Leto UL, štev. 66 ishafe, cb 4 zjutraj. Stane celoletno , . M9 K mesofino, ....«• za inozemstvo . . K50 . Oglas: ta vsak mm višine sioit.cs (£5 «nm) . VB rtial". cgiaji fio SO mm «tcioca (55s mm) . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, Uredništvo: Miklošičev« eesta it. 16, J. Telefon 72 Upravništvo: ' J»«ernovi ulica t»či> Telefon št. 86. Račun kr. pošt ček urada štev. 11.842. Ljubljana, 17. marca, Minister za izenačenje zakonov je predložil zakonodajnemu odboru projekt o spremembi volilnega zakona. Ki dvoma, 'da je revizija volilnega reda tr.a najnujnejših državnih zadev. Nas parlamentarni režim pogreša danes :ne svojih najvažnejših sankcij: mož-uosti apela na narod. Ustava prepušča parlamentu, da sklene ali popolnoma nov volilni zakon ali pa po skrajšanem postopku potom zakonodajnega odbora revidira ,-eclanji volilni red. Poleg določb, k! so v nasprotsvu z odredbami ustave, pa se sme revizija raztezati le na spremembo raznih rokov in pa na način, kako se izvrši porazdelitev mandatov na posamezne kandi '.tne liste po i.vevilu glasov. Drugih točk revizija ne trne obsegati, ako se naj izvrši potom z&k onodajnega od bora, Vlada se je poslužila revizijskega f.ota. kar je gotovo odobravati. Pri ianašnji okornosti in nediscinlinirano--•i parlamenta je skrajšani postopek zakonodajnega odbora skoraj edina pet, da narod kmalu dobi v roke sredstvo politične nltimae rationis. Projekt. ministra Trifkoviča je torej le novela k staremu volilnemu zakonu ^^ sklenili z Itaki predvsem uveljavlja nove. ustavne; ^ ^ od katere dobiva Predpise n bistveno spreminja doioc-, . m °';u ___' E Jlod, načina razdelitve mandatov, mesto svo;o hrano. V naprej izjavljamo, da smatramo novj »Imenovanja Giuratija za poveljnika proporčni sistem za povsem ponesre- Reke Italija ni mogla spjejeti, ker bi mo- Italijanski zunanji minister Sestanek evropskih o reških dogodkih nevtralnih držav BESEDE BREZ VSEBINE. - SCHANZERJEVE, IZJAVE O ORIENTSKI IN GENOVSKI KONTERENCL Rim, 17. marca, (h*-) V zbornici je pri debati o vladni izjavi zunanji minister Schanzer izvajal glede reškega vpra- PRIPRAVE ZA GENOVO. — KONFERENCA SE VRŠI V STOCKHOLMU. končal z izjavo, da morejo le podrobni! Kodanl, 17. marca. (Izv.) »Politikcn* j Švedska vlada je povabia na to konfe-razgovori o še nerešenih vprašanjih do- javlja iz Stockholma, da se bo konierenca j renco nastopne države: Dansko. Norve-ster Schanzer izvajal glede reškega vpra- vesti do končnoveljavne izvršitve rapall- I zastopnikov nevtralnih držav, na katero ško. Holandijo bvico in bpanlio Vse te Kia Sl S se je z rapallsko j ske pogo lbe in do ugodne rešitve teh , Je razposlala vabila švedska vlada, pričela: države so sprejele Povabilo. V s.edsVu da bo spo- težavnih in kočljivih problemov. Taka . že v soboto, in sicer v Stockholmu. Ka- pohucn.h krogih menijo da ima ta sesta-t^r a^a neodvisnost^ Reke. Ako ne bi iz- rešitev se -nore doseči le v mirni atmos- i kor je znano, bo konierenca razpravljala ; nek nevtralnih arzav vehk pomen ker >e polnOa te obveznok bi izgubila značaj j feri Oni, ki hočejo fP»^jJJ^ ^ i ® vprašanjih, ki so posebne važnosti za, interes, posameznih držav v mnog,h oz,-velesilo in ne bi mogla obvarovati svoje 5- ' avtoritete v družbi narodov. »Inozemska poročila so pretiravala obseg reških dogodkov. Pokazalo se je. da so vesti, da je iz Trsta odšlo na Reko cela vrsta vlakov s fašisti in da so stopili v akcijo oklopni vlaki, popolnoma izmišljene. Na Reko je prišlo le majhno število tujcev. Italijanski častniki in vojaki so se vadi! na Reki popolnoma disciplinirano. Vendar pa je italijanska vlada pripravljena ugotoviti z uradno preiskavo. ali ie italijanskim častnikom in dru-■rim Činiteljem manjkalo energije pri odredbah, di se preprečijo znani dogodki. ki