pregledu terena smo ugotovili, da je na območjih, ki so zelo dobro pokrita z zbiralnicami ločenih odpadkov, tudi kvaliteta ločenega zbiranja izredno dobra. Na območjih, kjer jih ni in kjer jih niso postavili zaradi nasprotovanja ljudi, so rezultati slabši. Na teh območjih je treba še marsikaj narediti. Tudi na območjih, kjer je premalo zbiralnic ločenih odpadkov, je odzivnost dobra, občani so podali 17 predlogov, kje naj bi postavili posode za ločeno zbiranje odpadkov. To je bila tudi naša želja v tej akciji, čim bolj približati možnost ločenega zbiranja odpadkov. Veliko je tudi drugih pobud, naš končni cilj je, da se vzpostavi režim, ki velja tudi v razvitem zahodnem svetu, da bo imelo vsako gospodinjstvo na svojem dvorišču možnost ločevanja vseh vrst odpadkov. Prvič se tudi dogaja, da od občanov prihajajo povratne informacije o tem, da tudi navodila o ločenem zbiranju niso optimalna. Do sedaj te infor-
macije nismo imeli. Naloga izvajalca javne službe je, da bo skupaj z nami in glede na predloge ljudi izboljšal vsebino navodil,« je po prvem poostrenem nadzoru nad ločevanjem odpadkov povedala Alenka Korpar.
Vrečke ob (pre) polnih zabojnikih niso znak malomarnosti
Nemalo ljudi ima občutek, da v posodo za mešane odpadke ne morejo več nič odložiti in da zato odvoz teh odpadkov več ne bo potreben. Ljudje so na nek način zbegani in se sprašujejo, kaj še sploh lahko oddajo v posodo za mešane odpadke. Tudi na to dejstvo bodo pozorni, ko bodo pripravljali dopolnjena navodila o ločevanju odpadkov.
Veliko pripomb občanov je glede praznjenja posod ločeno zbranih odpadkov. Kjer je mreža slaba, bi posode za ločeno zbiranje odpadkov morali prazniti praktično vsak dan, če bi hoteli zagotoviti, da bi jih ljudje sploh lahko uporabljali, saj so dnevno polne. Od izvajalca javne službe odvoza smeti bodo zato zahtevali, da se pogostost odvoza poveča ali pa se bodo morali odločiti za kakšne druge ukrepe, da se stanje na terenu izboljša. Ločeno zbiranje odpadkov na terenu bi lahko bilo kvalitetno, če bi imeli ločeno zbrane odpadke kam oddati. Velikokrat jih morajo obča-
ni zato oddati poleg posode za odpadke, kar daje videz neurejenosti - pa ne zaradi malomarnosti ljudi, temveč zaradi tega, ker na določenem območju ni več dovolj zbiralnic ločenih odpadkov.
Prvi poostreni nadzor nad ločevanjem odpadkov v MO Ptuj je tudi pokazal, sta povedali medobčinski inšpektorici Olga Fekonja in Majda Murko, da namenske posode niso ustrezno označene, vse napise bo treba obnoviti. V starem mestnem jedru primanjkuje posod za biološke odpadke, nekatere, ki niso opremljene z nalepko, pa so ljudje začeli uporabljati kar za mešane odpadke. Najti pa bo treba tudi način, da bodo te posode redno čistili.
V zvezi z odlaganjem bioloških odpadkov se postavlja tudi vprašanje o kompostni-kih. Nekateri se jih bojijo, ker so prepričani, da bo okolje potem še bolj onesnaženo, kot že je, da bo še bolj smrdelo, saj je na Ptuju že dovolj drugega smradu, pravijo. »Na domač kompostnik ljudje ne odložijo vsega, takšne so naše informacije. Tisto, kar po njihovem ni primerno za domač kompostnik, odložijo med mešane odpadke. Ugotavljamo, da četudi ima individualno gospodinjstvo domači kompostnik, ni nujno, da ne potrebuje še posode za biološke odpadke. Nekaterih bioloških odpadkov namreč ljudje ne želijo imeti doma, na svojem kupu. Potrebno pa jih je ločiti od mešanih odpadkov, jih odložiti v po-
sodo za biološke odpadke. Ugotavljamo, da bo večina gospodinjstev ob posodi za mešane odpadke vsekakor potrebovale tudi posode za biološke odpadke, še posebej tam, kjer ni živali, ki bi jih pojedle. Naš predlog je, da se to uredi tako, da za posameznika pomeni čim manj nekega napora, ker vemo, da smo preobremenjeni z drugimi stvarmi in je treba odlaganje odpadkov poenostaviti ter čim bolj približati ljudem,« je odlaganje bioloških odpadkov dodatno pojasnila Alenka Korpar.
Kaznovali bodo le ignorante
Veliko vprašanj pri odpadkih pa je povezanih tudi s ceno odvoza le-teh. Ker bodo sedaj posode za mešane odpadke skorajda prazne in tudi več ne bo potreben štirinajstdnevni odvoz, je cena oziroma bo cena previsoka, so prepričani ljudje. Zato ne bo odveč pojasniti, kaj vse plačujemo v ceni odvoza, ker imajo ljudje občutek, da plačajo samo odvoz posode za mešane komunalne odpadke od svojega bivališča, a to še zdaleč ni tako. »Cena ravnanja z odpadki zajema tudi odvoz in obdelavo vseh ločeno zbranih frakcij, obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, kjer jih je treba ponovno ločiti v biološko razgradljive in preostale odpadke, ki gredo bodisi v sežig bodisi na deponijo, akcija odvoza kosovnih odpadkov,
ki se izvaja najmanj enkrat letno, in akcija odvoza nevarnih odpadkov, pa tudi vsi individualni prevozi odpadkov v Gajke med letom; vse to je zajeto v ceni, ki jo mesečno plačujemo. V ceno je vključena tudi investicija (gradnja CERO Gajke), prav tako davek in okoljska dajatev.
Če zmanjšaš količino odpadkov v posodi za mešane komunalne odpadke, jo povečaš na odvozu za sekundarne surovine.Težimo k temu, da bi zmanjšali potrebo po odvozu mešanih komunalnih odpadkov (le še enkrat mesečno), s tem pa znižali stroške na tem delu, da bomo lahko večkrat odpeljali ločeno zbrane frakcije, povečali frekvenco odvoza z ekoloških odpadkov. Zavedati se moramo, da če hočemo sekundarne surovine na nek način predati predelovalcu sekundarnih surovin, je še ločene frakcije, ne glede na to, da mi ločujemo pločevinke od plastenk in podobno, treba sortirati do take stopnje, da so primerne za predelavo, za kar imamo v centru Gajke ustrezno infrastrukturo, sor-tirnice. Ločiti je treba različne barve plastike, belo plastiko, trdo plastiko, tetrapake in podobno. Vso to infrastrukturo v Gajkah imamo, na nas, povzročiteljih odpadkov, pa je, da omogočimo, da razpoložljiva infrastruktura tudi funkcionira. Največja odgovornost, ki jo imamo, pa je odgovornost do ljudi, ki živijo v okolici tega centra, Spu-hljanov in Podvinčanov. Do-
sledno ločevanje odpadkov nam ne bo vzelo veliko časa, s tem pa bomo omogočili, da bodo živeli tako kot vsi ostali, ki vplivov z deponije ne čutimo,« je posebej izpostavila Alenka Korpar.
V celoti gledano odziv s terena ob prvem poostrenem nadzoru nad ločenim zbiranjem odpadkov ni slab. Večina ljudi je nadzor sprejela pozitivno, redki posamezniki negativno. Podali so številne predloge, kaj na terenu pri ločevanju odpadkov še izboljšati, v zvezi s samim odlaganjem odpadkov pa so nekateri šli v pretirane detajle, namen akcije pa ni bil, da bi šli v takšne detajle. Tam, kjer ni bilo napak pri odlaganju, so prejeli pohvale. Vsaka družina, vključena v nadzor, je prejela povratno informacijo, četudi so odložili samo en tetrapak narobe, marsikdo ne ve in so tudi tetrapak metali kar v posodo za papir.
»Vredno je bilo iti na teren, ker lahko edino tako vidiš, kakšno je stanje na terenu, vidiš probleme, s katerimi se srečujejo ljudje. Izrečenih je bilo pet odstotkov pohval. Ocena celotne ekipe je, da samo dvajset odstotkov ljudi ne ločuje odpadkov, to so tisti, ki niti nočejo slišati o tem, vsi ostali odpadke ločujejo. Stanje na terenu sploh ni tako slabo. Najboljše se ločujejo papir, steklo, tudi klasičnih plastenk in pločevink ni bilo zaznati v posodah za mešane odpadke, bolj vprašljivi so izdelki oziroma odpadki, za katere ljudje še ne vedo, kam jih odložiti in za katere je treba tudi izboljšati navodila, tako tudi niso imeli informacij o tem, da se tudi vrečke odlagajo med plastično embalažo. Že v kratkem je pričakovati podrobnejša navodila glede ločevanja odpadkov. Če bo nekdo odvrgel napačno en sam jogurtov lonček, ga ne bomo oglobili. Na 400 evrov globe pa lahko računa tistih 20 odstotkov ljudi, ki se na ločevanje odpadkov požvižgajo, ki bodo tudi nova navodila obšli, takšni si bodo kazen zagotovo zaslužili. Na to, kaj odlagamo v posode za smeti, pa bodo še bolj kot doslej pozorni tudi pri odvozu odpadkov, čeprav bomo akcije nadzora na terenu še izvajali. V prvi vrsti pa bomo naredili vse, da bomo možnosti odlaganja vseh vrst odpadkov čim bolj približali ljudem,« smo še izvedeli od Alenke Korpar, Olge Feko-nja in Majde Murko.
MG
Videm • Z druge seje občinskega sveta
O podzupanovi plači in „zabetoniranem" proračunu
Nova sestava 17-članskega videmskega občinskega sveta je prvo pravo sejo (če odštejemo formalno prvo, konstitutivno) izpeljala neverjetno mirno in diplomatsko. Čeprav še zdaleč ni šlo brez pripomb, vprašanj in kritik, pa v sejni sobi ni bilo niti enkrat slišati visokih tonov jeznih sodelujočih, kot je to bila skoraj redna praksa v preteklosti.
Svetniški zbor se je najprej lotil potrjevanja predlaganega članstva v občinskih komisijah in odborih, ki ga je pripravila KVIAZ. Da jim predlagana sestava ni najbolj všeč, je najprej povedal Andrej Rožman (SDS): „Naša poslanska skupina ima šest svetnikov in moti me, da nimamo niti enega svojega predstavnika v uredniškem odboru, prav tako niste upoštevali nobenega našega predloga za člana Nadzornega odbora (NO). To se mi ne zdi prav!"
Za njim se je takoj oglasila še Dušica Avguštin, prav tako iz vrst SDS, in povedala, da ne sprejema članstva v svetu šole in da naj jo zamenjajo s kom drugim. Njeno zahtevo so po krajši debati upoštevali, pri spremembi članstva NO pa se je zapletalo še naprej.
Ivan Krajnc (SDS) je prav tako kot Rožman opozoril, da v nadzornem svetu ni niti enega člana iz SDS (ki, mimogrede, v Vidmu tvori neuradno županovo koalicijo), medtem ko ima „druga politična stranka" v tem organu kar tri svoje člane, in da to v nobenem pogledu ne bo dobro. Župan je na očitke odgovarjal, da je bilo v prejšnjem mandatu obratno, ker so bili člani NO iz vrst opozicije, in še, da politična usmerjenost ni pomembna, pač pa strokovno delo nadzornikov: „Kot veste, prejšnji NO ni odkril nobene nepravilnosti v poslovanju občine, kar pomeni, da delamo zakonito in dobro. Osebno mi je čisto vseeno, kdo je v tem odboru, pomembno je, da je strokovnjak, ne pa njegova politična usmerjenost."
Novi videmski podžupan je Marjan Selinšek (SLS); svetniki (SDS) se niso spotaknili ob njegovo imenovanje, pač pa ob predvideno plačo, ki naj bi v prihodnjem štiriletnem mandatu iz občinskega proračuna pobrala približno 70.000 evrov.
Krajnc pa se ni dal umiriti: „Ne vem, zakaj niste upoštevali niti enega našega predloga za NO. Ostale ste upoštevali, nas pa ne, pa imamo večino po volilnem izidu!"
Posebne naklonjenosti po spremembi kakšnega člana v NO pa v sejni sobi med ostalimi svetniki, ki niso iz vrst SDS, ni bilo zaznati - očitno je „opozicijska SDS" ostala sama nasproti županovi koaliciji, kar se je pokazalo tudi v nadaljevanju pri glasovanjih. Brane Orlač je namreč predlagal, da če se ne morejo dogovoriti okoli članstva, naj se o danem predlogu glasuje, kar je povzel tudi župan Friderik Bračič in ob tem še predlagal, da naj se glasuje v paketu, ne za vsako komisijo in odbor posebej. Večina svetnikov (11) je predlog o paketnem glasovanju za vsa občinska telesa podprla, le šest jih je bilo proti. Sledilo je drugo glasovanje o predlogih sestav organov in izid je pokazal, da je 15 svetnikov podprlo vse komisije, dva sta bila proti.
Je tako „drag" podZupan občini potreben?
Drugič je zagrmelo pri imenovanju podžupana. Župan Bračič si je za svojega pomočnika izbral Marjana Selinška, kar ni motilo nikogar, se je pa zataknilo pri višini njegove plače oz. nagrade. „Ne vem, ali imamo zdaj profesionalnega podžupana ali kako? Na postavki za njegovo letno plačo vidim cifro dobrih 13.000 evrov letno, pa še posebej je postavka za stroške zanj v višini 5000 evrov?! To pomeni, da nas bo podžupan v tem mandatu stal 70.000 evrov?! To je, gospodje, lep kos ceste," je glasno razmišljal Rožman.
Direktorica občinske uprave Darinka Ratajc je na to pojasnila, da se je spremenil zakon o „plačah" podžupanov in da je Selinškova plača določena v skladu z zakonom, ki ga ne morejo zaobiti. Podžupani imajo po zakonu določeno plačilo v višini od 30
do 50 odstotkov županovih prejemkov in videmski podžupan ima določeno na najnižji ravni, pri 30 odstotkih. Zato pa tudi ni upravičen več do nobene sejnine!
Rožmana je razlaga sicer razorožila, vseeno pa je navrgel: „Ampak kaj bodo rekli ljudje? Denarja ni, eno funkcijo pa bomo plačevali s toliko denarja?!"
Oglasil se je tudi prejšnji podžupan Bojan Merc: „Moram priznati, da je tudi mene ta cifra presenetila. Ne vem, ali se je spremenil zakon, tega nisem spremljal, vem pa, da sem jaz za isto funkcijo dobival 128 evrov mesečno in bil upravičen do sejnin. Ne vem, ali potrebujemo tako dobro plačanega podžupana ... "
Na tej točki se je v debato vključil tudi župan Bra-čič: „Sedanji podžupan bo obremenjen veliko bolj kot prejšnji in verjemite, da bo glede na vse delo in ure, ki jih bo moral dati za občino, njegova plača oziroma urna postavka zelo majhna. Ne moremo pa biti brez podžupana, to bi bilo zelo neodgovorno od mene! Kaj bi se zgodilo, če se meni kaj zgodi, kdo me bo nadomeščal?! In če si poračunate svoje sejnine, pa njegovo plačo, ni tako velike razlike."
Na zadnjo županovo opazko je priletelo kar nekaj krepkih v smeri, da sejnine niti približno ne dosegajo podžupanske plače, potem pa se je še enkrat oglasil Merc: „Verjamem, da se je zakonodaja spremenila, sem pa prepričan, da ne ravno zdaj, ampak že prej, zato me
zanima, koliko je potemtakem občina meni dolžna za nazaj?!"
Kar nekaj svetnikov je glasno potrdilo, da ima Merc prav in da naj občinska uprava poračuna in poplača razliko v plači tudi bivšemu podžupanu za nazaj oz. od veljavnosti zakona naprej, s tem pa se je debata okoli podžupana in njegove plače tudi končala.
Kako se bo spremenil predlog proračuna za 2011
Sledilo je sprejemanje četrtega rebalansa letošnjega občinskega proračuna; ta se je po županovi razlagi zaradi nekaj nižjih prihodkov zmanjšal s predvidenih 7,5 na končnih 7,1 milijona evrov, temu pa je bilo potrebno prilagoditi odhodke. Velike večine svetnikov popravki niti niso zanimali, razprava se je tako nekaj časa vrtela le med županom in direktorico na eni strani ter Rožmanom in Krajncem na drugi. Oba sta zahtevala nekaj pojasnil glede povišanih zneskov na določenih postavkah in jih tudi dobila, čeprav očitno ne povsem zadovoljujočih, kar je spet pokazalo glasovanje o sprejetju rebalansa: predlagano spremembo proračuna je namreč potrdilo 10 svetnikov, šest jih je bilo proti.
Zadnji del seje je bil namenjen predstavitvi proračuna za leti 2011 in 2012. Po županovih besedah je predvidena višina proračuna za naslednje leto 6,7 milijona evrov, za leto 2012 pa zaenkrat 5,3 milijona evrov. Dvoletni proračun naj bi občinski svet po županovi razlagi sprejemal zato, ker je tako lažje in tudi veliko bolj rentabilno načrtovati projekte in pripravljati dokumentacijo za razpise, iz katerih si lahko obetajo dodatno sofinanciranje: „Se-veda pa številke predloga proračuna niso zabetonira-ne, veliko je odvisno od napovedanih razpisov in naše uspešnosti pri kandidaturah. Samo v proračunu za 2011 predvidevamo iz razpisov skupno pridobiti 2,9 milijona evrov."
Župan je še pojasnil, da gre za predlog proračuna,
ki bo po potrditvi na občinskem svetu v 15-dnevni javni obravnavi, v tem času pa se lahko pripravijo predlogi za spremembe: „Vendar se zavedajte, da mora imeti vsak vaš predlog finančno pokritje, vir prihodka. Nikakor ne poskušajte zniževati postavk javne porabe na račun kakšnih drugih želja, ker so nastavljene na najnižjo raven in so praktično nedotakljive. Če jih boste hoteli nižati, jih bomo morali z rebalansom spet popravljati in višati, tako da s tem ne boste rešili nič. V naložbenem delu predlaganega proračuna pa si lahko sami pogledate, kaj je zajeto; deloma gre za nadaljevanje že začetih naložb, zajet je tudi odkup parcele za gradnjo doma ostarelih, za kar imamo predvidenih 66.000 evrov, nekaj odsekov cest, denar za projekte KS, ureditev obrtne cone itd. Proračun je nekoliko okleščen tudi zato, ker je znižano sofinanciranje države, kar za našo občino pomeni izpad dobrih 100.000 evrov."
Rožman je na takšno razlago povedal: „Proračun je itak že najmanj 90-odstotno 'za-betoniran', lahko spreminjamo samo kakšne malenkosti, če sploh ... Ne vem, zakaj se niste najprej posvetovali s KS o njihovih potrebah, pa ga šele potem oblikovali?!" Župan mu je povedal, da bodo posveti s KS stekli v naslednjem tednu, če bo predlog proračuna potrjen, na kar je Rožman le odkimal, češ da po že nastavljenem proračunu ne bodo mogli kaj dosti spremeniti.
Predlog proračuna so potem sicer soglasno potrdili.
Zaključno dejanje prve seje so bila številna vprašanja in pobude svetnikov; med drugim je bilo slišati več zahtev po postavitvi ekoloških otokov, ki jih ni in občani ne morejo ločevati odpadkov, kot se zdaj od njih pod grožnjo finančne kazni zahteva, pa o težavah z luknjastimi in drugače poškodovanimi cestami, pa o vežici, ki naj bi bila v uporabi že letos, dokončno urejena pa spomladi naslednje leto, pa o tem, da bi bilo po pobreški cesti treba zarisati črte, ipd.
SM
T
že rak
MESO-IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
SVINJSKI KARE S KOŽO		KRVAVICE 2,99 €/kg
2,99 €/kg		
; vS		• ^PP^^^^PHKi ' KISLA REPA Muršek lkg
	2,65 €/kg	1,25 €/kos
... IN SE VEL!KO DRUGEGA
Foto: SM
Sveti Andraž • Ob občinskem prazniku
Začenja se tridnevno praznovanje
Danes se pri Svetem Andražu v Slovenskih goricah pričenja proslavljanje 12. občinskega praznika. Ob tej priložnosti smo poklepetali z županom Francijem Krepšo, ki ocenjuje minulo leto kot pestro, tako zaradi investicij kot lokalnih volitev.
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah, ki je v današnji obliki nastala decembra 1998, nosi ime po zavetniku župnijske cerkve svetem Andražu. Že od vsega začetka jo vodi Franci Krepša, diplomirani inženir strojništva, ki tudi v tokratnem mandatu ostaja na županskem stolčku. Kot je povedal, je vsak občinski praznik pomembna prelomnica (še posebno njihov, ki sovpada tudi z bližajočim se koncem leta), ob kateri ocenijo delo v minulih dvanajstih mesecih.
Za uspeh tako Krepša šteje predvsem zaključek velikega triletnega projekta navezave na avtocesto, ki so ga uresničevali skupaj s Cerkvenjakom in Juršinci, vodili pa v njihovi občini: »Vreden je bil okrog 1,4 milijona evrov, zanj pa je bilo potrebnih nekoliko več del, kot smo načrtovali na začetku. Glavnina projekta v vrednosti okrog 800.000 evrov se je zgodila v naši občini, skupaj pa smo vse tri obnovile, modernizirale ali na novo zgradile slabih deset kilometrov cest, od tega jih je približno 6,5 kilometra v občini Sveti Andraž.«
Prav tako velik in finančno zahteven projekt v naslednjem proračunskem letu pa bo pričetek obnove večnamenske kulturne
Krepša opisuje minulo leto v njihovi občini kot pestro, velike projekte pa napoveduje tudi za v prihodnje.
dvorane. »Iz leta v leto se namreč sredstva, ki nekako pripadajo občinam, krčijo, pa ne toliko skozi finančne okvirje, ampak z dodatnimi nalogami, ki nam jih država nenehno nalaga, nas pa stanejo. V tem in tudi naslednjem letu se tako, recimo, izredno povečujejo socialni transferji, zato bo treba pri sestavi novega proračuna zmanjševati mar sika tero postavko,« je prepričan prvi moč občine, v kateri bodo svoj praznik proslavljali tri dni.
Danes ob 18. uri bo sprva prijateljsko srečanje ljudskih pevcev in godcev Pesem na vasi, ki ga pripravlja sekcija Ljudskih pevk Društva go-
spodinj Vitomarci. Jutri, 27. novembra, bo med 12. in 16. uro na strelišču pri Lovskem domu Vitomarci tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, ki ga organizira Strelsko društvo TRAP.
Ob 17. uri bo v Toševi kleti odprtje razstav Sad-
je-vino in Ljudsko stavbarstvo, katerih organizator je Vinogradniško-sadjarsko društvo Vitomarci v sodelovanju s tamkajšnjim društvom gospodinj, lovsko družino in podružnično osnovno šolo.
Uro kasneje bo v šolski telovadnici osrednja prireditev ob 12. občinskem prazniku, na kateri bodo podelili tudi občinski grb in tri plakete, ob 19. uri pa bo sledilo družabno srečanje s pogostitvijo.
V nedeljo bo ob 10.30 slovesna sveta maša ob farnem žegnanju v cerkvi svetega Andreja, v prostorih andraškega društva upokojencev bo ves dan na ogled razstava domačih likovnih ustvarjalcev, na prostem pa bodo razstavili tudi staro kmetijsko mehanizacijo društva Oldtimer Stara gora.
Polona Ambrožič
Društvo mladih občine Sveti Andraž v Slovenskih gorieah
www.dmv.si
druženje in zabava tradicionalni dogodki:
Fašenk, Muže-lgre brez meja (veselica polna plesa, zabave, petja, smeha), itd.
Vsem občankam in občanom občine Sveti Andraž v Slovenskih goritah čestitamo ob občinskem prazniku in se zahvaljujemo za sodelovanje in podporo našemu ustvarjanju.
Ptuj • Zlata plaketa TZS za Albina Piška
Vselej za večjo prepoznavnost Ptuja
Na skupščini Turistične zveze Slovenije, ki je bila 20. novembra v Ljubljani, so se z zlatimi plaketami zahvalili osmim posameznikom za dolgoletno delo in pomoč pri uresničevanju programov turistične društvene organizacije; med dobitniki je tudi dolgoletni predsedniki TD Ptuj Albin Pišek.
Foto: Črtomir Goznik
Albin Pišek, prejemnik zlate plakete Turistične zveze Slovenije
S tem je na najboljši možni način sklenil dolgoletno uspešno delo v organih Turistične zveze Slovenije. Dva mandata je bil član izvršnega odbora zveze, še prej pa član nadzornega od-
bora, sodeloval pa je tudi v različnih komisijah. V celoti gledano pa je zlata plaketa priznanje za večdesetletno delo v turistični društveni organizaciji, v okviru katere je soustvarjal bogato
turistično podobo Ptuja in širšega slovenskega prostora. Med drugim je sodeloval pri organizaciji kulturnih, turističnih, etnografskih in športnih prireditev, pri čemer so bili v ospredju dogodki, namenjeni ohranjanju bogastva kulturne dediščine Ptuja in okolice, vključno s kurentovanjem, ki je z leti postalo največja slovenska pustna prireditev. Na njegovo pobudo se je Ptuj odločil za sodelovanje v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna, kjer je v konkurenci slovenskih turističnih krajev največkrat zmagal. Ptuj se je na njegovo pobudo zaradi dobrih rezultatov v urejanju okolja v državnem merilu aktivno vključil tudi v dva odmevna svetovna projekta na tem
področju, Narodi v razcvetu in Entente Florale, ki se ga bo ponovno udeležil leta 2012. Tudi ta udeležba mu je prinesla širšo mednarodno prepoznavnost. Nazadnje pa je bil med pobudniki za ustanovitev področne turistične zveze Spodnjega Podravja.
Albin Pišek, ki je letos praznoval tudi 80. rojstni dan, je še vedno zelo aktiven, pobud in predlogov za lepši Ptuj mu ne manjka. Kot predsednik TD Ptuj si najbolj želi, da bi Ptuj po urejenosti okolja izstopal, da bi skrb za okolje okužila slehernega Ptujčana in da bi vsi po malem postali turistični ambasadorji tega okolja.
MG
Od tod in tam
Hajdina • Priznanja za urejeno okolje
Foto: Črtomir Goznik
V občini Hajdina se v vseh naseljih zelo trudijo za urejeno okolje. Že vrsto let se aktivno vključujejo v spomladansko čiščenje okolja. Odkar imajo svojo občino, ob občinskem prazniku podeljujejo priznanja za najlepše urejene domove, objekte in vaško skupnost. Priznanja za letos so podelili družini Kaisersberger iz Gerečje vasi 1 e, kije prejela bronasto vrtnico, družina Maher iz Spodnje Hajdine 17 b si je prislužila srebrno vrtnico, zlato pa so podelili družini Ogrinc iz Skorbe 35. Priznanje za vzorno urejeno kmetijo je prejela kmetija Terezije Golob iz Dražencev 20, ki je znana tudi po odlični peki domačega kruh. Priznanje za vzorno urejen poslovni objekt sta prejela Silva in Franc Vogrinec s Spodnje Hajdine 19, najlepše urejena vaška skupnost v letu 2010pa je vaška skupnost Zgornja Hajdina.
MG
Borl • Martinova konjenica 2010
Foto: Marjana Logar Kelc
Tudi letos je na martinovo soboto, 13. novembra, na pot krenila tradicionalna Martinova konjenica, ki jo organizira Konjeniški klub Borl. Navsezgodaj zjutraj se je pri vaški dvorani v Muretincih zbralo blizu 60 konjenikov iz vse Slovenije ter celo z eno kočijo. Pozdravil jih predsednik KK Borl Peter Horvat, zatem pa se je kolona konjenikov podala na pot ob reki Dravi proti Forminu, od tam v Zamušane, kjer so jih sprejeli na kmetiji Pignar. Ko so se po poljskih poteh vračali proti Muretincem, jih je v Zagojičih pri kmetiji Prelog domača gospodinja pričakala z vročimi domačimi pogačami. Svojo pot so sklenili s tradicionalno večerjo in plesom v Muretincih.
-OM
Kidričevo • Čebelarji in župan na medenem zajtrku
Foto. M. Ozmec
Malčke iz vrtca v Kidričevem so v petek, 19. novembra, obiskali čebelarji iz občine Kidričevo, ki delujejo v okviru Čebelarskega društva Turnišče, in jim pripravili medeni zajtrk. V okviru vseslovenske akcije sta se domačima čebelarjema Antonu Topo-lovcu in Jožetu Šafranku, ki sta malčkom kidričevske-ga vrtca in osnovne šole med podarila, pridružila novi kidričevski župan Anton Leskovar in ravnateljica vrtca Nežika Šešo. Glavni namen akcije je, da bi malčki že v rani mladosti spoznali življenje in koristnost čebel ter zdravilnost njihovih izdelkov, pa tudi da bi spoznali, kako nepogrešljiv in koristen je med v vsakodnevni prehrani. Ob tem bi bili slovenski čebelarji zadovoljni, če bi Slovenci raje jedli in kupovali domači med, ki sodi po kakovosti v sam vrh v Evropi.
-OM
Spodnje Podravje • Srečanje ob dnevu prostovoljstva
Naj prostovoljki sta Jožica Gobec in Marija Šumandl
Na tradicionalnem srečanju prostovoljcev Spodnjega Podravja, ki se ga je v četrtek, 18. novembra, v gostišču Brenholc na Jeruzalemu pri Ormožu udeležilo kar 216 prostovoljcev, so za naj prostovoljki te regije proglasili Jožico Gobec in Marijo Šumandl.
Ena glavnih ugotovitev udeležencev srečanja, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije, je, da se prebivalstvo vse bolj stara, vendar ni dovolj, da to samo ugotavljamo, ampak je treba reagirati in se temu prilagajati tudi na področju socialne politike. Zavzeli so se za večjo podporo civilnim organizacijam, da bodo društva upokojencev lažje opravljala in izvrševala svoje aktivnosti na kulturnem, socialnem, zdravstvenem in izobraževalnem področju, pa tudi na področju zaščite zakonskih pravic upokojencev in na rekreacijsko-športnem področju. Upokojencem ni vseeno, kam se družba usmerja, zato se zavzemajo, da bi bilo njihovo starostno obdobje čimbolj aktivno. Prizadevajo si tudi za večjo ekonomsko in socialno neodvisnost starejših, obenem pa se zavedajo, da so njihova modrost, znanje in izkušnje še vedno pomemben razvojni potencial. Ob tem pa je potrebno še več medgeneracijske solidarnosti, zaupanja in sodelovanja, zato bodo tudi sami združili moči in potenciale ter se aktivneje vključevali na vseh področjih, ki so zanimiva za upokojence in starejšo populacijo.
Sicer pa o aktivnosti upokojencev Spodnjega Podrav-ja pričajo številne prireditve in dogodki, v društvih upokojencev pa skrbijo tudi za starejše in onemogle. Da bi prizadevanja društev nagradili, so uvedli jubilejne nagrade ob društvenih obletnicah. Opravljajo tudi razne tečaje in seminarje. Poleg tradicionalnih srečanj upokojencev so tudi v letošnjem letu izvedli številna športna tekmovanja, udeležili pa so se tudi tekmovanj na republiškem nivoju in dosegli tudi dobre rezultate. Kot je poudarila pokrajinska koordinatorica projekta za starejše Silva Gorjup, se v društvih upokojencev združujejo tudi zato, da bi skozi svojo stanovsko nevladno organizacijo in ob medsebojni pomoči, z izkušnjami upokojenih strokovnjakov ter s prostovoljnim delom svojih članov obogatili in lepšali jesen življenja. S spremljanjem vseh negativnih pojavov družbe in okolja do starejših oseb pa bi sproti opozarjali pristojne institucije. Z med-
Foto: M. Ozmec
Upokojenci in vsi starejši ljudje pričakujejo več medgeneracijskega sodelovanja in razumevanja med generacijami vseh starosti.
sebojnim druženjem in izobraževanjem bogatijo svoje življenje in tudi v starosti skrbijo za svoje sive celice ter fizično zdravje. Pri vseh omenjenih aktivnostih pa ima vse pomembnejšo vlogo delo prostovoljcev. Sodobno prostovoljstvo je po mnenju Gorjupove preseglo značaj plemenitega delovanja ljudi dobre volje za dobrobit drugega. Stopa v partnerstvo na socialnem in zdravstvenem področju in razvija sodelovanje, s strokovnimi službami, oblikami samopomoči, spodbuja humanistične vrednote ter solidarnostne akcije. V društvih upokojencev se zavedajo, da je prostovolj-stvo nepogrešljiva dejavnost za pomoč ljudem v stiski, sicer pa je prostovoljno delo razvito na vseh ravneh, tako pri kulturni dejavnosti članstva, športu, izobraževanju, skupinskih dopustih, izletni-štvu, rekreaciji in vsem, kar bogati jesen življenja.
Še vedno pa je premalo storjenega za tiste člane, ki zaradi bolezni, invalidnosti ali iz kakršnegakoli vzroka ne morejo aktivno sodelovati in se ne vključujejo v to medsebojno druženje. Zato v Spodnjem Podravju že šesto leto izvajajo projekt „starej-ši za višjo kakovost življenja doma", ki je vseslovenski, saj so društva upokojencev najštevilčnejša nevladna organizacija v Sloveniji. Na ta način in s pomočjo številnih članov uvajajo nadzor civilne družbe nad porabo javnih sredstev, namenjenih izboljšanju
kvalitete življenja starejših, ki živijo doma, zvišujejo pa tudi kakovost pomoči na domu starejši generaciji. Izboljšujejo tudi pretok informacij o pomoči potrebnim med vladnim in nevladnim sektorjem, aktivnosti pa so razširili tudi na vse starejše v lokalni skupnosti, povečali obseg medsebojne pomoči starejšim ter izboljšali sodelovanje med nevladnimi organizacijami.
Cilji njihovega dela je najti osamljene, onemogle, osiromašene vrstnike, jim olepšati starost, olajšati stiske, odpreti vrata društev upokojencev vsem osamljenim in pomoči potrebnim, jih povabiti k aktivnostim, prenesti informacije o starejših, ki pomoč potrebujejo in jo želijo, odgovornim v javnih zavodih, vplivati na izboljšanje storitev, pomagati drugim humanitarnim organizacijam, najti tiste, ki so pomoči najbolj potrebni, ter povečati vpliv civilne družbe na odločitve o starejših in njihovih potrebah.
Starejši skrbijo za višjo kakovost vrstnikov
Kot je poudarila Silva Gorjup, izvajajo na območju 31 društev upokojencev Spodnjega Podravja in v društvu Optimist projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma, v okviru katerega za 7440 oseb, starejših od 69 let, skrbi 217 prostovoljcev, strokovno pa jih vodi 20 koordinatorjev.
Omenjeni projekt so v pokrajini Spodnje Podravje pričeli izvajati leta 2004, in sicer tri društva v MO Ptuj ter štiri v občini Majšperk. Pred tem sta pilotski projekt izvajali društvo upokojencev Kog ter društvo Optimist. Danes pa v Spodnjem Podravju izvaja projekt že 72 odstotkov društev in so v Sloveniji najuspešnejši.
V tem času so prostovoljci prvič obiskali 8696 starejših od 70 let ter opravili 14636 ponovnih obiskov. Organiziranih je bilo preko 10000 pomoči starejšim, bodisi preko društev upokojencev, vladnih organizacij ali pa preko nevladnih organizacij, kot so Rdeči križ in Karitas. Samo v letošnjem letu so prvič obiskali prek 700 starejših ter opravili preko 1800 ponovnih obiskov in organizirali pomoč preko 900 starejšim prek centra za socialno delo, patronažne službe, pomoči na domu, stanovanjske problematika, reševanja nasilja nad starejšimi in drugo. Prek 500 starejšim pa je bila nudena pomoč v društvih upokojencev.
Žal v teh kriznih časih, prostovoljci ob obisku starejših odkrivajo vedno več takih, ki so potrebni ne le finančne pomoči, ampak tudi pomoči v prehrani. Zato se vedno bolj povezujejo s prostovoljci Rdečega križa in Karitasa ter skupaj z njimi pomagajo pri razdelitvi paketov s prehrano. Kar 21 društev aktivno sodeluje z osnovnimi šolami in njihovimi prostovoljci, ki
pomagajo starejšim prinašati hrano iz trgovine ali pa se družijo z njimi pri premagovanju osamljenosti in izoliranosti starejših. Z izvajanjem projekta so veliko storili za kvalitetnejše življenje tistih starejših, ki živijo doma, vendar jih čaka še veliko dela za doseganje postavljenih ciljev.
Kljub temu so prepričani, da bo v bodoče treba skrbeti za povečanje števila prostovoljcev, predvsem iz vrst mlajših upokojencev, jih izobraževati in usposabljati za kvalitetno prostovoljno delo. Društva upokojencev, ki izvajajo projekt, so opremljena z računalniki in internetno povezavo. Za bazo podatkov skrbi 20 koordinatorjev, ki skrbijo tudi za strokovno in kvalitetno delo prostovoljcev in se praviloma tedensko srečujejo z njimi pri reševanju skupnih problemov.
Na ravni pokrajine deluje tudi Pokrajinska koordinacija, ki jo sestavljajo koordinatorji, po potrebi pa tudi zunanji člani in predstavniki. O svojem delu prek medijev obveščajo vse občane, prav tako pa tudi občine, na območjih katerih se projekt izvaja, in jih občasno prosijo tudi za finančno pomoč.
Žal pa je po besedah Gorjupove odziv zelo slab. Finančna sredstva, ki jih prejemajo iz ZDUS, ne zadostujejo za pokrivanje materialnih stroškov, predvsem na tistih območjih, kjer je hribovit teren in so oddaljene stanovanjske soseske. Kljub skromnim finančnim sredstvom, ki jih dobivajo za ta projekt, so prepričani, da so uspešni, zato bodo svoje poslanstvo nadaljevali, saj je njihov cilj višja kvaliteta življenja starejših, kjer je delo prostovoljca eden izmed najpomembnejših členov tega projekta.
Foto: M. Ozmec
Pokrajinska koordinatorica Silva Gorjup: "Sodobno prosto-voljstvo je preseglo značaj plemenitega delovanja ljudi dobre volje za dobrobit drugega."
»Gorje mu, ki v nesreči biva sam, a srečen ni, kdor srečo uživa sam,« v svoji pesmi opeva Simon Gregorčič in tega se skozi svoje humano delo zavedajo prostovoljci. Pri svojem poslanstvu so vsi dobri, nekateri pa najboljši in v letošnjem letu sta med najboljšimi tudi dve njihovi prostovoljki; to sta Jožica Gobec in Marija Šumandl.
Jožica Gobec je dolgoletna prostovoljka v društvu Optimist, ki je pri svojem prostovoljskem delu nadvse vestna in skrbna. Na njeno pobudo je društvo urejalo probleme skrbništva, oskrbe na domu, denarne pomoči starejšim, pomoč pri sprejemu v dom. Naj prostovoljka je tudi Marija Šumandl, ki pri projektu Starejši za starejše sodeluje že od samega začetka, z veliko odgovornostjo opravlja delo prostovoljke. Na njeno pobudo je društvo urejalo probleme skrbništva, oskrbe na domu, denarne pomoči. Od leta 1998 dalje vodi tudi skupino za samopomoč, ki deluje v Rogoznici. Zveza društev upokojencev Slovenije jima je za njuno prizadevno delo v prostovoljstvu izrekla priznanje Naj prostovoljki v letu 2010. Iskrene čestitke obema in hvala v imenu vseh, ki so njune pomoči že ali pa še bodo deležni.
Naj dodamo, da so srečanje prostovoljcev na Jeruzalemu s kulturnim programom popestrili učenci Osnovne šole Miklavž pri Ormožu, udeleženci iz območja Spodnjega Podravja pa so si z zanimanjem ogledali tudi del Jeru-zalemsko-Ormoških goric ter nekaj drugih znamenitosti.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Priznanji za naj prostovoljki leta 2010 na območju Spodnjega Podravja sta prejeli Marija Šumandl (levo) in Jožica Gobec.