odklanjajo spoštovanje mednarod. po- j nevtralne države in ki se bodo obravna- j rili krijejo, godb. naj mislijo na nevarnosti, v ka- I vala na genovski konfernci. tere bi s tem dovedle Italijo. Naj misli- I - __ «• « jo tudi na to. da je pred durmi konfe- | 7^073 ttlCd POllSKO renca za orient. V kratkem se visi tudi " - — —' M velika konferenca v Genovi, kateri Italija ne bi mogla častno predsedovati, ako se prej ne vzpostavijo red. mir in zakonitost. Rim, 17. marca. (Izv.) Ruski delegaciji 1? Barci azV-) Konferenca talna genovski konferenci bodo nakazah . ^^ dfžav je zak5jučUa gvoje delo. v stanovanja v Santi Marghenti, ker bo- ygeh lavnih toi;-atl je bfl dosežen spo-do tam lažje skrbeh za njeno varnost. ^^ SkIenjeno jc bi!o, da spori med Mondo* donnava, da je Schanzer danes : kavami noravnaio ored po in baltiškimi državami VARSTVO TERITORIJJALNE INTEGRITETE. »Mondo* donnava, da je Schanzer danes i deležcnfanj državamj poravnajo pred po-j Rusije in Litvanskc v zunanjem odseku izjavil, da odide dne razsodiščem. Sedanje meje se po • Pri varšavskih p. be o narodnostnih manjšinah ter o medsebojnih trgovskih in prometnih odnocaiii!. V posebnem političnem dogovoru se bodo določili odnošaji te antante coraiale d:> torei te • ----«---■-■.. . - , i . • . , , , .aebnim razsodiščem. Sedanje meje se po • prj varšavskih političnih krogihvzbuja zakonu.'^ka more živeti in se razvijati na pod-j 19. marca v Pariz na konferenco 5edaj obstoječih p0g0dbah obdrže neiz- j pozoniost zlasti dejstvo, da so biti z-- spremenjeno. Nobena udeleženih držav ae j stopniki Letske začetkoma precej na od-sme s komurkoli proti eni ali več udcle- j kionilnem stališču, da so pa sed3j za p* litično zvezo. Za sedaj se ne sklen čen": načelno in politično. Vidi se mu r;a prvi pogled, da se za njim skrivajo gotovi strankarski računi. Partizan-stvo je edina »ideja* čudne kombinacije. ki falzifieira d' Kontov sistem z izključeniem iist, katere v volilnem okrožju niso dosegle količnika ter vodi do naravnost absurdnih konso-kvenc. Zagovorniki Trifkovičevega proporca navajajo, da je dosedanji sistem preveč favoriziral manjšine ter pospeševal cepljenje političnih sil naroda. Točno je. da se načelo parlamentarnega režima ne da gladko spraviti y sklad s principom proporca, ki otež-koča stvarjanje trdne, enotne parlamentarne večine, ki bi mogla voditi programatično politiko. Naša težka notranjepolitična situacija je v mnogem oziru posledica nujnih kompromisov med načelno si nasprotnimi strankami, ki so neobhodni radi tega. ker bi država sicer ne mogla dobiti parlamentarne vlade. Angleži kot politično zrel narod do danes vztrajajo pri ma-joritetnam principu in francoski proporc je le kompliment načelu. Naša mlada demokracija se proporcu ne bo odrekla. Toia vedno bolj tudi ona uvideva. da razdvojenost našega političnega organizma zahteva korekture v smislu favoriziranja velikih strank. Velike stranke, ki imajo moč. da svoje'programe izvršujejo, so Jugoslaviji neobhodno potrebne. Stranke dveh mož in klubi desetoric so dobre za afiširanje svojih kričečih plakatnih programov na političnih plotih, toda r.eporabne za delo. Ko je prišlo vprašanje revizije sedanjega tankočutnega proporca v diskusijo'. se nam je zdela pametna in koristna misel drugega skrutinija, pri katerem naj bi bile na razdelitvi mandat o ki po količniku v prvi volitvi m=o mogli biti razdeljeni, potom posebnih državnih list udeležene samo velike stranke, t. j. stranke, ki so pri prvi volitvi dosogle vsaj 20 do 30 mandatov. Trifkovičev projekt vsebuje navidezno isto misel, v resnici pa je le grda karikatura te ideje. Po tem projektu se mandati v volilnem okrožju razdelijo samo med one stranke, ki so dosegle količnik, ostale stranke ostanejo neupoštevane. To znači. da je pojem velike stranke prenesen iz države v malo ozemlje volilnega okrožja. To je logika, po kateri bi mogla v srečnem slučaju tudi prekmurska verstvena stranka priti uied »velike stranke*. To je metoda, ki lahko vodi baš do nasprotnega, kar ie navidezno nameraval, ter razcepi politične sile naroda še boli nego dosedanji si-tem. ki je. tudi navezan na volilna okrožja, dal najjačji stranki v državi, demokratom, samo en mandat reč nego klerikalcem, čeprav imajo ti nad 35.000 glasov manj, medtem ko \p neki drugi stranki približno število 35.000 glasov bonoriral 8 mandatov. Trifkovičev projekt je poskus v pnlog radikaleem izkoristiti dejstvo, da je demokratska stranka kot vsena-rodna celodržavna politična organizacija. akoravno najmočnejša v državi, naravno v mnogih okrožjih manjšinska stranka. Padikalei so (navzlic svo-iim kočevarskim somišljenikom strogo rlo to povzročiti napačne interpretacije in sum sodelovanja z italijansko vlado. Čeprav se Giurati ne strinja s stališčem italijanske vlade, vendar ni z ozirom na interese Reke sprejel svoe~a imenovanja, za kar mu gre topla zahvala*. orienta. ako ozdravi lord Gurzon. V uradnih krogih se opaža glede rezultatov orientske konference precejšnja skepia. in sicer ker manTcajo vsa sredstva, s katerimi bi mogli izsilit1 vši-tev njenih sklepov in ker ni složnosti med zavezniki. ženili držav skleniti kako pogodbo, ki bi bila naperjena proti njej. Železniška in druga gospodarska vprašanja se medsebojno rešijo takoj po genovski konferen-ru cj. Razprave se bodo vodile na podlagi Glede genovske konference je Izjavil j s.;|ep0Vj storjenih na genovski kor.Ierend Schanzer, da je treba prepričati inozem- j 17 marM. (Izv.) Konferenca stvo. da bo Italija po svo.nh tradic^ah | J*** ^ v Varšavi ni samo ustva-postopala z vsako državo, ki se konfe- ^^ frnntp_ 7a eenovsko konieren- voi.-;- ška konvencija med Polisko iu Finska Politična pogodba se po podpisu po Ski.-muntu in zastopnikih baltskih držav predloži de'egatom sovjetske vlade v Varšavi. Z bukareškim dogovorom ne bo imel; varšavska pogodba nič skupnega. V Bukarešti se ie samo določil načrt za skupn Schanzer je nadalje izrazil upanje, da renče udeleži, prijateljsko ne^ glede na bo Reka čimprej dobila zakonito vlado v sporazumu z Italijo in Jugoslavijo, da bo tako mogla tal:o: piičeti z reševanjem onih problemov, ki so potrebni za gospodarsko bodočnost Reke. Minister, je njene politične smernice. Nadalje je Schanzer priporočal, naj italijanski parlament kot prvi parlament Evrope ratificira washingtonski dogovor, ki ga je že včeraj predložil zbornici. Poboža! na Reki OEETA SE ZOPET NOVA VLAHA. - POSVETOVANJA VODITELJEV _ GIURATI O KONSTITUANTI. Trst, 17- marca. (Izv.) Tu se nahajajo ita'i;anski pos'anci Ciurati. de Štefani in C' i:sa, ki so namenjeni na Reko. Danes ali Jutri bo na Peki imenovana zopet nova »vlada*, o kateri mislijo fašisti, da bo definitivna in sestavljena v takšni obliki, da bo pred svetom mogla veljati za prav-novcljavno reško vlado v smislu rapallske rog^cifce, kakor si io oni razlagajo. G:ode konstituinte le Izjavil Giu-atl dopisniku lista »Glorna'e d' Italia*, da si se niso na jasnem, a'i jo bodo sklicali, kakršna le, ali bodo razpisali nove »volitve*, ali pa bodo izvršili na Reki referendum, da debe tako «lega'no» pod'ago za na-dalnje kršenje mednarodnega prava in sklenjenih pogodb. Oster konf ikf med Grčfo in Itali o GRČIJA ZAPLENILA ITALIJANSKO LADJO. - ITALI'A IZROČILA V ATENAH ULTIMAT. — GROŽNJA S SILO. naitlSKin ar/.av v taisuv. »i ..........._ . - . . rila enotne Ironte za genovsko konieren- j nastop Poljske. Rumun,je, Ceškoslovas.se co, temveč Je tudi osnovala podlago za politično zvezo med obrobnimi državami in Polisko. Pogodba bo vsebovala določ- in Jugoslavije