Središče ob Dravi • Druga redna seja občinskega sveta
Potrdili predlog proračuna
V občini Središče ob Dravi so najbolj pohiteli izmed treh ormoških občin, saj so v začetku tedna že obravnavali predlog proračuna za leto 2011. Ta naj bi znašal 2.732.062 evrov in vsi si želijo, da ne bi vseboval dodatnega zadolževanja, ker se v prihodnjih letih pripravljajo na velike investicije na področju kanalizacije in bi radi imeli takrat na voljo dovolj manevrskega prostora za večjo zadolžitev.
Foto: Viki Ivanuša
Predstavniki Liste za razvoj občine Središče ob Dravi so imeli tokrat veliko vprašanj in pripomb; (z leve) Drago Marčec, Vesna Mele, Andreja Resman, Jurij Dogša in Zvonko Kerš.
Glede na stanje v državi in roke, ki se jih morajo držati, niso pripravili predloga proračuna za dve leti, kot je bila želja med svetniki, je povedal župan Jurij Borko, ki je predstavil proračun, in dodal, da če bo želja, se lahko priprave proračuna 2012 lotijo takoj po novem letu. Prihodki po pripravljenem predlogu znašajo 2.732.062 evrov, odhodki 2.705.000 evrov. Pri tem je sicer videti minimalno razliko, ki bi lahko pomenila zadolževanje, vendar je župan mnenja, da ta lahko nastane ali pa tudi ne, odvisno od realizacije med letom, saj številni projektanti v projektih napišejo precej višje cene, kot je potem dejanska. V minulih letih se je občina zadolžila za 800.000 evrov, kar predstavlja 350 evrov po občanu. Večino kreditov so uspeli pridobiti po ugodni obrestni meri, pogovarjali pa so se tudi, da bi neugodne poskušali zamenjati z ugodnejšimi. Županu se zdi pri tem pomembno, da so se zadolžili za velike in pomembne projekte - za tiste, kjer so dobili znatna dodatna sredstva. Osnovni dohodki občine znašajo 1.500.000 evrov, okrog milijon evrov pa je sredstev iz različnih programov, ki so jih uspeli pridobiti
ali pa so se na njih prijavili.
Investicijski del proračuna znaša 48 %. Največja investicija je rekonstrukcija vodovoda Ormož-Središče, ki znaša čez 720.000 evrov. Za ceste bo šlo okrog 260.000 evrov, poplačati morajo še drugi obrok za pločnik v Obrežu, okrog 160.000 evrov pa je predvidenih za modernizacijo ceste Godeninci-Preseka. Župan je opozoril, da so iz proračuna izpustili številne predloge
posameznih vasi, saj morajo najprej poplačati pretekle investicije in se orientirati na vitalne projekte, ki so pomembni za občino. Večina stroškov zavodov ostaja na enaki ravni. Povečali so se stroški za vrtec, saj so s prvotnih treh prišli letos že na pet oddelkov. Socialni transferji pod različnimi postavkami bodo znašali okrog 100.000 evrov.
napravo z zmogljivostjo 650 populacijskih enot, zgradili pa so tudi dobrih pet kilometrov kanalizacijskega omrežja. Oboje bo omogočilo odvodnjava-nje, zbiranje in čiščenje odpadnih voda naselja Sveta Trojica in dela Zgornje Senarske.
Prva faza projekta je bila vredna približno milijon evrov, od tega so jih dobrih 500.000 dobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, okoli 150.000 od države, približno 100.000 se jih zagotavlja iz priključnin lastnikov objektov, ostalo pa so priskrbeli v občinskem proračunu.
Pred kratkim pa so končali tudi projekt turistično-infor-macijske celostne podobe občine. »Izdelali smo nov turistični prospekt ter priskrbeli
Največji projekt vodovod
Bogdana Kolbl je predstavila program oskrbe s pitno vodo, po katerem se iz javnega vodovoda v občini oskrbuje 1.561 odjemnikov. Podatki potrjujejo, da je rekonstrukcija linije Ormož-Središče zares nujna, saj je na tej liniji več kritičnih odsekov: v naseljih Pušenci, Frankovci, Loperšice
lesene informativne in pozdravne table, ki smo jih postavili na vse pomembnejše ceste na poti v občino, in tri table v središču Svete Trojice, namenjene turistom, orientaciji v kraju in seveda oglaševanju turistične in gostinske ponudbe,« je Fras opisal okoli 16.000 evrov vreden projekt, pri katerem so prav tako pridobili dobro polovico nepovratnih sredstev iz programa za razvoj podeželja prek Društva za razvoj podeželja LAS Ov-tar Slovenskih goric.
6,5 milijona evrov »težak« proračun
K razvoju turizma v občini bo zagotovo veliko pripomogel tudi projekt obnove kleti
in Obrež. Pri okvarah na tej liniji so izgube vode izredno velike, hkrati pa na kmetijskih površinah in cestah nastaja škoda. Poleg tega je potrebno zapiranje vode, ki privede do dalj časa trajajoče prekinitve dobave, po popravilu pa sledi še izpiranje in zračenje cevovodov v večjem obsegu. Zaradi zmanjševanja izgub vode na javnem vodovodnem omrežju je potrebno rekonstruirati celotno linijo Ormož-Središče, je povedala Kolblova.
V letu 2009 so na javnem vodovodnem omrežju Ormož zabeležili vsega skupaj 293 okvar. V primerjavi z letom 2008 gre za 5,4-odstotno povišanje števila okvar. Na območju občine Središče je bilo lani sedem okvar, na skupni liniji Ormož-Središče pa 25. Zaradi tega so vodne izgube zelo visoke in letno znašajo 454.290 m3 ob ugotovljeni porabi 824.176 m3.
Ludvik Hriberšek je predstavil program ravnanja z ločenimi frakcijami. V pogovoru, ki se je razvil, je bilo večkrat izpostavljeno, da bi bilo potrebno občane bolj osvestiti in jim predstaviti posledice, ki jih lahko čakajo ob nevestnem ravnanju. Na ekoloških otokih se namreč pojavljajo vreče z mešanimi odpadki in tudi frakcije včasih niso dosledno ločene. Za to imajo vse tri občine pristojno službo in le vprašanje časa je, kdaj bodo napisane prve globe. Na vprašanje, ali komunala pobira vse frakcije v isti avtomobil, pa je Hriberšek odgovoril, da če se zgodi kaj takega, delavec, ki to naredi, ostane brez službe.
Pogovor je nanesel tudi na nerešene probleme regijskih centrov za ravnanje z odpadki in številne nerealizirane možnosti, ki jih je Ormož zamudil. Govorniki so si bili edini, da gre predvsem za politične
v tamkajšnjem samostanu. V tem trenutku so dela, za katera imajo z izvajalcem podpisano približno 220.000 evrov vredno pogodbo, v polnem teku. »Načrtujemo, da bodo končana v prvem polletju prihodnjega leta, sledi ureditev okolice in nabava ustrezne notranje opreme, tako da bi v času občinskega praznika konec maja lahko prišlo do uradnega odprtja objekta,« je razložil župan, ki se je z novoizvoljenimi svetniki 18. novembra sestal na drugi redni seji. Pomembnejši točki tokratnega dnevnega reda sta bili prvi obravnavi proračunov občine za leti 2011 in 2012.
»Poudarek je predvsem na investicijskem delu. V naslednjem letu nameravamo
odločitve, Hriberšek pa je opozoril, da ima lahko vse to resne posledice. Prav lahko se zgodi, da ormoške občine čez nekaj let ne bodo imele več kam odlagati odpadkov.
Oblikovali vaške in druge odbore
Pogovarjali so se tudi o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, iz naslova katerega je bilo v letošnjem letu 2010 vplačanih približno 109.000 evrov. Vrednosti točke svetniki niso dvignili, prav tako se niso odločili za sprejetje sklepa o postopni obremenitvi vrednosti točke.
Svetniki Liste so spregovorili tudi o svojih predlogih za boljše delovanje sveta. Niso pa mogli tudi mimo svoje zahteve, da so na sejah prisotni zaposleni v medobčinski upravi.
Oblikovali so tudi pet vaških odborov in posamezne odbore, potrebne za delovanje občinskega sveta. Nadzorni odbor občine sestavljajo Slavica Mlinarič (predsednica), Mirjana Čavničar in Ivan Janžekovič. V odboru za finance, ki mu predseduje Anica Škrinjar, so še Viktor Samec, Jurij Dogša, Pavla Iva-nuša in Drago Marčec. Odbor za gospodarstvo, gospodarsko infrastrukturo in turizem sestavljajo Robert Jakl, Toni Jelovica, Viktor Samec in Jurij Do-gša, predseduje pa mu Roman Medik. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo sestavljajo Danilo Dečko, Zvonko Kerš, predseduje pa mu Bojan Mlakar. Odbor za družbene dejavnosti sestavljajo Jasna Munda, Mihael Horvat, Vesna Mele, Anica Škrinjar in Andreja Resman, ki mu tudi predseduje.
Viki Ivanuša
namreč nadaljevati gradnjo kanalizacijskega omrežja, čistilne naprave, modernizacijo cestne infrastrukture, v teku je omenjeni projekt obnove samostanske kleti, načrtujemo, da bomo zaključili pripravo občinskega prostorskega načrta in še neke druge prostorske dokumentacije ter nadaljevali redno vzdrževanje cestne in ostale komunalne infrastrukture,« je razložil župan.
V proračunu za leto 2011 tako načrtujejo približno 6,5 milijona prihodkov in prav toliko odhodkov, pri čemer je treba poudariti, da pri tem znesku predstavlja velik delež izgradnja širokopasovnega omrežja za območje devetih občin, katere nosilka je prav trojiška občina. »Realno znaša proračun naše občine v teh dveh letih okoli 2,8 milijona,« je še pristavil Fras.
Dela jim torej ne bo zmanjkalo, v tem, pred kratkim začetem mandatu bi namreč med drugim radi začeli še projekt športno-rekreacijskega centra ob Trojiškem jezeru, ureditev starega trškega jedra, obnovo kulturnega doma in rekonstrukcijo mrliške vežice.
Polona Ambrožič
Sveta Trojica • O komunalnih, turističnih in drugih projektih občine
Zagnali čistilno napravo
V občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah so nov mandat s staro-novim županom Darkom Frasom na čelu začeli delavno. Med drugim so konec oktobra zagnali čistilno napravo in predali namenu pet kilometrov kanalizacijskega omrežja, pred kratkim so zaključili projekt Turistično-informacijska celostna podoba občine, v polnem teku pa je obnova samostanske kleti.
Foto: PA
Trojiško jezero ima pomembno mesto v turističnih načrtih občine.
V trojiški občini se z več	jiškega jezera. Z izboljšanjem
projekti trudijo za varovanje	kvalitete teh voda in skrbjo za
okolja. »V sodelovanju z zuna-	varstvo okolja si obetamo ra-
njimi sodelavci poskušamo	zvoj turizma,« je povedal prvi
med drugim sanirati stoječe	mož občine, v kateri so pred
vode, predvsem območje Tro-	kratkim zagnali prvo čistilno
Sv. Andraž • Deset let Vinogradniško-sadjarskega društva Vitomarci
Deset let uspešnega dela
Andraški oz. vitomarški sadjarji in vinogradniki imajo sicer veliko daljšo društveno zgodovino obstoja, saj prvi zapisi segajo dobrih 80 let nazaj, vendar je društveno življenje v vmesnem času zamrlo. Današnje Vinogradniško-sadjarsko društvo so ljubitelji uradno ustanovili 20. novembra 2000.
Predsednica Vinogradniško-sadjarskega društva Vitomarci Mojca Druzovič je z delom društva in napredkom članov zelo zadovoljna; kronologijo društva pa bodo ob osrednji proslavi ob desetletnici predstavili tudi v samostojnem zborniku.
Vitomarško Vinogradniško-sadjarsko društvo je zelo ponosno tudi na potomko najstarejše trte na svetu, mariborsko žametno črnino, ki so jo zasadili letos in po njihovih besedah zelo lepo uspeva.
Foto: SM
Foto: SM
Letos tako obeležujejo desetletnico aktivnega delovanja društva, ki ga je najprej vodil Edi Kupčič, zadnjih šest let pa mu uspešno načeluje mlada Mojca Druzovič. „Prvo društvo, ustanovljeno leta 1930, je imelo 30 članov, vodil pa ga je Tomaž Toš. Danes pa ima naše društvo kar 80 članov, zanj pa so ob prvem predsedniku Kupčiču dali pobudo in bili ustanovni člani še Ivan Kolar, Alojz Fekonja in Albin Druzovič," najprej na kratko oriše zgodovino nastanka Druzovi-čeva, nato pa nadaljuje: „Dese-tletnico bomo obeležili z več dogodki; najprej z zanimivo razstavo Sadje - Vino, ki jo bomo popestrili še z drugimi zanimivostmi in društvi v To-ševi kleti ob občinskem prazniku, osrednje praznovanje pa bo januarja naslednje leto,
Na ptujskem gradu si je mogoče pustne like iz tega območja v stalni zbirki seveda ogledati čez vse leto, sedaj pa se jim je pridružila še razstava, ki jih na poseben, otrokom zanimiv in primeren način predstavlja najmlajšim.
»To je razstava, ki smo jo v pedagoški službi Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož naredili prav za otroke. Prvenstveno je namenjena učencem prve triade osnovne šole, pa tudi malo starejšim ali predšolskim otrokom. Kot že njeno ime pove, bomo z njo gostovali, saj je namenjena otrokom, ki niso s Ptujskega, ne poznajo tradicionalnih mask tega okolja in
ko bomo v okviru prireditve predstavili tudi zbornik o desetletnem delovanju društva."
Po besedah Druzovičeve je društvo ves čas obstoja izjemno aktivno: „Ob starih imamo tudi vedno več mladih članov, vsako leto pa izvedemo veliko tečajev, izobraževanj, seminarjev in praktičnih delavnic. Želja po izobraževanjih se je med člani pojavila že ob sami ustanovitvi, potem pa so se tečaji in delavnice iz leta v leto še nadgrajevali. Delavnice so vedno tematske; recimo merjenje kislin v moštih in vinih, prikaz rezi, redčenja ... Za praktične delavnice damo na razpolago kar lastne vinograde in sadovnjake, teoretična predavanja pa izvajamo na različnih lokacijah, ki nam jih ponudijo vinotoči, kmeti-
je itd. Naše člane moram res zelo pohvaliti, zelo so aktivni in vedno si pomagamo. Večina njih so vinogradniki, nekaj pa nas je tudi sadjarjev, ki pa smo oz. so res specializirani za to dejavnost, kar pomeni, da od nje živijo. Ob tem redno, vsako leto, izpeljemo še strokovno ekskurzijo bodisi po Sloveniji bodisi v druge države, kjer ob ogledu kulturnih znamenitosti osrednji del ekskurzije namenimo spoznavanju novosti in praks vinogradništva in sadjarstva. Seveda pa aktivno sodelujemo tudi z ostalimi društvi v občini. Pred osmimi leti smo začeli uvajati tudi ocenjevanja vin, ki so doslej pokazala,
da znajo naši vinogradniki pridelati res odlična vina."
Mojca Druzovič ob tem pravi, da ji vodenje društva ne predstavlja nobene ovire v sicer polnem delovniku, saj doma vodi še izletniško kmetijo in pomaga možu obdelovati osem hektarjev sadnih nasadov ter tri hektarje vinogradov: „Sama sem rasla na kmetiji, dokončala sem tudi srednješolsko izobraževanje v tej branži in fakulteto v programu sadjarstvo-vino-gradništvo. Poleg tega je tradicija pri naši hiši ukvarjanje s kmetijstvom."
Trenutno v društvu zaključujejo pripravo zbornika; osnutek publikacije, v kateri
bo predstavljeno desetletno obdobje delovanja društva, je že dokončan: „V zborniku bo tudi zelo zanimiv zapis o zgodovini kraja in značilnostih, ki ga je pripravil Edi Kupčič, zajeti so vsi dogodki, povezani z društvom, kronologija dela društva, ki so ga zapisali naši člani, nekaj avtorjev je tudi zunanjih, ki so pripravili bolj strokovne članke s področja vinogradništva, vinarstva in sadjarstva. Zajeta je tudi letošnja slovesna posaditev potomke najstarejše trte na svetu, ki nam lepo uspeva, del publikacije pa je namenjen zgodovini in prvim zapisom o nastanku društva pred 80 leti."
si jih tudi ne morejo ogledati v času pusta ali čez vse leto v našem muzeju. Tako predvidevamo, da bo v naslednjih letih potovala po slovenskih muzejih, galerijah, šolah in vrtcih ter tako predstavljala to živo ptujsko kulturno dediščino,« je pojasnila Metka Stergar, muzejska pedagoginja in kustodinja.
Na Ptujskem gradu bo tako razstava ostala do pusta, saj jo bodo najprej predstavili domačim nadebudnežem, ptujske šole in vrtce pa bodo po novem letu tudi posebej vabili na ogled in spremljajoče delavnice. Nato pa bodo pustne šeme krenile na pot po Sloveniji.
Mojca Druzovič še pravi, da je treba društvu priznati pomembno vlogo pri razvoju kraja, zlasti pri razvoju sadjarstva in vinogradništva na vitomarškem območju, pa tudi na področju večje prepoznavnosti Slovenskih goric nasploh: „Moram reči, da odlično sodelujemo, smo zadovoljni, da smo skupaj dosegli velik napredek, in verjamem, da bomo tako tudi nadaljevali. Naši načrti so podobni kot doslej; najprej bodo na vrsti tečaji in delavnice, kot prva na temo mladega vina in prvega pretoka, potem bo delavnica na temo rezi in zaščite, spoznavanja novih tehnologij in sredstev s področja zaščite, spomladi bodo ocenjevanja vin, nato ekskurzija itn. Vedno se nekaj dogaja. Res pa moram priznati, da splošna situacija v kmetijstvu, sploh na področju vinogradništva, pa tudi sadjarstva, še zdaleč ni rožnata. Letošnji odkupi grozdja so bili katastrofa. Mislim celo, da je kmetijstvo danes pri nas v najgloblji krizi, na kritični točki, ko se ljudje resno sprašujejo, kako se bo dalo preživeti, če bi sploh še vztrajali Opažam, da kmetje izgubljajo samozavest in energijo, upanje na boljši jutri, ob tem pa me moti, da je zavest ljudi do kmetijstva tako zelo negativna. Tudi v sadjarstvu je situacija vedno težja; sicer moram reči, da pozdravljam ukrep sofinanciranja zaščitnih mrež za nasade, ki so nujne za uspešno ukvarjanje s to branžo. Tega se moramo zavedati vsi sadjarji in kot opažam, so naši sadjarji zelo napredni; vsi imajo odlično tehnologijo, lastne hladilnice, večina že tudi protitočne mreže. Mora pa za vsem tem stati volja in energija kmeta, brez tega ne gre!"
SM
Med njimi so kot eksponati na ogled kurent, rusa, picek in vila, ki si jih lahko otroci tudi oblečejo, ostale tradicionalne maske pa so opisane na panojih. Razstavo spremljata še film, na katerem so predstavljani liki na Kurentova-nju, in mapa, v kateri so listi z narisanimi maskami. Slednje lahko majhni obiskovalci razstave pobarvajo, izrežejo in sestavijo naprsne lutke, s katerimi je mogoče tudi odigrati zgodbo iz slikanice Mali kurent, ki so jo že pred leti za najmlajše ljubitelje pusta izdali v ptujskem muzeju.
Vsaka od štirih glavnih šem se prav tako predstavlja z veliko kartonko, v kateri so besedila kratka, jedrnata in napisana z velikimi tiskanimi črkami ter tako primerna tudi za nevešče bralce. Vsaka kartonka pa vsebuje še zloženko, tako da lahko otroci aktivno sodelujejo pri njenem ogledovanju.
Polona Ambrožič
Ptuj • Maske tudi v novembru
Gostujoča pustna razstava za otroke
21. novembra ob 11. uri so v okviru Muzejskega vikenda na ptujskem gradu odprli razstavo za otroke Ptujske maske rajamo, v goste vam prihajamo, zatem pa so lahko najmlajši na delavnici vse do 16. ure šeme v obliki naprsnih lutk tudi izdelovali.
Ormož • Medeni zajtrk z županom Sokom
Med je odlična hrana in zdravilo
En dan med slovenskih čebelarjev za zajtrk v naših vrtcih - je moto akcije, ki poteka pod okriljem Slovenske čebelarske zveze. Akcija si že četrto leto prizadeva promovirati slovenski med in čebelarstvo med najmlajšimi. Ormoški župan Alojz Sok, ki je obiskal oddelek malčkov v prostorih stare policije, je znal otrokom marsikaj povedati, saj je tudi sam že dolga leta čebelar.
Vendar je bil župan Sok pošteno presenečen, kaj vse so se nadebudni petletniki ob pomoči vzgojiteljice Nataše Najžar naučili o čebelji družini, njihovem domu in delu. Spoznali so, da je čebela nekaj posebnega v živalskem svetu, saj je edina žival, za katero rečemo, da se narodi in umre, ter da jo je treba čuvati in ohraniti.
Pogovor o medu, čebelah in čebelarstvu je potekal za lepo pogrnjeno mizo, kjer se je pridružila tudi ravnateljica vrtca Marjeta Meško. Alojz Sok je povedal, da je slovensko čebelarstvo v zatonu, ker zanj ni zanimanja: „Z željo po popularizaciji je zveza zgradila čebelarski center v Brdu pri Lukovici, kjer se dogajajo različne aktivnosti, povezane s čebelarjenjem. Ministrstvo tudi podpira čebelarstvo, a bo treba še veliko narediti zlasti na področju zdravstvenega varstva čebel. Zlasti pa je pomembno, da za čebelarstvo navdušimo mlade.«
Letos bolj slaba letina
Alojz Sok se je za čebelarstvo navdušil na študiju veterine, kjer je imel poseben
predmet o čebelah: »Čebelari-ti sem začel z dvema panjema. A ljubezen do čebel se je razrasla in v enem obdobju sem imel celo 50 panjev. Sedaj jih imam od 25 do 30. S čebelami je veliko dela, če hočeš vse narediti tako, kot je treba. Razen dveh mesecev pozimi je s čebelami nenehno kaj delati. Pa tudi pozimi je treba skrbeti za njih in pripraviti satnice ter vse drugo, da se marca začne spet intenzivno delati s čebelami.« Čebelnjak ima v Šardinju, ob hiši in vinogradu. Pravi, da se letniki med seboj zelo razlikujejo, predvsem po količini: „Spomnim se leta 1997, ko sem pridelal 60 kilogramov medu po panju, leta 2003 pa je bilo le 7 kilogramov. Letos je bilo bolj slabo leto, ker je bilo preveč dežja. V povprečju sem pridelal 15 kilogramov po panju.«
Pridela štiri različne vrste medu. Najprej spomladi nastane cvetlični med, čebelarji so zelo hvaležni tudi za vedno več oljne ogrščice, ki močno medi in daje dober med. Potem je sredi maja na vrsti akacija, malo kasneje pa še kostanj in lipa. Nekateri čebelarji svoje čebele tudi vozijo
Foto: Viki Ivanuša
Na medenem zajtrku: župan Alojz Sok v pogovoru z direktorico vrtca Marjeto Meško
na pašo in v jesenskem času dobijo tudi gozdni med.
V zadnjem času je bilo kar nekaj debat o prisotnosti pesticidov v medu, o tem Alojz Sok razmišlja takole: »Gozdni med, akacija in lipa so varni pred pesticidi, problem lahko eventualno nastane pri cvetličnem, sploh če čebele nabirajo med na sadnem drevju, ki se
škropi. Danes je veliko omejitev pri uporabi fitofarmacevt-skih sredstev. Škropiti se ne sme čez dan, v lepem dnevu, uničiti je treba podrast, mrtvo koprivo. Prepričan sem, da slovenski med ustreza predpisanim zahtevam in da inšpekcijske službe to tudi nadzirajo. Slovenski med je s tega stališča varen.«
Kranjska čebela uspešna, kaj pa čebelarji?
V preteklosti smo doživeli kar nekaj pomorov čebel in čebelarji si še vedno niso povsem na jasnem ali so pomore čebel povzročili pesticidi ali sredstva za zaščito semen, saj
gre za zelo strokovno vprašanje. Zagotovo pa vedo povedati, da čebelarjem veliko škode povzroča varoza. Zadnje čase se pojavlja tudi nov, še ne dovolj raziskan virus, ki lahko v kombinaciji z varozo in ob stresnih dejavnikih, kot so pesticidi, povzroči pomore v čebelji družini, je povedal Alojz Sok in dodal, da bodo na tem področju morali strokovnjaki opraviti še veliko raziskav, da bodo stvari jasne.
V Sloveniji imamo nekaj velikih čebelarjev, ki se s čebelarstvom tudi preživljajo. To je gotovo tudi ena izmed možnosti dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Vendar se kmetje za čebelarjenje ne odločajo ravno pogosto. »S čebelami je veliko dela, tudi napornega. Morda se tudi zato ne odločajo za to dejavnost. Za preživetje je treba gospodariti z minimalno 500 panji, ki jih je treba voziti na pašo. Investicija ni mala. Eden panj stane 140 evrov, k temu pa je treba prišteti še vse ostalo. Stanejo zdravstveni pregledi, plačilo taks za pasišča, ekipa, ki dela, saj eden sam je pri večjih delih premalo. Med je treba vzeti iz panja, ga raztočiti, zapakirati, najtežje pa pride šele potem -prodaja na trgu. Ob veliki konkurenci medu iz vsega sveta je težko konkurirati z našim izdelkom,« razmišlja Alojz Sok o medeni dejavnosti.
Pogovarjali smo se tudi o slovenski oziroma kranjski čebeli, ki je cenjena po vsem svetu in jo veliko izvažajo. Ta bo gotovo uspešno preživela, vprašanje pa je, ali bo tudi slovensko čebelarstvo, ki se srečuje s konkurenco iz vsega sveta in vedno manjšim zanimanjem za to dejavnost.
Viki Ivanuša
Ormož • Za svobodno izbiro cepljenja
Starši razpeti med odločitev cepiti ali ne cepiti
Društvo za svobodo odločanja SVOOD sestavljajo predvsem starši, ki se niso strinjali z obveznim cepljenjem otrok proti nalezljivim boleznim. Večina jih je takšno cepljenje tudi zavrnila, to pa je za seboj potegnilo številne posledice, zaradi katerih so potrebovali podporo pri pravnem zastopanju. Predsednik društva Primož Verbič je nedavno o nemožnosti svobodne izbire govoril zbranim staršem v hotelu Ormož v okviru predavanj Pravljično starševstvo, ki jih organizira Mladinski center Ormož.
Na splošno se ocenjuje, da so cepiva tisti ukrep zdravstva, ki preprečuje bolezni in je hkrati varen, v društvu pa niso tega mnenja, da bi bilo to varno in učinkovito sredstvo za preprečevanje nalezljivih bolezni, je povedal Primož Verbič. Prepričan je, da imamo po zakonu vsi pravico do popolne informiranosti o vsakem medicinskem posegu, pravico do soglasja in pravico do odklonitve posega. Prav starši, ki odklonijo cepljenje, se zavedajo dejstva, da predvsem oni prevzemajo odgovornost za zdravje in kakovost življenja svojih otrok.
Cepljenje je po mnenju Ver-biča problematično iz vseh vidikov - iz vidika varnosti, učinkovitosti in smotrnosti: „Že večkrat smo ugotovili, da imajo vsa cepiva stranske učinke, česar ne zanikata niti medicina in niti proizvajalci cepiva. Nimamo pa mehanizmov, s katerimi bi ugoto-
vili, pri kom je treba celjenje opustiti in pri kom ne. To se na žalost zve šele takrat, ko je že prepozno, ko se pojavijo posledice. In te se pri otrocih pojavljajo v blažji, žal pa tudi v hujši obliki."
Drugod imajo svobodno izbiro
Glavni problem vidi Verbič v tem, da je cepljenje v Sloveniji obvezno, ker ne dopušča ugovora vesti, odklonitve starša iz nemedicinskih razlogov. Medicinske razloge pa lahko ugotavlja le stroka in ne starši. Zato starši pri tem nimajo besede, čeprav so mnogi prepričani, da bi bilo mnogokrat bolje, da se ne bi cepilo. „Smo ena redkih držav v tem delu Evrope, ki ima obvezno cepljenje. Dežele, s katerimi se radi primerjamo, imajo to urejeno kot svobodno odločitev in imajo kljub temu dovolj prece-pljene populacije. V demokra-
tičnili državah, kot so Nemčija, Avstrija, Švica, se sprašujejo, zakaj bi moral biti neki poseg prisilen če je tako dobrode-jen. Pri nas do tega demokratičnega preobrata mora šele priti, moral pa bi dati misliti tistim, ki pišejo in izvajajo zakone," poudarja Verbič.
Problematičen se mu zdi tudi argument, ki ga zagovarjajo zdravniki, češ da je cepljenje za zdravje vseh ljudi nujno. Tudi večina staršev, ki se strinjajo s cepljenjem, se boji, da bo prišlo do epidemij, če bo precepljenost otrok padla. Kot pravi Primož Verbič, pa gre pri tem za svojevrsten paradoks, saj ni jasno, zakaj se ti starši sploh bojijo epidemij, ko pa so njihovi otroci vendar cepljeni in torej zaščiteni. Najpomembnejši je torej razmislek o tej temi, s katero pa se starši pogosto niti ne ukvarjajo.
S tem pomembnim vprašanjem cepiti ali ne se starši
Foto: Viki Ivanuša
Primož Verbič, predsednik društva za svobodo odločanja SVOOD, je zbranim staršem v ormoškem hotelu predaval o svobodni izbiri cepljenja otrok proti nalezljivim boleznim.
srečajo že zelo zgodaj in le malokdo ima takrat pripravljen odgovor na to, sploh pri prvem otroku. „Kako postopati, da ne bo pravnih posledic, je ena reč, drugo pa je, ali se starši sploh zavedajo, da je o tem vprašanju sploh treba razmi-
sliti. V praksi pediatri menijo, da so cepiva varna. Starši pa niti ne pomislijo o stranskih učinkih, čeprav vsi vemo, da so. Starši so pri tem premalo ozaveščeni in previdni," je povedal predavatelj.
Verbič vsem staršem svetu-
je, naj premislijo o stranskih učinkih cepiv in eventualni dobrobiti. Če otroka ne cepijo, pa se morajo pripraviti na to, da bodo prijavljeni inšpekciji in stekel bo rutinski postopek. „Pri ljudeh, ki se s tem ukvarjajo poklicno, je zaslediti veliko neznanja, na drugostopenjskih organih ni posluha za argumente staršev in zato se postopki največkrat končajo na sodišču, kjer pa je stranka po navadi uspešna. To je gotovo argument v razmislek pristojnim, ki se s tem nočejo ukvarjati," pravi Verbič.
Na vprašanje, zakaj država vztraja pri zakonsko obveznem cepljenju, če je znano vse to, kar je naštel, pa je povedal: „Vztraja se zaradi dveh močnih argumentov - cepljenje je zelo dobičkonosno, in če bi z njim prenehali, bi nekdo moral priznati napako."
Viki Ivanuša
Vinogradništvo • Nevarnosti v vinskih kleteh
Novo vino potrebuje kletarja vsak dan
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Štajerski putar je tudi letos pripravilo nadvse zanimivo srečanje s specialistko za vinogradništvo in podeželje Simono Hauptman iz mariborskega kmetijsko-gozdarskega zavoda. Tema tokratnega predavanja so bile bolezni in napake letošnjega letnika vina.
Da gre za zelo zahteven vinski letnik, je bilo slišati doslej že velikokrat, Hauptmanova pa je zbrane poučila predvsem o napakah in boleznih, ki jih vinogradniki in kletarji lahko pričakujejo ter kako jih preprečiti oz. rešiti. »Dejstvo je, da je bilo letos zdravstveno stanje grozdja zelo različno, ponekod dobro, ponekod slabo z veliko gnilobe. Načeloma, generalno gledano, imamo tako pred seboj težaven letnik, zato je pričakovati več napak in bolezni vina. Za letošnji letnik bodo lahko značilne previsoke kisline, preveč ali premalo alkohola, neprimerna povretost vina, grenkobnost in t. i. tanjša vina itd. Vendar pa se morate zavedati, da dobro vino ni nujno rezultat izključno zdravega grozdja; tudi z nekaj gnilobe se lahko pridela zelo dobra vina!«
Hauptmanova je nato v nadaljevanju pojasnila, da so pomanjkljivosti vina posledica bodisi nedozorelega grozdja ali pa napak v negovanju in kletarjenju: »Med najpogostejšimi napakami vina je bekser, gre za neprijeten vonj po gnilih jajcih, česnu ali čebuli. To lahko preprečujemo že sproti s pravilno doziranim dodajanjem hrane za kvasovke v času vrenja. Zelo pomembno
Simona Hauptman z mariborskega kmetijsko-gozdarskega zavoda je zbranim vinogradnikom na predavanju predstavila številne morebitne bolezni in napake mladega vina ter načine, kako se temu izogniti, jih preprečiti ali pozdraviti, kjer in kadar je še možno.
Hauptmanova je vinogradnike opozorila predvsem na nujnost vzdrževanja higiene v kleti, vsakodnevno preverjanje, kaj se dogaja z vinom, in zelo previdno žveplanje.
je, da bekser odpravimo takoj, lahko z zračnim pretokom in pravilnim žveplanjem. Morda se boste srečali s porjavitvijo vina; slednje lahko odstranimo s pravilnim žveplanjem ali z zdravimi vinskimi drožmi, so pa še druge možnosti. Vonj in okus vina po oksidaciji preprečimo z vedno polnimi posodami, deloma tudi z žve-planjem, vendar je prvi pogoj poln sod oz. posoda, kar zagotavljajo cisterne z iner-tnim plinom ali s plavajočim dnom. Morebitno motnost ali meglenost vina lahko odpravljamo z uporabo enoloških sredstev ali s filtracijo, vonj
in okus po plesni, ki nastane zaradi gnilega grozdja, pa z dodatkom čistila, npr. aktivnega oglja, ampak moramo to narediti čimprej! Če se srečate z okusom po čreslovini, je to zaradi soda, ki ga je treba dobro očistiti. Beljakovinska motnost se lahko odpravlja z bentonitom, vendar je prej treba nujno opraviti test. Sta-rikavost vina se pravzaprav ne da preprečiti, proces staranja lahko le upočasnimo, kar pa je odvisno tako od kletarjenja kot od letnika. Morda se pojavi vonj in okus po zamaških; vedite, da so krivci za to nekvalitetni plutovinasti zama-
ški, zato raje kupujte dobre. Morebiten grenkast okus po pecljevini pa lahko odpravite z želatino, ribjim mehurjem ali jajčnim beljakom pri rdečih vin.«
Precej bolj težavno kot odpraviti napake pri vinu pa je po besedah Hauptmanove odpravljati bolezni vina, ki jih povzročajo kvasovke, bakterije in plesni. Ko so bolezni premočne, vino ni več uporabno, sicer pa je Hauptmanova opisala nekaj najpogostejših: »Ena nevarnejših je t. i. kan ali bela kožica na površini vina. Nevarnost kana je, da preide v ocetni cik, ki se ga ne da odpraviti in vino je neužitno,
primerno edino za predelavo v žganje. Tudi etilacetatni ton vina se težko odpravi oziroma je to skoraj nemogoče. Manj poznana, vsaj že nekaj let, je pri nas miševina, ki daje vinu vonj in okus po mišjem seču. Žaltavost vina lahko preprečimo z razsluzenjem, pravočasnim prvim pretokom in primernim žveplanjem. Mlečno-kislinski ton in mlečnokislin-ski cik vina pa se odpraviti ne da, lahko ga le preprečimo. T. i. konjski znoj preprečujemo s higieno, odpravimo ga težko, morda s pretokom, žve-planjem. Tudi vlečljivost vina, ki jo sicer dandanes redko srečujemo, lahko odpravimo
s prezračevanjem in pretakanjem.«
Hauptmanova je naštela še več primerov bolezni in načinov reševanja, pri čemer pa je ves čas poudarjala, da je za uspešno negovanje vina in kletarjenje potrebna visoka stopnja higiene v kleti, čim manj dela »na lastno roko« brez mnenja strokovnjakov, prav tako je poudarila, da naj se pri negovanju uporablja čim več naravnih preparatov: »Zelo bodite pozorni pri žve-planju; žveplo že same po sebi proizvajajo kvasovke, zato se prežveplanje vina lahko zgodi prehitro! Prežveplano vino ni primerno za prodajo, postopka za razžveplanje pa v EU ni! Sicer pa vam polagam na dušo, da bodite v kleti vsak dan, skrbite za higieno, sproti spremljajte, kaj se dogaja z vinom v sodih in poskrbite za primerno temperaturo in polne posode. Tako se boste izognili napakam in boleznim oziroma boste le s sprotnim, vsakodnevnim spremljanjem lahko pravočasno odreagirali ob morebitnih težavah!«
Zaključek zanimivega predavanja so zbrani izkoristili za številna konkretna vprašanja, ki so se navezovala na individualne težave z negovanjem vina pri posameznikih.
SM
Podlehnik • Turistično društvo pripravilo martinovanje
Sv. Martin dela iz mošta vin'
Martinovanje je zahvala jeseni, ko nas bogato nagradi s svojimi plodovi. Ob trgatvi je to največji praznik pridelovalcev vina, saj je celoletni vinogradnikov trud poplačan šele, ko se mošt spremeni v vino. Vinarji v Halozah pridelujejo kakovostna, priznana vrhunska vina, zato je posvečena marti-novanju prav posebna pozornost.
Podlehni ško martinovanje se je letos pričelo že 6. novembra in je trajalo do 19. novembra. Izvedli so štiri pušlšanke: pri vinogradniku Konradu Vaupotiču, v baru Maučič, pri vinogradništvu Cestnik-Vau-potič in na kmetiji-vinogradni-štvu Pajnkiher. Na vseh pušl-šankih je bila odlična hrana, dobra domača kapljica in pa predvsem gostoljubje, po čemer slovimo Haložani daleč naokrog. Povsod so pripravili zabavno-kulturni program, spregovorili so gostitelji, župan in predsednik Turističnega društva Podlehnik.
Na zahvalno nedeljo je bil blagoslov mošta pri pozni maši v Novi cerkvi. Drugi dan popoldan je sledilo pospra-
Clani TD Podlehnik so martinovanje po podlehniško predstavili tudi v nakupovalnem središču Qlan- v|j;injc y0p0tca v torek so dia na Ptuju._ pripravili predstavitev knjige
in obnovljenega studenca, v sredo pa so si lahko obiskovalci ogledali vinogradniško razstavo. Martinovanje so zaključili z osrednjo prireditvijo v soboto, 13. novembra, v krajevni dvorani, ki je bila še bolj polna kot vsa leta doslej, saj so gostili goste iz Ljubljane, da so jim prikazali martinovanje v Podlehniku.
Ob osrednji prireditvi so pripravili bogato razstavo in raznovrsten kulturni program. Zapele so ljudske pevke iz Stoperc, Petra je zaigrala na citre, Boštjan je veselo razte-
goval harmoniko in zaigrali so ljudski godci Haloški veseljaki. Seveda pa nikakor ni manjkal šaljiv krst mošta, ki ga je izvedla skupina za ohranjanje šeg in navad. Lanski in letošnji vinogradnik, sedmi po vrsti, je znan podlehniški podjetnik Franc Toplak. Šurc so mu zavezali predsednik in vsi vinogradniki. Vse navzoče so na osrednji prireditvi pozdravili tudi predsednik Milan Vido-vič, župan Marko Maučič in Franc Toplak.
Zdenka Golub
Sedmi podlehniški vinogradnik je znan podjetnik Franc Toplak.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: ZG
Destrnik • Peto srečanje društev kmečkih žena
Brez kmečke žene ni kmetije
Članice Društva kmetic Destrnik so skupaj s ptujsko kmetijsko svetovalno službo organizirale peto srečanje predsednic tovrstnih društev, ki delujejo na širšem ptujskem območju.
Članice društev kmečkih žena iz občin Spodnjega Podravja so se pred nekaj dnevi družile na petem srečanju kmečkih žena in obiskale destrniške kmetije; na posnetku pred kmetijo Murko v Janežovskem Vrhu.