na genovski konierenci, ck čim je varšavska pogodba preračun j eiti za dali časa. Minister Markov t i Ameriško sokolstvo o rasmeriu d s itaišie oroti separatizmu Trst, 17. marca. (Izv.) Bruno Astori na- | Beograd, 17. marca. (Izv.) Kralj je dalju e v »Eri Nuovi* svoja pisma iz Ju- sprejel pozdravno brzojavko sokolske zu-goslavije in konstatira v današnjem pis- pe na Pacifiku, ki je slavila v Sakrameu-mu. kako smatra jugoslovansko iavno tu v Kaliforniji svojo obletnico. Proslav 1 mnenje, da je vprašanje luke Baroš prav- j je prisostvovalo 400 Sokolov. Zupa se je ro rešeno in da sploh ni misliti na to, postavila odločno na stališče narodnega, da bi se Jugoslavija tej luki odrekla. jedinstva in ujedinjeuja vsega Sokolstva. Minister dr. Laza Markovič mu je baje ter prijavila pristop k Sokolskem Savezu iz avil v intervievu, da so v Jugoslaviji ; v Ljubljani. Župa je tudi najstrožje ob-vši mnenja, da so bili sedanji reški do- sodila postopanje zagrebškega sokolske-godki nalašč pripravljeni, da se še en- ga društva in odločno zavrnila njegove krat prepreči izvršitev rapallske pogodbe in odgodi potrebni jadranski sporazum. Jugoslovani občutijo rapallsko pogodbo kot kompleks velikih žrtev. Od italijanske vlade pričakuje Jugoslavija, da se bo držala pogodba, ki jo je skle- separatistične težnje. 25 zlatih milijonov za Naroefno banko Beograd, 17. marca, (Izv.) Lilcvidaci.,- Riai, 17. marca. (Izv.) Pred nekaj dnevi so grške vojne ladje ustavile pri Cipru italijanski transportni parnik »Umbria«, pod Salamino tržaški transportni parnik »Abbazia* in v Črnem morju »Africo*, ker so vozili vojno konterbando. »Abba-zia* je bil zaplenjen. Ita'ijansko časopisje se zelo razburja nad tem dogodkom in zahteva, da mora vlada energično nastopiti preti grški samovolji. Baje grško časopisje zelo razdraženo odgovarja italijanskemu. bazias v Salcmlšu stavila v Atenah oster ultimat, ki ga je predvčerajšnjim izročil italijanski poslanik. Italija zahteva, naj se ladja takoj izpusti, in zahteva tudi odškodnino, sicer bodo italijanske vojne ladjo odplule v Salamis ter s silo izpo-slovale izpustitev ladje. Grški zunanji minister Baltazzi je po sprejemu italianske note posetil italijanskega poslanika ter mu izrazil obžalovanje "nad dogodki. Zagotovil ga je, da jo j grška vlada pripravljena dati zahtevam u^imiiu. ; a.....— ---- r- « " , Rim, 17. marca. (Izv.) Kakor doznava j zadoščenje. Izrazil je tudi upanje. viziji t. proporčnega sistema. Da je -a- stabiliziranja prilik, je sit vpitja političnih kratkosrajčnikov. uvideva potrebo organizacije svojih političnih sil v velikih strankah, odklanja pa prav gotovo eksperimente, ki kompromitirajo naenkrat oba volilna principa, thington Evans. Vojno ministrstvo bi v tem^ primeru prevzel polkovnik Amerv milijonov jugosl. kron). ZAKONODAJNI ODBOR. Beograd, 17. marca. (Izv.) Zakonodajni odbor je danes nadaljeval razpravo o samoupravah. Vsi čieni do 101. so biii sprejeti brez izpremembe le pri členu je odpadlo besedilo »iz svoje srede*. Sledila je debata o oddelkih, ki govore o sr.:-zih in o nadzorstvu državne uprave. Govorili so posl. Dulibič, Hohnjec, Sokič, I i-motiievič in minister Trifkovid. Prehodne naredbe so bile sprejete brez izpremembe. REGULACIJA INOZEMSKIH PLAČIL. Beograd, 17. marca. (Izv.) Danes ie bilo sklenjeno, da se sestanejo v ponedeljek pred sejo skupščine člani klubov večine, na kateri bo sklenjen delinitivni sporazum glede glasovanja o zakonskem načrtu za regulacijo trgovskih plačil v inozemstvu. Člani bodo imeli pri glasovanju proste roke, vendar je že zasigurana vv- lli ptu..v., i--- --- « pruoic iur,c, VClIUdl t C .V- Vplivni krogi izražajo prepričanje, da čjna za vladnj predIog- Zemljoradniški 1 nAln^i i na mnrA VPP .... ...... . • se sedanji kočljivi