Potem ko jih je najprej pozdravil destrniški župan Franc Pukšič, so si v enodnevnem druženju ogledale življenje in delo na več kmetijah v občini; najprej na izletniški kmetiji Lovrec v Jiršov-cih, nato kmetijo Marice in Jožice Mohorič v Levanjcih, pa kmetijo Jožice in Albina Murko v Janežovskem Vrhu, popoldne pa so namenile ogledu Volkmerjevega doma in farne cerkve sv. Urbana in viničarije ter druženje zaključile s kulturnim programom v Lovrečevi slamjači v Jiršovcih.
Terezija Meško s ptujske kmetijske svetovalne službe, ki že več kot 30 let spremlja delo najprej aktivov nato pa društev kmečkih žena po spodnjepodravskih občinah, je ob tem povedala: »Žalostna sem, ker je danes položaj kmečkih žena še veliko težji, kot je bil pred leti, čeprav nikoli ni bil lep ali lahek. Kmečka ženska izgublja svoj pomen in vrednost v družbi, kar je tudi posledica naše zgrešene kmetijske politike, ki kmeticam ni naklonjena. Dejstvo je, da brez zdrave kmečke žene ne more obstajati trdna in dobra kmetija. Odnosi v kmečkih družinah so izjemnega pomena in morajo biti dobri, sploh tam, kjer na kmetiji živi več generacij. Kmetica mora danes vedeti veliko več kot gospodinja v mestu; njena naloga namreč ni le gospodinjenje in vzgoja otrok, ampak organizacija dela in življenja na kmetiji, ki vključuje še vsa dela na poljih in v hlevih, obvladati mora kmečko mehanizacijo, sesti
na traktor ... Vse to je zanjo veliko breme, ki zahteva tudi ogromno znanja. Žal moram reči, da naše kmetijske šole, vsaj v primerjavi z nekaterimi tujimi, ne dajejo dovolj znanja za kmetovanje. Pred kratkim sem obiskala eno od takšnih šol v Švici, kjer učencem ponujajo resnično vsa znanja, ki so potrebna: od svinjereje, govedoreje, pridelave in predelave sadja, mleka, mesa, zelenjave itd. Moti me tudi dejstvo, da se naše kmetijske šole kar nekako sramujejo svojega namena in pomena in se kar po vrsti preimenujejo v neke bio in še kakšne šole ... «
Meškova je pojasnila, da se v kmetijski svetovalni službi trudijo pomagati kmečkim ženskam z organizacijo najrazličnejših seminarjev, tudi brezplačnih, da pomagajo tudi z nasveti, zlasti ko gre za registracijo dopolnilnih dejavnosti, ki so vedno bolj pomemben ekonomski dejavnik preživetja kmetije: »Lahko povem, da glede registracije dopolnilnih dejavnosti ni več tako strogih predpisov in administrativnih omejitev, kot so bile včasih. Pogoji so minimalni, kar se odraža v vedno večjem številu kmetij, ki so registrirale kakšno od dopolnilnih dejavnosti. Zadnje čase je v porastu zlasti predelava mesa na kmetiji, saj je znano, da je svinjereja v hudi krizi že nekaj let in tako lahko kmetije s predelavo zaslužijo nekaj več kot zgolj s prodajo svinj.«
Še vedno pa je premalo razvita promocija domačih
izdelkov: »V naši službi pomagamo kmetijam tudi na tem področju in prav za ta namen je bila pred 21 leti tudi organizirana danes zelo
znana prireditev Dobrote slovenskih kmetij. Od takrat do danes je jasno vidna velikanska razlika v kvaliteti dobrot s kmetij; pred dvema
desetletjema namreč tovrstnih izdelkov skoraj ni bilo, tisti redki pa niso bili niti primerni za prodajo. Zdaj pa so izdelki z naših kmetij res v evropskem vrhu, tako po kvaliteti kot izgledu. Kmetijam, ki sodelujejo na Dobrotah, pri promociji pomagamo tudi tako, da lahko en dan v mesecu svoje izdelke prodajajo in promovirajo v vseh Mercatorjevih trgovinah, vendar pa morajo tudi same narediti več v smeri, da jih bodo kupci lahko našli na njihovih naslovih.«
Sicer pa Meškova glede prihodnosti kmetij na našem območju ni pesimistična: »Kmetje so vedno preživeli, še hujše čase, kot so danes, in prepričana sem, da bodo kmetije ostale. Treba se je držati reka, da za vsakim dežjem posije sonce!«
Da življenje in delo ženke na kmetiji ni lahko, je potrdila tudi organizatorica in vodja tokratnega srečanja Nada Zupanič: »Sama sem se za ta status in delo na kmetiji odločila šele pred šestimi leti, po nesreči mojega sina. Pred tem sem bila zaposlena kot učiteljica, s prostimi popoldnevi in vikendi. Zdaj je ritem življenja povsem drugačen, dela se praktično ves čas, še posebej od četrtka do nedelje, ko imamo na kmetiji napovedane goste in ob takih koncih tedna je velikokrat spanja le nekaj ur. Pa vendar nam vse delo in utrujenost poplačajo zado-
voljni obraze naših gostov. Sicer pa vedno najdemo čas tudi za kakšno potovanje, dopust, prosti dan ... Na naši kmetiji se zavedamo, da lahko živimo le z dobrim delom in dobro ponudbo, ki jo gradimo na domačih jedeh in pijačah, pomembno pa je tudi okolje. Tu imamo srečo, saj naša kmetija leži, kot jaz pravim, 'na koncu sveta', saj mimo nje ne teče nobena cesta, zato je to okolje varno tudi za otroke.«
Nada pa ob tem še pravi, da življenje kmetice nikakor ne sme biti vezano zgolj na ožjo družino in delo na kmetiji: »Prepričana sem, da mora biti družabno življenje kmečke žene celo na prvem mestu. Osebno imam veliko prijateljic, ne le v krogu društva, ampak tudi sicer. Ženske se družimo med seboj, v društvu enkrat tedensko, se pogovorimo, kaj ustvarjamo in načrtujemo. In seveda, kar je zelo pomembno, si tudi pomagamo, ne le z nasveti, ampak kar konkretno, z delom, ko je to potrebno.«
Tako kot Terezija Meško pa tudi Nada Zupanič meni, da je položaj kmečkih žena v državi podcenjen: »To je tudi posledica tega, ker se kmečke žene same premalo cenijo, premalo cenijo svoje delo in pomembnost. Zato je prav, da se kdaj tudi same pohvalimo, da pohvalimo svoje delo in pokažemo svoje uspehe, dosežke!«
SM
Veliki Brebrovnik • Še več asfaltiranih cest
Za potrebe domačinov in turizma
V nedeljo so svečano odprli novo asfaltirano cesto od Vinskega Vrha do Velikega Brebrovnika. Skupna dolžina pridobitve znaša 1700 metrov, sestavlja pa jo več odcepov.
Cesta, ki povezuje dve strnjeni vasi, je zgrajena že nekaj časa, a so z odprtjem raje malo počakali, da so minili praznični martinovi dnevi. Predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak je bil z delom izvajalca Asfalti Ptuj zadovoljen, saj je bila cesta hitro zgrajena. Vrednost
investicije je okrog 150.000 evrov, sredstva pa so bila v celoti zagotovljena iz proračuna občine Ormož. Prebivalci ob novi cesti so počasi že izgubljali upanje, da bo kdaj tudi do njih vodila asfaltna cesta. V preteklosti so namreč iz različnih krajev proti njim asfaltirali po nekaj 100
metrov, potem pa se je vse skupaj ustavilo, zmanjkalo je denarja in volje. Kakšnih 15 let se ni zgodilo nič, kljub temu da gre za strnjeno naselje kakšnih 20 hiš, je povedal Emil Trstenjak. Krajani so že skoraj izgubili upanje, zato je bilo njihovo veselje ob pridobitvi toliko večje.
Foto: Viki Ivanuša
Trak so skupaj prerezali predsednik KS Emil Ustenjak, podžupan Branko Sumenjak, najstarejši krajan Matija Habjanič in najmlajši krajan Aleks Bombek skupaj z mamico.
V tej krajevni skupnosti so v preteklem štiriletnem obdobju uredili veliko cest, kar 14.500 metrov. Tudi finančna ocena investicij je kar precejšnja, saj se giblje okrog pol milijona evrov. Predsednik Trstenjak je mnenja, da je ta urejena infrastruktura pogoj za razvoj turizma v teh krajih, kjer naj bi se krajani vedno bolj odločali za prodajo pridelkov na domu.
Kljub vsemu pa ostajajo še trije kritični odcepi po hribih v skupni dolžini okrog 5000 metrov v Krčevini, Vuzmetincih in Hermancih, ki bi jih radi asfaltirali čim prej. Poleg tega pa je v krajevni skupnosti še za okrog 8000 metrov manjših odsekov po ravninskem delu. Sicer pa je bila v zadnjih letih prioriteta tudi ureditev centra kraja, kjer so uredili pločnik, parkirišče, stopnice do cerkve, zadružni dom, kjer načrtujejo še ureditev fasade. V prihodnosti pa morajo urediti še 1100 kvadratnih metrov prireditvenega prostora, prostore za mlade ter prenoviti oder in garderobe za odrom.
Viki Ivanuša
Foto: SM
Ptuj • Ekonomska šola praznuje 50 let
Šola s tradicijo
»Velike stvari naredijo ljudje, ki imajo velike misli in se nato odpravijo v svet, da uresničijo svoje sanje,« je bilo zapisano na vabilu na prireditev, ki vsekakor obeležuje eno takšno veliko stvar. V avli ptujskega šolskega centra namreč danes praznujejo 50-letnico Ekonomske šole Ptuj.
Branka Kampl Regvat vodi ptujsko ekonomsko šolo že 17 let.
Tednikova knjigarnica
Pridite na pravljice!
Prihodnji petek, 3. decembra, na Prešernov rojstni dan, je na Slovenskem zdaj že tradicionalni praznik kulturnih ustanov in dejavnosti - poimenovan je TA VESELI DAN KULTURE. V knjižnici Ivana Potrča Ptuj ga bomo počastili in se razveselili s pravljičnim večerom za odrasle, ki sodi v sklop območnih dejavnosti Mariborske knjižnice.
V četrtek, 2. decembra, bodo ob 19. uri v leposlovni dvorani knjižnice Ptuj pripovedovali:
-	Darja Plavčak iz Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica,
-	Renata Brglez iz Splošne knjižnice Slovenske Konjice,
-	Darinka Čobec iz knjižnice Lenart,
-	Zdenka Gajser in Igor Černe iz Mariborske knjižnice,
-	Liljana Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
Čudežni pripovedovalski vrt bodo oglasbili tolkalci učitelja Boštjana Vavha: Urban Peklar, Staš Planin-šek in Jakob Štrucl.
Različne pripovedovalske oblike in stili pripovedovalcev vas bodo, cenjeni bralci Knjigarnice, na svojstven način popeljali v davne pohorske čase, tja gor na goro, kjer menda še zdaj prebiva Jezernik. Izvedeli boste, zakaj je Plešivec Plešivec in kako ima narava vedno prav.
Morda se boste kanček zgrozili, a potlej boste zagotovo sprejeli nenavadno pripoved o tem, koliko življenja je dano sleherniku in kako ga Smrt umerja. Z njo, s Smrtjo, je najbolje mirno prijateljevati in se ji ukloniti, kadar pač ima priti. Čudili se boste domišljiji, ki ni nič drugega kot otroški spomin in zavedanje starca, da je bilo nekoč, nekje mlado življenje; mladost pa ni le norost, ki skače čez most, marveč so mlade oči prepolne prelepih slik iz davnine. Ne pretiravam, če rečem, da vam bodo ob poslušanju pravljic vztrepetavala srca kot v tisti zgodbi o ljubezni med drevesom in fantom. Seveda pa je za vse skupaj nujen kanček sreče. Tako boste slišali tudi, kako se sreča kuje, kakšni nakovalo tak kovač potrebuje. Izvedeli boste še, kako je prišlo do udomačitve divje mačke in kako je nastala tema.
Toliko tega v enem samem pripovedovalskem večeru!
Ali ste že slišali tisto o...?
Nekoč je živel en strašen...
Bilje en siromak....
Nekoč je živela ena taka mačka...
Mesto. Deček po imenu Oskar...
Bilo je blizu kovačije...
Vabljeni!
Ob tem pomembnem jubileju so med drugim pripravili mednarodno prijateljsko športno srečanje, svečano akademijo, odprtje aranžerske delavnice in oglede razstav ter medgeneracijsko srečanje. »Na slavnostni akademiji pričakujemo tudi ministra za šolstvo in šport ter druge eminentne osebnosti iz šolskih inštitucij in podjetij našega okolja. Zbrali se bodo seveda tudi naši dijaki in profesorji, prav tako pa so povabljeni starši in drugi,« je povedala Branka Kampl Regvat, ki ekonomsko šolo vodi že 17 let.
Omenjena ustanova, ki je ena od organizacijskih enot ptujskega šolskega centra, v letošnjem šolskem letu izobražuje 574 dijakov, ki obiskujejo različne programe, med drugim ekonomske gimnazije, ekonomskega tehnika, aranžerskega tehnika in trgovca ter program poklicno-tehničnega izobraževanja. V naštetih programih in poklicnem tečaju pa prav tako izobražujejo tudi odrasle.
»Dijakov je sicer manj kot prejšnja leta, vendar ostaja vpis v zadnjih dveh letih enak, kar poudarja tudi to, da smo šola s tradicijo in da se kljub problemom v gospodarstvu dijaki še vedno vpisujejo k nam,« je nadaljevala ravnateljica, ki je ponosna tudi, da je šola izredno projektno usmerjena. Njeni srednješolci se namreč vključujejo v številne dejavnosti, ki se navezujejo na učenje tujih jezikov, oblikovanje ekonomskih znanj, zdravega življenja, bralne kulture, medkulturnega delovanja, medgeneracij-skega povezovanja, varovanja kulturne dediščine, združevanja, vključevanja in sodelovanja v mladinskih organizacijah, ponujajo pa jim tudi možnost
Gostinska šola v Radencih
soustvarjanja družbene resničnosti skozi prostovoljstvo in dobrodelnost. Po besedah Kampl Regvatove imajo dijaki tako tudi priložnost spoznavati se s človekovimi pravicami, z demokratičnimi medčloveškimi odnosi, z življenjskimi vrednotami, s kritičnim mišljenjem ter se učiti spoštovati interese, stališča in argumente drugih ter razumeti drugačne.
Uspešnih dijakov na najrazličnejših področjih imajo mnogo, veliko je tudi zlatih maturantov na poklicni maturi, od katerih se jih precej odloči za nadaljevanja študija.
Načrti usmerjeni v turizem
Še več zanimivih podatkov o ptujski ekonomski šoli je mogoče zvedeti v zborniku, ki je izšel ob tem jubileju in po mnenju ravnateljice s pomočjo vtisov, zbranih v njem, sporoča tudi, da njihovi dijaki s ponosom gledajo nazaj na svoje srednješolsko izobraževanje.
Mi pa smo pogledali tudi naprej in povprašali še o šolskih načrtih za prihodnost. »Popestriti želimo ponudbo izobraževalnih programov, predvsem se vidimo v turizmu. Pri tem
ne bi šlo za klasični turistični program, ampak bi bil poudarek na trženju podjetništva, kulturni dediščini tega okolja, torej bolj alternativnemu podeželskemu turizmu ... Cilj pa bi med drugim bil z dovolj znanji in kompetencami nastopati v lokalnem in mednarodnem okolju,« je pojasnila ravnateljica, ki ji je skoraj 20 let vodenja šole pustilo veliko nepozabnih trenutkov. Pravi, da se predvsem spomni skoraj vseh dijakov, krasnih projektov, skupnega maskiranja ter druženja s Finci, s katerimi veliko sodelujejo.
Ekonomska šola Ptuj pa nima samo 50 let dolge zgodovine, ampak se lahko pohvali tudi z zanimivo predzgodovi-no. Že v 19. stoletju so namreč z gospodarskim in tehničnim napredkom nastale potrebe po izobraženih in strokovno usposobljenih kadrih. Ker je bila trgovina ena od pomembnih dejavnosti na Ptuju, je ptujsko trgovsko združenje leta 1891 ustanovilo šolo za prodajalce. Pouk je potekal v nemškem jeziku, čeprav je večina učencev prihajala iz slovenskih družin. Na ta način je tudi šola ponemčevala slovensko prebivalstvo.
Najprej so se kuharji in natakarji izobraževali v takratnem Gostinskem šolskem centru, v šolskem letu 1963/64 seje šola preimenovala v Gostinsko šolo Radenci, ta pa je leta 1970 dobila naziv Poklicne gostinske šole. S sedanjim imenom šola deluje od leta 1981.
Do šolskega leta 2008/2009 je izobraževanje potekalo po programih kuhar, kuhar-nata-kar, gostinsko-turistični tehnik,
Po 1. svetovni vojni je Ptuj ohranil tako gimnazijo kot tudi šolo za prodajalce, pouk pa je odslej potekal v slovenskem jeziku.
Konec leta 1945 je začela delovati šola za vajence trgovskih podjetij trgovska šola, ki se je kasneje imenovala Šolski center za blagovni promet (takrat so začeli poučevati tudi štiriletne programe v ekonomski in administrativni stroki).
Leta 1979 selitev v nov šolski center
Ker je hitro rastoče gospodarstvo na ptujskem območju potrebovalo ustrezno izobražene kadre, pa je bil julija 1960 sprejet sklep o ustanovitvi Ekonomske srednje šole Ptuj, ki je bila namenjena izobraževanju kadrov za potrebe gospodarstva in uprave v občinah Ptuj in Ormož. V prvem šolskem letu je bilo vpisanih 76 dijakinj prvega letnika administrativne šole in 64 dijakov ekonomske šole ter 75 odraslih slušateljev.
Kot samostojen zavod je začela šola delovati s preselitvijo v prostore nekdanje Vajenske šole za trgovinsko stroko, leta 1963 pa se je poimenovala po Jožefu Lacku. Ko se ji je kmalu priključila še omenjena vajenska šola, je nastal največji srednješolski zavod na Ptuju s 476 učenci in 16 oddelki.
Leta 1970 je šola praznovala svojo 10-letnico, v teh letih pa je izšolala skoraj 500 ekonomskih tehnikov, 400 admi-nistratork in 600 trgovinskih prodajalcev.
Štiri leta kasneje so vse ptujske srednje šole in dijaški dom podpisali sporazum o združitvi v SOZD Srednješolski center Ptuj in leta 1977 se je začela gradnja novega šolskega centra, v katerega so se vselili čez dve leti.
Po nekaj spremembah v konceptu srednjega izobraževanja v slovenskem prostoru v osemdesetih letih, ki je bil kasneje znova prenovljen, je začel vpis v omenjeno šolo znova naraščati v devetdesetih, ko so tudi pridobili nova programa podjetniškega poslovanja in kasneje še ekonomske gimnazije.
Polona Ambrožič
gostinski tehnik in turistični tehnik, z lanskim letom pa so učni programi prenovljeni. Dijaki lahko pridobijo naziv strokovne izobrazbe gastronom hotelir, gastronomsko-tu-ristični tehnik in gastronomski tehnik. Izobraževanje za naziv gastronom hotelir traja tri leta, dijakom pa je pozneje omogočeno po programu gastrono-mije še dodatni dve leti izobraževanja in pridobitev naziva gastronomski tehnik. Zelo pomembno je, da lahko dijaki po zaključku šolanja v Radencih, nadaljujejo študij na slovenskih visokošolskih ustanovah. Sicer pa bi v Radencih zadnjih nekaj let želeli imeti nekoliko številčnejši vpis učencev. V letošnjem šolskem letu SŠGT obiskuje 272 dijakov, največ pa bi jih lah-
ko bilo 350. Šolo v Radencih obiskujejo dijaki iz Pomurja in Spodnjega Podravja, občasno tudi iz Maribora in od drugod.
V neposredni bližini radenske srednje šole je dijaški dom s 120 posteljami, ki ga trenutno koristi 30 dijakov. Mesečno bivanje - spanje in trije obroki - je ovrednoteno na 208 evrov, za posamezno
Liljana Klemenčič
nočitev pa je treba odšteti osem evrov. V obnovo 30 let starega dijaškega doma je bilo v zadnjih dveh letih vloženih okoli 100 tisoč evrov, večina pridobljenih na razpisih. Lani je bila v celoti obnovljena kuhinja, kjer se šolskih malic poslužuje nekaj več kot 80 odstotkov dijakov.
Niko Šoštarič
Radenci • Pol stoletja gostinske šole
Interesa vedno manj
Srednja šola za gostinstvo in turizem (SŠGT) v Radencih se ponaša s pol-stoletno tradicijo.
Ptuj • Letni koncert FS Bolnišnica
Ples je njihovo poslanstvo že 34 let
V Narodnem domu na Ptuju je bil 18. novembra letni koncert Folklorne skupine Bolnišnica, ki deluje v okviru DPD Svoboda Ptuj, z otroško folklorno skupino Klopotec in glasbeno skupino, ki deluje znotraj sekcije ter poustvarja slovensko ljudsko glasbo. Koncert je bil lep splet ljudskega plesa, glasbe in odrskega nastopa.
Foto: Črtomir Goznik
Otroška folklorna skupina Klopotec
Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj deluje že 34 let, leta 1976 jo je ustanovil sindikat ptujske bolnišnice, danes deluje kot sekcija DPD Svoboda Ptuj. Skupino vodi Ana Marija Pučko, njena mentorica in gonilna sila pa je Cvetka Glatz. Letno skupina opravi okrog 20 nastopov, v 34 letih je nastopila več kot 400-krat, doma in v tujini, tudi v Avstriji, Hrvaški, Madžarski in Franciji. V tem času je za svoje uspešno kulturno poslanstvo prejela številna priznanja na medobčinskih, regijskih in državnih srečanjih folklornih skupin. Mestna občina Ptuj pa jo je ob kulturnem praznika leta nagradila z oljenko. FS Bolnišnica Ptuj je ena redkih tovrstnih skupin, ki se ponaša tudi s spominskim zbornikom, ki je na 160 straneh izpel ob 30-letnici uspešnega delovanja skupine in predstavlja njeno razvojno pot.
Danes v skupini, ki veliko pozornost poveča tudi po-mladku, ki pleše v OFS Klopo-
tec, pleše več kot 30 članov. Ob slovenskih ljudskih plesih ohranja in poustvarja slovensko ljudsko pesem ter glasbo, posebno pozornost pa posveča tudi oblačilom. V njenem programu so štajerski ljudski plesi iz okolice Podgorcev, z njimi so tudi začeli, plešejo pa tudi gorenjske, koroške in prekmurske plese, plese z Go-ričkega, Porabja in Razkrižja. Že nekaj časa nastopajo tudi z meščanskimi plesi iz druge polovice 19. stoletja. V tem času so bile četvorke, polke, valčki in galop zelo priljubljeni plesi.
Na letošnjem letnem koncertu, ki je tradicija skupine že
od leta 1993, so se predstavili s plesi iz Razkrižja (Prekmurje), gorenjskimi plesi in meščanskimi plesi (Beseda). Vsem nastopajočim na koncertu je vodja FS Bolnišnica Ptuj Ana Marija Pučko podelila zahvale za sodelovanje.
Kot gostje so na njihovem letnem koncertu nastopili KD Klopotec Kog z glasbeno skupino Porini pa počini in dramsko skupino (s Cvetko Kocjan v vlogi tete Zofi in Franko Škorjanec v vlogi Florjance) ter vokalna skupina Sestre Ko-pinski KD Cirkulane, v kateri poje šest sester, pridružila pa se jim je tudi ena od sestričen.
MG
Foto: Črtomir Goznik
FS Bolnišnica se je predstavila z gorenjskimi, prekmurskimi in meščanskimi plesi.
Ptuj • Predstavitev sedme knjige Silvestra Vogrinca
Izšel je Gladiator
18. novembra je v šolski knjižnici OŠ dr. Ljudevita Pivka potekal literarni večer ob izidu novega romana Gladiator ptujskega pisatelja Silvestra Vogrinca. Prireditev je bila prav tako namenjena počastitvi spomina na avtorjevega prijatelja Milana Prosenico, o katerem v knjigi, ki razkriva svet borilnih veščin in športov, med drugim tudi piše.
Roman, ki ga je izdala Založba VED Ljubljana, govori o borilnih veščinah, kot so kung fu, kikboks, K-l in UFC, ter opisuje športno pot Benjamina Ma-rolta, šampiona, ki ga trenira Milan Prosenica, legendarni mojster. Priča smo vzponom in padcem glavnega junaka, ki ima težave v ljubezni in se zaplete z mariborskim podzemljem.
»Knjigo sem napisal v spomin na prijatelja Prosenico, ki je bil tudi zelo znan tekmovalec v mladih letih, svetovni prvak v kung fuju in legendarni jugoslovanski kikboksar. Na Ptuju je dolga leta vodil Kung fu klub ter ustanovil Kung fu zvezo Slovenije. Bil je mednarodni inštruktor šole ving tsun, ki jo je vadil tudi slavni Bruce Lee. Skratka, bil je zelo uspešen in prek borilnih veščin sva
Vogrinec (levo) je predstavil knjigo, ki jo je napisal v spomin na prijatelja in mojstra borilnih veščin Milana Prosenico.
se tudi spoznala, čeprav je on vadil druge kot jaz. Velikokrat sva skupaj sodelovala in kasne-
je sem se odločil, da napišem en roman tudi o veščinah, ki jih je treniral on,« je pojasnil
Vogrinec, ki je svojo sedmo knjigo napisal v treh mesecih, jo potem pustil ležati v predalu kakšno leto, nato pa precej hitro našel založnika, ki jo je izdal v roku dveh mesecev.
O borilnih veščinah je sicer napisal že več romanov, tokrat se je v okviru te teme lotil problematike slave in pasti, ki jih le-ta prinese s sabo. »V romanu je predstavljeno tudi zasebno življenje glavnega junaka, njegove ljubezni, družinsko življenje in težave, s katerimi se vsi soočamo. Zgodba ni izmišljena, ampak je na nek način mozaik izkušenj raznih mojstrov. Prosenica se pojavlja v vlogi učitelja in njegova vloga v romanu je avtentična, glavni junak pa je sinteza treh likov iz resničnega življenja,« je še povedal avtor Gladiatorja.
Polona Ambrožič
Svet je majhen
Smo res tako mali?
Vsi vemo, da je Slovenija tipičen primer države, ki bi morala hoditi k psihologu zaradi težav pri razumevanju sama sebe oziroma pri umeščanju sama sebe v družbi. Odkar obstajamo kot narod in odkar imamo lastno državo, sami sebi otežuje-mo pot v svetu s pomanjkljivo sliko lastne podobe.
Za nas je največje vprašanje v zunanji politiki prepoznavnost. Na žalost imamo res veliko skupnega s Slovaško v zunanji podobi, vendar bi morali biti sposobni vsaj toliko samozavesti, da bi se temu nasmejali, če že ne mislimo ukrepati z zamenjavo zastave ali imena republike. Slovenci so po svetu izredno cenjeni. Imamo največjo koncentracijo akademskih doktoratov na svetu in smo prisotni, ne glede na maloštevilnost, skoraj na vsakem koncu sveta. Po navadi zasedamo pomembnejša delovna mesta in ponosno predstavljamo svojo domovino. Ko delaš po svetu, se ti zdi vprašanje velikosti lastne države obrobnega pomena, ker multi-kulturni svet odbija koncept meja, a doma so pogledi in prioritete drugačne narave.
Smo res tako mali? Mislim, da je napočil čas, da si dokončno odgovorimo.
Neodvisnost in suverenost držav so pojmi mednarodnega prava, kije v zgodovini izkazal neverjetno dinamičnost pri prilagajanju dogodkom. Za obstoj države je pomembna prisotnost oblasti, državljanov in ozemlja. Nikjer niso zapisane »minimalne količine«. Vatikan je s svojim pol kvadratnim kilometrom najmanjša suverena država na Zemlji. Sledijo evropske mikrosile Liechtenstein, San Marino, Andora, Luksemburg, Monako. Vse imajo tisočletne tradicije. Na svetu imamo približno 200 držav, vsaj 43 jih ima manj kot milijon prebivalcev, 83 jih ima manj kot pet milijonov, karpo-meni, da ima polovica držav manj kot pet milijonov prebivalcev in da se Republika Slovenija uvršča polno-člansko med povprečne, normalno velike mednarodne subjekte.
Zgodovina pozna številne države, ki so se vpisale na njene strani ne glede na velikost. Med prvimi šestimi državami na vrhu lestvice človeškega razvoja Združenih narodov najdemo Luksemburg, Švedsko, Irsko in Belgijo. Štiri članice Unije, ki se prav zaradi svoje majhnosti bolje spopadajo z globaliziranim svetom.
Zgodovinsko gledano ne moremo mimo dejstva, da so bile Benetke, mala pomorska republika, središče trgovskega in vojaškega sveta v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu, dokler se niso svetovni interesi z odkritjem novega sveta preselili prek oceana. Med renesanso je bila mala italijanska vojvodina Firence središče kulturnega in bančnega sveta. Razsvetljenost njenih voditeljev in želje po posebnosti so jo zapisali v zgodovino zaradi Michelangela, Botticelija, Vasarija, Galilea, da Vincija in drugih osebnosti, ki bi jih bilo predolgo naštevati. Republika San Marino še danes spada med najmanjše države, a nobena druga ji ne bo ukradla naslova prve demokracije na svetu. Nizozemska je bila kar nekaj časa v zgodovini najmočnejša gospodarska sila in je trgovala od Severnega morja do Tihega oceana.
Biti majhen, kot smo na primer Slovenci, ima svoje prednosti. Vlada in gospodarstvo se lahko hitreje prilagajata tako zahtevam trgov kot željam državljanov. Učinkovitost in sistemska koordinacija vseh finančnih dejavnikov je lažje dosegljiva. Mala državica prav lahko podari velikanom ideje za nov, boljši jutri.
Torej lahko zaključimo: mi, Slovenci, nismo mali. Smo popolnoma normalna država sodobno oblikovanega mednarodnega prostora. A če smo normalno veliki in nam ni treba več hoditi k psihologu zaradi občutka manjvrednosti, enako ne moremo trditi glede naše moči. Monaški princ je izjavil: »Ni treba biti velika država za to, da bi imeli velike sanje, in ni treba biti številčni za to, da bi jih uresničili. Male države so lahko velesile.« Res je, lahko so velesile, vendar morajo imeti jasne cilje, verodostojne voditelje in vizijo, s katero prepričujejo ostale partnerje v mednarodnem prostoru. Velesila je lahko vojaška, gospodarska ali - po navadi - oboje. Slovenija je mlada dežela, ki še išče svoj prostor v svetu. V prvih dvajsetih letih se je pozitivno vključila v zmagovalne tokove Evropske unije in Nata. Zdaj je napočil čas, da se suvereno izkaže na kakšnem področju. Treba je izbrati regijo, v kateri bomo igrali, in sredstva, ki jih bomo uporabili. Začnimo graditi svojo konkurenčno prednost.
Laris Gaiser
Podlehnik • Zmagovalka Sozvočenj 2010 - Cantilena
Dekleta z voljo, glasom in energijo
Dekliška vokalna skupina Cantilena je novembra na regijskem tekmovanju Sozvočenja Štajerske in Pomurja 2010 v Ljutomeru gladko opravila s svojimi tekmeci in zmagala. »Ta zmaga nam pomeni potrdilo, da delamo dobro in hkrati dobro vzpodbudo za naprej,« je najprej povedal vodja odličnih mladih pevk Jakob Feguš.
Osem deklet, danes večinoma študentk, se je prvič našlo skupaj z željo po prepevanju pred tremi leti.
Začele pred komaj tremi leti
»Takrat, malo pred novim letom, so punce prišle do mene in mi predstavile svojo željo ter me zaprosile za vodenje. Priznam, da sem bil najprej nekoliko skeptičen, pa tudi zelo zaseden, vendar me je njihova želja po petju in motiviranost hitro prepričala. Tako se je začela odvijati zgodba o vokalni skupini Cantilena,« se spominja Feguš in dodaja, da se je zasedba doslej že nekoliko menjala, vendar jedro skupine ostaja. Jakob Feguš je sicer, kot sam pravi in kot vedo vsi, ki ga poznajo, tudi sam zaljubljenec v glasbo in petje: »To je v naši družini že v krvi, kot se reče. Glasba je del mojega življenja že od otroških nog.
Tako sem se že v mladosti ukvarjal z godbo, potem z zbori, pa z vodenjem zborov, prepeval sem v mariborskem opernem zboru, še vedno pojem v ptujskem nonetu, vodil sem skupine, pa tudi zaposlen sem kot učitelj glasbe. In prav na tem področju opažam neko praznino na pevskem področju; otroci se po prepevanju v otroških zborih potem kar nekako izgubijo in med mladimi ni pravega zagona za petje. Zato si kot učitelj prizadevam privzgojiti ljubezen do glasbe in petja pri mladih, da bi se zapolnila vrzel v mladinskih skupinah in zborih. Bistveno pa se mi zdi pri otrocih ohraniti ljubezen do petja, ker če tega ni, potem ni nič.«
Pevke skupine Cantilena delujejo pod okriljem pod-lehniškega Kulturnega društva, skupino pa sestavlja osem deklet: Sabina Turk in Sandra Vidovič kot prvi sopran, Andreja Šmigoc in Ka-
Vodja zmagovalne skupine letošnjih Sozvočenj 2010 Jakob Feguš: »Dekleta so resnično neverjetna, druži jih želja po prepevanju, odlikuje pa izjemna energičnost, ki jo znajo še kako dobro pokazati na odru!«
tja Drevenšek kot drugi sopran, Urška Trafela in Doroteja Feguš kot prvi alt ter Špela Tarfela in Sara Korošec kot drugi alt. O sebi pravijo tako: »Ker rade pojemo in skupaj preživljamo tudi del prostega časa, smo oboje združile in ob vsakotedenskih vajah po vodstvom Jakoba Fegu-ša nastaja naš repertoar. Ta je pester in raznolik, saj ga sestavljajo skladbe domačih in Uljih avtorjev, obsega pa vse od slovenskih ljudskih pesmi, popevk in priredb do črnskih duhovnih pesmi.«
Veliko nastopov in širok repertoar
Uglašena dekleta so v prvih treh letih skupnega petja dosegla izjemne uspehe; za seboj imajo veliko nastopov in samostojnih koncertov tako v domačem kraju kot drugod; s svojim petjem so popestrile razne kulturne in literarne večere, nastopile so tudi na dobrodelnih koncertih, oktobra lani so se uspešno udeležile Revije izbranih malih pevskih skupin Slovenije v Radovljici, novembra so se prvič predstavile tudi preko televizijskih ekranov, aprila letos pa so s svojim petjem prepričale žirijo na Območni reviji malih pevskih skupin na Ptuju ter si tako zagotovile nastop na regijskem tekmovanju pevskih zborov in pevskih skupin Štajerske, Prekmurja in Prlekije, kjer so prejele srebrno priznanje. Svojo zaenkrat kratko, a zelo uspešno pot nastopanja so kronale na nedavnih So-zvočenjih z zmago: »Dokler nas bo družil entuziazem in
Foto: arhiv vokalne skupine
Osem mladih deklet, ki sestavljajo podlehniško vokalno skupino Cantilena, je v treh letih doseglo izjemen napredek in uspehe, ki so jih kronale z zmago na tekmovanju Sozvočenja Štajerske in Pre-kmurja 2010.
Ptuj • Večer legendarne jazzovske glasbe
Nocoj Toti big band z gosti
Nocoj ob 20. uri se bo v Gimnaziji Ptuj pričel Večer legendarne jazzovske glasbe, na katerem bo nastopil Toti big band Maribor z dirigentom Edvardom Holnthanerjem in glasbenimi gosti: Ano Bezjak, Boštjanom Bračičem in Vox Ar-sano, vsi skupaj pa se bodo posvetili velikanom jazza.
Toti big band Maribor je z več kot tristo nastopi v domačem mestu, Sloveniji in tujini postal eden od zaščitnih znakov kulturnega utripa štajerske prestolnice. V 18 letih uspešnega muziciranja so izdali enajst glasbenih zgoščenk, ki so zaradi svoje glasbene in oblikovne kvalitete doživele pohvale in priznanja tako ljubiteljskih poslušalcev kot strokovne javnosti.
Polona Ambrožič
želja po skupnem prepevanju, upamo, da naših poti ne bodo ločile poklicne in družinske vezi.«
Feguš potrjuje, da so dekleta res neverjetna: »Spomnim se jih še iz osnovne šole, kjer so prepevale v otroškem pevskem zboru in čudovito se mi zdi, da so željo po skupnem prepevanju obdržale tudi danes, kljub temu da zanje ni lahko usklajevati vseh obveznosti. Zaenkrat vadimo v prostorih osnovne šole, ob petkih zvečer, enkrat tedensko, ko se lahko vse zberejo, saj takrat pridejo s fakultet. Moram poudariti, da so resnično zavzete, saj študentje praviloma ob koncih tedna raje počno kaj manj zahtevnega in manj resnega.«
Kot pravi Feguš, so se prve vaje začele s triglasnim petjem ljudskih in ljudskih umetnih pesmi: »Tako sem lahko ugotovil, kakšni so glasovi deklet in kaj bi kateri ustrezalo. Takoj zatem pa smo repertoar začeli hitro širiti, res zelo hitro, predvsem po zaslugi deklet, ki imajo interes v glasbi poiskati nekaj novega. Ni jim namreč cilj zgolj prepevanje nekih skladb, ampak želijo iz vsake pesmi izvleči nekaj svojstvenega, interpretirati na svoj način. Res pa skladbe praviloma izbiram sam, pri tem pa upoštevam, da moramo imeti v repertoarju skladbe, ki so primerne za različne tematske večere, pa tudi za različne kroge poslušalstva, za različne prireditve itd. Do danes brez dvoma lahko rečem, da naš repertoar obsega preko 50 različnih skladb.«
Zmagale z (neznanimi)
Liparjevimi
uglasbitvami
Za zmagovalni nastop na Sozvočenjih je skupina Cantilena izbrala zahtevne, a dokaj malo znane Lipar-jeve uglasbitve: »Odločili smo se za predstavitev treh skladb iz Liparjevega opusa za ženske zbore. Zanj je značilna ne le socialna lirika v vsebinskem in literarnem pogledu, pač pa tudi znotraj njegove moderne slogovne usmeritve dodatni glasbeni ekspresionizem, realizem. Tako ustvarjene skladbe in njihova harmonska zvočna slika nas je pritegnila, da smo želeli predstaviti tega premalo poznanega in izvajanega skladatelja, pedagoga in svetovalca. Izbrane skladbe Pomlad, Veter naš prijatelj in Ciklame so se nam zdele tematsko povezane in pevsko zanimive za vokalno zasedbo, kot je naša Cantilena, ob tem pa smo z izborom počastili tudi 30-letnico njegove smrti,« je o izbranih skladbah za Sozvočenja povedal Feguš. Očitno je bil izbor »pisan na kožo« vokalni skupini, ki je prepričala komisijo in prejela glavno nagrado. »Te smo vsi skupaj zelo veseli. Glavna nagrada nam namreč prinaša nastop na sklepnem koncertu decembra letos na Konzer-vatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, arhivsko snemanje Radia Slovenije, brezplačne vstopnice za otvoritveni koncert 11. mednarodnega zborovskega tekmovanja Maribor 2011, sam pa sem
izbran še kot član skupine šestih slovenskih zborovodij, ki bo na omenjenem tekmovanju v Mariboru izbrala zbor z najbolj izvirnim konceptom in prepričljivim nastopom.«
S tem pa se seveda načrti mladih pevk še zdaleč ne zaključujejo: »Ob že omenjenih nastopih letos bi se radi drugi leto pomerili še v mednarodni konkurenci, na tekmovanju v tujini. In seveda imamo v mislih tudi posneti CD, vendar ne na silo in kar tako. Tega se bomo lotili takrat, ko bo program res utečen, ko bodo dekleta izmed številnih skladb izbrala tiste, ki jih bodo res najbolje predstavile in izrazile njihovo znanje, energijo, odličnost. Tako, da bomo lahko vsi zadovoljni z zgoščenko,« je prihodnje večje cilje Cantilene nekoliko odgrnil Jakob Feguš, ki je pogovor zaključil tako: »Dekleta so odlične pevke in odlične osebnosti, vedo, kaj hočejo in zato so pripravljene veliko delati. Njihov napredek je temu primeren, izjemen, kar dokazujejo iz nastopa v nastop. Vokalna skupina Cantilena je postala v kratkem času zelo prepoznavna, ne le v domačem okolju, ampak širše, kot zelo perspektivna skupina. Kar so dekleta že dosegla v borih treh letih, je neverjetno veliko! Ob glasovni uglaše-nosti in prefinjenosti jih še posebej odlikuje mladostna energija, ki jo znajo še kako dobro pokazati tudi na odru. Mislim, da so lahko upravičen ponos naše male občine Podlehnik!«
SM
Foto: SM
Rokomet
RK Mercator Tenzor Ptuj - RK Žalec 36:22 Stran 16
Boks
Nino Milošič zmagal v Mariboru!
Stran 16
			
W k	1	\ i	
Hfl —			
Namizni tenis
Mladinci v Varaždinu do ekipne zmage
Stran 17 Košarka - Liga PARKL
V14. sezoni nastopa 18 moštev
Stran 17
NZS
Simič je imel nesoglasja z vsemi v nogometu
Stran 18 KK Perutnina Ptuj
Po fantastični sezoni v »continental«
Stran 19
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Oboji se zavedajo, da bi lahko bilo boljše
Slaba dva tedna je že, odkar so nogometni drugoligaši odigrali tekme 15. oz. zadnjega jesenskega kroga. Sedaj počasi prihaja v ospredje čas za analize, poleg tega pa bo večina ekip dejavna tudi v januarskem prestopnem roku. Glavni dejavnik kadrovanja bodo prav gotovo finance, saj je javna skrivnost, da se večina (če ne vsi) klubov ukvarja z velikimi finančnimi težavami. Naša predstavnika bosta prezimila Aluminij kot 4. in Labod Drava kot 6. Tudi trenerja tako Bojan Flis trener rdečih kot Bojan Špehonja trener modrih pred odhodom na zaslužen oddih pripravljata poročila o pravkar končani polsezoni. Kako pa sta zadovoljna z jesenskim delom prvenstva?
Bojan Flis, trener Aluminija: »Lahko rečem, da smo mi ves čas lovili tisto pozicijo, ki bi nas obdržala blizu vrha lestvice. Imeli smo tudi določene te-
žave, saj nimamo dovolj veliko število ofenzivno usmerjenih nogometašev, in če bomo to zadevo uspeli rešiti v zimskem prestopnem roku, potem lahko računamo na kaj več, če pa ne bomo, pa ne verjamem, da bomo uspeli priti do našega cilja, to pa je vsaj drugo mesto.«
Bojan Špehonja, trener Laboda Drave: »Situacija v klubu je vse prej kot rožnata. Če se te stvari, ki nimajo dosti skupnega z nogometom, ne bi dogajale, verjamem, da bi imeli kakih 6 točk več, kot jih imamo. Svojim igralcem, športnemu direktorju in strokovnemu štabu lahko le čestitam, saj smo delali v nevzdržnih razmerah. Ptuj je nogometno mesto in si zasluži malo bolj urejen klub, kot je trenutno. Verjamem, da če bi bile razmere vsaj malo boljše, bi bili temu primerni tudi igre in rezultati.«
Tadej Podvršek
Dejan Zavec podpisuje knjigo v Europarku
V soboto, 27. novembra, ob 18. uri bo Dejan Zavec pred vhodom v trgovino Hervis v nakupovalnem središču Europark v Mariboru podpisoval izvode svoje biografije. Odlomke iz knjige bo bral avtor knjige Esad Babačic, knjigo Trdobojec - zgodba Dejana Zavca v dvanajstih rundah pa boste lahko kupili na samem prizorišču.
Dejan Zavec • Še o Trdobojcu
»
Resnica mi pomeni največ«
Dejanova biografija z naslovom Trdobojec, ki je izpod peresa (tipkovnice?) Esada Babačiča zagledala luč sveta prejšnji teden, je ob močni propagandni akciji dosega lepe prodajne uspehe. Veliko je k temu prispeval sam junak, svetovni boksarski šampion Dejan Zavec, ki aktivno sodeluje pri javnih promocijah, na katerih tudi podpisuje kupljene izvode. Pretekli teden je bil skupaj z avtorjem knjige gost ptujske Qlandie, v soboto bo podoben dogodek v mariborskem Europarku.
Pri izdaji pa ni šlo brez zapletov, saj je Dejan pri podrobnejšem prebiranju knjige ugotovil, da je eden izmed pripovedovalcev nekoliko izkrivil resnico. »Na strani 11 je res zapisana neresnica pri delu, ki se nanaša na življenje pri teti, ki je imela štiri svoje otroke, v varstvo pa je sprejela tudi mene. Niti slučajno se mi ni godilo tako, kot je opisal eden izmed opisovalcev, da sem bil pri hiši »pubec za vse«. Pri teti je bilo veliko dela, nikoli pa ni bilo zapostavljanja. Delili smo vse, kar je bilo pri hiši, in smo se dobro razumeli. To je bil eden izmed mojih pomembnih temeljnih kamnov za nadaljnje življenje,« je povedal Dejan, ki je sicer večkrat poudaril, da pri nastanku knjige ni imel veliko opraviti, ampak je Esad Babačic gradivo zbiral pri ljudeh, ki so z Dejanom živeli in delali. »Nočem graditi svoje življenjske zgodbe na neresnicah, to ni bil nikoli moj namen. Vedno sem na strani resnice in tudi v tem primeru naj bo tako.«
Naš superšampion se je si-
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je v soboto v Qlandii na Ptuju podpisoval izvode biografije z naslovom Trdobojec.
cer ta teden z družino nahajal v Nemčiji, kjer je pod budnim očesom trenerja Dirka Dzem-skega opravljal treninge. »Bilo je naporno, a znova tudi zanimivo. O naslednjih korakih še
ni bilo konkretnih dogovorov, bo pa 6. 12. v Slovenijo prišel Dirk in bova en teden trenirala na Ptuju,« je povedal Dejan, ki ga sicer moti to, da njegov manager Ulf Steinforth ni ak-
tivnejši pri določitvi datuma naslednjega dvoboja. Dejan, in seveda večina njegovih gorečih navijačev, bi to radi vedeli že sedaj ...
Jože Mohorič
Tenis • TK Terme Ptuj
Tamara in Jure zmagala
Igralci in igralke mlajših kategorij TK Terme Ptuj so začeli nastope v zimski sezoni. Če se po jutru dan pozna, potem je pred varovanci glavnih trenerjev Luke Hazdovca in Zorana Krajnca odlična sezona.
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) - zmagovalka turnirja v Rado- Jure Glodež (TK Terme Ptuj) - zmagovalec turnirja v Ljubljani v mljah v kategoriji U-14	kategoriji U-8
OP U-14 dekleta
Dekleta so za začetek nastopila v Radomljah, kjer je domači teniški klub organiziral turnir za dekleta do 14. leta starosti. Na njem je zmagala nova članica ptujskega kluba Tamara Zidanšek, ki je pred zimsko sezono prestopila iz TK Slovenske Konjice. Tamara se na Ptuju počuti zelo domače, saj je že v poletni sezoni nastopila za ekipo U-14, ki je uspešno igrala v slovenski ligi (nastop v finalu). Z njenim delom so zelo zadovoljni tudi trenerji, plod dobrega sodelovanja pa je tudi uvodna zmaga. Tamara je bila na turnirju 1. nosilka, do končnega zmagoslavja pa je prišla s petimi zmagami. Edina težka ovira je bila v pol-finalu Sara Mitrakovič (TK Benč, 3 - 2:6, 6:2, 6:2), v finalu je bil »enosmerni promet« (Zidanšek - Saša Klaneček (ŽTK MB, 4) 6:1, 6:2).
JM
1. turnir 8-11 let
V	Ljubljani je v organizaciji TK Jaki Sport potekal prvi turnir zimske sezone za starostne kategorije od 8 do 11 let, na katerem je v vseh štirih kategorijah (mini, midi, 10 in 11) nastopilo preko 150 igralcev. Med najmlajšimi (mini, U-8) je v konkurenci dečkov izjemno uspešno začel Jure Glodež (TK Terme Ptuj), ki je na svojem prvem turnirju osvojil končno 1. mesto! Jure je vse štiri dvoboje zmagal z rezultatom 2:0, v finalu je bil njegov tekmec Vanja Lukič (TK Maja).
V	konkurenci dečkov U-10 je iz ptujskega kluba nastopil še Blaž Vidovič, ki je v 1. krogu sicer izgubil, a je bil nato zelo uspešen v tolažil-nem delu žreba, v katerem so nastopili poraženci iz 1. kroga. V tem delu je nanizal tri zmage, s katerimi je slavil v tolažilni skupini.
JM
Foto: J M
Rokomet m 1. SRL (ž)
Igra mačke z mišjo
RK Mercator Tenzor Ptuj - RK Žalec 36:22 (18:9)
RK Mercator Tenzor Ptuj:
Križanec, Majcen 1, Korotaj 3, Prapotnik 4, Ciora 6, Močnik, Strmšek, 12, Žunec 2, Bolcar, Erhatič 4, Sivka 3, Neubauer, Tumpej, Kovačič 1 Trener: Nikola Bistrovič Rokometašica Mercatorja Tenzorja so se v zaostali tekmi 10. kroga Lige z dežele doma poigravale z zadnjeuvrščeno ekipo Žalca. Pred srečanjem je imel domači strateg Nikola Bistrovič nekaj »strahov« pred Žalčankami, sploh ker je na Ptuju za njih prvič nastopila nesojena rokometašica Mercatorja Tenzorja Tana Sutaj, vendar se je že na začetku tekme izkazalo, da je bila vsaka previdnost odveč. Domačinke so bile namreč vso tekmo za nekaj razredov boljše od nebogljenih gostij, končni rezultat 36:22 pa je dovolj zgovoren o razmerju moči na parketu. Ptujčanke so pričele silovito in že v 4. minuti povedle s 3:0. Tudi v nadaljevanju niso stopile s stopalke za plin in Žalčanke, pri katerih je bila razpoložena za igro le prej omenjena Sutajeva, so se že v prvem polčasu vdale v usodo. Prednost je v 25. minuti prvič na tekmi znašala 10 zadetkov v prid domačinkam (17:7), tako da so si lahko privoščile tudi nekaj potez za občinstvo.
Tudi drugi del igre se je nadaljeval tam, kjer se je prvi končal. Domačinke so še naprej prevladovale v vseh segmentih rokometne igre; čvrsto so igrale v obrambi, v napadu pa prihajale do lahkih zadetkov in
plod tega je bilo tudi vodstvo v 48. minuti s 30:16. Najvišja prednost v korist rokometašic v rdečih dresih je sicer znašala 35:19. V zadnji tretjini srečanja je domači trener Bistrovič ponudil priložnost tudi ptujski mladosti (Bolcar, Erhatič, Tum-pej, Kovačič) in mlade rokome-tašice so ponujeno tudi dobro izkoristile. Najboljša strelka pri domačinkah je bila Strmškova z 12 zadetki, prav toliko jih je pri gostjah zabila tudi Sutajeva, čeprav so ji v drugem polčasu po dolgotrajni poškodbi povsem pošle moči. Sedaj rokometašice v 1. ligi zaradi reprezentančnega premora čaka kar dolg premor, naslednjo ligaško tekmo pa bodo Ptujčanke odigrale 12. januarja prihodnje leto, ko se bodo v Ljubljani pomerile z Olimpijo.
Sabina Majcen, rokometašica Mercator Tenzorja: »Dobro smo odigrale predvsem v obrambi, pa tudi v napadu smo prihajale do lahkih zadetkov in mislim, da nam je šlo kar dobro. Tudi sicer mislim, da smo do sedaj igrale solidno, zmagale, kar smo morale, morda je edini spodrsljaj tekma v Velenju.«
Starejše deklice osvojile novi dve točki
ŽRK Tenzor Tara Ptuj - RK Zagorje GEN - I 30:20 (15:8) ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: Saša Lazar, Saška Kozel, Manja Grabrovec 3, Barbara Borovčak
Foto: Črtomir Goznik
Domačinke so bile vso tekmo za nekaj razredov boljše
11, Tonja Kolednik 1, Sindi Zo-rec 1, Sandra Šrajner 3, Marina Majcen, Ana Ambrož , Gordana Žiher 9, Lucija Ivančič 2, Doris Kovačec.
Trener: Sašo Petek
Mlade Ptujčanke so osvojile pomembni dve točki proti ekipi iz Zagorje. Že v prvem polčasu se je naredila razlika 7 golov, drugi polčas so dekleta igrala malo manj zbrano, kar pa je kljub temu zadostovalo za zmago z desetimi goli razlike. Ta vikend, v soboto, 27. 11., ob
10. uri v goste prihaja ekipa iz Nazarij, proti kateri se pričakujeta novi dve točki.
Kadetinje osvojile prvi dve točki
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - RK Zagorje GEN - I 40:20
Kadetinje so proti ekipi Zagorja prikazale dobro igro in zasluženo prišle do prvih dveh točk letos.
tp
Rokomet m 2. SRL - vzhod
Pomurje je letos že padlo
Rokometaše Drave čaka v 8. prvenstvenem krogu novo gostovanje. Tokrat se bodo pomerili z ekipo Pomurja, s katero so že igrali v 1. krogu in na Ptuju slavili z 28:27. Tudi tokrat se obeta trda, prava prvenstvena tekma z bojem za vsak meter parketa. Ptujčane lahko hrabri začetek zadnjega srečanja v Radečah, ko so odlično igrali v obrambi in lahko zadevali v napadu. Na tem bodo gradili tudi na skrajnem severovzhodu naše dežele, ko
Rokomet m 1. SRL (m), pred tekmo 11. kroga
Trimo v vlogi favorita
V 11. krogu so bile že med tednom odigrane tri tekme, doseženi pa pričakovani rezultati. Ormožane pod novim vodstvom trenerja Aleša Filipčiča čaka težko gostovanje v Trebnjem. Zanimivo bo videti, kako v Ormožu pometa nova metla. Trimo je v vlogi favorita, vendar favoriti ne zmagujejo zmeraj.
Celje PL - Maribor Branik 36:28 (21:14)
Štajerski derbi so dobili Pivo-varji, ki so lažje od pričakovanega ugnali zasedbo Maribora. Že na samem začetku je vratar Celjanov Alilovic z odličnimi obrambami v kali zatrl nevarne poskuse Mariborčanov. Po poškodbi se je uspešno z osmimi goli vrnil Gajič, ki bi lahko bil pomemben
mož na sobotni tekmi proti francoskemu Chamberyu, ki odloča o ostanku Celjanov v evropskem tekmovanju.
Cimos Koper - Slovan Ljubljana 40:30 (19:13)
Koprčani so brez težav ugnali Slovan, ki je med tednom ostal brez Bečiroviča (Ribnica) in Šmejca (Šmartno). Finančna kriza Slovana je taka, da bo barko v kratkem zagotovo še zapustil kateri rokometaš.
Gorenje Velenje - Slovenj Gradec 35:19 (20:9)
Trener Gorenja Branko Tam-še je na tekmi proti sosedom iz Slovenj Gradca spočil glavne nosilce ekipe (Gajic, Bezjak, Manojlovic, Miklavčič), ob tem pa je njegova ekipa še visoko
zmagala. To je bila že deseta zmaga Gorenja zapovrstjo. Šmartno - Škofja Loka; NAŠ TIP: 2 Zmaga Šmartnega proti Škofji Loki bi zagotovo spadala v rubriko presenečenja. Letos pa je v 1. SRL bilo že precej presenečenj, zato tudi borbenih gostiteljev v tem srečanju ne gre odpisati. Šmartno je močnejše za Šmejca, ki se je v staro jato vrnil iz Slovana. Stavimo na zmago varovancev trenerja Cvijiča, ki ob lepem številu osvojenih točk tudi igrajo moderen rokomet.
Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož; NAŠ TIP: 1
Trimo je favorit tekme že iz razloga, ker igra na domačem igrišču. Pod vprašajem je nastop mladega Skubeta, ki si je prislužil
Boks • Pokal mesta Maribor!
Nino Milošič zmagal v Mariboru
Boks klub Železničar iz Maribora je v soboto v VIP-šotoru na Snežnem stadionu pripravil prireditev na nivoju oziroma Pokal mesta Maribor v boksu. Vsaj 250 gledalcev je videlo sedem dobrih dvobojev in boksarji so prišli iz šestih klubov. Boks klub Ring iz Ptuja je pod vodstvom trenerja Ivana Pučka imel v ringu štiri mlade upe: Aleša Kujevca, Nejca Nedeljka, Nina Milošiča in Marka Makovca. Edino zmago je dosegel Milošič, ki je bil v ringu izrazito boljši od
Pagula Hajderja (BK Lipnica) in je boksal zelo ofenzivno. Kujovec in Nedeljko sta izgubila v zelo izenačenih dvobojih proti veliko izkušenejšima nasprotnikoma, medtem ko se je Makovec po štirih mesecih vrnil v ring in je proti aktualnemu državnemu prvaku v kategoriji do 75 kilogramov Andreju Figeku boksal na visokem nivoju. Oceno nastopa ptujskih boksarjev v Mariboru je podal njihov trener Ivan Pučko: "Moram poudariti, da sem kljub eni zmagi in trem pora-
zom naših boksarjev z njihovim nastopom in prikazanim zadovoljen. Gre za mlade boksarje, ki si nabirajo izkušnje in v vsakem dvoboju pokažejo določen napredek. Tudi v Mariboru sem ga opazil in dobrodošlo je, da ti mladi boksarji dobijo čim več izkušenj."
Rezultati (Pokal mesta Maribor):
-	do 64 kg: Aleš Kujovec (BK Ring Ptuj)
-	Gregor Debeljak (BK Ljubljana) 0 : 2
-	do 69 kg: Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) - Jaka Kovačič (BK Ljubljana) 0 : 2
-	do 75 kg: Nino Milošič (BK Ring Ptuj) - Pagul Hajder (BK Lipnica) 2 : 0
bodo igrali na zmago, saj se zdijo domačini nasprotnik po meri. Na srečo v ekipi Drave ni večjih težav s poškodbami, manjkal bo le Jani Požar, ostali pa so kljub nekaterim manjšim udarcem pripravljeni na boj, poleg tega pa si vsi skupaj želijo, da bi si z morebitno zmago proti Pomurju izboljšali točkovni saldo ter okrepili samozavest pred še enim gostovanjem, že tretjim zapored, proti ekipi Dobove.
tp
rdeči karton proti Krki in dobil tri tekme kazni. Eno je mladi Dolenjec že prestal proti Mariboru, na ostali dve so se v Trimu pritožili in zaenkrat še ni znano, ali bo Skube nastopil proti Jeruzalemu. Ormožani v Trebnje odhajajo z novim trenerjem Filipčičem in upanjem v boljše čase. Navijači Ormožanov upajo, da bo šok terapija prinesla napredek v igri in tudi v točkovni zbirki. Trimu še naprej ostaja vloga favorita.
Ribnica Riko hiše - Krka Novo mesto; NAŠ TIP: 2
V Ribnici je po slabih rezultatih zavrelo in igralcem ter trenerju Toplaku se ob porazu proti Krki slabo piše. Po navadi ko nekaj pod nujno moraš, je najhuje in tu vidimo priložnost Krke, da poseže po novem presenečenju. Ribničani že vrsto let slabo kadrirajo ekipo, čeprav je ribniška rokometna šola ena izmed bolj priznanih v Sloveniji (ali pa je vsaj bila).
Uroš Krstič
-	do 75 kg: Marko Makovec (BK Ring Ptuj)
-	Andrej Figek (BL Slovenska Bistrica) 0 : 2
Dišič v Ljubljano!
Najbolj nadarjen in najboljši boksar ptujskega kluba v zadnjih letih je bil prav gotovo Mitja Dišič. Ta je nizal zmago za zmago in se je razvijal v vrhunskega borca. Gre za tekmovalca poltežke kategorije do 81 kilogramov, ki je lani na primer osvojil tudi tradicionalno boksarsko zlato rokavico. Dišiča je študijska pot odpeljala v Ljubljano in nekako logična poteza je tudi njegov prestop iz Boks kluba Ring iz Ptuja v Boks klub Tomahawk iz Ljubljane.
David Breznik
Rokomet • Mlajše selekcije
Mladinci
REZULTATI 5.KROGA: Drava Ptuj
-	Dol TKI Hrastnik 35:34, Maribor Branik - Velika Nedelja Carrera Op-tyl 36:29, Rudar - Arcont Radgona 34: 26
1.	MARIBOR BRANIK 5 5 0 0 10
2.	DOL TKI HRASTNIK 5 2 12 5
3.	DRAVA PTUJ 5 2 12 5
4.	RUDAR	5 2 12 5
5.	ARCONT RADGONA 5 2 0 3 4
6.	VELIKA NEDELJA 5 10 4 2
MARIBOR BRANIK - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 36:29 (21:15)
VELIKA NEDELJA: Veselič 8, N. Pfeifer, E. Meško 7, Zorec 3, Horvat, Kaučič 2, Belsar 1, Prpotnik 3, Horvat, Prejac, M. Pfeifer, Repec, Mornec 1, Lesar, D. Meško. Trener: D. Kovačec.
Kadeti - vzhod
REZULTATI 10. KROGA: Jeruzalem Ormož - Drava Ptuj 27:36, Maribor Branik - Slovenj Gradec 29:39
1.	CELJE PL	8	7 0	1	14
2.	SLOVENJ GRADEC 9	7	0	2	14
3.	GORENJE	8	6	0	2	12
4.	DRAVA PTUJ	9	6	0	3	12
5.	JERUZALEM ORMOŽ 9	2	0	7	4
6.	HIB LIBENAU	6	0	0	6	0
7.	MARIBOR BRANIK	7	0	0	7	0
RK DRAVA PTUJ - ORMOŽ-GORI-ŠNICA 36:27 (18:12)
Drava: Mihael Fajfarič, Rok Dravč-baher, Davorin Levanič (1), Luka Re-isman (3), Martin Vrbančič (2), Filip Jerenec, Teo Prapotnik (1), Rok Šalamun (3), Jan Maroh (5), Marko Žuran (5), Nejc Korošec (6), Jernej Čuš (1), Renato Kenda (2), Matic Čeh (5), Timotej Tomič (1), Miha Žuran (1)
Mladi dravaši so naporni niz štirih tekem v manj kot dveh tednih končali v Gorišnici proti združeni ekipi Ormoža in Gorišnice. Čeprav gre pri Ormožu-Gorišnici za ekipo združeno iz dveh klubov, so Ptujčani v tem trenutku še premočni. Že v tekmi na Ptuju pred dvema mesecema so Ptujčani ugnali tekmece z rezultatom 40:25. Čeprav je bilo zato pričakovati večji odpor Ormoža, so lahko ptujskim kadetom parirali le v prvih minutah do rezultata 2:2, nato pa so Ptujčani prestavili v višjo prestavo in odšli na prednost 6:2. Ob polčasu je prednost Ptujčanov znašala šest zadetkov, na koncu tekme pa se je nalet zaustavil pri devetih golih razlike. Kakšna je bila razlika v kvaliteti, pove podatek, da so pri dravaših lahko zaigrali prav vsi igralci.
Starejši dečki A
REZULTATI 10. KROGA: Gorenje
-	Velika Nedelja Carera Optyl 24:34, Moškanjci Gorišnica - Drava Ptuj 31:27, Arcont Radgona - Celje Pivovarna Laško 28:49
1.	CELJE PL 10	10	0	0	20
2.	MOŠKANJCI - GOR. 10	7	1	2	15
3.	VELIKA NEDELJA 9 6	0	3	12
4.	SLOVENJ GRADEC 9	4	14	9
5.	GORENJE 10	4	1	5	9
6.	MARIBOR BRANIK 9	3	2	4	8
7.	DRAVA PTUJ 10	1	1	8	3
8.	ARCONT RADGONA 9	0	0	9	0
GORIŠNICA JERUZALEM - DRAVA PTUJ 31:27 (14:12)
Gorišnica Jeruzalem: Škerjanec, Mendaš; Kolmančič 9 (1), Šandor 1 (1), Lukman, Vesenjak 4 (2), Kociper 5, Geč 2, Sok 3, Tement, Kolenko 1, Štumberger, Kosi 2, Zorec 2, Topolo-vec 2, Kralj. Trenerja: Uroš Krstič in Mladen Grabovac
Gostitelji so vodili skozi celotno tekmo, največ za pet točk (7:2, 8:3, 9:4, 30:25, 31:26). Ptujčanom se je v nekaj primerih uspelo približati na gol zaostanka (11:10, 13:12, 14:13, 17:16, 19:18). S to zmago so si ro-kometaši Gorišnice Jeruzalema štiri kroge pred koncem že zagotovili uvrstitev v polfinalno skupino, kar je veliko presenečenje, saj za ekipo igrajo večinoma letniki 1997.
Starejši dečki B
REZULTATI 10. KROGA: Gorenje - Velika Nedelja Carrera Optyl 35:26, Maribor Branik - Slovenj Gra-
dec 21:25
1.	JERUZALEM ORMOŽ 7	7	0	0 14
2.	GORENJE	7	5	0	2	10
3.	CELJE PL	6	4	0	2	8
4.	SLOVENJ GRADEC	7	3	0	4	6
5.	VELIKA NEDELJA 7	2	0	5	4
6.	MARIBOR BRANIK	8	0	0	8 0
Mlajši dečki A
RK DRAVA PTUJ - RK GORENJE VELENJE 22:21 (10:11)
Igrali so: Matic Šešerko, Jan Mlač Černe 1, Domen Krasnič 3, Timotej Sitar 3, Saš Serdinšek Ekart 9, Mitja Cmrekar 1, Žan Lovrec 4, Patrik Lampret, Jan Krajnc, Uroš Sajič 1, Jure Pšajd, Jan Osterc. Trener Sašo Kafel.
Mlajši dečki A so doma gostili ekipo Gorenja, s katero so se lani spopadli štirikrat in štirikrat visoko izgubili. V teh tekmah je bil vedno prisoten nekakšen strah in nezaupanje v sebe. Da bo na tej tekmi to drugače, se je začutilo že pred ogrevanjem, ko so dečki izžarevali željo po igri. Predvsem borba in želja po zmagi od prve do zadnje minute pa sta na koncu pripeljali do uspeha. Malo težje je bilo delo v napadu, saj so gostje več kot 2/3 tekme igrali z dvema »flastroma« na naših fantih. Pri tem pa se je izkazala izenačenost naše ekipe, saj so odlično odigrali ostali fantje, ki so izkoristili več prostora v napadu. Pohvaliti je treba tudi fante na klopi, ki so dečke v igri vzpodbujali. Čestitke vsem za borbeno igro in zmago. Sedaj pa trdo delo naprej.
Mlajši dečki B
REZULTATI 9. KROGA: Jeruzalem Ormož - Moškanjci Gorišnica 25:10, Maribor Branik - Velika Nedelja Carrera Optyl 16:17 , Drava Ptuj - Gorenje 22:28, Slovenj Gradec - Celje Pivovarna Laško 7:40
1.	JERUZALEM ORMOŽ 8	8	0	0	16
2.	CELJE PL	8	7	0	1	14
3.	GORENJE	7	5	0	2	10
4.	DRAVA PTUJ	8	5	0	3	10
5.	JERUZALEM B	7	3	1	3	7
6.	SLOVENJ GRADEC	8	3	0	5	6
7.	VELIKA NEDELJA	8	2	1	5	5
8.	MOŠKANJCI-GOR.	8	1	0	7	2
9.	MARIBOR BRANIK	8	0	0	8	0
RK DRAVA PTUJ - RK GORENJE VELENJE 22:28 (7:13)
Igrali so: Koderman Rok 6, Satler Jure 10, Ekart Sergej, Kovačič Gvido, Ivaniševič Luka, Šila k Matej 1, Kovačič Jure, Šila k Jernej, Kokol Aljaž 1, Šmigoc Niko 3, Letonja Mario 1, Le-tonja Žiga. Trener: Ines Mlač Černe
Podobno kot Mlajši dečki A so tekmo odigrali Mlajši dečki B, le da so ti na koncu prvega polčasa in začetku drugega polčasa malce popustili in gostom dovolili delni izid 7:0. V prvem polčasu je bilo namreč do te faze 7:7, v drugem pa po tej fazi celo 15:14 za naše fante. Fantje so igrali dobro, le ta "faza" pušča malce grenak priokus. Končni rezultat je bil namreč 22:28. Nauk: nikoli ne popuščaj niti za minuto, saj se ti to na koncu maščuje.
JERUZALEM B - MOŠKANJCI GORIŠNICA 25:10 (14:3)
Jeruzalem B: Firšt Šeruga; Ž. Kociper 2, Vrankovečki 1, Sovič 1, No-tersberg 5 (2), Zadravec 2, Šulek 7 (3), Munda 1, G. Hebar 6, Torič. Trener: Iztok Luskovič B-ekipa Jeruzalema (letniki 2000) je proti sosedom iz Gorišnice dosegla svojo tretjo prvenstveno zmago. Fantje so prikazali borbeno igro in dokazujejo napredek iz tekme v tekmo. V golu je blestel vratar Žan Firšt Šeruga, v napadu pa so zadevali Teo Šulek, Gašper Hebar in Anže Notersberg.
Starejše deklice A
REZULTATI 9.KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje GEN I 30:20
1.	CELJE CELJSKE M. 7 7 0 0 14
2.	VEPLAS VELENJE 7 6 0 1 12
3.	BRANIK	7 5 0 2 10
4.	ŽALEC	7 5 0 2 10
5.	MERCATOR TENZOR 8 4 0 4 8
6.	RAČE	7 3 0 4 6
7.	BREŽICE	8 2 0 6 4
8.	ZAGORJE GEN-I 8 10 7 2
9.	NAZARJE	7 0 0 7 0
DK, JM,UK, ur
Namizni tenis • Turnir v Varaždinu
Mladinci v Varaždinu do ekipne zmage
Od petka do nedelje je v Varaždinu potekal veliki mednarodni turnir za mlajše kategorije - 6. memorial Mirka Abramoviča. Na njem so sodelovali igralci in igralke iz 83 klubov iz petih držav: Hrvaške, Slovenije, BiH, Črne gore in Italije. Med petnajstimi slovenskimi klubi je bil tudi NTK Ptuj, ki je imel na turnirju 15 svojih predstavnikov, ki so nastopali tako v ekipni kot posamični konkurenci.
Najbolje so se med ptujskimi ekipami odrezali najstarejši, mladinci, ki so se prebili kar na sam vrh in osvojili lep zmagovalni pokal. V ekipi NTK Ptuj so igrali Luka Krušič, Darko Hergan in Žan Napast. Le-ti so na poti do zmage ugnali pet ekip, v finalu so bili kar s 3:0 boljši od ekipe STK Graničar 1 iz Slavonskega Broda. Nekoliko manj uspešne so bile ostale ekipe (mlajši kadeti, najmlajši kadeti, najmlajše kadetinje), čeprav so posamezniki odigrali nekaj odličnih dvobojev.
Košarka • KK Maska Caffe
Najmlajši pionirji U-10
Skupina 1: Rezultati 1. kroga: Miklavž - Maribor Messer 38:21, Maribor Messer - Maska Caffe Ptuj 21:65, Miklavž - Maska Caffe Ptuj 20:43.
1.	Maska Caffe Ptuj 2 2 0 4
2.	Miklavž	2 11 3
3.	Maribor Messer 2 0 2 2
4.	Primorac Branik 0 0 0 0 KK Maska Caffe Ptuj - KK
Maribor Messer 65:21 (19:5,
21:5, 12:9, 13:2)
Strelci KK Ptuj: Lubaj 18, Kovač 16, Godicelj 10, Kovačič 7, Koprive 5, Polanec 4, Nežmah 3, Jurak 2.
KK Maska Caffe Ptuj - KK Miklavž 43:20 (12:7, 10:3, 19:4, 2:6)
Strelci KK Ptuj: Lubaj 19, Godicelj 11, Nežmah 4, Polanec 4, Koprivc 3, Kovačič 2, Kovač 2.
ur
KK Maska Caffe
Šolski šport • Košarka
Slavila OS Majšperk
Na OŠ Olge Meglič je potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za učence letnik 1996 in mlajše. Pomerile so se štiri ekipe, največ uspeha pa so imeli osnovnošolci iz Majšper-ka in domačini, učenci Olge Meglič. Obe omenjeni šoli sta se uvrstili na območno tekmovanje.
Rezultati, UČENCI (četrtek, 4. 11.): Olge Meglič -Ljudski vrt 35:27, Majšperk -
Destrnik-Trnovska vas 33:10, Destrnik-Trnovska vas - Ljudski vrt 36:27; četrtek, 11. 11.: Olge Meglič - Majšperk 32:49, Ljudski vrt - Majšperk 27:50, Destrnik-Trnovska vas - Olge Meglič 18:32.
Vrstni red:
1.	OŠ Majšperk	6
2.	OŠ Olge Meglič	4
3.	OŠ Destrnik-Trnovska vas 2
4.	OŠ Ljudski vrt	0
tp
Ekipa OS Majšperk
Mladinska ekipa NTK Ptuj, ki je na turnirju v Varaždinu osvojila ekipno 1. mesto, s trenerjem Tomislavom Džankičem.
V posamični konkurenci se je izmed najmlajših kadetinj (Daniela Tomanič Butkovska, Katja Krajnc, Eva Gojkovič in Sara Štumberger) najbolje odrezala Katja, ki se je izmed več kot 50 tekmovalk prebila med 32 najboljših. Med mlajšimi kadeti (Marsel Šegula, Sašo Malovič, Miha Štumberger) so se vsi trije iz skupin uvrstili v zaključni del, med več kot 80 nastopajočimi pa je bil najuspešnejši Sašo, ki se je uvrstil med 32 najboljših, kar je v zelo močni konkurenci odličen rezultat.
Ekipa najmlajših kadetinj in kadetov NTK Ptuj.
Še stopničko više je priplezala Anja Bezjak v konkurenci kadetinj, saj se je uvrstila med 16 najboljših. Na tej poti je ugnala kar tri močne igralke iz Hrvaške, premoč pa je morala priznati Ratajecevi iz Varaž-dina. Med kadeti se Jan Harb ni uvrstil v zaključni del. Med mlajšimi kadeti sta tekmovala Aljaž Mohorič in Aljaž Bojnec.
Slednji se je po dramatičnem obračunu in zmagi 3:2 proti Zagrebčanu Jakovu Tici uspel uvrstiti med 32 najboljših, vendar je moral dvoboj predati zaradi poškodbe.
Zadnji dan tekmovanja so vsi trije ptujski mladinci uspešno prestali skupinski del predtekmovanja, Luka Krušič in Darko Hergan pa tudi prvi
krog glavnega turnirja, s čimer sta se uvrstila med 16 najboljših. Tam sta se merila z dvema najboljšima Hrvatoma v tej starostni kategoriji in srečanji izgubila. Žan Napast je v 1. krogu glavnega turnirja tesno izgubil s Hribarjem; rezultat je bil 12:14 v odločilnem petem setu.
JM
Košarka • Liga PARKL
V 14. sezoni nastopa 18 moštev
Košarkarska liga PARKL tudi letos združuje številne rekreativne igralce košarke s širšega ptujsko-podravskega območja. V letošnji, 14. sezoni, ki se je začela pretekli teden, nastopa 18 ekip. Kot v preteklih letih je liga razdeljena v dva kakovostna razreda. Prva liga z osmimi ekipami in druga liga, ki šteje letos 10 ekip, razdeljenih v dve skupini po pet. Glede na lansko leto je liga bogatejša za štiri ekipe: Črešnjevec, Adecco Maribor, ŠD Majšperk 2 in povratnike Veterane.
Prvo ligo sestavljajo ekipe: KK Pragersko, ŠD Kidričevo, KK Starše 1 in 2, TED ŠD Cir-kovce, Optika Pelikan ŠD Majšperk, Good Guys in »Mariborčani« Vinag MCApro.
Drugoligaško tekmovanje poteka v dveh skupinah, sledili bodo izločilni boji oziroma »play-off«. V skupini A nastopajo ekipe: KK Rače, ŠD Ptujska Gora, ŠD Majšperk, Črešnjevec in KMO Dornava. V skupini B pa so ekipe: Pra-gersko veterani, Klub ptujskih študentov, Adecco MB, ŠD Nova vas MB in ptujski Veterani. Najzanimivejši del tekmovanja bodo izločilni boji v drugem delu sezone. Že na začetku so resne ambicije v svoji prvi sezoni pokazali člani ekipe Adecco, ki so v mariborskem obračunu premagali Novo vas.
V uvodnem kolu 1. lige je manjše presenečenje uspelo »optikom« iz Majšperka, ki so v gosteh premagali lanskega
finalista ŠD Kidričevo. V naslednjih tednih in mesecih se nam obeta zanimivo in nepredvidljivo tekmovanje, kljub temu ostajajo glavni favoriti sezone Pragerčani, ki pa bodo imeli na poti do četrtega zaporednega naslova kar nekaj težkih preizkušenj.
Vlado Brglez, alfa in omega cirkovške košarke in lige, je pred sezono dejal: »Parkl liga letos poteka že 14. sezono. Cir-kovčani smo zraven zadnjih 13 let in smo praktično osvojili že vsa mesta. Letos v ligi tekmuje 18 ekip in je zagotovo največja košarkaška rekreacijska liga v Sloveniji. Z leti je postajala liga vse kvalitetnejša in vse bolj izenačena, najboljše štiri ekipe se srečajo na final fouru, ki je vsako leto v drugi telovadnici.«
Ekipa Adecco
1. LIGA
REZULTATI 1. KROGA: Good Guys - ŠD Cirkovce 71:55 (13:15, 13:12, 26:13, 19:15), ŠDKK Pragersko -Vinag MCAPro 86:75 (23:21, 24:24, 19:16, 20:14), Kidričevo
-	Optika Pelikan ŠDM 68:82 (8:18, 16:14, 19:26, 25:24), KK Starše 1 - Starše 2 80:74 (18:24, 15:13, 23:16, 24:21)
1.	GOOD GUYS	110	2
2.	OPTIKA PELIKAN 110	2
3.	KK PRAGERSKO	110	2
4.	KK STARŠE 1	110	2
5.	KK STARŠE 2	10 1	1
6.	VINAG MCAPRO	10 1	1
7.	ŠD KIDRIČEVO	10 1	1
8.	ŠD CIRKOVCE	10 1	1
2. LIGA - A
REZULTATI 1. KROGA: Črešnjevec - KMO Dornava 47:69 (15, 16, 15:15, 10:20, 7:18), ŠD Ptujska Gora -
ŠD Majšperk 2 65:55 (19:10, 13:19, 20:13, 13:13. V tem krogu je bila prosta ekipa Rač.
1.	KMO DORNAVA 110 2
2.	ŠD PTUJSKA GORA 110 2
3.	ŠD MAJŠPERK 2 10 1 1
4.	ČREŠNJEVEC 1 0 1 1
5.	KK RAČE	0 0 0 0
SKUPINA B
REZULTATI 1. KROGA: Veterani - KPŠ 50:66 (6:18, 10:15, 13:10, 21:23), Adecco
-	ŠD Nova vas 95:76 (22:15, 31:15, 15:20, 27:26). V tem krogu je bila prosta ekipa Pra-gersko Veterani.
1.	ADECCO	1	1	0	2
2.	KPŠ	1	1	0	2
3.	VETERANI	1	0	1	1
4.	ŠD NOVA VAS	1	0	1	1
5.	PRAGERSKO VET. 0	0	0	0
Danilo Klajnšek
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Nogomet • NZS
Poiskati osebo, ki bo delovala povezovalno in konstruktivno
Nogometna zveza Slovenije (NZS) je le nekaj ur pred sredino prijateljsko tekmo z Gruzijo (1:2) ostala brez predsednika. Ivan Simič, ki se je znašel na nasprotnih bregovih z reprezentanti zaradi nagrad za uvrstitev in igranje na svetovnem prvenstvu, je namreč odstopil s funkcije predsednika ter uresničil želje sindikata SPINS, zastopnika reprezentantov, ki je Simiča že pred časom pozval k odstopu.