položaj ne more več dolgo držati Upajo, da bo Llovd George °kmalu prišel do kake odločitve. VSTAJA V JUŽNI AFRIKI London, 17. marca. (Izv.) Uporno gi- »aju 1 itiv-11 rvi c. u 1 1 | L.UUUJIM *'* ------— ' j t večinski in proporčni. Ako res ni mo- i banje v Južni Afriki je popolnoma uduse- goče uvesti zdrave korekture čistega — • ----------- proporca z drugim skiutinijem. potem naj ostane sedanji volilni sistom, ki je v primeri s Trifkovidevim v vsakem prf^at-SKI ožim boljši in koristnejši ne le s sta- SENATNE VOLITVE V PRECrt..SKI no. Vladne čete so ujele 6000 upornikov Vlada namerava vodilne vstaše najstrožje kaznovati. lišča politične pravičnosti, temveč —- 11 , - • „„„«m„!tud; « stališča državnega in nacijonal- likahka stranka po svojem programu tucii oiaimea t, in svoji politični praksi nesposobna | nega interesa. postati državna stranka, to je njena j Trifkov nlemenska stranka in njihova politič- j krivda, in volilni red ni za to, da b| zakon in tZZt* rnSana v Jtakih volilnih'falzific.iraJ volu. ^ ^ žeh-umakne ze nred raznrava ROMUNIJI. Bukarešta, 17. marca. (Izv.) Pri vo- lto lik dvoriščni trakt že ometan. V Dalma- ciifa po možnosti v vsakem kraiu 2dnevne vrtnarske tečaje za učitelje in učiteljice. Član višjega šolskega sveta, g. Plavšak, ;zraža željo, da bi zastopnika cerkve v tej korponiciji na meodajnih mestih vplivala, da ne bo duhovščina iz same politične strasti nastopala proti šolskim vrtovom. Navaja slučaj, ko se zaradi klerikalne agitacije in iz sovraštva do učiteijstva___ ni moglo napraviti šolskega vrta. Hnovi iiiici je lastnik hotela Štrukelj Nadzornikoma za šolske vrtove, Crna- j orjzidal dvoriščni trakt, namenjen za goju in Skulju, Izreče višji šolski svet; fu^^e sobe. ;rahvaIo in priznanje. j Qb železniški ulici v Spodnji Šiški Razne šolske zadeve. '.ie spravil pod streho svojo hišo dok- Vfšji šolski nadzornik Gangl poreč, , - 't« Gregorig. na vogalu Celovške in dalje o šolskem nadzorovanju zavoda ionske ceste pa je dospela nova sla-gluhoneme in slepe. Na njegov predlog se ' ^ama pivovarne Union do arugega učiteljskemu csobju na teh dveh zavodih j nadstropja. .... izreče nohvalo in priznanje za uspešen Ob Poti v Rožno dolino zidajo teme- Dobro bi bilo. da sklene šolanji občinski svet nadaljni program glede tlakovanja mestnih cest in ulic, kajn tlakovana cesta je glede vzdrževanja veliko cenejša in se gotovo v desetih letih izplača, ako estetični moment sploh popolnoma abstrahirarao. Nujno je treba tlakovati Metelkovo in Slomškovo ulico radi tenkega prometa, ki se po njih razvija. Tudi Dalmatinova, Miklošičevo in Komenskega costo ter Florijaitfko in Frančiškansko ulico bo treba" vzeti v ta program; ravnotako Gradišče od Š^lebnrgove nlice vsaj do dramskega gledališča. Aleksandrova 3aj utegnila »pravit! nad Merfkalce, ako ni od njih žo popolnoma kupljena. Ko se bodo čez teden dni Se soci-jahlemokrati in narodni socijalci sprli, Narodna galerija v Ljubljani sl Je zadnji čas pridobila nad 30 novih del na^a starejše in mlajše slikarske generacij', tako da predstavlja njena zbirka seč.« jajuciuu&rau m uojuuui s^ijaiu oj..— --------- se bodo tudi prijazno obkladali ter dovolj jasno sliko slikarskega razvoj ... . » « . • r i _ 1 _ ^ r* 1 - T - ~ - a «4 w .i-i^itn :a l'! Slovenskem od Šubicev do današnjega dne. Zaradi novih pridobitev bo treba vso razstavljeno zbirko popolnoma na neva preurediti in razstavljene prostore povečati Dokler se ta dela v Galeriji re \z-vrSijo, ostane zbirka javnosti zaprta. Spor za humanistično gimnazijo. Povodom projekta o novi enotni srednji šoli [..'tli- ... ...........- - —- — -— — - ~ , Na Miklošičevi cesti se stanovanj-1 lirati v kolikor leži ohtrgu Tabor, ki ske hiše Jadranske banke uporabljajo setudi zasadi m uredi okoli telova-od jeseni. Zgradba Prometnega zavola juišca za premog in stanovanjska hiša Krc-j ditnega zavoda na podaljšani Mikioži- j čevj cesti sta omelani. Zgradba Go-j spodarske banke je pod streho^ in je gledališča. Aleksandrova i>erV3ati v Bosni. Govoril je mcu dru cesta mora dobiti širše hodnike in le- mjPi?tcr n. r. dr. Spaho, ki se je sen tlak. Vrhovčeva ulica se je pričela regn- j.ouli. Deška osnovna šola v Škofji Loki se razširi v šestrazrednico. Zasebni šoli v ipačah. kjer poučujejo redovnice iz Egen-nerga, se pridele v službovanje tri posvetne učiteljice. Predsedstvo pokrajinske uprave se na-nrosi, da odvzame šolski referat okr. glavarju v Konjicah, ker opetovano ni izvršil ukazov višjega šolskega sveta. Imenovanja na osnovnih soleh. Na III. dekliški šoli v Mariboru se imenujejo za stalne učiteljice Kristina Petri-reva, Marija Farkaševa in Emuja Wa-tliova, na IV. dekliški šoli v Mariboru pa Marica Hamkova, Justina Corcttijeva, N'eža Hribernikova in Ana Jurkova. Stal->o mesto na osnovni šoli v Leitersberg-rCerčevini se podeli Mariji Medvedovi. Iz •lužbenih ozirov se prideli Ferdo Bobič iT. deški šoli v Mariboru. Za učiteljico srbohrvaščine na mestnih dekliških in mehanskih šolah v Ljubljani se imenuje Tinka Kelblova lz Čakovca. Nadučiteljsko mesto v Sv. Križu pri Kostanjevici dobi !"'ran Jurečič. Pritrdi se premestitvi Alberta Dominka na Čatež. Učiteljska služba na Bučki se podeli Justini Trobič-Mo-dičevi, v Dobrničah pa Ivani Drachslcr-fevl. Za nadučitelja v Dol. Nemški vas! se imenuje Josip Macarol. Milan Tomšič in Ana Tomšičeva se premestita iz službenih ozirov iz Ribnice v Žalno, Alojzij Litija pa iz Tolšnika v Karteljevo. Za učiteljici v Dol. Nemški vasi sta imenovani Oabrijela filadnikova in Pranja Meršni-kova. I je za vilo. ki jo gradi inž. Dukič: v bližino je postavil Mulec malo vilo. ki je svoj čas stala na velikem ljubljanskem semnju. Na Mirju vlada živahno gradbeno gibanje. Pred zimo so dospele pod streho vilo dr. Kasala. dr. Nachtiga-la. dr. Lapajncta, arh. Vurnika in dvojna vila ar. Samca in dr. Zupančiča. Nadalje je pod streho vila dr -f Trenutek sebespozaanja. V tonk je im°l dr. Korošec v sobi Društvenega dama v Trbovljah »rudarski* shod, ki je bil velikanska polomija. Ker je bilo navijčih nekaj komunistov, se je nekdanji voditelj SLS prelevil brez obotavljanja v navdušen.ga čestilea Ljenina (ki ga je primerjal sv. Frančišku Asiškemu) in njegovega komunističnega raja. Sredi govora je obšel drja. Korošca. ki seveda predobro pozna nagibe in namene klerikalne politike. čut odkritosrčnosti in mu je iztisnil na adroso Gosarjevega krščanskega boljševizma in novočasarskega antikapitalizma sledečo obtožbo: »Kapitalizma ne bomo uničili, dokler smo sami preželi kapitalističnega duha. Dams vpijemo na državo, da ne stori pr°fi izkoriščevalcem, proti vorižni-kom nobenih postav. Imamo najboljše cica. 4« | ... . . - 0, - Gosarja ob Rimskem zidu, Briinnlerje- postave — toda kao jih izvaja? Slab-va vila ob Lepem potu in Humekovajši smo kot svetopifemski fanze'. Iu vila ob podaljšani Tobačni ulici. Do j se je potrkal na prsa m zahvalil Loga, strehe je dosjiei drugi del Konigove,da ni tak kot grešni cestnmar Jn da-dvojnate vile ob Lepi poti. Ambuiato-1nes ne trkamo na prsa: hvala Bogu, -ji v Aškerčevi ulici se ometujo. Na da nisem tak kot tisti venznik — na- Mirju blizu Emonske ceste je stavbenik Curk postavil skladišče in eno stanovanje, ki se že uporablja. Ob Emonski cesti zidajo temelje za vilo dr. Breclja, ob podaljšani Goru-povi ulici pa temelje za vilo inž. Z> maneka. Temelje kopljejo ob poti čoz sprotno, mislimo si: o Cog. da bl mo-?el biii tudi jaz tak verlžnik! In to je tisti duh kapitalizma, ki je v na« vseh.