Kaj se je pravzaprav dogajalo in zgodilo, bo za širšo nogometno javnost za vedno ostalo zavito v tančico skrivnosti, predsednik Medobčinske nogometne zveze Ptuj (MNZ Ptuj) in član izvršnega odbora NZS Stanko Glažar pa je za Štajerski tednik skušal pojasniti, zakaj je prišlo do odstopa Simiča: »Tisti, ki že dalj časa delamo in dobro poznamo razmere v slovenskem nogometu, smo ta odstop napovedovali že od njegove izvolitve v preteklem letu. Dejansko je imel nesoglasja z vsemi, ki sodelujejo v nogometu (članice NZS, člani Izvršnega odbora, SPINS, reprezentanti ...). Spori so se stopnjevali in verjetno ni več videl izhoda iz nastale situacije, nasprotovati pa so mu začeli tudi njegovi najbližji sodelavci.«
Kaj ta odstop pomeni za NZS in nasploh nogomet v Sloveniji?
»Nogometna zveza Slovenije je najbolje organizirana športna panožna asociacija v Sloveniji, zato ta odstop ne pomeni nobene posebnosti, saj so postopki v takih primerih povsem jasno
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik Medobčinske nogometne zveze Ptuj (MNZ Ptuj) in član izvršnega odbora NZS Stanko Glažar
definirani. Za nogomet v Sloveniji pa je splošna ocena, da so reprezentančni uspehi zameglili slabo stanje v slovenski ligi in samih klubih.«
Znano je tudi, da se MNZ Ptuj, katere predsednik ste, in MNZ Murska Sobota s Si-mičem nista razumeli, pravzaprav ste bili s Simičem kar nekaj bitk. Zakaj? Kaj njegov odhod pomeni za zveze,
še posebej za Ptuj in Mursko Soboto?
»Tukaj ne gre za slabe odnose na relaciji Simič - omenjeni MNZ, ampak za splošno slabo stanje (z izjemo reprezentance). Nekateri si upamo to glasno povedati in opozoriti na nepravilnosti, drugi pa so zaradi lastnih interesov raje tiho. Na splošno lahko rečem, da se bodo sedaj ponovno vzpostavili normalni odnosi med vsemi nogometnimi akterji in njihovimi asociacijami.«
Kako naprej? Kaj v takih primerih pravi statut NZS? Kako in kdaj lahko pričakujemo nove volitve? Kašni so v tem primeru postopki izvolitve?
»Statut Nogometne zveze Slovenije je v tem primeru eksplicitno jasen. Do izvolitve novega vodstva (predsednik, podpredsedniki, člani IO) bo zvezo vodil Stane Oražem (predsednik NK Domžale), ki je uradno prvi podpredsednik NZS. V decembru je predviden sklic Izvršnega odbora NZS, ki bo natančneje opredelil termin
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, Liga U-14
1. SML
REZULTATI 14. KROGA: NS Poli Drava - FC Koper 3:4, NOGA Triglav - Aluminij 4:4, NŠ R. Koren Dravograd - Domžale 1:3, IB Interblock -CM Celje 2:3, Olimpija - Nissan Ferk Jarenina 6:2, HIT Gorica - Maribor 1:2, Rudar Velenje - Mura 05 4:0
1.	MARIBOR
2.	CM CELJE
14 11 2 14 10 4
3.	IB INTERBLOCK 14
4.	FC KOPER 14
5.	SIMER ŠAMP. 13
6.	DOMŽALE 14
7.	HIT GORICA 14
9 1 8 3 8 1 8 1 6 4
42:16 45:18 33:20 36:24 24:13 33:25 28:21
8.	RUDAR VELENJE 14	6 3	5	28:23	21
9.	NŠ POLI DRAVA 14	6 2	6 28:41	20
10.	ALUMINIJ 14	5	4	5	33:28	19
11.	B. PUBLIKUM 13	5	2	6 29:25	17
12.	OLIMPIJA 14	5	2	7	28:26	17
13.	NOGA TRIGLAV 14	3	4	7	21:31	13
14.	MURA 05 14	3	0	11 13:38	9
15.	DRAVOGRAD 14	0 2	12	8:41	2
16.	F. JARENINA 14	0 1	13	9:48	1
NŠ POLI DRAVA - FC KOPER 3:4
(2:3)
STRELCI: 0:1 Palčič (10), 0:2 Palčič (13), 1:2 Ljubec (30), 2:2 Ljubec (40), 2:3 Blažič (44), 3:3 Ljubec (83. z 11 m), 3:4 Palčič (89)
NŠ DRAVA: Vrečko, Topolnik,
Perger, M. Roškar, Rakovec, Zdovc, Pukšič, Ljubec, Pauko (Kocuvan), Matjašič, B. Roškar (Pernek). Trener: Tomislav Grbavac.
NOGA TRIGLAV - ALUMINIJ 4:4
(3:1)
STRELCI: 1:0 Bojič (15), 1:1 Tisaj (19), 2:1 Peternelj (34), 3:1 Peternelj (42), 3:2 Tisaj (48), 4:2 Sušteršič (63), 4:3 Petek (74), 4:4 Petek (91. z 11 m)
ALUMINIJ: Duh, Cesar (Greifo-ner), Holcman, Hočevar, Polajžer, Korpar, Horvat (Strel), Petek, Tisaj, Vindiš, Pulko. Trener: Primož Gorše.
1. SKL
Futsal • 2. liga 2010-11
REZULTATI 6. kroga: Maribor Branik - Zavrh Selce Masind 3:2 (2:0), Weber - KMN Nazarje Glin 3:3 (2:1), KMN Benedikt - KMN Tomaž 5:4 (2:0), KMN Slovenske Gorice - FSK Kebelj 7:4 (1:2), KMN Velike Lašče -Kix Ajdovščina 0:1 (0:1).
1.	FSK KEBELJ 6 4 0 2 35:26 12
2.	VIKTORBIT 5 4 0 1 20:13 12
3.	VELIKE LAŠČE 5 3 1 1 20:15 10
4. NAZARJE GLIN	6	2	3	1	21:15	9
5. BENEDIKT (-1)	6	3	1	2	21:20	9
6. AJDOVŠČINA	6	3	0	3	18:18	9
7. WEBER	5	2	1	2	20:21	7
8. ZAVRH SELCE	5	2	0	3	17:21	6
9. SLOV. GORICE	5	2	0	3	24:30	6
10. MB BRANIK	6	1	2	3	15:18	5
11. KMN TOMAŽ	5	0	0	5	15:29	0 ur
REZULTATI 14. KROGA: NS Poli Drava - FC Koper 0:0, NOGA Triglav - Aluminij 0:2, NŠ R. Koren Dravograd - Domžale 0:1, IB Interblock -CM Celje 4:0, Olimpija - Nissan Ferk Jarenina 1:0, HIT Gorica - Maribor 2:3, Rudar Velenje - Mura 05 0:1
1.	IB INTERBLOCK 14 11 1 2 40:13 34
2.	DOMŽALE 14 10 3 1 24:8 33
3.	MARIBOR 14 8 2 4 24:19 26
4.	RUDAR VELENJE 14 7 2 5 30:20 23
5. MURA 05
14 7 2 5 22:24 23
Futsal • U-21 vzhod
REZULTATI 6. KROGA: ABA Ro-
letarstvo Ptuj - Ratitovec 5:2 (2:2), Weber - Dobovec Trgovine Jager 1:6 (0:2), Litija - Viktorbit eBlagajna 3:4 (1:1), Sevnica - Slovenske Gorice 7:3 (1:1)
1.	VIKTORBIT 5 5 0 0 32:18 15
2.	DOBOVEC 4 4 0 0 25:6 12
3.	SLOV. GORICE 6 3 0 3 27:35 9
4.	SEVNICA 6 2 1 3 21:26 7
5.	ABA ROLETAR. 6 2 0 4 24:25 6
6.	WEBER 5 2 0 3 29:33 6
7.	LITIJA	5 2 0 3 11:15 6
8.	RATITOVEC 5 0 1 4 15:26 1 ABA ROLETARSTVO PTUJ - RATITOVEC 5:2 (2:2)
STRELCI: 1:0 Petrovič (9), 1:1 Mesec (11), 2:1 Simonič (17), 2:2 Pogačnik (20), 3:2 Petek (25), 4:2 Petek (38), 5:2 Svržnjak (40)
ABA ROLETARSTVO PTUJ: Potočnik, Svržnjak, Petek, Bratušek, Petrovič, Stater, Čuš, Toplak, Simonič, Bru-men, Kovačec. Trener: Boštjan Kupčič.
Mladi nogometaši futsala iz Ptuja so v nedeljo prišli do svoje druge zmage v tem prvenstvu. V prvem polčasu so dvakrat vodili, gostje se niso dali in so uspeli dvakrat tudi izenačiti. Domačini so bili v drugem polčasu boljši, predvsem pa učinkovitejši in so zadeli trikrat v polno.
Danilo Klajnšek
6.	B. PUBLIKUM	13	5	5	3	23:12	20
7.	NOGA TRIGLAV	14	6	2	6	22:22	20
8.	HIT GORICA	14	6	2	6	22:22	20
9.	OLIMPIJA	14	5	4	5	19:17	19
10.	FC KOPER	14	6	1	7	21:26	19
11.	POLI DRAVA	14	5	2	7	13:25	17
12.	CM CELJE	14	4	4	6	18:22	16
13.	DRAVOGRAD	14	3	4	7	15:22	13
14.	F. JARENINA	14	3	3	8	14:21	12
15. ALUMINIJ
14 2 5 7 11:28 11
16. SIMER ŠAMP. 13 1 2 10 9:26 5
NŠ POLI DRAVA - FC KOPER 0:0
NŠ POLI DRAVA: Frlež, Habith, Zajc, Leskovar, Kajzer, Legčevič, Trep, Jurič (Zupanič), Kočar, Kirič, To-pič. Trener: Damjan Vogrinec.
NOGA TRIGLAV - ALUMINIJ 0:2
(0:1)
STRELCA: 0:1 Vujisič (19), 0:2 Goljat (42)
ALUMINIJ: Klasinc, Leskovar, Kaj-
volilne skupščine (začetek prihodnjega leta).«
Javnost ponuja kar nekaj imen. Kako vi gledate na Draga Kosa, Zlatka Zaho-viča in ostale, o katerih se govori?
»V javnosti se pojavlja kar nekaj znanih imen. Menim, da bo potrebno poiskati osebo, ki bo delovala povezovalno in konstruktivno v dobro slovenskega nogometa.«
V preteklosti se je špekuliralo tudi z vašim imenom. Bi morebiti lahko vi kandidirali za predsednika NZS?
»Že na zadnji reprezentančni tekmi v Kopru sem dobil kar nekaj namigov in sugestij o moji kandidaturi, vendar je moja odločitev kristalno jasna. Glede na dodatne obveznosti (županovanje v občini Hajdi-na), ki sem jih pridobil ob svoji redni zaposlitvi, trenutno ne vidim možnosti, da bi opravljal to odgovorno funkcijo. Vsekakor pa bom v organih Nogometne zveze Slovenije še naprej deloval.«
Tadej Podvršek
tna, Kobale, Dvoršak - Špehar, Ca-futa, Vujisič, Planinšek (Špehonja), Goljat (Koren), Sagadin, Damše (Ge-rečnik). Trener: Silvo Berko.
LIGA U 14 - VZHOD
REZULTATI 17. KROGA: Aluminij - CM Celje 1:4, Malečnik - NŠ Poli Drava 0:2, Tehnostroj Veržej - Mura 05 1:1, Dravinja - Simer šampion 2:1, Pobrežje - Nissan Ferk Jarenina 3:0, Brežice - Rudar Velenje 0:4, Železničar - Maribor 1:5, NŠ R. Koren Dravograd - Mozirje 13:0
1.	MARIBOR 17 14 3 0 72:5 45
2.	NŠ POLI DRAVA 17 14 3 0 60:16 45
3.	CM CELJE 17 12 1 4 78:28 37
4.	DRAVOGRAD 17 10 5 2 51:9 35
5.	RUDAR VELENJE 17 11 1 5 62:23 34
6.	F. JARENINA 17 9 4 4 32:16 31
7.	POBREŽJE 17 9 4 4 35:25 31
8.	MURA 05 17 8 2 7 46:31 26
9.	ALUMINIJ 17 7 4 6 41:36 25
10.	DRAVINJA	17	7	2	8	38:22	23
11.	SIMER ŠAMP. 17	5	2	10	30:35	17
12.	TEH.VERŽEJ	17	3	2	12	25:61	11
13.	MALEČNIK	17	3	1	13	18:85	10
14.	BREŽICE	17	2	1	14	23:83	7
15.	MOZIRJE	17	1	4	12	11:74	7
16.	ŽELEZNIČAR	17	1	1	15	14:89	4
ALUMINIJ - CM CELJE 1:4 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kirbiš (16), 1:1 Mar-cius (45), 1:2 Sinanovič (50), 1:3 Zupanc (66), 1:4 Kolšek - Orlač (68)
ALUMINIJ: Janžekovič, Zorec, Leva, Novačan, Kirbiš, Mikložič (Or-nik), Brodnjak, Vinter (Krajnc), Novak, Mesarič, Knez (Meznarič). Trener: Borut Kolar.
MALEČNIK - NŠ POLI DRAVA 0:2
(0:0)
STRELCA: 0:1 Vrbanec (39), 0:2 Sitar (62)
NŠ POLI DRAVA: Štajner, Sitar, Majerič, Gale, Bela, Petek (Bauman), Rogina (Kukovec), Zdovc (Zamuda-Horvat), Hameršak (Grager), Kovačič (Fleten), Vrbanec. Trener: Gorazd Beranič.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 15.00: CM Celje - Domžale; SOBOTA ob 17.00: HIT Gorica - Nafta, Olimpija - Rudar Velenje; SOBOTA ob 18.00: Maribor - Triglav Gorenjska, Luka Koper - Primorje
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
15. KROG: Aluminij - NŠ Poli Drava (v soboto ob 13.30)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
15.KROG: Aluminij - NŠ Poli Drava (v soboto ob 11.30)
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož, Ribnica Riko hiše - Krka, Šmartno - Loka
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA: Mokerc Ig - Velika Nedelja Carrera Optyl (v soboto ob 19.00), Sevnica - Grča Kočevje, Ajdovščina - Alples Železniki, Istrabenz plini Izola - Krško, Grosuplje - Sviš Pekarne Grosuplje, Škofljica - Celje Pivovarna Laško B
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA - VZHOD
PARI 8. KROGA: Arcont Radgona - Moškanjci Gorišnica (v soboto v športni dvorani v Radencih ob 19.00), Pomurje - Drava Ptuj (v soboto ob 19.00), Brežice - Dol TKI Hrastnik, Radeče MIK Celje - Dobova
Namizni tenis
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 7. KROGA: Muta - Ptuj, Finea Maribor - Krka, Tempo Velenje -Kema Puconci, Sobota - Ilirija, Edigs Mengeš - PPK Rakek
1.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
PARI 7. KROGA: Ptuj - Logatec (v soboto ob 17.00 v športni dvorani Mladika), Kajuh Slovan - Sobota, Muta - Arrigoni Izola, Iskra Avtoelektri-ka - Ilirija, Fužinar Interdiskont - Ljubljana
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA
3. KROG: Ptuj II - Žogica Radgona (v soboto ob 10.00), Ptuj II. - Petrol Olimpija (v soboto ob 16.00)
3.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA
6. KROG: Hrastnik - Šternmatik Cirkovce (v soboto ob 10.00), Krka II. - Šternmatik Cirkovce (v soboto ob 16.00)
Kegljanje
2.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - VZHOD
9. KROG: Šoštanj II. - Drava Deta Center Ptuj
3.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA - VZHOD
9. KROG: Radenska II. - Drava Deta Center Ptuj (v soboto ob 17. 00)
Mali nogomet - LIGE MNZ PTUJ
V	soboto in nedeljo bodo pričeli tekmovanje v vseh treh ligah malega nogometa, ki ga vodi MNZ Ptuj. Tekme bodo v športni dvorani Center. PARI 1. KROGA - 1. LIGA MNZ PTUJ SOBOTA ob 10.30: Mitmau - Mark 69 Agencija As; ob 13.50: ŠD Juršinci - KMN Majolka, ob 14.30: ŠD Vitomarci - Hobit Pub Apače; ob 15:10: Bar Saš - Poetovio Linde plin; 15.50: ŠD Rim - Mogg.
2. LIGA SKUPINA A: ob 11.10: KMN Draženci - ŠD Pobrežje; ob 11.50: Apolon II. - O Sole mio; ob 12.30: ŠD Kenguru - Clib 13; ob 13.10: ŠD Draženci - SGD in Slikopleskarstvo Goričan. 2. LIGA, SKUPINA B: ob 16.30: ŠD As Evroavto - ŠD Ptujska Gora; ob 17.10: ŠD Polenšak - Bar Gloria; ob 17.50: Klub ptujskih študentov - Sport Club M; ob 18.30: Super Team - NK Bistrica.
NEDELJA - 1. LIGA, 2. KROG: ob 9.00: KMN Majolka - Mogg; ob 9.50: Mark 69 Agencija As - ŠD Rim; ob 10.30: Poetovio Linde plin - Mitmau; ob 11.10: Hobit Pub Apače - Bar Saš; ob 11.50: ŠD Juršinci - ŠD Vito-marci
2. LIGA - SKUPINA A: NEDELJA: ob 12.30: SGD Slikopleskarstvo Goričan - Club 13; ob 13:10: O Sole mio - ŠD Kenguru, ob 13.50: ŠD Draženci - KMN Draženci; ob 14.30: ŠD Pobrežje - Apolon II. 2. LIGA - SKUPINA B: ob 15.10: Bar Gloria - Klub ptujskih študentov; ob 15.50: ŠD Ptujska Gora - ŠD Polenšak; ob 16.30: NK Bistrica - ŠD AS Evroavto; ob 17.10: Sport club M - Super Team
Košarka - LIGA P.A.R.K.L.
1.	LIGA - 2. KROG: KK Starše 2 - Good Guys, 26. 11. ob 20.15 - OŠ Starše, Optika Pelikan ŠDM - KK Starše 1, 26. 11. ob 21.15 - OŠ Maj-šperk, Vinag MCApro - TED ŠD Cirkovce, 27. 11. ob 18:15 - OŠ Fram.
2.	LIGA - 2. KROG: Klub ptujskih študentov- Pragersko veterani, 28. 11 ob 13:00 - Gimnazija Ptuj.
Futsal
2. SLOVENSKA LIGA
PARI 7. KROGA: KMN Tomaž - Maribor Branik (v petek ob 19.30), Zavrh Selce Masind, Slovenske Gorice, Nazarje Glin - Velike Lašče, Benedikt - Viktorbit eBlagajna, FSK Kebelj - Weber
Boks
V	soboto bo v Kopru potekal 2. krog tekmovanja v 1. slovenski boksarski ligi
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Pohod po Mustrovi poti
Sobota, 18. 12. 2010: Leto se počasi, a zanesljivo izteka. Tako je ponovno prišel čas, da se odpravimo na Mustrovo pot. Tako kot vedno, se bomo tudi tokrat ob 9. uri zbrali pred "ŠRC Šumica", Cirkulane 80 a, 2282 Cirkulane. Po pijači dobrodošlice, čaju ali kavi, kruhu z zaseko in še čim, se bomo odpravili na pot. Sprehajali se bomo po lepi haloški pokrajini z lepimi razgledi. Tudi med potjo bo poskrbljeno za kakšno pijačo. Po dveh urah hoje se bomo vrnili nazaj v "Šumico" , kjer nas bo čakala zaslužena malica. Pohod bomo tako končali v prijetnem druženju ob dobri haloški kapljici. Ljubitelji haloških gričev, pohodov in hoje v naravi ste vljudno vabljeni.
ŠTART: sobota, 18. december ob 8.30 Železniška postaja Ptuj VRNITEV: sobota, 18. december do 18.00, Žel. postaja Ptuj OPREMA: pohodniška, glede na vremenske razmere PREHRANA in PIJAČA: iz nahrbtnika ali na kontrolnih točkah CENA: 10 evrov (prevoz, dobrodošlica, čaj, kava, kartonček, značka ...)
PRIJAVE: pisarna PD Ptuj, pri vodji izleta (040 699 252, Vlado) do petka, 17. decembra.
Vodja izleta: Vlado Fridl
Bowling • Podjetniška liga
Gneča pri vrhu
10. krog podjetniške bowling lige so najbolj zaznamovali igralci ekipe Tames, ki so z rezultatom 6:2 prepričljivo ugnali ekipo Mestne občine Ptuj. Ob tem so z 2785 podrtimi ke-glji dosegli najboljši ekipni rezultat, kar trije člani njihove ekipe pa so bili uvrščeni med najboljših 10 posameznikov. Najboljši posamični dosežek je uspel njihovemu igralcu Andreju Trunku, ki je s 739 podrtimi keglji postal igralec kroga. Pred zadnjimi tremi krogi je boj za naslov prvaka še vedno odprt, saj prve štiri ekipe med seboj loči le pet točk, zato bo na koncu lahko vsak (ne)podrti ke-gelj odločilen.
REZULTATI 10. KROGA: Mestna občina Ptuj - Tames 2:6, VGP Drava - Elektro Maribor 7:1, DaMoSS
-	Saška bar 3:5, Garant zavarovanje
-	GAMA gradnje 0:8, MP Ptuj - Ra-dio-Tednik Ptuj 5:3, Ilkos Candles -Talum 3:5. Tekma Čisto mesto Ptuj
-	PSS ni bila odigrana.
Podrti keglji Povprečje Skupaj
1. Saška bar	25784	161,2	60
2. VGP Drava	26ö94	163,1	57
3. Tames	23783	165,2	56
4. MOPtuj	25699	160,6	55
5. Radio - Tednik 25932		162,1	52
6. Čisto mesto	21717	150,8	40
7. Ilkos Candles	24445	152,8	39
8. PSS	19383	151,4	37
9. Talum	18724	133,7	36
10. Elektro MB	23294	145,6	34
11. MP Ptuj	23843	149,0	32
12. DaMoSS	21746	135,9	32
13. GAMA gradnje 16884		117,3	14
14. Garant zavarovanje ö		0	0
Najboljši posamezniki 10. kroga: 1. Andrej Trunk (Tames) 739, 2. Robi Merlak (Talum) 738, 3. Marko Šamperl (Saška bar) 711, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 704, 5. Marko Drobnič (Talum) 700, 6. Robert Kurež (Saška bar) 695, 7. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj) 694, 8. Jože Roškar (Elektro Maribor) 692,
9.	Mitja Šegula (Tames) 688,
10.	Robert Šegula (Tames) 682
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 184,2, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 181,7, 3. Robert Šegula (Tames) 173,8, 4. Sebi Kolednik (Ilkos Candles) 173,1, 5. Marjan Var-voda (MO Ptuj) 172,3, 6. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 169,4, 7. Zvonko Čerček (MP Ptuj) 168,4, 8. Andrej Trunk (Tames) 166,7, 9. Mitja Šegula (Tames) 166,0, 10. Gregor Miložič (Saška bar) 164,4
Pari 11. kroga: ponedeljek, 29. 11. 2010, ob 19.00: Mestna občina Ptuj - Talum, Tames - Saška bar, Čisto mesto Ptuj - VGP Drava, DaMoSS - Radio-Tednik Ptuj; torek, 30. 11. 2010, ob 19.00: Garant zavarovanje - PSS, MP Ptuj - Elektro Maribor, Ilkos Candles - GAMA gradnje
ČG
Karate-do • Šolska liga
Pridno zbirajo točke
Karateisti Karate-do kluba Ptuj na tekmovanjih Slovenske šolske lige še naprej pridno zbirajo točke za svoje osnovne šole. V soboto, 20. 11. 2010, so se Špela Per-nek, Stella Kociper, Doroteja Jakop, Luka Čeh, Nina Strelec, Kim in Miha Hebar ter Oscar in Krištof Križanec v Žalcu pomerili v katah in borbah ter skoraj vsi stopili na
zmagovalni oder. Dveh medalj se je veselila Špela Pernek, ki je zmagala v borbah in osvojila 3. mesto v katah. Doroteja Jakop je bila prva, Oscar ter Krištof Križanec in Nina Strelec so osvojili druga mesta, Stella Kociper, Luka Čeh in Kim Hebar pa so prejeli bronaste medalje, vsi v katah.
ur
Karateisti Karate-do kluba Ptuj
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Po fantastični sezoni v »continental
«
Kot smo letos v našem časopisu že večkrat zapisali, je za Kolesarskim klubom Perutnina Ptuj zares fantastična sezona. Ekipa je delovala na amaterski ravni, toda kljub temu dosegla nekaj zares odmevnih rezultatov, tudi na dirkah, ki prinašajo točke UCI. Največ zaslug za to ima prav gotovo »družinsko« vzdušje v samem moštvu, ne smemo pa pozabiti na upravo kluba, ki je vestno izpolnjevala svoje dolžnosti in obveznosti. Kljub temu da se je ekipa sestavila relativno pozno, pa gre dobršen del zaslug tudi odlični izbiri kolesarjev, tako po tekmovalni kot tudi človeški plati. Člani ptujskega kolesarskega kluba so letos startali na 42 dirkah, slavili so kar 19-krat, 9-krat so bili drugi in 4-krat tretji. Zares zavidanja vreden dosežek!
■m
.mir
If
M* v
A'-éM
-«s, W >
Robert Vrečer
Foto: Marjan Keiner
<111
Matej Marin
Foto: Marjan Keiner
Matej Mugerli
Foto: Marjan Keiner
lil bi se za dve dirki, in sicer Istarsko prolječe - za to dirko mislim, da je bila prelomnica za celotno ekipo - in dirko po Slovaški. Sicer pa je bilo vse skupaj fantastično. Iz mojega vidika še toliko bolj, saj sem ostal brez kluba, zato bi se Re-neju (direktorju kluba PP Re-neju Glavniku, op. a.) zahvalil za ponujeno priložnost in mislim, da sem jo izkoristil. Lahko pa povem, da je to prav gotovo najboljša ekipa, v kateri sem kadarkoli bil tako po tekmoval-
ni kot tudi netekmovalni plati.«
Matej Mugerli: »Sam bi prav gotovo na prvo mesto dal dirko Zagreb-Ljubljana in zmago na vzponu na ljubljanski grad. Glede na to, da sem pred tem nastopal v gorskem kolesarstvu in sem imel za seboj zelo malo dirk, sem še toliko bolj vesel, da mi je gospod Glavnik ponudil priliko. Sam sem trdo delal, se dobro pripravil in dokazal, da lahko dobro kolesarim tudi na cesti.«
Tadej Podvršek
Perutnina Ptuj bo v prihodnji sezoni nastopala kot »continental« ekipa, kar je v preteklosti že bila, poleg tega bo ekipa še nekoliko močnejša, tako da lahko z optimizmom pričakujemo sezono 2011.
S svojimi rezultati so nekajkrat nase opozorili tudi mladi perutninarji, njihove uspehe v sezoni pa bomo predstavili v eni od naših naslednjih številk.
Za uspeh je v športu ponavadi zaslužna vsa ekipa, toda ta slej ko prej na površje potisne koga, ki izstopa. Tudi v ptujskem kolesarskem klubu je bilo tako. »Vlečne konje« v sezoni 2010, Mateja Marina, Roberta Vrečerja in Mateja Mu-gerlija, smo povprašali, katera je tista dirka, ki bi jo v pred kratkim končani sezoni posebej izpostavili in kako v celoti gledajo na sezono, ki jim je prinesla toliko lepega.
Matej Marin: »Vsekakor bi sam izpostavil 3. mesta na državnem prvenstvu pri nas na Ptuju. Iz ekipnega vidika pa bi dal prednost Dirki po Slovaški in Dirki Zagreb-Ljubljana. Sicer pa je za nami odlična sezona, v kateri se nam je resnično vse izšlo in v kateri nas je obdarila tudi sreča. Zelo težko bo pripraviti, kaj šele ponoviti takšno sezono, kot je bila 2010.«
Robert Vrečer: »Oprede-
Realizirane dirke članske ekipe Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj v sezoni 2010:
MAREC			
7. 3. 2010	Trofeo ZSSDI	ITA	8. Vrečer
13. 3. 2010	VN Loborika	CRO	/
14. 4. 2010	Poreč Trophy	CRO	/
18. 3.-21. 3. 2010 Istarsko prolječe		CRO	1. Vrečer
28. 3. 2010	Memorial Zambelli	CRO	2. Bajt
APRIL			
11. 4. 2010	Thermenland GP	AUT	1. Bajt
22. 4. 2010	Kriterij Banja Luka	BiH	2. Vrečer
23. 4. 2010	Banja Luka-Beograd	BiH	9. Vrečer
24. 4. 2010	Banja Luka-Beograd	SRB	1. Marin, 4. Vrečer
MAJ			
1. 5. 2010	GP WOLFSBERG	AUT	2. Vrečer, 4. Mugerli
2. 5. 2010	GP WOLFSBERG	AUT	1. Vrečer
8. 5. 2010	VN Ajdovščine	SLO	2. Vrečer, 5. Marin
16. 5. 2010	GP Bad Erlach	AUT	1. Vrečer
30. 5. 2010	GP Lasnitzhohe	AUT	1. Mugerli, 3. Vrečer
JUNIJ			
5. 6. 2010	GP Volkemarkt	AUT	1. Vrečer
6. 6. 2010	GP Volkemarkt	AUT	2. Mugerli,3. Vrečer
14.-19. 6. 2010	Po Srbiji	SRB	2. Mugerli; Marin - zelena majica
25. 6. 2010	DP kronometer	SLO	2. Kumar (kategorija pod 23 let)
27. 6. 2010	DP cestno Ptuj	SLO	3. Marin
AVGUST			
22. 8. 2010	Memorial S. Grgac	CRO	2. Marin
22. 8. 2010	DP vzpon	SLO	1. Vrečer; 3. Mugerli
29. 8. 2010	Zagreb-Ljubljana	SLO	1. Mugerli
31. 8.-7. 9. 2010	Po Slovaški	SVK	1. Vrečer
SEPTEMBER			
19. 9. 2010	41.Trofeo Bianchin	ITA	1. Vrečer
25. 9. 2010	Po Vojvodini 1.	SRB	1. Rakuša
26. 9. 2010	Po Vojvodini 2.	SRB	1. Marin
27. 9. 2010	Paranzana	CRO	1. Mugerli
OKTOBER			
17. 10. 2010	VN HifiColour	SLO	/
Foto: arhiv
Radenci • 1. seja novega občinskega sveta
Veržej • Potrditev občinskega sveta
»Za razvoj in ugled občine!
«
Novoizvoljenemu županu občine Radenci Janezu Rihtariču, ki je nasledil Mihaela Petka, v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju prav gotovo ne bo lahko, saj se bo v prvi vrsti zavzemal, da bo sporov med političnimi veljaki, ki so zaznamovali preteklo obdobje, čim manj, po drugi strani pa
"V ■■	■■■	■	■	■ V ■ ■	■■■	■■	■■	M ■	■ ■	■ ■ ■
želi z razvojnimi smernicami občini vrniti nekdanji ugled in sijaj.
_
Člani občinskega sveta Radenci z županom Janezom Rihtaričem (sedi, četrti z desne)
»Zaostali smo iz znanih razlogov, saj je denacionalizacijski postopek zaustavil razvoj mestnega središča in v njem nekoč znamenitega parka in čudovitega letnega kopališča. Upam, da smo zadevo v dolgih devetnajstih letih reševanja uspešno pripeljali do konca in z optimizmom pričakujem uresničitev prednostnih nalog, čeprav časi za napredek in razvoj niso najidealnejši,« je dejal novi radenski župan, ki je člane občinskega sveta že na prvi seji pozval h konstruktivnim zamislim, na podlagi katerih se bodo pripravljali projekti za dobrobit
celotne lokalne skupnosti. Rihta-rič se bo kmalu sestal s predstavniki strank in list, ki so zastopane v občinskem svetu, in poskušal dogovoriti sestavo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo bodo potrjevali na prihodnji seji še v tem letu. Takrat bo župan imenoval tudi podžupana, sicer pa bo do nadaljnjega vodil občino Radenci nepoklicno, saj bo še naprej opravljal dela direktorja Kmetijske zadruge Radgona.
In kdo so člani radenskega občinskega sveta? Izvoljeni so bili: Marija Grosman, Jožef Ka-
Nadaljevali bodo nedokončane projekte
Z izvolitvijo novega (starega) župana občine Veržej Slavka Petovarja, ki tokrat ni imel protikandidata, so na prvi seji občinskega sveta potrdili mandate novoizvoljenim občinskim svetnikom.
V novem veržejskem občinskem svetu so: Dejan Kolarič (neodvisni) in Branko Seršen (SLS) iz Banovcev, Vekoslav Ju-reš (SLS) in Branko Gregorin-čič (neodvisni) iz Bunčanov ter Janko Sunko (Desus), Nada Bunderl Rus (neodvisna), Milan Seršen (neodvisni), Andrej Sraka (neodvisni) in Matija Galunder (SLS) iz Veržeja. Občina Veržej, ki vstopa v svoj četrti mandat,
bo po besedah župana Petovarja nadaljevala izvedbo projektov, ki se sicer skozi minulo štiriletno obdobje prepletajo. Zaključuje se investicija v Banovcih, gradi se občinsko vodovodno omrežje, pripravlja se dokumentacija za prijavo na javni razpis za ureditev osrednjega dela naselja Veržej. Pospešeno se pripravlja tudi prostorski plan, ki bo zagotovo dal nove razvojne možnosti
lokalne skupnosti, kar nekaj dokumentacije pa je že zbrane za ureditev novega vrtca.
Na uvodni seji občinskega sveta v Veržeju je bila izvoljena tudi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo Nada Bunderl Rus, Branko Seršen in Branko Gregorinčič. Njihova prednostna naloga je priprava predloga za sestavo občinskih odborov in komisij.
NŠ
ger, Zlatko Mir, Marko Vaupotič (vsi LDS), Franc Pelcl, Anton Šonaja, Jožef Toplak (vsi SDS), Janez Konrad, Franc Škrobar (oba DeSUS), Erik Ivanuša (Zares), Jasna Koren (Neodvisna lista Skupaj), Marija Kupljen (SLS), Kristjan Kučan (SD), Marija Marič (NSi) in Miroslav Ma-don (Šport in zdravje). Izvoljen je bil tudi župan Jazen Rihtarič (SLS), zato bodo na prihodnji seji potrjevali mandat novemu občinskemu svetniku Gorazdu Rudolfu Kovačiču.
Niko Šoštarič
Sestav občinskega sveta v Veržeju z županom Slavkom Petovarjem (sedi v sredini)
Ptuj • Izbirali najbolj urejeno javno stranišče
Ptuj potrebuje še najmanj tri javna stranišča
Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen je lani prvič izvedlo projekt Naj javno stranišče kot eno osrednjih aktivnosti ob 19. novembru, svetovnem dnevu stranišča, ki ga obeležujejo po celem svetu. Namenjen je predvsem osveščanju javnosti o pomenu stranišča ter kot informacija članom in drugim, kje v mestih, kjer so ocenjevali stranišča, imajo možnost dostopa do stranišča, ki ga nujno potrebujejo zaradi specifičnosti svoje bolezni in invalidnosti. Urejeno javno stranišče pa ni pomembno samo za bolnike, temveč tudi za vse prebivalce mest in turiste.
V	letošnjem projektu je bilo v ocenjevanje vključenih 25 občin - 10 lanskih in 15 na novo naključno izbranih. Le 13 med temi jih ima urejena javna stranišča. Projekt bo društvo nadaljevalo tudi v bodoče, saj želijo vanj vključiti čim več občin.
V	drugem ocenjevanju javnih stranišč je bila komisija na terenu od julija do septembra. Ocenjevali so dostopnost, urejenost, ozna-
čenost dostopa, število sanitarij, velikost, opremo in higienski material. Po vsakem kriteriju je lahko občina prejela od eno do pet točk. Tudi letos je zmagala MO Maribor, ker ima največ javnih stranišč, vsa pa so tudi lepo urejena.
V letošnje ocenjevanje je bila vključena tudi MO Ptuj. Lani je za spodbudo pri urejanju javnega stranišča, ki se je vleklo kar nekaj časa, prejela zidak. Pred le-
Za večjo osveščenost javnosti
Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen je bilo ustanovljeno leta 2004. Deluje kot nacionalno društvo ter vključuje otroke, mladostnike in odrasle osebe s to boleznijo. Od leta 2007 ima status invalidske organizacije in organizacije v javnem interesu. Kronična vnetna črevesna bolezen je bolezen sodobnega časa, ki lahko prizadene kogarkoli in kadarkoli v življenjskem obdobju. V Sloveniji je okrog pet tisoč bolnikov s to boleznijo. Že samo ime pove, da gre za bolezen, povezano s črevesjem, kar bolnike velikokrat prisili k obisku stranišča. Kako nujno je zanje, opazijo posebej takrat, ko naletijo na oviro - predvsem pri dostopu do sanitarnih prostorov v javnosti in na delovnih mestih. Tudi zato so se lotili projekta Naj javno stranišče 2010, s katerim povečujejo osveščenost in pripravljenost lokalnih skupnosti za sanitarne pogoje.
tošnjo turistično sezono so edina javna stranišča na Ptuju, v Slomškovi ulici, končno odprla vrata. Pa bi jih mesto potrebovalo še veliko več. V ocenjevalni komisi-
ji projekta Naj stranišče 2010 so Ptujčanom predlagali ureditev še vsaj treh javnih stranišč, kajti v mesto prihaja iz leta v leto več obiskovalcev, prav tako pa bi
bila potrebna označitev lokacij stranišč na zemljevidu mesta. Po vseh kriterijih je bilo edino javno stranišče na Ptuju ocenjeno s skupno oceno 4,34 in je na če-
Zanimivosti
Še nekaj zanimivosti: človek gre na stranišče povprečno 2500-krat na leto oziroma šestkrat do osemkrat na dan. Ženske za vsak obisk stranišča povprečno porabijo trikrat več časa kot moški, na stranišču pa človek preživi tri leta svojega življenja.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujsko javno stranišče se je uvrstilo na četrto mesto.
trtem mestu med vsemi ocenjenimi javnimi stranišči. Najvišjo oceno pet je doseglo po štirih od sedmih kriterijev: urejenosti, velikosti stranišč, opremi in zalogi straniščnega papirja, mila in brisač, najnižjo, 3,7, pa po označenosti dostopa (v stavbi sami, na zemljevidih in na INFO točki); dostopnost (invalidnim osebam, urnik dostopa in plačlji-vost) je bila ocenjena s 4,7 točke. Ptujsko javno stranišče je odprto vsak dan od 8. do 20. ure, njegova uporaba je brezplačna.
MG
Foto: NS
Foto: NS
Nagradno turistično vprašanje .
Brez turističnih društev ni turizma
Turistična zveza Slovenije ima novo vodstvo: na sobotni skupščini se je od predsedniko-vanja poslovil Dominik S. Černjak, za novega predsednika pa je bil izvoljen Peter Misja. Bil je edini kandidat za predsednika. Dominik S. Černjak bo v novem mandatu eden od petih podpredsednikov TZS; na tej funkciji so se mu pridružili še Damjan Jaklin, Vlado Kostevc, Jože Protner in Črtomir Špacapan.
Glavni poudarki v razvoju in delovanju TZS in turističnih društvenih organizacij v novem mandatu so tradicija in pomembna vloga pri vsestranskem razvoju turizma kot enakovrednega partnerja javnemu in zasebnemu sek-
torju in s trdnejšo povezanostjo z društvi, z regionalno povezanostjo, mednarodnim povezovanjem in pomlajevanjem članstva. V zadnjih štirih letih se je število turističnih društvenih organizacij povečalo s 615 na 655. V
Foto: Črtomir Goznik
V ptujskem Evroparku so zamenjali zastave.
tem času se je občutno povečalo tudi število mladih, vključenih v turistične projekte, kot so Vrtec in turizem - z igro do prvih turističnih korakov, Turizmu pomaga lastna glava in Več znanja za več turizma. Kot je na skupščini povedala glavna tajnica TZS Karmen Burger, se je zanimanje mladih za te projekte v obdobju 2006/2010 skoraj podvojilo: pri vrtcih je število sodelujočih zraslo s 35 na 101, pri osnovnih šolah z 58 na 118, pri srednjih šolah s 30 na 43, na Škisovi tržnici pa se je predstavilo že 55 študentskih klubov. V znamenju zelenega turizma so potekala tudi velika spomladanska čiščenja okolja in tekmovanja v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna, v katerem sodelujeta že več kot dve tretjini slovenskih krajev in ga dopolnjujejo še panožna tekmovanja. Pravila tekmovanja so posodobili z vsebinami trajnostnega razvoja in sodobnimi smermi turizma.