* Bravo Korošec! Boljše se klerikalni »socijaiizem* no da označiti, bridkejie se ne da ob=iiditi novoča-?arsko hinavstvo. Dr. KoroTec, ki svo- razkrivali medsebojne skrivnosti. Tako lio v kratkem javna=t lahko spoznala, da so ljudje, ki predstavljajo pri nas proletarce. sami proletarski izdajalci, olačani in najeti od kapitalističnih oderuhov v kolikor ^ami ni-?o izvozni-čarji, verižniki in vojni oderuhi. Do te a prepričanja mora priti v=akdr>, .j.,,,,, „ ...... ... ^.^ ...j. kdor čuje očitke, ki si jih delajo »pro-,se jo razviln. kakor znano, živahna dif-'"tarči* sami med seboj. jkusija o vprašanju, ali je kulturno ko- 4- Dr. Snaho o srbsko - hrvatskem rtatao ali škodljivo, ako se odp.-avi .ed,-' ; 1 nja humanistična gimnazija. Nas dopi- sporu. V nedeljo je imela ^ n3m 0 t uri ter oh 20. uri istega dne seja nakupovalnega pododse.ka v zletni pisarni, »Narodni dom*. Člani teh odsekov naj se seje gotovo udeleže. Sokol II v Ljubljani naznanja, da •st.;o gledalo na to, da ne bo pripuščen ko nespametno je vlačiti politiko - - SSi&m^SSlS! k v kroju, kdor se ni udeleževal strokovne organizacije, ker mora taka, ^ ^ tckoec Uo 62 mi:iionov funtov iz- teli vaj. vojsko in 65 milijonov funtov za mornarico Prihranek znaša ------ v. , _____ v primeri s proračunom za lansko leto agitatorji, k. so izkoriščal, strokovne g0 miiljonov funtov Merlingov. organizacije, so nam glasno ugovarja- man pod streho, za hišo, ki jo sezid-i Ivan Petrič, so pa napravljeni temelji. Stanovanjska hiša mestne občine na Prulah je dospela do prvega nad-itropja. Ugodno vreme utegne, v kratkem izvabiti še več drugih stavb iz tal, samo, če ne bo občutnega pomanjkanja zidarjev in delavcev. Največja stavba, ki se prične letos graditi, bo palača okrajne bolniške Magajne na Miklošičevi cesti. Fronta te zgradbe bo dolga 130 metrov. Nadalje zgradi svojo' palačo na vogalu Miklošičeve ceste in Dalmatinove ulice Vzajemna posojilnica. Pripravlja sc konzorcij, v katerem je soudeležena Južna železnica, ki naj zgradi veliko paiačo na vogalu Tražakovo in Kolodvorske ulica. Na Gosposvetski cesti se prične graditi poslopje za inšpektorat državnih želcznic. Malj tlak v Wolfovi ulici in na St. Pete.rski cesti je dobro prezimil in se «trokovnih organizacij se ruši. Predsi-nočnim so narodni socijalisti in soci-iaidemokrati vrgli iz koalicijskega odbora železničarjih organizacij klerikalca Beltrama. ki je predsednik JSZ. Reltram svojim bivšim proletarskim sodrugom prav krepko odgovarja v ,-proletarskem* »Novem Času*, očitajoč jim. da so hoteli v koaliciji prikrivati tako delo raznih voditeljev, s katerim »ščitijo in branijo izvoziiičarj^. verižnike. vojne oderuhe in sedanje vladne stranke, ki so vse draginjo in današnjega gorja krive.* Beltram pravi, da noče. da bi se v koaliciji tako skrivnostno in brez kontrole članstva in javnosti delalo, če se hoče železni-čarstvo in delavstvo rešiti »tistin najgnusnejših prcletarskih izdajalcev, o katerih se, sodeč po njih delih, mor i opravičeno misliti, da so od vlade jn kapitalističnih oderuhov najbrž plačani in najeti.* — »Naprej* Beltramu ne bo ostal dolžan odgovora in se ce.o Prosvefa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Sobota, 18. marca: «Maryša». C. Nedelja, 19. marca: »Hamlet«. Izven. Ponedeljek, 20. marca. .Prekrasne Sabin-ke D." Torek, 21. marca: Zaprto. Opera. Sobota, 18. marca: »Madame Butterilv* Red B. Nedelja, 19. marca: »Plesna legendica«, »Cavalleria rusticana* Izv. Ponedeljek, 20. marca: Zaprto. Torek, 21. marca: »VVerther*. E. • ROM ANO'VV5KI-KOG 0.T v ponedeljek 20. t. m. ob osmi uri zvečer Soarea ljubljanskih komponistov v dvorani Filliarmcnlčne družbe. Darila za ziutr.i lond Saveza, to poslala sledeča društva: Cleveland 2300 dinarjev. Domtale. odsek Oob r>0 Din. Mtr-dri." 17.50 Din. Bečkerek 100 Din. dalie s,o darovali za zletni fond