Doslej večkrat najbolje ocenjeni kraji v slovenskem tekmovanju vsa
Potepanje po evropskih mestih • Carigrad (4. del)
Carigrad - mesto med Evropo in Azijo, med bogastvom in revščino
Hagia Sophia je bila sprva katoliška bazilika, ki jo je leta 360 postavil cesar Constanitius in je bila v splošnem mestnem uporu 406 povsem uničena. Že leta 415 je nastala prva krščanska cerkev, ki jo je dal zgraditi cesar Theodossus, vendar je bila tudi ta uničena v znanem uporu Nika leta 532. Le sedem let zatem je cesar Justinian izdal naročilo za gradnjo največje katedrale tistega časa. Nastala je današnja Hagia Sophia z vsemi znamenitimi mozaiki, ki še danes krasijo notranjost. Dokončno podobo, vsaj površinsko, je Hagia Sophia dobila leta 1453, ko je Carigrad zasedel Mehmet Osvajalec in se nemudoma zaljubil v ta arhitekturni čudež. Da bi cerkev kar najhitreje spremenil v mošejo, je najprej zgradil minarete, zakril, a na srečo ne uničil starodavne mozaike ter dodal v notranjost vse, kar mošeja potrebuje, predvsem velike napise iz korana ter kiblah, ki je usmerjen proti Meki. Na širšem dvorišču so zrasle nove stavbe za bolnišnico, šolo, knjižnico, pomembneži so
dobili svoje katakombe za spomin po smrti. Ob prihodu Ataturka na oblast so spreobrnili Hagio Sophio v muzej, ki odseva sožitje in spokojnost domnevno konfliktnih religij, islama in krščanstva. Razen Hagie Sophie je treba omeniti še vsaj dve dovršeni arhitekturni stvaritvi, in sicer Modro mošejo in mošejo Su-leymaniye. Podam se do prve, le nekaj korakov čez vzorno urejeno fontansko dvorišče in že sem v objemu prijetno ohlajenega marmorja. Dobršen del dvorišča je namreč iz tega bombažnega kamna, saj se najbolje zoperstavlja vroči pripeki. Res zanimivo je opazovati umivajoče se vernike za molitev, pri tem pa niti za trenutek ne odložijo svojih modernih mobilnih telefonov. Notranjost je v smislu mošejnosti nedvomno bolj impresivna kot Hagia Sophia, predvsem zaradi nekaj deset tisoč modrih ploščic, ki odsevajo ime. Po Hagi Sophiji druga najbolj fotografirana znamenitost Carigrada. Ne nazdanje ima največje dvorišče izmed vseh otomanskih mošej. Lo-
leta uspešno sodelujejo v mednarodnih tekmovanjih s področja urejanja okolja in dosegajo zavidljive rezultate. Med njimi je tudi Ptuj. Društva in območne turistične zveze vsako leto pripravijo številne odmevne prireditve, skupaj čez tri tisoč letno, brez katerih si je danes težko zamisliti dobro turistično ponudbo. K povečanemu številu domačih gostov je veliko prispeval tudi projekt Kartica ugodnosti, za katero je Turistična zveza Slovenije pridobila že več kot 200 ponudnikov popustov in dodatnih storitev. Turistična društva in zveze pa že tradicionalno vsako leto svoje programe predstavljajo na sejmu Turizem in prosti čas. Veliko pozornost v TZS posvečajo izobraževanju svojega članstva in širše javnosti.
Na sobotni skupščini TZS so se za dolgoletno delo in pomoč pri uresničevanju programov turističnih društvenih organizacij zahvalili osmim
posameznikom. Ti so prejeli zlate plakete Turistične zveze Slovenije, med njimi tudi predsednik TD Ptuj Albin Pišek. Podjetnim in ustanovam pa so se za zgledno sodelovanje zahvalili s posebnimi priznanji.
Nagradno
turistično vprašanje
Novi princ karnevala prihaja iz Prvencev, je pravilen odgovor na prejšnje turistično vprašanje. Nagrado bo prejela Marija Kukovec, Prvenci 18, Markovci. Danes sprašujemo, kolikokrat letno zamenjujejo zastave v ptujskem Evroparku. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in za uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 3. decembra.
Foto: Uroš Zajdela
Na križarjenje po Bosporju se lahko odpravite tudi s hidrogliserjem, vendar je bistveno manj romantično kot s klasičnim trajektom. V ozadju pogled na Galata stolp.
kalni verniki le ošvrknejo preštevil-ne radovedneže, kakršen sem tudi sam. Ženske si morajo zakriti preveč izzivalne dele telesa, vključno z lasmi. Na precej neprijetno zadevo, in sicer sezuvanje čevljev pred vstopom v mošejo, te na stranskih vratih opomnijo že raznoliko začinjene vonjave. Nekateri v svoji brezbrižnosti nemudoma po vstopu obujejo nazaj svoja obuvala in z umazanimi čevlji hodijo po čarobno mehki preprogi, ki so jo domači verniki podarili mo-šeji. Kar za ušesa bi potegnil brhko Rusinjo, če ne bi ob sebi imela prevelikega fanta. Spokojnost, posebna čarobnost, pravljičnost in pretirano glasna Rusa odmevata v mošeji. Kar ne morem, da se ne bi za trenutek odpočil. Navdušen zapustim mo-šejo in že na dvorišču vame butne nekaj čez 30 stopinj Celzija.
Carigrad pa je pravzaprav preplet številnih tržnic ali bazarjev, pri čemer izstopata Grand Bazar in Bazar začimb. Prav luštno se je sprehajati med vsemi stojnicami s srajcami za 5 evrov, z možnostjo dodatnega popusta na količino. Prav tako je vreden obisk Bazarja začimb, saj je zrak napolnjen z vonjavami začimb, čajev in sladic. Vendarle pa je pristen bazar doma neposredno ob Modri mošeji. Mnogi popotniki sploh ne vedo, da obstaja. Ne prav velika ulica odseva otomansko kulturo. Vstopim v prvo prodajalno. Začnem otipavati preproge. Prodajalec me samo prijazno pozdravi. Šele ko ga vprašam za ceno, se mi posveti. »Ta navadna preproga je precej ugodna,« je bil prvi odgovor. Kmalu se izza vogala pulta pojavi mlad fant s čajem. Barantanje se prične. O konkretnih številkah še ni sledu. »A mi jo lahko ponudite za super ugodno ceno, ne precej ugodno,« ga ob po-žirku pristnega črnega turškega čaja vprašam. »No, zate, moj prijatelj, je
Foto: Uroš Zajdela
Nepredstavljiva gneča na bosporski ožini. V ozadju pogled na znameniti most, ki povezuje Evropo in Azijo.
ugodna cena ta prava,« in barantanje se konča. Kar nekoliko na trnih povprašam za ceno. »Za umetnost si je treba vzeti čas,« me opomni. V sozvočju s tradicionalnimi bazarji mi predstavi izdelavo preprog, saj so vse narejene ročno iz svile. »Imam štiri žene, ki mi pletejo te preproge, pa še nekaj sosed pomaga,« mi razlaga in nadaljuje: »Saj za takšno preprogo potrebuješ dober mesec, da
jo spleteš.« Uboge žene, pomislim. Popijeva čaj do konca. Na vrsti je cena v številki. »No, prijatelj,« prične, »dogovorila sva se za ugodno ceno, zatorej ti jo prodam za 3.000 evrov.« Ni se mi več smilila žena, temveč sem se zasmilil samemu sebi. Zdelo se je, da je obema jasno, da sem prišel v prodajalno zaradi radovednosti. Vsaj upam tako.
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
T»E»RSM»E
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Grand Hotel Primus
Petek, 26.11.2010, ob 20. uri: Hal« Haloze Petek, 10.12.2010, ob 20. uri: Praznične penine - biseri v kozarcu Vsaj 8 vinskih vzortev in 2 hoda hrane.
Božična večerja s priznanim opernim pevcem iuanom Hasletom,
petek, 24.12. ob 19.00 v Klubu Gemina XIII.
Cena božične večerje zanaša 50 €.	GEMINA
Silvestrovanje v Termah Ptuj, petek, 31.21.
Silvestrovanje v hotelski restavraciji s skupino Black & White: 130 € na osebo Silvestrovanje v Klubu Gemina XIII s skupino Happy band: 100 € na osebo Silvestrovanje v rimskih oblačilih ob mehanski glasbi v Termalnem Parku - all inclusive: 80 € na osebo
Grand Hotel Primus »
I
i®
s skupino Black & White, sobota, 1.1.2011 Cena večerje na novoletnem plesu znaša 50 € na osebo
UGODNO KOMNIE V1ERMAINEM MRKU ZA IPOKOIENCE
40 % popust na celodnevno kopalno karto od ponedeljka do petka od 01.12. do 17.12.2010
NOVO: Samopostražna nedeljska kosila v restavraciji GH Primus,
ki vključujejo otroško animacijo: 20 € na osebo
Zaželene predhodne rezervacije na tel št. 02 / 74 94 506	grand hotel primus
• • • •
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
GEMINA ¡3
O»""
Termalni trh »
—"< £
Í
Kuharski nasveti
Cmoki
V hitrem tempu življenja in glede na ponudbo vedno več polpripravljenih jedi le še redki sami pripravljajo cmoke. Gre za jedi, ki ne zahtevajo velikega kuharskega znanja, le nekaj osnovnih parametrov je treba upoštevati.
Dobre cmoke odlikuje rahlost, hkrati pa morajo biti dovolj čvrsti, da pri kuhanju ne razpadejo. Cmoke imenujemo manjše kose različnega testa in dodatkov, ki jih oblikujemo v večjo ali manjšo kroglo in kuhamo v slani vodi. Kuhamo jih lahko v pečici, v večji ponvi in najbolj rahle in občutljive v vodni sopari. Slane cmoke lahko tudi polnimo z nadevi, vendar je polnjenje značilnejše za sladke cmoke.
Rahlost cmokov je odvisna od osnovnih sestavin, jajc, moke, mleka, zdroba, kruha, krompirja in drugih osnovnih sestavin. Najbolj znani krompirjevi cmoki, povezani z jajci in moko, so njoki, ki jih pripravljamo z najrazličnejšimi omakami in prelivi. Dober okus teh cmokov pogosto popestrimo s parmezanom, maslom in česnom. Na kot oreh velik košček testa naredimo značilni mrežasti vzorec z vilicami. Na nabrazdano površino se primejo goste omake in maslo, kar jim daje posebej fini okus.
Vse vrste cmoke natančno oblikujemo, kar pomeni, da poskušamo dobiti enako velike in pred kuhanjem morajo biti gladki, brez razpok, da pri kuhanju ne razpadajo in ne kvarijo videza pri servira-nju. Pri pripravi testa za cmo-
ke vedno najprej v slani vodi skuhamo poskusni cmok, če ta razpade masi dodamo še moko in jajce. Pretrdo zmes za cmoke pa zrahljamo s snegom beljakov, sploh pri krompirjevih in kruhovih cmokih. Nenapolnjeni cmoki pri kuhanju priplavajo na vrh. Čas kuhanja cmokov je odvisen od recepture, vrste testa in velikosti cmokov. Večinoma male cmoke kuhamo 7 do 8 minut, velike cmoke od 10 do 15 minut.
Najznačilnejše jedi iz cmokov so sirovi cmoki, ki jih pripravljajo s skuto in kislo smetano, ter sirovi vrabčki, ki so ne popolnoma okrogli kosi testa z dodatkom skute, oboje pripravljajo najpogosteje v Avstriji. V Nemčiji so značilni v pari kuhani kvašeni cmoki ter cmoki s slanino, krompirjeve cmoke ali njoke najpogosteje pripravljajo v Italiji in jih poznajo še več kot različnih pizz. Na Madžarskem so bolj znani jušni cmoki, oziroma cmoki, ki jih zakuhajo v vodo in ponudijo s številnimi čistimi in zelenjavnimi juhami, na Danskem pa pripravljajo cmoke z različnimi mesnimi nadevi, prelite z omakami in jih ponudijo kot samostojne jedi.
Pri nas najpogosteje pripravljamo kruhove cmoke, zdrobove, krompirjeve,
Tačke in repki
Evtanazija živali II.
V prejšnjem prispevku sem pojasnil, oziroma skušal pojasniti, kdaj je primeren čas, da svojemu kosmatinčku prihranimo trpljenje pri neozdravljivih boleznih, hudih poškodbah, hromosti in ostalih primerih, kjer ne moremo pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja našega ljubljenčka. Sam postopek pri evtana-ziji sem že opisal, omenil pa bi še, da je zaželeno in vsekakor etično do same živali, da smo zraven pri tej njeni zadnji poti. Živalca namreč čuti našo bližino in je pomirjena pri prejemanju narkoze in
Cmoki
skutne, polnimo jih lahko z zelenjavnim ali mesnim nadevom, skuhamo in prelijemo z omako in ponudimo. Pripravljamo pa tudi razne manjše cmočke, ki jih najpogosteje ponudimo v čist juhi. Nekoliko manj pogosto pa pripravljamo ribje in rakove cmoke, riževe in zelenjavne cmoke.
Krompirjeve cmoke in njo-ke pripravimo iz krompirjevega testa. Zdrobove cmoke pripravljamo iz osnovnega zdrobovega testa. Testo pripravimo tako, da 5 dl mleka pristavimo, dodamo malo soli, žlico margarine, oziroma 3 dekagrame, počakamo, da se margarina v mleku stopi in da mleko zavre, nato s šibo v mleko zakuhamo 18 do 20 dekagramov pšenič-nega zdroba. Kuhamo tako dolgo, da se masa zgosti in odstavimo. Zdrob damo v skledo, ga do mlačnega ohladimo in mu dodamo 2 do 3 drobna jajca. Iz pripravljenega testa na pomokani deski oblikujemo podolgovat sva-ljek, ga narežemo na enako velike koščke ter iz njih oblikujemo gladke cmoke, ki jih kuhamo v slani vodi 3 do 5 minut, odvisno od velikosti.
Če se testo prijema na roke, si pomagamo z ostro moko ali pšeničnim zdrobom.
Iz tako pripravljenega testa lahko pripravimo celo vrsto zdrobovih cmokov, ki jih napolnimo s parmezanom, slano skuto, fino mleto svinjino, perutnino ali ribami in pred serviranjem prelijemo z gobovo, smetanovo ali podobno omako.
Skutne cmoke pripravimo iz skute, tako da pol kilograma skute pretlačimo, ji dodamo 1 jajce in 5 pesti ostre moke. Temeljito premešamo in testo damo počivat vsaj pol ure na hladno. Iz pripravljenega testa oblikujemo cmoke, ki jih kuhamo v slani vodi, poljubno zabelimo in polnimo.
Cmoke iz mesa pa pripravimo tako, da meso najprej na fino zmeljemo, na primer perutnino, vsaj dvakrat s strojm za mletje mesa. Meso začinimo s soljo, poprom, sesekljanim pehtranom ali drobnjakom in ga temeljito pregnetemo. Oblikujemo male cmoke, ki jih skuhamo v slani vodi ter ponudimo v zelenjavnih in čistih juhah.
Vlado Pignar
vsekakor ji moramo v teh trenutkih stati ob strani. Večina odgovornih lastnikov malih živali tudi izrazi željo, da so ob svojem ljubljenčku, ko se le-ta poslavlja. Tudi v Veterinarski bolnici se trudimo omogočiti takim pretresenim in žalostnim lastnikom, da so v miru ob svojem ljubljenčku v teh zadnjih trenutkih.
Po končani evtanaziji se pogosto pojavi vprašanje, kaj se zgodi s truplom umrle živali, ki ostane pri nas. Truplo se zmrzne in konča v Ljubljani v krematoriju za živalska trupla.
Na posebno željo lastnikov dovolimo, da svojega
ljubljenčka sami pokopljejo doma, saj si nekateri to iskreno želijo in jim to tudi omogočimo. Slednje ni mogoče, če je žival zbolela za katero od nalezljivih kužnih bolezni, oziroma za katero od zoonoz, to je bolezni, ki se lahko prenašajo na človeka. V zadnjem času se pojavljajo tudi pasja pokopališča s celotno organizacijo pokopa živali. Tudi v Mariboru imamo tako pokopališče v sklopu Pogrebnega podjetja Maribor. Vse informacije o najemu groba za živali in o drugem lahko dobimo na spletnih straneh podjetja. Najenostavneje je, da v spletni iskalnik vpišemo: pokopališče za male živali. Precej vprašanj je tudi glede kremiranja oziroma upepeli-tve živali. Obstajajo podjetja, ki nam uredijo vse potrebno za kremiranje, ki pa se izvede v tujini. Eno od takih je podjetje CREMONA iz Litije. Najbližji krematorij za male živali je v avstrijski Lipnici. Skratka, tema o pogrebih malih živali, kremiranju in žarnem pokopu in ohranjanju spomina na
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
umrlega kosmatinčka ni več noben tabu, tudi pri nas ne, v tujini pa je to že stalnica nekaj let.
Omenil bom še neprijetno lastnost evtanazije, to je možnost njene zlorabe in pod pretvezo bolne živali usmrtitev zdrave živali zaradi najrazličnejših razlogov njenega lastnika. Na žalost so med nami še ljudje, ki imajo takšen moralen in etičen nivo, da se kar odločijo, da ne bodo več imeli svojega psa, ker je ostarel, ali si bodo kupili mlajšega in je starejši odveč in podobno. Taki lastniki začnejo nagovarjati veterinarje in jih prepričevati, kako je njihova žival bolna, trpeča itd. Res je, da so še taki veterinarji oziroma veterinarske ambulante, ki jim ugodijo in usmrtijo žival pod diagnozo neozdravljive bolezni, vendar bodo slej kot prej imeli velike težave s svojo licenco, dovoljenjem za delo in Veterinarsko inšpekcijo, saj so taka dejanja protizakonita in ne ostanejo dolgo skrita. Predvsem ne za to, ker
Kmetijska svetovalna služba
Obdavčitev na kmetijah
Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu na Ptuju že vrsto let vodimo knjigovodstvo za potrebe davka na dodano vrednost za kmetije. Kmetijam želimo ponuditi celostno ponudbo, torej od svetovanja na področju kmetijstva, izdelave poslovnih načrtov, subvencij, izpolnjevanje raznih vlog, vodenje DDV-evidenc in knjigovodstva.
Vodenje knjig na kmetijah danes predstavlja na kmetiji še dodatne obveznosti, poznavanje zakona. S pripravo novega zakona se bo obdavčitev na kmetijah še zaostrila. V Slovenji je po zadnjih podatkih o odmeri dohodnine 6100 takšnih kmetij, ki naj bi prvič začele ugotavljati dohodek na podlagi vodenja knjigovodstva v letu 2013.
Kmetija, ki je obdavčena po katastrskem dohodku, mora obvezno vstopiti v sistem DDV, če je njen katastrski dohodek vključno s povprečno subvencijo večji kot 7500 EUR letno ali če je letni prihodek kmetije iz dopolnilne ali druge dejavnosti na kmetiji (8 % pavšal) v zadnjih dvanajstih koledarskih mesecih presegel 25.000 EUR. Kmetija se lahko odloči za vodenje DDV prostovoljno, ne glede na katastrski dohodek ali višino prihodkov, v tem primeru mora biti obvezno v sistemu DDV 5 let.
V letu 2010 smo bili na področju DDV v kmetijstvu deležni veliko sprememb pri obračunavanju DDV. Spremembe so bile pri oddajanju rekapitula-cijskega poročila, na področju gradbenih storitev, rok vračila presežka DDV se je skrajšal na 21 dni, pavšalno nadomestilo je 8 % ... Tudi po 1. 1. 2011 se nam obetajo novosti na področju davčne zakonodaje.
Če kmetija opravlja še kakšno dodatno dejavnost (turistična dejavnost, peka kruha, potic, peciva, predelava živil rastlinskega in živalskega izvora, storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, pridobivanje energije iz obnovljivih virov, predelava mesa, izobraževanje, povezano z dejavnostjo na kmetiji), pa se je treba registrirati na pristojni Upravni enoti, da opravljate dopolnilno dejavnost. Vendar tudi tukaj obstajajo omejitve. Za vse dopolnilne dejavnosti velja, da dohodek na člana kmetije ne sme presegati 1,5 povprečne letne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, v območjih z omejenimi dejavnosti pa ne sme presegati tri povprečne plače. Nosilec dopolnilne dejavnosti je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Člani kmetije se štejejo fizične osebe, ki so člani gospodinjstva po predpisih o prijavi prebivališča in so starejši od 15 let. Dopolnilna dejavnost in osnovna kmetijska dejavnost, ki je obdavčena po katastru, se pri vključevanju v sistem davka na dodano vrednost obravnavata ločeno. Pri osnovni kmetijski dejavnosti smo omejitve že omenili, pri dopolnilni dejavnosti pa je vključitev v sistem obvezna, če v obdobju 12 mesecev presežemo 25.000 EUR obdavčljivega prometa.
Dopolnilna dejavnost in medsosedska pomoč v okviru strojnih krožkov spada v okvir osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Medsosedska pomoč se opravlja le med kmetijami. Za izvajanje te dejavnosti je kmetija oproščena plačila dohodnine do določenega predpisanega obsega, ki ga določa Pravilnik o pogojih in višini oprostitve plačila dohodnine iz medsosedske pomoči med kmečkimi gospodarstvi v okviru strojnih krožkov (Uradni List RS št. 141/2006). Oprostitev velja do obsega prejemkov 420 EUR na hektar kmetijskega zemljišča, kjer šteje največ 20 ha in 85 EUR na hektar gozda, kjer šteje največ 30 ha letno na gospodarstvo.
Glede na to, da se bliža 30. november za oddajo zahtevka za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, bomo na kratko pojasnili še pogoje za obdavčitev po normiranih odhodkih. Za takšen način obdavčitve se lahko odločijo kmetije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: ne zaposlujejo delavcev, prihodki iz dejavnosti v zadnjih 12 mesecih, vključno z oktobrom tekočega leta, ne presegajo 42.000 eUr, ter da ne obstaja kakšna druga obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih, pri čemer se za druge predpise ne štejejo davčni predpisi.
Za vse, ki se še vam porajajo dodatna vprašanja ali vas zanima vodenje knjigovodstva za potrebe DDV na kmetijah, ste vabljeni, da se oglasite v pisarni za vodenje knjigovodstva na Kmetijsko-gozdarskem zavodu na Ptuju.
Janja Šauperl, dipl. oec.,
Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj
se lastniki na tak način usmr-čene živali radi pohvalijo in tudi svojim somišljenikom priporočajo tako ambulanto, kjer brez težav usmrtijo žival. Lastnik živali potrebuje dokazilo oziroma potrdilo o usmrtitvi psa oziroma poginu, saj ga le tako lahko odjavi iz registra. Zaradi tega in zaradi zakonske prepovedi tudi lovci več ne streljajo psov.
Problematika smrti je vedno neprijetna, strašljiva in prežeta z žalostjo in negativnimi čustvi. Tisti, ki smo že
izgubili dolgoletnega kosmatega ljubljenčka in prijatelja, vemo, kako težko in žalostno je slovo tudi pri izgubi živali in kako dolg je čas žalovanja za umrlim kosmatinčkom. Za to pa se veselimo vsakega dne, ko nas naše živali razveseljujejo in osrečujejo in napolnijo s pozitivno energijo in stojmo jim ob strani, ko se od nas poslavljajo in odhajajo v živalska nebesa, kot sem prebral v eni izmed knjig, namenjenih ljubiteljem živali. Emil Senčar, dr. vet. med.
Z00 TRGOVINA PREMIUM PET Prerrmim j
Mercator center, Špindlerjeva na Ptuju	»:> * * * « jj
nudi za vas in vaše hišne ljubljenčke:
PREMIUM PROIZVODE PO UGODNIH CENAH:
hrana, oprema, plašcki, igračke, akvarijske ribice, akvariji ter Se in še.... Pri nas vas strokovno in prijazno postrežemo. VLJUDNO VABLJENI!
AKCIJA:
s tem kuponom vam nudimo 10% popust pri nakupu v naši prodajalnil
Foto: OM
Krvodajalci
4. oktober - Anica Primožič, Vi-čanci 6; Edi Skela, Jurovci 1 d, Videm; Stjepan Higl, Marjeta na Dravskem polju; Branka Munda, Bodkovci 2 a; Franc Ljubša, Potrčeva cesta 50 a, Ptuj; Franc Gabrovec, Gorca 69, Pod-lehnik; Samo Turčin, Zgornji Duplek 53 b; Franc Slatič, Sp. Velovlek 2; Brigita Hergan, Cirkovce 34; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Franc Cafuta, Zamušani 22 c; Albin Voda, Destrnik 28 b; Darko Fajfar, Pobrežje 9 a; Ivan Kolenič, Sakušak 15 a; Aleksandra Aracki, Cankarjeva ul. 3, Ptuj; Stanislav Ivančič, Hrastovec 73 a; Janez Rojko, Volkmerjeva cesta 30, Ptuj; Mitja Zadravec, Zamušani 22 c; Sonja Predikaka, Šturmovci 11; Jožef Belšak, Moškanjci 7; Smiljan Vajsba-her, Apače 27; Bojan Petek, Krčevina pri Vurbergu; Robert Fajt, Spodnji Gaj 39; Vida Muršec, Ločki Vrh 52 a; Igor Kokol, Dravinjski Vrh 68; Stanko Za-goršek, Bukovci 72; Janez Kramar, Frasova 13, Ptuj.
6.	oktober - Grega Zavec, Mestni Vrh 6 b; Ervin Sedlašek, Videm pri Ptuju 10 b; Valentina Merc, Rogaška cesta 50, Ptuj; Maruša Žagar, Krčevina pri Vurbergu; Julij Lozinšek, Krčevina pri Vurbergu; Hana Kosi, Orešje 103, Ptuj; Ingrid Mušič Šprah, Lovrenc na Dravskem polju 6; Tomi Štumberger, Gerečja vas 37 b; Tamara Štrucl, Mestni Vrh 106 b; Primož Petek, Stogovci 16 a; Janja Rajh, Ga-brnik 34 a; Anja Janžekovič, Trnovski Vrh 51; Nika Erjavec, Gromova ul. 6, Ptuj; Mateja Čeh, Dornava 31 a; Alenka Meznarič, Bodkovci 9 a; Aleksander Potrč, Jiršovci 32; Nikola Voča-nec, Hrastovec 24 f; Anja Hameršak, Bodkovci 103 a; Janez Bezjak, Vodo-va 10, Ptuj; Jernej Murko, Svetinci 36 b; Žiga Volgemut, Svetinci 35; Petra Mlinarič, Polenci 20 a; Lara Frlež, Na postajo 44, Ptuj; Vid Ferčec, Vičava 136, Ptuj; Nastja Klajnšek, Lovrenc na Dravskem polju 5; Emilijan Strgar, Krčevina pri Vurbergu; Nina Žnidarič, Slovenski trg 11, Ptuj; Jani Zagoršek, Spodnji Velovlek 30 b; Primož Vese-njak, Krčevina pri Vurbergu; Darja Habjanič, Orešje 105; Alenka Valentin, Vodova 10, Ptuj; Tadeja Zavec, Zgornji Leskovec 9 b; Breda Zorec, Placar 56 a.
7.	oktober - Silvestra Marinič, Sodinci 59 a; Zvonko Marinič, So-dinci 59 a; Dragan Radolič, Soviče 7 a; Albin Strgar, Vintarovci 38; Dušan Krajnc, Strejaci 14; Franc Brmež, Sp. Velovlek 32 b; Mitja Sušnik, Biš 39 a; Slavko Kolarič, Žabjak 54 a; Drago Dobnik, Kungota 40; Andrej Vrabl, Placar 57; Borut Turk, Župečja vas 16; Anita Slana, Stojnci 102; Dušan Potočnik, Zg. Leskovec 19; Monika Gabrovec, Stojnci 102; Alenka Bezjak, Gajevci 26, Gorišnica; Irena Kukec, Mala vas 27; Suzana Kram-berger, Mestni Vrh 50; Ivan Kušar, Nova vas pri Ptuju 99; Milan Mihe-lak, Črmlja 4; Robert Štumberger, Pergerjeva 14, Ptuj; Danijel Mihelak, Črmlja 4; Tina Radolič, Soviče 7 a; Damjan Štrucl, Mestni Vrh 106 b; Irena Rola, Črmlja 12 a; Saša Murko, Majšperk 60 a; Edvard Ljubec, Biš 43; Janja Herega, Grajenščak 97 a; Vida Hojnik, Hlaponci 10; Vojko Draž-kovič, Starošince 34; Franc Gornjec, Hlaponci 7.
11. oktober - Jožef Ivančič, Turški Vrh 97; Marija Nežmah, Kicar 124 a; Roman Drevenšek, Podvinci 45; Jasmina Petrovič, Stojnci 108 a; Franc Malek, Trubarjeva 13, Ptuj; Marjeta Trančar Kokot, Korenjak 32; Roman Horvat, Placerovci 14 a; Bojana Pajtler, Godeninci 42; Mitja Milko-vič, Mala Varnica 4 b; Jože Janžekovič, Bukovci 27; Tadej Bojnec, Langu-sova 26, Ptuj; Boris Marin, Podgorci 74; Andrejka Mislovič, Borovci 60; Ivan Žuran, Gradišča 143; Marko Novak, Jastrebci 35; Nežika Šamperl, Spuhlja 28; Matej Modec, Trniče 51; Rudolf Horvat, Kajuhova 12, Kidričevo; Ludvik Kokol, Zamušani 87 a; Gabrijel Sternad, Spodnji gaj pri Pra-gerskem; Martin Prevolšek, Čermoži-še 45 c; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Ivan Milošič, Jablovec 56 a; Ivan Slameršek, Pestike 1 a; Jožef Hameršak, Podvinci 39 d; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Dušan Pšajd, Bišečki Vrh 16; Janko Majerič, Podvinci 78.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Jesen
Vprašanje: Z možem sva imela pred časom zakonske težave zaradi drugih žensk. Mož me prepričuje, da ni bilo nič, da me ima rad in da želi ostati z menoj. Ali je iskren in ali mu lahko zaupam?
Odgovor: Vsak človek v življenju nosi svoj križ in ima svoje preizkušnje. Nekatere opravi bolje in druge se mu skozi določena obdobja ponavljajo. Pravzaprav bi bilo zelo dobro, da v bistvu naredite analizo in da se odločite, kaj si vi želite in kaj bi se lahko naučili. Prepričan sem, da ste dobro odrezali, ko ste svojemu možu postavili določena pravila in pogoje. Vendarle pa vsaka čustva, ki so tako ali drugače negativna, niso dobra za vas. Prav gotovo morate graditi na lepih in harmoničnih stvareh in uživati v začrtanem vsakdanu. S svojim mišljenjem lahko naredite veliko in popaziti morate, da ne razmišljate negativno. Ravno ljubosumje je tisto čustvo, ki lahko v oazo neke ljubezni prinese razdor in dvom. Res je, da mora nekdo podati povod, ampak zelo žalostno je, da največkrat to naredi tretja oseba, ki je morda niti ne poznate. Zaupanje igra v harmoniji partnerskega življenja neko vez in upanje v boljši jutri. Ko se dva
znata na pravilen način pogovoriti in obuditi skrita čustva, najdeta v sebi upanje in tedaj se jima odpre vodnjak čiste in harmonične ljubezni. Druga zadeva je komunikacija, kajti oba si morata znati prisluhniti in sodelovati. Pri tem ne bo odveč opozorilo, da ni dovolj samo navidezna komunikacija ali vljudnostna - ampak privabiti tudi tisto, kar nekdo nosi v globini srca. Od časa do časa si morata vzeti zakonca čas zase in se odpraviti na romantično večerjo v dvoje, tam se lahko pogovorita in izdelati načrt za naprej. Kajti prihodnost ima z vami, draga bralka, še zelo spodbudno načrte. Če boste narediti vse tako, se vam obetajo iskrice sreče in radosti. Oaza popolnosti bo nekaj, kar vas bo spremljajo na vsakem koraku. Pred tem bo treba odstraniti vse temne misli in razmišljati pozitivno. Energije Vesolja so vaju združile in pomembno je, da se potrudita in naredita vse, kar je v vajini moči, da najdeta
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
srečo in zaupanje. Kajti splošno znano je, da ravno iz majhnega raste veliko. Srečno!
Šifra: Jaz in onadva
Vprašanje: Pred leti sem spoznala ločenca, se zaljubila vanj, si zelo želela skupnega doma, otroka ... On je želel diplomirati, sim-patizirati, ugaj'ati ... Nima osebnih načrtov - ker ničesar ne uresniči, pravi on - je pa moški, s katerim rada preživljam vsakdan. Spoznala pa sem ločenca, ki omenja, družino, otroka. Sem pa skeptična, ker ga slabo poznam, čutim pa, da j'e lepjivega značaj'a. Kateri je boljši zame?
Odgovor: Spoštovana bralka, vaše vprašanje je zelo zanimivo. Toliko časa ste iskali, da ste našli neko protiutež in še vedno iščete idealnega partnerja. Veste, princi in princese živijo samo v pravljici, no poznamo nekaj monarhij v resničnem svetu in to je tudi vse. Sami gotovo niste princesa in zaradi tega je že čas, da življenje pogledate iz realnega stališča. Moje mnenje je, da sami pri sebi odgovor poznate in da točno veste, kdo je pravi. Tudi zvezde so mnenja, da vam je bolj naklonjen prvi moški
Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (13)
Drevo življenja
Nastanek in razvoj kabale
Kabala se je pojavila že v antiki. Njen nauk se je ustno prenašal iz roda v rod. Okrog leta 100 je nastalo eno od treh temeljnih del kabale z naslovom Sepher Yetzirah ali Knjiga izoblikovanja, ki naj bi jo napisal rabin (učitelj) Akiba. Ukvarja se z nastankom vesolja in pomenom človeštva. Poudarja vlogo židovske abecede. Mnogi verjamejo, da gre za tako globoko in široko vedenje, da Akiba ni zapisal samo svojih odkritij, ampak tudi znanje neke antične tradicije.
Drugo pomembno delo Zo-har ali Knjigo veličastja pripisujejo Simonu ben Jochai-j'u, ki je bil Akibov učenec. Ko so Rimljani umorili Akibo, je Simon zbežal v gore in se skril v votlino, kjer je napisal Zohar-ja. Osrednja tema je, da je vse v vesolju med seboj povezano in da je vsak delček stvarstva v ne-
prestani interakciji. Zanimivo je, da so najnovejša znanstvena raziskovanja potrdila prav to tezo, ki jo je opisal Greg Braden v knjigi Božanska matrica in bo predstavljena v kasnejših člankih podlistka Nauk večne modrosti. Zohar je doživel preporod v 14. stoletju, ko ga je v Španiji natisnil rabin Mojzes de Leon. Nekateri ga imajo kar za avtorja teksta.
Tretje temeljno delo je Sepher Bahir ali Knjiga jasnosti, ki je nastalo v 5. stoletju. Avtor je neznan. Prvič je bilo natisnjeno v 13. stoletju v južni Franciji. Takrat naj bi jo po ustnem izročilu zapisal rabin Yitzhak Saggi Nehor. Bahir prikazuje široko, nevidno in večplastno kozmično resničnost, ki obstaja pod našo običajno, vsakdanjo budno "resničnostjo".
V srednjem veku je kabala cvetela po vsej Evropi, še posebej v židovski skupnosti v Safe-du v Sveti deželi. Ob koncu 17.
Kako pomagati sinu?
Starša 25-letnega sina sta obupana zaradi njegovega alkoholizma. Stanje je vedno slabše, živita v nenehnem strahu, da se ju bo lotil tudi fizično. Noben pogovor ne zaleže, v obupu prosita za pomoč. Kje lahko dobita pomoč, ker želita sinu pomagati?
Pri vseh odvisnostih je priprava na zdravljenje prvo, na kar pomislimo tudi strokovnjaki in ne le svojci., saj je od ustreznosti le-te odvisna tudi uspešnost zdravljenja v tej ali oni obliki. Omenjena starša iščeta pomoč, zavedata se svoje nemoči. Iz vprašanja razumem, da sin živi pri njima in da samo pije alkohol, nič ne dela in ju verjetno izsiljuje za denar. Ne bom se spuščal v to, da sta mu verjetno takšen stil življenja vsilila sama s svojim ravnanjem, temveč raje poskušal svetovati, kaj je pravzaprav možno narediti in kako pomagati sinu.
Kot starša se lahko vključita v skupino svojcev pri skupinah Anonimnih alkoholikov, lahko obiščeta CSD, sinovega zdravnika, Ambulanto za odvisnosti, aktivirata vse sorodnike za pomoč in podobno, toda nič ne bo pomagalo, če se sin ne odloči za spremembo, za zdravljenje svoje odvisnosti.
Zdi se, da bi tako njima kot najbolj koristil nasvet za radikalen ukrep: sinu postavita ultimat - ali greš na zdravljenje ali pa poberi svoje stvari in odidi iz najinega stanovanja, življenja, od naju ne dobiš več nič!
V dveh tretjinah primerov takšen ultimat prinese uspeh!
Mag. Bojan Šinko
in da tudi sami ne bi šli skozi obdobje biti mati. Resnica je ta, da je to nekaj najlepšega in najbolj harmoničnega, toda ženska mora biti na to pripravljena. Pustiva razloga pri miru in rajši se odločite in najdite svojo srečo v življenju. Če boste še naprej tehtali in se odločali, bodo določene stvari šle po daljši poti. Zavedajte se, da je naše življenje prekratko in da morate najti sami smisel in radost. Moški je samo del usode, ki vam lahko polepša dan in ob njim cvetite kot jablana vsako pomlad. Dejstvo je, da noben človek samemu sebi ni namen in tako je pravilno, da se odločite in soočite z izzivom življenja. Planeti so mnenja, da boste v življenju našli neko harmonijo in srečo, seveda pa ne pozabite, če bi sedeli na dveh stolčkih, bi lahko ostali brez obeh. Zaupajte vase in se pre-
dajte tistim izzivom, ki vas še čakajo in so vam v ponos. Tako sonce sreče ne bo nikoli zašlo in se bodo tudi preproste stvari svetile kot zlato. Srečno!
Tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Kabala je judovsko mistično izročilo in način osebnostnega razvoja, ki izvira iz obdobja antike. Temelji na zemljevidu zavedanja, vzorcu, imenovanem Drevo življenja, s katerim poskuša razložiti in doumeti Boga in njegov globlji pomen za človeštvo. Pri odkrivanju ezoteričnega pomena Biblije se poslužuje numerologije, hebrejske abecede, tarot kart in posebnih simbolov. Poznavalca kabale sta bila Sigmund Freud in C. G. Jung, iz sveta show biznisa pa so danes najbolj znane kaba-listke pevki Madona in Britney Spears ter igralka Demi Moore.
stol. sta obstajali dve šoli kaba-lističnega učenja. Eno je vodil Moses Cordovero, drugo pa Issac Luria, imenovan Ari ali Lev. Pravoverne židovske avtoritete so imele kabalistično znanje za nevarno in ga prepovedale. V 18. stol. se je pojavil veliki učitelj Israel ben Eliezer, bolj znan kot Baal Shem Tov ali "Nosilec dobrega imena," ki je utemeljil gibanje hasidizem.
V zadnji polovici 19. stol. je prišlo do prave eksplozije zanimanja za t. i. zahodnjaško tradicijo misterijev. Eliphas Levi je bil v Franciji ena najvplivnejših osebnosti. V 20. stol. se je zanimanje še poglobilo in razširilo. Določeni posamezniki so veliko pripomogli k popularizaciji kabale in njene modrosti, zlasti Israel Regar-die, Dion Fortune in Aleister Crowley. V obdobju ustanavljanja sodobnega Izraela je glavni rabin Abraham Issac Kook pokazal zanimanje za židovski misticizem in kabalo.
Nauk
Beseda kabala pomeni "sprejemati". Pri tem je mišljena naša sposobnost sprejemanja in razumevanja notranje modrosti. Nekateri pravijo, da pomeni tudi "razodeti" in se nanaša na odkritje naše božanske narave, do katerega pridemo s pomočjo kabale. Kabala vključuje tako teoretično znanje in preučevanje svetih knjig kot tudi njeno praktično uporabo v vsakdanjem življenju in mistično izkušnjo Boga.
Kabala pri razlagi o stvar-jenju sveta izhaja iz Tore, iz Mojzesovih knjig Stare zaveze, vendar to počne na globlji in drugačen način. V prvi vrsti Boga ne vidi samo kot Očeta, temveč tudi kot Mater. Koz-mično božansko Osebnost razlaga kot sintezo moških in ženskih energij. Če iz Geneze vzamemo izraz Elohim, ki ga ponavadi prevajajo kot Bog, odkrijemo, da je beseda Alhim v hebrejščini sestavljena iz ženske ednine alh in im, kar je moški spol množine. Beseda torej izraža združitev moških in ženskih principov. Prav tako je vse v kabali izraženo v trojnosti. Božanstvo Oče - Mati je hkrati Moški in Ženska, stvarjenje pa je Otrok. Ko kristjani govorijo o Očetu, Sinu in Svetem Duhu, imajo v mislih isto trojico, kajti hebrejska beseda za Sveti Duh je Ruach, kar je ženski samostalnik. Torej je trojstvo Oče, Otrok in Mati.
Kabalistična razlaga enega najbolj fascinantnih biblijskih
mitov, človekovega "padca",
je prav tako zelo drugačna od tistih, v kateri vsi nosimo "izvirni greh" in smo pogubljeni. Po kabalističnem verovanju sta Adam in Eva, ko sta jedla z Drevesa spoznanj Dobrega in Zla, ugotovila, da sta dve različni bitji, odeti v moško in žensko obliko ter navidezno ločeni od Boga. Ta delitev je bila ustvarjena zato, da so vsa bitja lahko izkusila ločenost, bivanje v dvojnosti. Toda v tem ločenem bivanju je dana možnost ponovne združitve dveh polovic v celoto skozi dejanje ljubezni. Na ta način imamo vsi "izvirno milost," saj skozi ljubezen doživimo svojo enost z Bogom in vsem stvarstvom, kajti z ljubeznijo je Bog ustvaril vesolje.
Drevo življenja ali Ec haj-im je osnovna kozmična matrica ali vzorec, po katerem je Bog ustvaril vesolje in človeka. Sestavljeno je iz treh trikotnikov, s krogom ali sfero, imenovano Sephirah v vsakem kotu. Zgornji trikotnik predstavlja Duha, ki je univerzalen, skupen vsakomur in vsem. Srednji trikotnik predstavlja Dušo, posamezno iskrico univerzalnega duha, ki se je od njega ločila, da bi izoblikovala jedro vsakega živega bitja. Spodnji trikotnik predstavlja Osebnost (telo, občutke in misli), s katerimi se je duša obdala, da je lahko prišla v manifestacijo. Drevo življenja je torej popolni zemljevid zavesti.
Nadaljevanje prihodnjič
Slo POP novice
Prihodnji petek, 3. decembra, bo ljubljansko Gospodarsko razstavišče stresel Schengenfest in the City - najbolj seksi žur v mestu! Veliki koncertni dogodek bo paradni uvod v veseli december, saj bo do jutranjih ur postregel s kar štirimi samostojnimi koncerti za ceno enega!Nastopili bodo Magnifico in Turbolentza, skupina Jinx, AliEn s skupino, Boban in Marko Markovic orkestar. Kot poseben gost bo nastopil Pero Lovšin s skupino Legalo Kriminalo, žur pa bo popestril plesni nastop znane plesne skupine Maestro.
•kitit
Na božično soboto, 25. decembra, bo v ljubljanski Cvetličarni nastopil eden glavnih predstavnikov slovenske glasbene hip hop scene Zlatko z Optimisti. Zlatko je sicer zadnjih nekaj tednov preživel v resničnostnem šovu Big Brother, kjer je dokazal, da je vedno zvest sebi in tistim, ki ga potrebujejo in jih ima za svoje. Pevec je eden redkih hiphoperjev, ki nastopa z živim bandom in tako žanru nasploh, kot tudi samemu doživetju, daje novo dimenzijo. Njegov spremljajoči bend Optimisti sestavljajo priznani studijski glasbeniki, ki mojstrsko upravljajo s svojimi vokali in glasbili. Združijo rap, jazz in funky ritme, ki se z Zlatkovimi rimami zlijejo skupaj v energično eksplozijo pozitivnih misli.
:k-k-k
Legendarna skupina Obvezna smer je nastala leta 1985 v Kranju. V osemdesetih so bili ena najpopularnejših skupin in so s številnimi hiti zabavali staro in mlado. Ker je Tonija, pevca skupine, neprestano spremljala želja po ponovni združitvi, so se po več kot desetletnem premoru spet zbrali in ob jubilejni, 25-letnici glasbenega delovanja, posneli pesem z naslovom Zapri oči. Pesem je priredba legendarne pesmi Pretend, ki so jo leta 1952 napisali Lew Douglas, Cliff Parman in Frank Levere, zapel pa jo je Nat King Cole. Posebej velik hitje pesem postala leta 1981, ko jo je priredil Alvin Stardust.
MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ROCK PARTYZANI - DELAVSKI BUGI 9. ALEKASNADER MEŽEK - UGANKA
8. EVAČERNE - SIGNALI 7. ALENKA GODEC - ŽIVLJENJE JE LEPO 6. BILLYSI - LAHKO JE PREPROSTO 5. ANIKA HORVAT - MALO PREMALO 4. VLADO KRESLIN - KRASNI NOVI SVET 3. MANCA ŠPIK - STEREO NABOJ 2. ANJA RUPEL - NOVO JUTRO 1. DAN D - MOJ PROBLEM
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Omar Naber in Nuša Derenda v duetu
Omar Naber se je pred kratkim predstavil z dvema odličnima singloma Prosti soncu in Preden greš. Slednji je še vedno stalnica na radijskih valovih in najrazličnejših glasbenih lestvicah, kljub temu pa se Omar tokrat predstavlja še z enim projektom - posnel je duet Duša moje duše z eno naših najboljših in najbolj priljubljenih vokalistk Nušo Derendo. Avtor skladbe je Miro Buljan.
»Ideja za duet je padla že kmalu po moji zmagi na Bitki talentov leta 2005, nad Nušo pa sem bil navdušen že v samem začetku. Od takrat sem dobil že kar nekaj ponudb za duete, vendar se nekako z nobeno pevko do zdaj pač ni izšlo. Po nekaj letih mi je Nuša spet omenila sodelovanje, skladbo pa je imela v osnutku že pripravljeno. Ko sem pesem slišal, ponudbe nisem mogel zavrniti. Nuša je vendarle ena izmed naših najboljših pevk, če ne celo najboljša, skladba pa mi je tudi zelo všeč,« je o sodelovanju povedal Omar.
Snemanje pesmi je potekalo v Zagrebu pri Miru Bulja-nu, ki je sodeloval že z največjimi balkanskimi zvezdami, kot so: Toše Proeski, Tony Ce-tinski, Gibonni in drugi. »Na snemanju je bila zelo dobra energija, odpela sva brez te-
žav in komplikacij, dobra volja je bila prisotna od začetka do konca snemanja, kar je po mojih izkušnjah zelo dober znak. Kadar se imaš na snemanju super, potem ima tudi skladba večji potencial kot sicer, ta dobra volja in energija se pač začutita,« pravita Nuša in Omar.
Singel Duša moje duše je resda pesem, ki je bolj v stilu Nuše Derenda kot v stilu Omarja Naberja, a pevec s tem ni imel nobenih težav. Nenazadnje smo ga v drugačni zvočni preobleki videli in slišali že pred leti na podelitvi viktorjev, ko je nastopil v maniri swinga in dokazal, da
Foto: Janez Marolt
Omar Naber in Nuša Derenda skupaj posnela skladbo Duša moje duše
njegov vokal odlično izzveni tudi takrat, ko ni v vlogi ro-kerja. »Z leti širim obzorja in ne zavračam stvari, ki mi niso pisane na kožo. Zakaj bi se omejeval in zavračal dobre stvari? To delajo nezreli ljudje s frustracijami in kompleksi, ki so prepričani, da mora v življenju biti vse po njihovem in niso pripravljeni na nikakršen kompromis. Sam sem te zadeve že davno prerasel, skladba mi je všeč in to je največ, kar šteje. Kljub temu da ni čisto v mojem stilu. Rad imam različne zvrsti in preizkusil se bom še v marsikateri, to vam obljubim. Če bo ta duet tudi na moji prihajajoči plošči, je še stvar dogovora, o tem se še nismo pogovarjali. Vendar mislim, da bi bilo to primerno, kajti album, sicer moj tretji po vrsti, bo izšel že predvidoma februarja.«
MZ
Filmski kotiček
Harry Potter in svetinje
Vsebina: Mrlakenstein si je v prvih šestih filmih uspel nabrati toliko moči, da si je podjarmil ministrstvo za čaranje (najbrž pa kar vso vlado) in družbo spremenil v odmev nacizma, vključno s Holoka-vstom vred. Mugeljni, ki v tem fantazijskem svetu igrajo vlogo židov, se množično izseljujejo, tisti bolj počasni pa postanejo žrtve novega sistema. Harry, Hermione in Ron pobegnejo z Bradavičarke, saj po smrti Dumbledora tam zanje ni več varno. Ker niti ne
Izvirni naslov: Harry Potter and the Deathly Hallows, Part 1
Igrajo: Daniel Radcliffe, Emma Watson, Rupert Grint, Ralph Fiennes, Helena Bonham Carter, Alan Rickman Scenarij: Steven Cloves po romanu J.K. Rowling Režija: Peter Yates Žanr: fantazijska drama Dolžina: 146 minut Leto: 2010 Država: ZDA
vedo, kaj storiti, se premikajo po svetu in živijo v šotoru. Tovrstna pasivna gverila in večni beg pred Mrlakensteinovi-mi oddelki za rasno čiščenje načnejo njihove odnose do te točke, da po zbliževanju sledi razkol. Harry in Hermiona ostaneta sama sredi krutega sveta. Vse, kar sta poznala in mislila, da bo večno, je izginilo v vihri bližajoče se vojne, medtem ko njuni prijatelji padajo kot muhe. Obup, potrtost in bivanjski strah resno načenjajo Harryja ...
Ko je režijo te sila uspešne franšize s petim filmom prevzel Peter Yates, so tisti, ki knjig niso brali, izviseli. Medtem ko prve štiri filme lahko brez težav gledajo tudi nepo-znavalci knjig (in v njih tudi lepo uživajo), pa so Petrovi filmi postali zgolj in le material za navdušene bralce. Vsi ostali so lahko odfrčali proč kot nepomembni golobi. Filmska struktura zgodbe je bila namreč izkrivljena do te mere, da filmi niso več ponujali zapleta, vrhunca in katarze, temveč je šlo samo še za in medias res vpogled v nekaj
tednov dogajanja na Bradavi-čarki. Brez smisla, reda ali logičnega zaporedja dogodkov. Tako sta bila peti in šesti film nekakšen brezvezen dolgo-čas, kajti razumeli so jih lahko le bralci.
S sedmim filmom zadovoljno ugotavljamo, da so ustvarjalci ta trend le malce ustavili. Seveda je treba še vedno imeti ogromno predznanja, a dovolj bo, če so vam v spominu ostali prejšnji filmi, pa bodo stvari imele neko logiko, saj se vsi liki in nedorečene zadeve končno začenjajo povezovati v nekakšno smiselno celoto. No, vsaj večina. Zahvala za to najbrž ne gre toliko filmarjem kot zgodbi, v kateri se po dveh filmih stopicanja na mestu tokrat končno nekaj začne dejansko tudi dogajati. Morda se
na prvi pogled zdi, da je film s svojima dvema urama in pol odločno predolg, zlasti v sredini, ko prikazuje precej statičen beg trojice oz. kasneje dvojice, toda ravno ta del postreže z najbolj izvrstnimi in globokimi prizori v celotni seriji do zdaj. To, kar vidimo, nedvomno ni več otroški film, temveč pretresljiva vojna drama. Šele s sedmim filmom je Harry Potter postal tisto, kar sicer obljubljajo že od petega filma dalje: to nedvomno ni več film za otroke. Čeprav je vse skupaj še vedno ovito v vato na videz neškodljive otroške fantazije, pa je tokrat v slogu Gospodarja prstanov pravljičarski element zavržen in končno smo spet deležni filma, po katerem si želimo še več.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vasem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeArits d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
? s' 1							SESTAVIL EDI KLASINC	DROBNA SLADKOVODNA ŽIVAL	ZAPOR, JEČA	KOŠČICA V JABOLKU	SPOKORNICA	MIRUJOČ DEL POGONSK. STROJA							
							GRŠKA FILMSKA IGRALKA (IRENE)												
							AGAMEMNO-NOV SIN												
—M "																			
							PUNČKA IZ CUNJ, ČEČA												
						' y	SPOKORNIK												
/							EVA IRGL												
Štajerski	OREH S TRDO LUPINO, KOŠČAK	UTRIPAJOČE LUČI, PULZATOR	VIŠINA IN OBLIKA ČRK	POŽELENJE	IGRALKA (MARTA)	▼								KOVINA	PLOŠČAD	BELOROKI GIBON	JOŽE GALE	ŽILA ODVODNICA	RAZLIKA, NIANSA, DIFERENCA
TEDNIK					TITAN														
TIROLSKO MESTO OB REKI INN									MLEČNI IZDELEK	PTIČ S KREMPLJI									
										PRIKUHA (STAR.)									
RAVNOTEŽNI KAMENČEK V UŠESU							ANTIČNI VIS					HRAPAVA KOŽA							
							MOKA IZ SAGOVCA					DRAMATIK ROLLAND							
PLAHA GOZDNA ŽIVAL					PRIPADNIK ESKIMOV						UČITELJ RETORIKE						TINA ZAJC		
					BIT ČLOVEKA V SVETU						IGRALKA BRUNČKO						VRSTA, ŽANR		
RIMSKI CESAR				POD				ROPOTAČ								ŽELTINA			
				POLOŽAJ				PODSTREŠNA IZBICA											
JUNAŠKA PESNITEV			POLITIK LONGO						SLIKARKA VOLČANŠEK							HERCEGOVEC			
			NASUTI ROB VINOGRADA						PARCELA							ZADNJA PLAT			
LASTNOST NASEBNEGA										VARJENI ŠIV				ŠOP GORSKE TRAVE					
										SLAVKO MLINARIČ				ALEŠ HADALIN					
PESNIK ELEGIJ							POSNETEK								VAS POD DONAČKO GORO				
ŠLAPA							ZBORNIK								HRAST TIK				
Ugankarski slovarček: FONT = višina in oblika črk, ISSA = antični Vis, KUFSTEIN = tirolsko mesto ob reki Inn, PAPAS = grška filmska igralka (Irene, 1926-), PASLIKA = posnetek, SAGO = moka iz sagovca, SMOK = star izraz za prikuho, TEAK = hrast tik, TUBIT = bit človeka v svetu.
■>jee} 'qeuew|e 'e;edoo 'ep| 'e>|!|sed '^gep
'omjp 'jba Isouqeseu '0J3 'epe)] '!§m~| 'de '|eg 'oeiodoj 'en In 'zi 'jojej 'uj^se 'eujs 'ejgepd 'ess| 'moio 'jei|dwej>| 'me^n^ 'joieisej '}e>jse 'e>joeo IsejQ 'sedej :0NAVd000A '3>|uezjj>| As^sey
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,20 I04T3MHZ
SOBOTA, 27. november:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Ju-kič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
NEDELJA, 28. november:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtič-karije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja z Marijo Slodnjak. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
PONEDELJEK, 29. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA . 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisnice). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramida (Vladimir Kajzovar). 21.00 Country glasba. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). TOREK, 30. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in
22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 AVTORA-DIO - z Danilom Majcnom, 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Med Pohorjem in Halozami (Nataša Po-gorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA Z MARIJO SLODNJAK. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav Jesenice).
SREDA, 01. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA (Ane-mari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambro-žič).17.30 POROČILA. 18.00 Vrtička rije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
ČETRTEK, 02. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva 12.50. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škr-lec).17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA: 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
PETEK, 03. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Rekreacija ob koncu tedna 11.50 Minute kulture. 12.00 Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
Horoskop
OVEN
Zadnji teden novembra bo prinesel mnogo pozitivnih priložnosti. Po zvezdnih namigih vas bo spremljala magnetična energija in tako bo v ljubezni val prijetnosti. Po zastavljenih poteh boste odšli pogumno in samozavestno. Čas bo v lastnem bistvu namenjen zanimivim dogodivščinam.
Sn BIK
Privlačile vas bodo vse lepe In prijetne zadeve. Obstajala bo povečana možnost, da se vam bo izpolnila srčna želja. Na delovnem mestu boste morali energijo usmeriti in tako pridobiti zanimive rezultate. Odzovite se klicu narave. Ljubezen bo sol in aroma življenja.
DVOJČKA
Obiskala vas bo vila kreativnosti. Teden bo prinesel mnogo drobnih priložnosti In možnosti za uspeh. Zadeve se bodo odvijale v osnovi v vašo korist. Na delovnem mestu bo nalog in obveznosti veliko, toda uspelo vam bo skozi skupinsko delo. Pogovorite se o tistem, kar vas boli!
RAK
Zadanih nalog se boste lotili na marljiv način. Popaziti bo treba na zdravje. V zdrav način življenja vključuje zdravo prehrano, dovolj gibanja in pozitivnih misli. Teden, v katerem vam bodo čarobni prah podarili prijatelji. Naredili boste tudi zaključke in samozavestno prestopili v december.
LEV
■Tj Ugodnosti vas bodo vtem tednu spremljale na področju komunikacije In transporta. Odlične iztočnice bodo označevale svoje mnenje, do izraza bo prišla diplomacija in modrost. Ognjeno srce bo prineslo val pozitivnih novosti. Na delovnem mestu vas bo označevala drznost in kreativnost.
DEVICA
Domače ognjišče bo vzbujalo v vas pridih nostalgije. Jasno bo, da boste Imeli v rokah škarje In platno in tako prerezali popkovino preteklosti. Teden bo namenjen tudi domačim zabavam in urejanju doma. Barvitost uspeha bo rdeča nit na delovnem mestu. Sprostila vas bo narava!
TEHTNICA
Do konca meseca boste v svojem znamenju gostili vladarico Venero, ki prinaša prijetnosti, magnetlčno privlačnost in skladnost. Delili boste pozitivne nasvete in se predajali občutkom radosti. Vaše srce se bo znalo boriti za pravico in resnico. Na poslovnem obzorju se obeta pionirska odločitev.
ŠKORPIJON
Karte usode se bodo premešale. Zanimivo je, da si boste po intuiciji zbrali tiste, ki vam bodo koristile tako v ljubezni kot na delovnem mestu. Srečno roka vas bo spremljala pri nakupovanju. Odločili se boste in naredili prerez in tako ugotovili, kdo vašo pomoč resnično potrebuje.
STRELEC
Dobra volja bo prinesla premike na bolje. Nekaj trenj bo v ljubezni intako bo nekoliko težje, če ne bo vse po vaše. Sprejeti boste morali tudi neko alternativo. Na delovnem mestu se bodo stvari odvijale v osnovi v vašo korist. Resnica je, da iz majhnega raste veliko.
KOZOROG
Globoko v sebi boste kovali načrte. Tisoče odtenkov barve jeseni se počasi In Intenzivno poslavlja. Tudi sami boste klicali po transformaciji in osebni preobrazbi. Prisluhniti bo moč glasu srca. Na delovnem mestu bo čas pomembnih zaključkov. Sprostila vas bosta narava in sveži zrak!
VODNAR
Zrno modrosti bo prineslo zanimive iztočnice napredovanja. Odločili se boste In naredili prerez. Ljubezenska sreča bo na strani pogumnih. Obdobje bo prineslo mnogo plodnosti in intenzivne energije. Pričakovati bo čas povečane čustvene skladnosti in romantičnih doživetji.
RIBI
Obiskala vas bo muza in vam polepšale hladne dni, ki prihajalo. V zadnjih dneh novembra boste blesteli na delovnem mestu. Privlačila vas bodo znanja, ki so vezana na svet duhovnosti in ezoterike. Vaše misli bodo prijetne in ustvarjalne. Izgubljeno energijo vam bo povrnila narava.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
AVTORADIO - oddaja o avtomobilizmu. Vsak drugi torek ob 9. uri z Danilom Majcnom.
Miklavž pri Ormožu • Pezovo obdarjanje 2010
Ucenci izdelovali voscilnice
Drobne svari lahko naredijo veliko veselje. To so spoznali tudi učenci Osnovne šole Miklavž pri Ormožu, ki so vključeni v podaljšano bivanje.
Foto: arhiv OS
Ponosni učenci s svojimi voščilnicami
Z mladimi nadobudnimi učenci, ki so željni ustvarjanja, smo se tudi tokrat odločili sodelovati v razveseljevanju
otrok. Z veseljem so se odzvali na Pezovo povabilo k ustvarjanju voščilnic za otroke, ki bližajočih se praznikov ne bodo pre-
živeli v krogu svojih najdražjih, pač pa v bolnišnicah in drugih zavodih. S pomočjo prebrane zgodbice o Loti, katere prijate-
Ptuj • Električar Piko obiskal ptujske vrtce
Otroci spoznavali elektriko
Društvo ZOJA je v novembru organiziralo animacijske delavnice v devetih vrtcih na Ptuju. Tokrat smo k sodelovanju povabili Električarja Pika, ki je zaposlen v podjetju Elektro Ljubljana, d. d.
Namen delavnice je bil otrokom predstaviti električno energijo in stvari, povezane z njo. Tako smo otrokom na njim razumljiv način predstavili teme, kot so: kaj je elektrika,
kje in kako se proizvaja, kako pride do porabnikov, kje se elektrika uporablja, kakšne so nevarnosti pri ravnanju z elektriko in kako je možno z elektriko varčevati. Ob tem pa je
bil predstavljen tudi poklic ele-ktričarja oz. elektromonterja.
Vse to je električar Piko najlažje demonstriral na način, da je bil opremljen v popolni službeni opravi elektromonterja, ki
Električar Piko med ptujskimi malčki
Foto: arhiv Zoja
ljica je v bolnišnici, so učenci prišli do spoznanja, kako hudo je otrokom, ki so daleč stran od staršev, prijateljev, sošolcev ... Učenci so se prelevili v vlogo bolnišničnih otrok in razmišljali o tem, kakšne voščilnice bi bili sami najbolj veseli. Tako se je rodila ideja izdelovanja voščilnic z motivom živali, ki prinašajo srečo. Učenci so se tako lotili oblikovanja in barvanja pikapolonic iz das mase, izrezovanja in lepljenja pujskov iz papirja ter šivanja zlatih ribic. Izpod otroških rok je tako nastalo 38 občudovanja vrednih voščilnic. Vsaka voščilnica nosi iskreno in iz srca zapisano voščilo posameznega učenca. V upanju, da se jih bodo otroci razveselili, smo jih odnesli na pošto.
Simona Tomažič Janja Horvat
se ravno odpravlja popravljat napako na električnem omrežju. Tako je imel oblečen kombinezon, zaščitno čelado s pomičnim vizirjem, veliko varnostnih pasov in posebne zaščitne rokavice, s katerimi se lahko dotika delov pod napetostjo.
Da je bila predstavitev otrokom bolj zanimiva, so se lahko sami prelevili v električarje. Na glavo so si posadili čelado in nataknili velike rokavice. Nič manj jih ni navdušil prikaz statične elektrike. To smo ustvarili z drgnjenjem balona ob obleko ali kar ob njihove glave. Potem smo balon približali njihovim lasem, ki so se zaradi statične elektrike dvignili. Ob koncu delavnice je električar Piko pokazal, čemu še lahko služijo vsi pasovi, ki jih je imel na sebi. Z njimi je naredil gugalnico in z njo zelo razveselil otroke, saj so se vsi želeli gugati. Po nekajminutnem guganju, ko so vsi otroci prišli na vrsto, se je delavnica končala.
Po videnem in po pogovorih z učiteljicami so bili otroci zadovoljni, delavnice pa zanimive in koristne. Delavnice je društvo ZOJA izvedlo v sklopu letnega programa delovanja, ki ga delno sofinancira tudi MO Ptuj.
Miran Kojc, ZOJA info@drustvo-zoja.si
Prejeli smo
Štrleči sredinec in pet kilometrov na uro
Danes me je nameril radar. Za celih pet kilometrov na uro sem bila prehitra. Nisem moledovala za razumevanje, popust ali celo izpust, enostavno vdala sem se. In kimala modrima kapicama. Da sem brž dobila zeleno luč za odhod.
Tedaj je mimo švignil motorist. Je bil in ga že ni bilo več. Modri kapici se nista niti zdrznili. Meni pa se je razburkalo nekaj v želodcu. In v želodcu je ostala pripomba o izgubljenem zaslužku tamodrih.
Stisnila sem zobe in sklopko ter lepo pačaaaasi odpeljaaaala.
Na križišču s prednostno cesto ustavim za rumenim golfom. Menim, da bo prečkal cesto naravnost, torej sem se pomaknila na desno, ker sem namenjena v desno smer. Naravnam se na zavijanje na desno, ko ob mojem vozilu močno in divje zahupa in hupa in hupa. Človek v golfu preklinja, da je strah. Podari mi nekajkrat v zrak vzdignjen sredinec. Pokaže še na čelo, se potolče po njem, spet zagledam tisti njegov štrleči sredinec, nakar le ugotovim, da je vsa njegova akcija namenjena meni, da sem teslo jaz, da se gnev vali name. Tedaj voznik cvileče spelje pred moje vozilo, tik ob meni zavije na desno, čudežno zaobide moje vozilo in izpari in scvili v smer, v katero sem menila zaviti. Končno sem skapirala njegov bes, saj sem mu, postavljena, kot sem
bila, ovirala pogled oziroma kratila varnost. Še dobro, da nisem zavila na desno prav tedaj kot on.
A prav lahko bi se bilo tako dogodilo. Prav lahko bi bila speljala istočasno, saj on sploh ni imel nakazane smeri v desno, ni imel vključenega smerokaza.
Tako sva jo oba odnesla brez težav, le da sem jaz bila to jutro že drugič kandidat za čir na želodcu. Tam prej je motorist sigurno trikrat prekoračil hitrost, pa ni bil niti ustavljen, kaj šele, da bi mu bila izkazana kazen, rumeni golfist pa bi me bil spasiral, ker zavijam na desno, bi me zradiral s ceste, čeprav sploh ni nakazal smeri vožnje.
Vsakodnevno opažam, da vozniki čedalje manj nakazujejo spremembo smeri. Preveč jih je, ki enostavno samo zavijejo v to
ali ono smer, ne da bi nakazali zavijanje. Kot da je to nekakšna vozniška modna muha, kot da je brez zveze vključiti smerokaz, ali kot da smo ostali vozniki za bregom, staromodni, butasti, ker še vedno vestno vključujemo smerne kazalce. Ali pa je nemara celo kakšen novi cestnoprometni predpis in sem ga spregledala.
Prav nič ne bi bilo neumno kompetentnim preverjati, ali vozniki pravilno in vestno uporabljajo smerne kazalce. Prav nič ne bi bilo neumno spregledati pet kilometrov na uro, ne pa spregledati drvečega dvokolesnika in divjaka, ki ne pozabi na štrleči sredinec, pozabi pa na smerokaz.
In takšnih je na cestah preveč, sredinčarjev in nesmerokaznikov namreč.
Sonja Votolen
Od tod in tam
Žabjak • 90 let Lizike Ferk
Foto: Langerholc
Predstavniki Društva upokojencev Rogoznica so obiskali Liziko Ferk iz Žabjaka 11, ki je 16. novembra dopolnila 90 let. Čestitali so ji k visokemu jubileju, obisk pa popestrili s šopkom in skromnim darilom. Lizika se je rodila na želariji v Dornavi kot najstarejša izmed osmih otrok. Delala je marsikje, sedaj pa živi sama kot družinska upokojenka. Rodila je pet otrok, sedaj pa jo obiskuje in razveseljuje 15 vnukov in 23 pravnukov. Ob svojem 90. jubileju nima posebnih želja, želi si le zdravja in da bi bili vsi njeni srečni, zdravi in zadovoljni. V društvu je znana kot vesela in skromna ter polna zdravega in veselega humorja. Povabila nas je, da jo obiščemo za 95. obletnico, če ne že prej.
Janko Mlakar
Spodnji Velovlek • 90 let Elizabete Pihler
Foto: Langerholc
13. novembra je bila v Spodnjem Velovleku 24 a posebna slovesnost ob praznovanju 90-letnice Elizabete Pihler. Na domačiji so se ob slavljenki zbrali najbližji sorodniki, delegacija Društva upokojencev Rogoznica pa ji je ob iskrenih čestitkah izročila šopek in priložnostno darilo. Elizabeta se je rodila 10. novembra 1920 na veliki kmetiji, od 1984. leta dalje pa živi pri nečakinji Zinki. Z njeno družino živi v izredni slogi, saj ji čuva otroke, postori še vse v hiši in okoli hiše. Za dolgo življenje priporoča dosti gibanja v naravi in zmernost v vsem. Zaupala nam je, da še vedno ureja vaško kapelo, kije simbol vasi. Ob slovesu smo si obljubili srečanje ob naslednji okrogli obletnici.
Janko Mlakar
Dravci • Spust še zadnjega velikana
Foto: Zvonko Vldovlč
KTD Klopotec Soviče-Dravci so 21. novembra izvedli prireditev spust še zadnjega velikana na zemljo v Drav-
cih. To je eden najstarejših velikanov na območju Haloz. Zaradi bičanja narave je doživel kar nekaj prenov. Predhodni velikan je imel premer peres kar 12 metrov. Zaradi njegove velikosti ni bilo mogoče izvesti tega spusta brezpomoči tehnike, ki jo je zagotovil Tone Zemljak. Po končanem spustu se je prireditev nadaljevala v prostorih Etnološke zbirke Haloz na domačiji Korpič, kjer ni manjkalo hrane in pijače, ki so jo zagotovili člani društva KTD Klopotec Soviče-Dravci na čelu s predsednikom Janijem Altom.
Zvonko Vidovič
Vozili smo • Volvo S60 D5 summum
Ko se Varnost pise z veliko zacetnico
S60 je nedvomno najbolj dinamičen in Športen novodobni Volvo doslej. Kitajski lastniki so ohranili tradicijo, zadostno kakovost, evropske vozne karakteristike ter pregovorno varnost njihovih avtomobilov. Med najresnejše rivale sodijo BMW serije 3, audi A4 in mercedes razreda C, „Šved" pa med njimi izstopa predvsem po sodobnih varnostnih elementih, saj je opremljen s sistemom city safety, ki ovire (najpogosteje pešce) ne le prepozna, ampak pred njimi tudi samodejno zavre. Skandinavsko oblikovanje, samosvoje tehnične rešitve in visoka raven varnosti so osrednje karakteristike te limuzine.
Zdi se, da je konkurenca v premium srednjem razredu najostrejša, tudi kupci zahtevajo skoraj nemogoče, a so to pripravljeni tudi plačati, zato taki avtomobili niso poceni. S60 je prvi model, ki so ga razvili pod novim lastništvom, gre pa za najmanj robatega volva s svežimi oblikovalskimi rešitvami. Na kupejevsko oblikovani karoseriji izstopata aktivna kse-nonska žarometa, ki svetita v smeri vrtenja volana, kromira-no obrobljena motorna maska ter dvojne LED-diode, ki dajejo vozilu prepoznavnost tudi ponoči. Na boku dramatičnosti zmanjka, le streha začne proti zadku hitro padati, zato za viš-jerasle potnike lahko zmanjka nekaj centimetrov, a v tem razredu pač oblika narekuje svoje, tako da tudi prtljažnik ni
rekorder po litrih; prej izstopa po lični obdelavi.
Tako neobičajnega voznikovega delovnega okolja bi se domislili le še pri Saabu, kjer ravno tako prodajajo enostavnost, preglednost in dovršeno ergonomijo. S60 zahteva nekaj uvajanja in seznanjanja z vso razpoložljivo tehniko, sicer se boste ves čas spraševali, kaj vam avto želi sporočiti. Tanka osrednja konzola še vedno „lebdi" v zraku, za njo je nekaj prostora za drobnarije, na njej pa se nahaja številčnica telefonskega aparata, ki obenem služi za upravljanje avdio naprave. Sprednja sedeža sta zaradi paketa opreme summum oblečena v usnje in veljata za kakovostna izdelka z v naslon vgrajenima vzglavnikoma. Voznikov je tudielektrificiran, ima
volvo S60 D5 summum	
gibna prostornina v ccm / največja moč v KM pri v/min	2400 / 205 pri 4000
največji navor v Nm pri v/min	420 / 1500-3250
največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s	230 / 7,8
poraba goriva v 1/100 km	9,1 / 4,7 / 6,3
splošno jamstvo v letih / jamstvo zoper prerjavenje v letih	2 / 12
izpušne emisije CO2 (g/km)	166
vrednost osnovnega modela volvo S60 D5 summum v evrih	44.565
dodatna oprema in popusti	
električno strešno okno v evrih	1089
high performance multimedia (8 zvočnkov, MP3, USB, bluetooth, 7-palčni zaslon) v evrih	570
lesena dekoracija urbane wood v evrih	506
paket podpora vozniku (zaznava mrtvih kotov, prilagodljiv tempomat, spremljanje voznika) v evrih	2317
dodatna 16-palčna platišča oden z zimskimi pnevmatikami v evrih	1258
kovinska barva v evrih	810
8 % popust (pri ceni brez DDV)	4090
vrednost preizkusnega modela volvo S60 D5 summum v evrih	47.025
spomin za tri različne nastavitve sedeža in zunanjih ogledal v povezavi z določenim daljinskim upravljalnikom!
Najdražji paket opreme prinaša širok nabor opreme: vzvratno ogledalo s samodejno zatemnitvijo, 17-palčna platišča, področno klimo, parkirno asistenco, ki podatke izrisuje na sredinskem zaslonu - ta je dobro viden tudi ob močni dnevni svetlobi in zadostne velikosti, a ni občutijiv na dotik. V S60 je šest zračnih blazin, sistem DSTC (ABS in ESP) ter city safety, ki samodejno zavira pred oviro pri nizkih hitrostih.
Če že vozite volva, potem mora biti ta konkretno založen z novodobnimi varnostnimi sistemi, zato toplo priporočam, da naročite paket podpora vozniku s tehniko za prepoznavanje mrtvili kotov, prilagodljivim radarskim tempomatom, elektroniko, ki ves čas bdi nad voznikom in spremlja njegovo utrujenost, tako da s tem dobite enega najvarnejših avtomobilov v svojem razredu, ki je na preizkusu EuroNCAP prejel pet zvezdic za varnost. Sistem zaznavanja ovir pred vozilom city safety je sestavljen iz radarske enote, ki je vgrajena v masko avtomobila, kamere v sprednjem delu vzvratnega ogledala ter centralne nadzorne enote. Naloga radarja je, da zazna pešca, vozilo ali drugo oviro pred avtomobilom in določi razdaljo do njega, kamera pa določi, za
Foto: Danilo Majcen
kakšno vrsto objekta gre. Če voznik ne začne pravočasno zavirati in nesreča postane neizogibna, avto zavre sam. Tehnika deluje do 35 kilometrov na uro, pri večjih hitrostih zmanjša hitrost avtomobila in s tem tudi tveganja poškodb.
Švedi so se potrudili tudi pri razvoju dizelskega petvaljnika ter šeststopenjske avtomatike. Za oznako D5 se skriva dizelski stroj z 2,4 litra delovne pro-
stornine in dodano turbino. Iz samega imena je razvidno, da ima pet valjev (čeprav po zvoku spominja na šestvaljnik), kar poskrbi za dovolj športno-sti in navornega izobilja (420 Nm). Zmogljivosti so glede na veliko delovno prostornino pričakovane, zato se boste kmalu zalotili, da vozite mnogo prehitro in bo omejevalnik hitrosti moral večkrat opravljati svoje delo.
Šeststopenjski samodejni menjalnik z dvojno sklopko pomeni pri premium limuzinah obvezo, v S60 deluje dovolj natančno in dopušča tudi ročno prestavljanje, če ročico premaknete v desno, a je tako uglajeno, da bo voznik po ročnem načinu posegel redkeje.
Novi S60 je prepoznaven švedski izdelek s turbo motorjem, dolgim seznamom varnostne opreme in skandinavsko prečiščeno potniško kabino, a ni in ne želi biti poceni. Če boste izbrali paket summum, ki je krasil preizkusnega volva, bo le malo želja ostalo neizpolnjenih; sploh če pomislite, da avto dobesedno pazi na potnike in v kritični situaciji stori tisto, kar je njegov lastnik spregledal.
Besedilo in fotografije: Danilo Majcen
Foto: Danilo Majcen
PREDSTAVLJAMO VAM NOVI DRZNI S60
WWW.DUMIDAAVTO.SI TEL. OZ 165 44162
Ptuj • Po mestni vinski poti
Na kozarec vina v ptujsko vinsko podzemlje
Letošnje martinovanje je prvič prineslo tudi potep po Ptujski mestni vinski poti, od kleti do kleti, ki predstavlja zametek novega ptujskega turističnega produkta, ki že omogoča spoznavanje Ptuja skozi vinsko zgodovino, ki je v preteklosti pomembno vplivala na razvoj mesta in njegove okolice. Ptujsko mestno turistično pot so v podjetju Ptujske vedute po besedah izvršne direktorice Sonje Brlek Krajnc pričeli tržiti že v letu 2009. Gre za pomemben turistični produkt, ki naj bi največje povpraševanje dosegel v jesensko-zimskem obdobju.
V Ptujsko mestno vinsko pot, v katero bodo vključene vse vinske postojanke, po katerih so za martinovo šli tisti, ki spoštujejo vinsko tradicijo Ptuja in njegovo bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, razen proštijske in minoritske kleti, ki jo načrtujejo vključiti nekoč v prihodnosti. Na vsaki od omenjenih vinskih postojank, ki bodo posebej označene, vključene tudi v posebno brošuro, da bi to vinsko pot še bolj približali ljubiteljem žlahtne kapljice, naj bi že v prihodnjem letu imeli hišno vino, ki ga bodo ponudili na kozarec. Skozi ptujsko vinsko podzemlje je 10. novembra vodila Irena Krajnc, turistična vodnica podjetja Ptujske vedute. Da je bila pot lažja, so jo spremljali zvoki harmonike Štajerskega frajtonarja Jaka Purga. Po naporni poti pa so v slast šle tudi dobrote, ki jih pripravljajo članice Društva kmetic MO Ptuj.
Potep se je pričel v grajski vinski kleti, ki je tudi najviše ležeča klet v ptujskem mestnem jedru. Nahaja se v SV traktu osrednje grajske stavbe, ki je nastal med letoma 1681 in 1697, njen nastanek sovpada s predhodnim gradbenim posegom, pozidavo novega dostopa na grajsko dvorišče. Popolno predelavo SV trakta gradu so naročili grofje Leslieji. Grajska klet, ki je bila v sodelovanju Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, Društva VTC Srednje Slovenske gorice in podjetja Ptujske vedute ponovno odprta novembra lani, je samevala več desetletij. Njena mogočnost priča o tem, da so lastniki gradu od nekdaj cenili odličnost vin tega območja in da je bila v bistvu plemiška vinska zakladnica. Danes je center predstavitve in povezovanja najboljših vinarjev z območja Slovenskih goric in Haloz. V njej potekajo vinske poku-šine, manjša vinogradniška zbirka pa predstavlja razvoj vinogradništva na Ptujskem.
Drugi postanek na Ptujski mestni vinski poti je bil Park hotel, kjer je bil gostitelj Aleš Gačnik, njegov solastnik. Nahaja se pod mogočnim ptujskim gradom, v neposredni bližini dominikanskega samostana in Sončnega parka. V slovenskem turističnem prostoru se vse bolj uveljavlja kot pomemben center in generator vinskih zgodb v povezavi z dediščino in umetnostjo. Organizirane vodene degu-stacije vrhunskih vin iz vseh vinorodnih dežel Slovenije, s poudarkom na Štajerski in Ptuju, potekajo v več kot 500 let starem kamnitem kletnem ambientu. Park hotel je tudi organizator razstav, predavanj
in založnik pomembnih knjig s področja vina in vinske kulture. Knjiga Dušana Terčelja Kultura vina na Slovenskem je bila v letu 2009 nagrajena kot najboljša knjiga na svetu s področja kulture in zgodovine vinarstva (Mednarodni urad za vino OIV).
S konca Prešernove ulice je pot vodila na njen začetek, v hotel Mitra in njeno vino-teko Osterberger. Zgodovina objekta na nekdanji Gosposki oziroma Žitni ulici je zelo bogata, leta 1785 je bila v njem kavarna Kipertz, leta 1809 so v njej uredili gostilno Zlati noj, leta 1890 hotel Osterber-ger, leta 1945 pa Dom JLA, v devetdesetih letih prejšnjega pa se je začelo njegovo novo obdobje, v začetku kot hotel Zlati noj, pozneje pa kot hotela Mitra, od leta 2006 pa pripoveduje zgodbo Story hotela Mitra, s čimer je novi lastnik Peter Vesenjak začel uresničevati novo verigo slovenskih družinskih hotelov. S temeljito prenovo objekta v letu 2008 je hotel Mitra pridobil tudi vinsko klet Osterberger, v kateri je mogoče pokusiti bogastvo vinskih okusov 29 slovenskih vinarjev iz vseh treh vinorodnih dežel Slovenije.
Od hotela Mitra do proštije sv. Jurija na Slovenskem trgu, kjer so vinski pohodniki obiskali proštijsko klet, ki velja za eno najstarejših na Ptuju, iz druge polovice 16. stoletja, je kratka razdalja. Cerkev je imela že od nekdaj tudi mestni vinograd. Leta 1975 je bil zasajen na novo, leta 1996 pa vnovič skupaj z MO Ptuj. Pater Slavko Krajnc je poho-dnikom ponudil mašno vino, ki je zelo sladko, in »vsakdanje vino«, ki je bolj pitno, pridelujejo ga iz grozdja vinograda na južnem pobočju grajskega hriba. Posebnost mašnega vina je v tem, da v njem ne sme biti niti kapljica vode. Kot mašno
Foto: Črtomir Goznik
V minoritski kleti je bil gostitelj p. Mirko Pihler.
vino mora biti čisto. Škofijski duhovniki so klet, ki je del poznogotske stavbe, skozi čas uporabljali kot vinsko klet, v zadnjih štiridesetih letih pa tudi minoriti. Med drugo svetovno vojno so jo spremenili v zaklonišče, takrat so tudi zaprli vhod v klet iz Ulice sv. Viktorina Ptujskega, danes pa je mogoče vstopiti v njo le po izjemno strmih stopnicah z dvoriščne strani. Proštijska klet ni odprta za javnost, po obnovi, ki jo načrtujejo, pa naj bi jo odprli tudi za javnost. V sami kleti danes nimajo vina, imajo pa vinogradnika pri Sv. Andražu, ki jim iz mošta do-neguje vino.
V peti postojanki v vinoteki in izdelkih s podeželja Zlati grozd v Krempljevi ulici so vedoželjni skrivnosti ptujskega vinskega podzemlja več izvedeli tudi o njegovi ponudbi. Na enem mestu so zbrali ponudbo suhih, polsuhih, po-
sladkih in sladkih vrhunskih belih vin normalnih trgatev, poznih trgatev in vin posebnih kakovosti, z geografskim poreklom iz vinorodnega podokoliša Haloze. Na izbiro so vina Kmetije AS Arnečič, Vinogradništva Turčan - Jan-žekovič, Kmetije Pungračič, Vinogradništva Plajnšek in Kmetije Pintarjevi, katerih vina se pojavljajo tudi v Londonu, v Berlinu, Bruslju in še v marsikaterem specializiranem vinskem butiku. Obiskovalcem ponujajo tudi različne spominke, ročno narejene izdelke iz naravnih materialov, druge domače proizvode podeželja, kot so med, bučno olje, medica, čokolade, bučni-ce in podobno. Jernej Golc iz podjetja Halo, d. o. o., je povedal, da so z vinoteko v mestnem jedru že tri leta in se v njem kar dobro počutijo. Haloška vina skušajo pripeljati čim bliže meščanom, prav
Foto: Črtomir Goznik
Vinoteka Zlati grozd
tako turistom, ki jih skušajo tudi zainteresirati za obisk Haloz.
Vinoteka je odprta vse dni v letu, razen prvega januarja in 25. decembra. Idejo za odprtje vinoteke v ptujskem mestnem jedru so dobili v italijanskih mestih, kjer mestna jedra živijo s temi vinotekami. »Z vsako buteljko, ki jo kupite pri nas, ohranite en del trsa v Halozah,« je povedal Golc, ki si želi, da bi tudi na Ptuju zaživela ponudba na kozarec.
Od Krempljeve ulice do Minoritskega trga je le streljaj hoda. V minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla domuje najstarejša, še danes ohranjena vinska klet. Pater Mirko Pihler (tudi vitez Evropskega reda vitezov vina), ki je sprejel udeležence potepa po Ptujski mestni vinski poti, je povedal, da so bili minoriti v preteklosti lastniki obširnih vinogradov v Halozah, ki so si jih delili z dominikanci, veliki proizvajalci vin, ki so presežke tudi prodajali. Še pred drugo svetovno vojno je bila klet polna vina. Danes pa nimajo v posesti več niti enega trsa in tako tudi ne lastnega vina. Kljub temu pa imajo v svoji danes veliko manjši kleti vino, ki pa ni prineseno iz Haloz, temveč od dobrega Martina Pintariča.
Potep po mestni vinski poti se je končal v ptujskem vinskem centru, Ptujski kleti, ki jo je ustanovil Josef Or-nig, tudi pomemben ptujski župan, v kateri se ponašajo z najstarejšim slovenskim arhivskim vinom, vinom zlata trta iz leta 1917. Ptujska vinska klet sodi med najuspešnejše slovenske kleti, njena vina blagovne znamke Pullus pa med vina, ki segajo po najvišjih priznanjih na svetovnih
ocenjevanjih. Pokušnjo vina v ptujski kleti spremlja multi-vizijska predstava pod naslovom Ko se kaplja zaiskri.
Med zadovoljni udeleženci obiska ptujskega vinskega podzemlja smo zbrali nekaj misli.
Aleš Gačnik: »Zelo sem zadovoljen, da je prišlo do tega, da se ponudniki turističnih storitev med seboj povezujemo. Vino je zagotovo ena od tistih zgodb, na katero moramo staviti ne samo na Ptuju, temveč tudi na širšem območju. Pri tem bi moralo mesto tudi dejansko odigrati funkcijo regijskega središča, ki se ne bojujejo z drugimi okolji, ampak jih povezuje. Ptuju pri-tiče mesto regijskega centra za promocijo kulture vina in vinogradništva.«
Tanja Hauptman, ptujska vinska kraljica: »Martinovo je čas, ko je moja funkcija v ospredju. Izgubljen je vsak čas, ko se skupaj s prijatelji ne nasmejimo ob dobri kapljici, dobri hrani in veseli pesmi, to smo napisali tudi na zloženko, s katero propagiramo vina iz našega vinograda. Ideja o Ptujski mestni vinski poti je dobra.«
Milan Slavinec: »Odlična ideja, ki se bo zagotovo odrazila tudi na bodočih rezultatih ptujskega turizma. Dobro je bil začrtan tudi sam obisk kleti, da smo se spustili z gradu v mestno jedro.«
Janez Meznarič: »To je treba nadaljevati, še izboljšati ponudbo in organizacijo poti, samo tako bomo uspeli. To se pred desetimi leti še ne bi moglo dogajati. Poglejmo samo Avstrijce, kaj iztržijo na vinskih poteh, več kot Hrvatje na morju.«
MG
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, tel. 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.s i
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KMETIJSTVO
ZAGA PTUJ ODKUPUJE vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAM odojke. Stojnci, 766 3761.
PRODAM 120-kg prašiče. Telefon 031 374 463.
V NAJEM dam tri ha zemlje. 031 848 466.
PRODAM odojke. Tel. 041 986 390.
PRODAM repo. Tel. 02 766 43 21.
TRI BREJE ovce, stare 3 in 4 leta, ter jagenjčke - ženskega spola - za nadaljnjo rejo, prodam po 50 € za žival. Tel. 041 54 61 62.
PRODAM okrogle silažne in suhe bale. Telefon 751 39 31.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih z doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova ter gabrova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM jalovo kravo in črno-be-lega bikca, starega 9 tednov. Telefon 02 753 75 31.
PRODAM osem metrov bukovih drv. Tel. 041 577 957.
KUPIM traktor Urus ali manjši Ferguson ter kiper priklico Tehnostroj. Tel. 051 639 777.
PRODAM vrtavkasto brano, 3 m delovne širine, znameke Marguč. Tel. 031 324 255.
PRODAM drva, cepljena, smrekova, dolžine 33 cm, za štedilnik. Cena za 3 m3 drv 120 EUR s prevozom. Tel. 041 620 853.
BUKOVA drva, razžagana na 33 cm, na paleti, prodam. tel. 041 893 305.
V CENTRU MESTA, Krempljeva ulica 2 na Ptuju, oddamo v najem urejene poslovne prostore v pritličju zgradbe v izmeri 110 m2 in v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na št. 041 212 136.
PRODAM hlevski gnoj, ugodno. Telefon 041 955 324.
BUKOVA drva, razžagana na 33 cm, zložena na paleti, prodam. Telefon 041 893 305.
PRODAM svinjo, težko okrog 190 kg. Cena po dogovoru. Tel. 02 753 26 81.
PRODAM bikce simentalce, 200 kg. Telefon 031 788 502.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 160 kg. Telefon 755 88 21.
NESNICE, rjave, stare 15 tednov, prodam, 3,50 evra, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39l, telefon 792 35 71.
PRODAM dva prašiča, 130 kg. Telefon 051 340 496.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
NAGRAJENCI NAGRADNE IGRE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN PODJETJA UNILEVER
Darinka Vogrinec, Žetale 24a, 2287 Žetale Elizabeta Breznik, Grajena 17a, 2250 Ptuj Štefka Horvat, Biš 9,225^ Trnovska vas Marija Rakuš, Kraigherjeva 29,2250 Ptuj Jože Perc, Žabjak 12, 2250 Ptuj
Iskrene čestitke vsem nagrajencem! Vsem
ostalim pa se zahvaljujemo za sodelovanje v naši nagradni igri, ki je potekala od 9. do 23. novembra, odziv je bil resnično velik.
Paket presenečenja podjetja Unilever boste
lahko prevzeli v tajništvu družbe radio
Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6, 2250 ptuj, vsak del0vnik med 8.00 in 15.00 ali v soboto med 8.00 in 12.00. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli tudi
Štajerski
TEDNIK
po pošti.
OBVESTILO O PRODAJI NEPREMIČNIN
Občina Videm obvešča, da prodaja parcele za gradnjo stanovanjskih stavb v naselju Tržec, na območju občine Videm.
Na spletni strani občine Videm (obcina.videm.si) je objavljeno javno zbiranje ponudb z vsemi potrebnimi obrazci. Tel. 02 761 94 00
Občina Videm
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
NOTESDENT d.o.o.
Itajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov zobnoprothiCni nadomestki v enem tednu.
NEPREMIČNINE
PRODAM dvosobno stanovanje, 63 m2, na Kraigherjevi ulici 29. Tel. 751 19 51.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
ODDAM garažni prostor v Drava centru (v Sparu) na Osojnikovi 9 na Ptuju. Tel. 031 660 828.
PRODAM ALI ODDAM v najem tro-sobno stanovanje v Trnovski vasi. Tel. 031 591 029 ali 031 596 932.
DOM-STANOVANJE
ODDAM prenovljeno trisobno stanovanje v Kajuhovi ulici na Ptuju. Tel. 031 838 069.
V NAJEM oddam enosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 051 416 310 ali 041 868 853.
MOTORNA VOZILA
PRODAM avto Nissan terano, turbo diesel, 2.7 motor, letnik 94, cena po dogovoru. Tel. 041 565 199.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM samostoječi kamin, malo rabljen, s keramično oblogo. Telefon 041 900 231.
PRODAM mladiča nemškega ovčarja. Telefon 041 336 037.
mmmamiza m)
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
a
Itla/kotllark
www.markomark.si
V Orešiu za vas gradim«
9 stanovanj v velikosti od 40 m1 do 100 m*.
Za informacije lahko pokličete na gsm 031 636 665 oz. obiščete spletno stran www.markomark.si.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do
12.00 ure Zoran Ribič, dr.dent. med. V Dornavi
Prireditvenik
Petek, 26. november
13.00 Ptuj, avla Šolskega centra, 50-letnica Ekonomske šole
17.00 Cven, TD izdelava in razstava adventno-novoletnih aranžmajev
18.00 Ptuj, dvorana Krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71, predavanje
Več vere - več slabe vesti? 18.00 Vitomarci, dvorana gasilskega doma, prijateljsko srečanje pevcev in
godcev ljudskih pesmi, Pesem na vasi 19.00 Ljutomer, OŠ Ivana Cankarja, dobrodelni koncert 9. a 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Sokratov zagovor, 8. festival monodrama Ptuj 2010
-	Maribor, SNG, balet, premiera La bella opera, VelDvo, za abonma Opera balet premiera in izven
19.30 Ljutomer, Dom kulture, Cabaret Alma Ajka, ugledališčeni manifest
(komični), Maja Fal Štromar 19.30 Maribor, SNG, opera-balet, La bella opera, VelDvo, za abonma Opera
balet premier in izven 20.00 Voličina, Dom kulture, monokomedija Tadej Toš v živo 20.00 Ptuj, Grand hotel Primus, Primusove vinske zgodbe, Halo Haloze 20.00 Ptuj, dvorana Gimnazije, 2. koncert Abonma Arsane, Toti big band Maribor z gosti - Večer legendarne jazzovske glasbe
-	Ptuj, CID, na ogled je razstava fotografij Borisa Voglarja »Soline«
-	Ptuj, CID, potekajo, tečaji in delavnice, tečaj kitare, bas kitare, bobna-nja, literarna delavnica, elektro delavnica, orientalski plesi ...
Sobota, 27. november
9.00 Ljutomer, Glavni trg, božični bazar
10.00 Lenart, Trg osvoboditve, 2. Maistrov pohod iz Lenarta na Zavrh 11.00 Maribor, SNG, drama, Janko in Metka, StaDvo, za abonma Drama otroški in izven
17.00 Vitomarci, Toševa klet, 10. razstava »Sadje in vino«
18.00 Podlehnik, večnamenska športna dvorana, koncert, nastopajoči Prifarski
muzikanti, Matija & Matija, pater Janez Frlež 18.00 Ptuj, dvorana Krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71, predavanje,
Se moram bati prihodnosti? 18.00 Sela, kulturna dvorana, koncert Ljudskih pevk KD Sela 19.30 Maribor, SNG, opera-balet, La bella opera, VelDvo, za abonma Opera
balet sobota in izven 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Noč čisto na robu, 8. festival monodrame Ptuj 2010
Nedelja, 28. november
10.30 Ptuj, Dom kulture Muzikafe, gledališko-glasbena predstava za otroke, Ena majhna, majhna pravica v izvedbi Klarise Jovanovic in Rajka Stu-parja
15.00 Cirkovce, večnamenska dvorana, koncert Nedeljsko popoldne s pesmijo, pripravlja Mešani pevski zbor PD Cirkovce z gosti 15.00 Polenšak, gasilsko kulturni dom, odprtje gasilsko kulturnega doma 17.00 Maribor, SNG, opera-balet, La bella opera, VelDvo, za abonma Opera
balet popoldanski in izven 19.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, 2. glasbeni
večer »Duo fla-via«, Špela Kržan, flavta in Barbara Danko violina, klavirska spremljava Barbara Novak
Ponedeljek, 29. november
17.00 Maribor, SNG, opera-balet, La bella opera, VelDvo, za abonma Opera in balet in izven
19.00 Maribor, Kulturno-glasbeni brlog, Vošnjakov trg 5, pogovor o predstavi Antigona
Torek, 30. november
18.00 Ptuj, dvorana Krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71, predavanje, Krščanstvo in druge religije: je res tako pomembno, kaj verujem?
18.00 Slovenska Bistrica, galerija v gradu, razstava Prenova grajskega parka in njegova vpetost v mestno jedro Slovenske Bistrice
19.30 Maribor, SNG, opera-balet, La bella opera, VelDvo, za abonma Opera balet torek in izven
20.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, glasbena predstava Jure Ivanušič »Od tišine do glasbe«
Kino Ptuj
26., 27. in 28. november ob 17.00 Skrivnost iz Kellsa + animirani predfilm Čikor-ja an'kafe - animirana pustolovščina. Ob 19.00 Rezervirana policista -akcijska komedija. Ob 21.00 Art program: Piran - zgodovinska drama.
RADIOPTUJ
fia âfiletu
www.radio-ptuj.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za ve£je objave predhodno pokličite.
www.tednik.si
SILVESTROVANJE & SHOW PROGRAM
31.12.2010 ob 20 uri v prenovljeni dvorani restavracije Pan Kidričevo
Prodaja kart v restavraciji Pan, m 02 7990 396, 02 7969 041
Na Sivestrovo bodo z nami NAVIHANKE s prijetno glasbo in show programom
SILVESTERSKI MENU
Aperitiv, sadni bife, sladki krožnik
*
Hladna predjed
Pršut z melono in polnjeno zelenjavo *
Topla predjed
Široki rezanci z avokadom *
Glavna jed Srnin medaljon z jurčki na kruhovi rezini Svinjski medaljon v slaninskem ovoju na rumeni polenti
Piščančji zrezek v smetanovi omaki in praženimi pistacijami
Tribarvna solata
*
Sladica
Novoletna torta
*
Jutranja kisla juhica Cena 60 €/osebo (vključuje DDV)
FrizersnpSfonBrigita
EMaitJPuSnik s.p.	^^
® nikova cesta 3, Ptuj	www.trizerstvo-brigJta.com
fel:02 7764561	, .......«v ,
jlfeita.pusr.ik@aMte.flet	NOVO - zdravljenje las in lasišca!
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.mikiavz@gmaii.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
CHEVROLETAVE01.2	2007	5.490,00	KUMA	KOV. RDEČA
CITROEN C 8 2.0 HDI	2006	9.980,00	AVT.KUMA	BELA
FORD GAIAXY 1.8 TDCI	2008	16.880,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
MAZDA6 2.0 CDH KARAVAN	2005	8.850,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
OPEL ASTRA 1.7 CDTI KARAVAN	2005	6.680,00	KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI CONFORT EXPRESSION	2006	10.350,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1.9 DCI EXPRESSION UMUZ.	2007	7.980,00	AVT. KUMA	KOV. IVA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI LATTUDI	2008	9.350,00	AVT. KUMA	KOV. ČRN
ŠKODA ROOMSTER 1.9 TD CONFORT	2007	9.690,00	KUMA	KOV. MODRA
TOYOTA AVENSIS 2.0 D	2008	14.990,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDIKARAV. CONFORT.	2003	4.980,00	AVT. KUMA	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDIKARAV. BLUM0T10N	2008	13.650,00	AVT. KUMA	ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAV. CONFORTUNE	2007	12.880,00	AVT. KUMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI 4X4 KARAV. CONFORTUNE	2007	15.850,00	AVT. KUMA	ČRNA
VWTOURAN 1.9TDI	2006	10.490,00	AVT. KUMA	KOV. MODRA
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
i> družbi oddaje	.....
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
r	___—J;.
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SPORED ODDAJ
SIP
TV
PETEK 26.11.
8.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev
9.55 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL
17.00 Glasbena oddaja
18.00 Lenart - Revija pihalnih godb
20.00 Gorišnica - Iz naših krajev
21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje
22.00 Mozaik kulture
00.30 Video strani
SOBOTA 27.11.
8.00 Martlnovanja v občini Markovcl 10.00 Lenart - Revija pihalnih godb 11.30 Polka in majolka 12.30 Utrip Iz Ormoža 18.00 Polka in majolka 20.0010. Let TD Markovci 21.30 Utrip Iz Ormoža 22.15 Polka in majolka 23.50 Video strani
NEDELJA 28.11.
8.00 Utrip iz Ormoža 9.00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino 10.00 ŠKL
11.00 Kronika Občine Videm 13.00 Kronika občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Martlnovanje v občini Destrnlk 18.30 Lenart - Revija pihalnih godb
PONEDELJEK 29.11.
8.00 Martinovanje v Leskovcu 9.00 Utrip iz Ormoža 9.45 ŠKL
18.00 Kronika Občine Videm 20.0010. Let TD Markovci 21.30 Polka In majolka 22.30 Mozaik kulture 23.10 Video strani
PRODAJA VOZIL
lik	Cenf)	Oprema	Barva
2004	4.750,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
2000	1.740,00	2XAIRBAG	KOV. ZELENA
2005	6.900,00	PRVI LAST.	BELA
2001	4.450,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
2003	5.690,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZELENA
1993	530,00	5 VRAT	RDEČA
2001	5.500,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
2006	6.000,00	PRVI LAST.	BELA
2007	16.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
2005	7.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
2007	12.800,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
2006	10.400,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
2003	3.990,00	PRVA REG. 2004	KOV. SREBRNA
2003	3.490,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
2000	3.490,00	AVT. DELI. KLIMA	KOV. SREBRNA
2002	4.250,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
2003	3.680,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
2003	6.600,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
2004	4.850,00	PRVA REG. 2005	KOV. SV. ZELENA
2003	4.650,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
2007	4.850,00	25.000 PREV.	RDEČA
2006	5.250,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
2003	4.790,00	PRVI LAST.	RDEČA
1998	1.740,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
Znamka	Let
PEUGEOT 2061,4X-LINE RENAULTTWINGO1,2 PACK RENAULT SCENIC 1,9 DCI PRIVILEGE PEUGEOT 3071,616V XS MAZDA 6 2,0 CD KARAVAN CITROEN AX IMAGE TOYOTA RAV41,8 PEUGEOT BOXER 2,0 HDIT0V0RN0 HYUNDAI SANTA FE 2,2 CRDI4WD CITROEN C 8 2,0 HDISX CITROEN C4 PICASS01,6 HDI PEUGEOT 307 CC 2, OiAVTOMATIK RENAULT CLI01,216V EXPRESSION DAEWOO KALOS 1,416V SE RENAULT SCENIC 1,9 DCI RXE RENAULT LAGUNA 1,9 DCI EXPRES. LIMUZ. HYUNDAI GETZ 1,3 FUNKY RENAULT ESPACE 2,2 DCI EXPR. CHEVROLET LACETT11,616V SX RENAULT MEGANE 1,9 DCI DYNAM. CHEVROLET SPARK 0,8 STAR HYUNDAI GETZ 1,416V GL SUZUKI IGNIS 1,3 GLX MITSUBISHI CARISMA 1,8 GDI LS
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
www.radio-tednik.si
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC
FRANC STRELEC, s. p.
Prvenci 9 b GSM: 041 730 857
DO 10 % POPUSTA
ICC RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA STEKLENE FASADE
eacoNT r
"Dam ßeaeeUi oioeytje Tel.: tU 7411 i m, 6itn: M lili JOS
Kakovost po nižji ceni.
W-e odlaiajte in izberite i i našega programa oken in viat po posebej ugodni poletni ceni.
Belcont d.o.o.
Hardek 34/g, 2270 Ormož belcontdoo@siol .net, www.belcont.si
Emu

]
dr. Dražen Babic
vDurmancu 152 pri KRAPINI
Sprejema paciente po dogovoru.
Informacije na tel: 00 385 98 725 293
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka AntonoviCa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po n. 0038549 372-605
1 1 o	KONCERTNI ABONMA 2010/2011	
		
	Vabilo na 2. koncert	L' diuilvo iä jloib*no dirmunj«
KRONIKALETA 201
Oglaševalci, ne prezrite naše oglasne pi^log^Ski b 12.000 izvodov 28. decembra 2010 v revialni oBUj^i objavite svoja praznična voščila!	*A\
Prilogo bo lahko prebralo več kot 45.000* bralceVi tednik, saj bodo prilogo prejeli brezplačno obdale) Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 6. decem
v
Štajerski
I bo izšla v nakladi v njej up lahko
isopisa Štajerski f>u časopisd. er 2010.»
RADIOPTUJ
s--, 89,8-98,2-1043
Za več informacij se obrnite na marketing družbe Radio Tednik Ptuj, d.o.o., telefon 02 749 34 30 ali narocila@radio-tednik.si	*

Dirigent: Edvard Holnthaner
Glasbeni gostje: Vox Arsana Ana Bezjak Boštjan Bračič
Toti big band Maribor, ki ga sestavlja dvajset priznanih glasbenikov, je s preko tristo nastopi v Mariboru, Sloveniji in tujini ter v radijskih in televizijskih oddajah, postal eden od zaščitnih znakov kulturnega utripa Maribora. V 18 letih uspešnega muziciranja so izdali enajst glasbenih zgoščenk s posnefki tradicionalnega koncerta, ki so zaradi svoje glasbene in oblikovne kvalitete doživele pohvale in priznanja, tako ljubiteljev kot strokovne javnosti. Večer z mnogimi glasbenimi gosti bo posvečen velikanom jazza -od L. Armstronga doF. Sinatre.
Petek, 26. november 2010, ob 20. uri v dvorani Gimnazije Ptuj
Cena vstopnic: odrasli 15 €, Študenti in upokojenci 12 €, otroci "lO £
Pred prodaja vstopnic: Društvo Arsana (Jadranska 4), T!C Ptuj, Hotel Mitra, Park hote! Ptuj, Dom KULTure MuziKafe
Informacije: ARSANA, Društvo za glasbeno umetnost, Jadranska ulica 4, 2250 Ptuj, tet: 05 99 55 041, gsm: 047 280 934, tvivw.arsana.si info&arsana.si
Skozi vse življenje tako boriti si se znala, a v tihem jesenskem dnevu od bolečin utrujena si nemočna za vedno zaspala.
ZAHVALA
Naša ljubljena žena, mama, tašča, babica in prababica se je v 86. letu tiho poslovila, a za večno ostala v naših srcih
Elizabeta Bezjak, roj. Tement
IZ SPUHLJE 23
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti z vsem spoštovanjem, darovali cvetje, sveče in za maše, nam ustno ali pisno izrazili sožalje.
Hvala duhovnikoma iz cerkve sv. Petra in Pavla za pogrebni obred in mašo, govornici za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju komunala in zastavonoši Društva upokojencev Spuhlja.
Vsi njeni najdražji
Kako srčno si ti želela, da še med nami bi živela, smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili, a smrt pač tega ni hotela, nam tebe, draga mama, je vzela. Za vse, kar storila si za nas, vedno hvaležen ti bo vsak od nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Jožice Lozinšek
IZ GRAJENE 34
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala kolektivu Vrtca Ptuj, posebej enoti Narcisa, kolektivu OBI-ja Ptuj. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred. Hvala ge. Veri za besede slovesa. Hvala zastavonoši in govorniku DU Grajena ter pevcem, godbeniku in Komunalnemu podjetju Ptuj.
V globoki žalosti VSI TVOJI
' M >
rti ISfc
ZAHVALA
V svojem imenu in v imenu najinih družin se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki so nam ob smrti drage mame, babice in prababice
Jožice Prah
roj. 26. 1. 1932-27. 10. 2010 IZ PTUJA, CIRIL METODOV DREVORED 9
izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče ter se udeležili pogreba.
Hči Jožica in sin Slavč
m M
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te ...
V SPOMIN
27. novembra bo minilo deset let, odkar te ni več med nami, draga mama in omica
Ivica Kolarič
IZ GRAJENE
29. novembra bo minilo šestnajst let, odkar te več ni.
«
Angelca Kramberger
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU
Hvala vsem, ki se ju spominjate in jima prižigate svečke.
Vsi vajini
www.radio-tednik.si
ZAHVALA
10. septembra 2010 nas je v 78. letu zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
Albin Holc st.
Z RODNEGA VRHA 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se še zadnjič poslovili od njega, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Slavica, hčerka Mira z možem Jožetom, sin Bine z Romano, sin Robi z Vlasto in pet vnukov
Največja in najdražja bolečina je trpljenje in če trpiš molče, da nihče ne ve, da nihče ne sluti, da nihče ne občuti, da nosiš neskončno gorje.
V SLOVO
Stanislava Kirbiš
25. 4. 1931-21. 11. 2010
Od nje smo se poslovili v sredo, 24. novembra, ob 13. uri na Pobrežju pri Mariboru.
Njeni najdražji: sestra Pavla z možem Klausom z otroki Jadranko, Melito in Tamaro z družinami, hčerka Beba, zet Drago ter vnuki in pravnukinja
Kako postati udeleženec izleta?
Naročniki izrežite kuponček, objavljen na naslovnici, skupaj z vašo naročniško številko (objavljali jih bomo v Štajerskem tedniku med 26. 11. in 7. 12.) ter jo na dopisnici pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj, najkasneje do srede, 8. 12. Med vsemi prispelimi kupončki bomo izžrebali 22 srečnih naročnikov, ki bodo lahko za 32 € na izlet popeljali še sebi ljubo osebo. Naročniki boste o izidu žrebanja obveščeni po pošti, kjer bodo tudi navodila o plačilu izleta.
Avstrijska prestolnica v predprazničnem vzdušju in okrašena ima še poseben čar.
Odhod iz Ptuja izpred železniške postaje bo ob 5.00 zjutraj. Vožnja mimo Maribora, preko Šentilja, mimo Gradca
in z vmesnim postankom do DUNAJA. Postanek pri dvorcu Schonbrunn in sprehod po parku. Nadaljujemo v središče na Ring, ob katerem se vrstijo opera, Hofburg, parlament, univerza, rotovž, Votivna cerkev ... Še skok do zgradbe arhitekta Hundertwasserja v značilnem slogu. Nato peš po mestnem jedru; skozi dvorec Hofburg, mimo španske jahalne šole do Grabna in kužnega znamenja. Ogled cerkve sv. Štefana. Sledilo bo nekaj prostega časa za kosilo oz. oglede po želji. Popoldanski obisk božično-novoletnega sejma. Za konec še vožnja do Pratra in možnost vožnje z znamenitim Riesenra-dom. Povratek proti Sloveniji, kamor bomo prišli v poznih večernih urah.
IZLET vključuje:
prevoz s sodobnim turističnim avtobusom, cestnine, pristojbine, parkirnine in dajatve, dovolilnico za vožnjo po Dunaju, vse oglede po programu brez vstopnin, slovensko vodenje in organizacijo.
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, čeprav v grobu spiš, z nami še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči smrti naše drage mame, babice, prababice
Terezije Angel
IZ DOKLEC 20
nazadnje stanujoča v Gerečji vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrekli sožalje, še posebej se zahvaljujemo nosilcem križev in praporov, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo, govornici, upokojencem ter osebju internega oddelka, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči sin Martin z družino
Kako srčno si želel, da še med nami bi živel... Smo ob tebi se borili, da zdravje bi ti povrnili... A bolezen pač tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, svaka, botra in strica
Jožefa Intiharja
IZ GEREČJE VASI 39 A
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali sveče, cvetje in za sv. maše, nama izrekli iskreno sožalje ter v težkih trenutkih stali ob strani.
Posebej se zahvaljujemo medicinskemu osebju, PGD Gerečja vas, govornikoma za poslovilne besede, g. naddekanu Marjanu Feslu za opravljen obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir za vse opravljene storitve.
Žalujoči: žena Justina in sin Jože
Cirkulane • Pred tretjim Barbarnim z grofovskim parom
Podarjena dragocena oltarna slika in knjiga o Borlu
Še nekaj dni in središče Cirkulan bo prvi decembrski vikend spet zaživelo v barvah srednjega veka - a letos ne le središče občine, saj se bo dvodnevno praznovanje začelo v soboto popoldne na Borlu, kjer so bo zgodilo nekaj pomembnega.
Društvo za oživitev gradu Bori (DgB) napoveduje zelo pester dvodnevni program in tisti, ki so se te osrednje semanjske prireditve z dolgoletno tradicijo že udeležili v prejšnjih dveh letih, to vedo.
Posebnost letošnjega praznovanja bo, kot že povedano, dogajanje na Borlu. „V soboto popoldne bo v gradu potekala svečana predstavitev in predaja oltarne slike Svetega Florijana - zavetnika Borla. Slika je leta 1991 izginila iz kapele v gradu Borl, Pokrajinskemu muzeju Ptuj pa jo po toliko letih predaja v hrambo zbiratelj in podjetnik Franc Riemer iz Slovenskih Konjic, ki jo je kupil na enem izmed bolšjih sejmov. Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož je oz. bo tako s posredovanjem Ferdinanda Šerbelja iz Narodne galerije v Ljubljani obogatil zbirko baročnega slikarstva z omenjeno oltarno sliko, za katero smo menili, da je za
Po Cirkulanah se bosta spet sprehodila in pozdravila podanike grof in grofica Sauer, med najpomembnejše dogodke letošnjega Barbarnega pa spadajo donacija dragocene oltarne slike, predstavitev knjige Grad Borl in predstavitev pravih zadnjih lastnikov gradu pred nacionalizacijo.
vedno izgubljena," je osrednji sobotni dogodek na kratko opisala tajnica društva Sonja
Golc. Ob predstavitvi slike bo stekel tudi kratek kulturni program in nekaj nagovo-
rov, sledil bo podpis darilne pogodbe, dogajanje pa se bo zaključilo s pogovorom z zbi-
rateljem Riemerjem.
Nedeljski dan bo pravi se-manji dan; začel se bo z rano mašo, nadaljeval s prihodom grofa Friderika Sauerja in grofice Marije Barbare Sauer, ki bosta prisostvovala tudi osrednji maši, po njej se bosta že tradicionalno sprehodila med stojnicami in pozdravila svoje podanike, sledilo bo reševanje hudega spora med grofom Sauerjem in grofico Marijo Eleonoro Rosenberg zaradi nedovoljene sečnje gozda, vse zbrane na Barbar-nem pa bodo organizatorji tudi letos razvajali z domačim kotlom, v katerem se bo kuhala kokošja obara.
Popoldne bo DgB predstavilo še drugi velik dosežek; Mira Jerenec kot urednica bo namreč javnosti predstavila knjigo Grad Borl, prisotni pa bodo lahko iz ust Rosemary Andre izvedeli resnico o zadnjih lastnikih gradu pred nacionalizacijo. „Knjiga, ki je sofinancirana iz programa Leader, ima tri osnovna poglavja oz. dele; prvi predstavlja gradbeno in arhitekturno zgodovino Borla, drugi del je namenjen predstavitvi rodbine Sauer z objavljenimi portreti družine, za katere smo izvedeli šele pred kratkim in odkupili od graškega muzeja te preslikave portretov, zadnji del pa je namenjen kratki predstavitvi petletnega delovanja Društva za oživitev gradu Borl," je na kratko še povedala Golčeva.
SM
Kidričevo • Zasedala je skupščina delničarjev Taluma
Sprejeli dopolnila statuta družbe
Delničarji delniške družbe kidričevskega Taluma so na zasedanju skupščine v torek, 23. novembra, sprejeli dopolnitev določbe statuta družbe, ki se nanaša na novo organizacijo.
Kot so zapisali v Talumovi izjavi za javnost, so dopolnitev statuta družbe Talum sprejeli v delu, ki se nanaša na obveznost uprave družbe glede obveščanja in poročanja nadzornemu svetu ter na obveznost uprave, da za sklenitev določenih pravnih poslov pridobi soglasje nadzornega sveta.
Razlog za dopolnitev statuta Taluma pa je predvsem nova organizacija družbe, ki bo pričela veljati po 1. januar-
ju 2011, ko bo Talum proizvodne in storitvene dejavnosti opravljal v novoustanovljenih odvisnih družbah. Z dopolnjenimi določbami statuta bo zagotovljena redna in popolna obveščenost nadzornega sveta Taluma o poslovanju ter upravljanju novih odvisnih družb, preko soglasij pa bo zagotovljeno tudi posredno sodelovanje nadzornega sveta Taluma pri poslovanju teh družb.
V Talumu se že vse letošnje
leto intenzivno ukvarjajo z novo organiziranostjo družbe. Ta bo s pričetkom leta 2011
organiziran kot koncern, ki ga bo poleg družbe matere sestavljalo še sedem novih odvisnih
Foto: M. Ozmec
Poleg sedanjih talilnih kapacitet v prihodnjem obdobju v Talumu predvidevajo še nekaj novih talilnih kapacitet za odpadni aluminij.
družb, ki se bodo pridružile petim že obstoječim. Z novo organiziranostjo želijo doseči samostojnejši razvoj posameznih delov proizvodnje, drugače porazdeliti odgovornost za doseganje poslovnih rezultatov, povečati fleksibilnost poslovanja, zmanjšati stroške podpornih dejavnosti in izboljšati učinkovitost poslovanja. V prihodnjem letu pa med drugim predvidevajo pričetek dela na projektu novih talilnih kapacitet za odpadni aluminij, s katerimi bodo povečali proizvodnjo zlitin in tudi fleksibilnost uporabe različnih kvalitet odpadnega aluminija.
-OM
Napoved vremena za Slovenijo
vsak delovnik od 10. do 12. ure malica na Žlico
... v pomaranči, ob dravi 3a, ptuj
Kakšen Konrada dan (26.), v~2 Jakšno bo malone ves svečan.
1/-2 f ' 2/~2
-2M 1/-2 i ,	,„,	2/-3
Danes bo pretežno oblačno, le na severovzhodu države bo zjutraj in del dopoldneva še delno jasno in po nižinah tudi megleno. Čez dan se bo povsod pooblačilo, padavine bodo od zahoda zajele vso državo. Po nižinah v notranjosti Slovenije bo snežilo. Popoldne bo ponekod zapihal severovzhodni veter, na Primorskem pa bo začela pihati zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 1, ob morju 4, najvišje dnevne od -2 do 2, na Primorskem okoli 7 stopinj C.
Črna kronika
Drzen tat žensko vlekel skozi okno
12. novembra okrog 10.50 je 30-letni moški iz Ptuja pristopil do stanovanjske hiše na Ptuju in pozvonil. 82-letna ženska je odprla okno, moški pa jo je prosil, ali mu lahko da kozarec vode. Ženska je odšla po kozarec in ga izročila moškemu. Ko je popil, je kozarec odložil na okensko polico, nenadoma prijel žensko za lase in jo skušal potegniti skozi okno. Ženska se je temu uprla, tako da je moški ni uspel izvleči iz hiše. Nato ji je z vratu odtrgal debelejšo zlato verižico, iz ušesa pa ji je iztrgal uhan. Ženska je pričela glasno vpiti, kar je moškega pregnalo in je pobegnil neznano kam. 19. novembra so policisti moškega prijeli in ga pridržali. Ugotovili so, da je 17. novembra izvršil na Ptuju drzni tatvini tako, da je vstopil v dve zlatarni, kjer je pograbil zlatnino, nato pa zbežal iz prodajaln. S kaznivimi dejanji si je pridobil približno 2000 evrov materialnih dobrin. Gre za odvisnika od prepovedanih drog, ki je denar večina porabil za nabavo prepovedanih drog. 20. novembra so ga policisti privedli k preiskovalnemu sodniku, ta pa je zoper njega odredil pripor.
Vinjen se je ponesrečil
17. novembra okoli 23.10 je 38-letni moški iz okolice Slovenske Bistrice vozil osebni avtomobil Volkswagen golf iz smeri Prihove proti Zlogoni Gori. V Straži ni vozil po desnem vozišču, temveč je zapeljal na levo stran in od tam na levo bankino. Po bankini je vozil slabih pet metrov in nato zapeljal v levi obcestni jarek ter po njem vozil več kot sedem metrov. V prometni nesreči je bil hudo telesno poškodovan in je bil z reševalni vozilom odpeljan v UKC Maribor. Policisti so mu odredili preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,56 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.
Pijani za volanom
19.	novembra ob 14.40 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Mezgovcih ob Pesnici ustavili 35-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z etilometrom in ta je pokazal 1,13 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
20.	novembra ob 1.40 so policisti Policijske postaje Ptuj v Kidričevem ustavili 26-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,03 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
22.	novembra ob 20.05 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Kopivniku ustavili 48-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,17 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Zasegli dva audija
23.	novembra ob 2.15 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 36-letnega državljana Velike Britanije. Ob kontroli osebnega vozila Audi S3 so ugotovili, da je bilo vozilo letos odtujeno v Veliki Britaniji. Policisti so vozilo zasegli, zoper moškega pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
23. novembra ob 16.30 so policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor v Slovenski Bistrici ustavili osebni avtomobil švedskega registrskega območja, ki ga je vozil 48-letni državljan Srbije. Ob kontroli so ugotovili, da je bil Audi A8 odtujen leta 2008 na Češkem. Policisti so vozilo zasegli.
Foto: SM