br. dr. Slaj-mar 100 Din. neimenovan 75 Din. Herc in sin SO Din. posojilnica Bled 100 Din, Stedionica Petrovac 25 Din, srpska šte-dionica 50 Din, ČiS 100 Lir. Sporf Nogometia teUroa med Gradjanskim S. K. in Ilirijo v Ljubljani v nedeljo dne 19. marca se prične oh pol 4. uri. Pred-tekmo igrata 'ob pol S. uri dve moštvi narašča :a. Predprodaja vstopnic v cvetličarni Wider. Selenburgova ulica. Cene: nnmerirani sedeži 10 Din, II. vrsta 7 dinarjev. stojišče 5 Din: članske in dijaški vstopnice — le v predprodaji — 3 Din. Dohod za proste vstopnice edinole pri blagajni za sedeže. Uprava igrišč Ilirije v Ljubljani obvešča vse klube, da m.iraio biti vse prošnje za odlajo prostorov pismene in sicer jih je dostaviti do tedenske seje, to je ob sredah na naslov g. Franc Jerala, LjabPanska kreditna banka. Navesti je: čas prireditve, ime gostu iočega moštva in cene vstopnic. 99 ii 1: :mcoski roman spisal G. M. de Bi&vre. In v moji roki je ležala okrogla no- vlica. koža njvna mehka kot svila, pro-/orna, da so se videle žile: in začela -.m, najprej s prsti in nato s celo m ko. Klavdija je imela zares bolečine. Kadar sem potegnila od spodaj navzgor. je vztrepetala. V oblasti svoji jo imam. to vilo. noben škrat mi je več ne vzame. Naj se pokori za svojo koketnost! Ko gladim to krasno noži-10. bi jo najrajša iztrgala iz telesa, j nožico, k; jo je Lip poljubil in nič več i no bo zapeljavala oboževalcev. Pa kaj, če bj šepala, bi vzbudila v svojih ljubimcih še v«»čjo oboževanje, vražja \:it je; vsi bi vzdihovali: »Kakšna Ircda, da je hroma, tako lepa kot je!* sllvala. je že odleglo!* je rekla pacientka. Udobno sc je vlegla. Gost šop las je ježa! okrog njene lepe glavi;-, -šrhno sem jo pokrila in vprašala: »Kako se ti dopada vojvoda Calbo?* Rada bi vedela, kaj bo rekla: nič ji -iisem hotela skrivati, nasprotno, še veselilo bi me. da bi triumfirala nad njo in govorila o svojem Častilcu. A<> goče bi se tudi rada umirila. _ _ Unrla ie vame svoie vnrašaiočc oč:. »Krasan in zapeljiv je brez primere.* Kot da govori sama s seboj, je nadaljevala: »Krasno, na vTatih kočije krona, na servicu krona! In ljudje se obračajo za teboj, če se pelješ od po- »Meni sc n« zdi tako: on je posestnik gradu in ogromnih zemljišč. Ima staro plemiško ime: grb njegovega rodu visi v dvorani križarjev v \er-saillesu.s Ta hvala ii j« bila očividno nepn- e se [»cijco »m »» ii.oic p j- . • poldanskega čaja. tam v Parizu, in jetna. Zopet je začela hvaliti vojvodo sluga vpije: .Kočija vojvodinje de Las Cajba, njegovo P^f"0, ™nani:>st. t J njega, ki ne sname klobuka pred sa- »Ti bi ga tedaj hotela poročiti?* mim kraljem. Potem ee je začela nor- «Jasno, — z veseljem mu ponudim čovati, kakšen kmet da je Franc, rta roko če prosi zanio. Toda jaz nimam;hodi po živinskih semnjih, tla. ima te- ' nobene tete. ki si je nakopičila zakla- žak jezik in kako da je neznaten. Sa- dov in nakupila posestev — on gleda za bogastvom —.» Pri tem me je tako čudno, tako hinavsko pogledala, da ne pozabim živ dan več in potem je pogledala vstran. kala ga je sicer v celoti pravilno, vendar pa je silno pretiravala. Čudila sem se ji; kajtj čeprav ni bil Franc nikak salonski lev, čeprav je bil prozaičen, vendar je im^l tudi odlične lastnosti. opazke in rekla sem: »V kratkem is> premeniS svoje mnenje. Dokažem ti kmalu, da sem odrasla dama.* »Kako to misliš?* _ »Nekaj izvodem in to z vso odločnostjo.* Pa me že ni več poslušala; Kot olajšana sj je o^nua m J ^tv^lžev^ da vS :ačela .mejat,, a njen smeh n, bil pn- g.^ ^ njko„ar ^ !jubiIa. Dra. '-••ten. .... n-; tt. ohožavaio in ti ostaneš hladno- ; »čestitam, gosF" vojvodmja. Vza- 8«^'ob«»g ^ skTjvn0st sreče.* meš me la^ko za svojo dvorno damo,j^rv^a 10 -e . , . TS 1 1 »Marie-Fleur pa pravi, da obstoji ' »Kaj?* 'Fre5a v tem" 5a 2rtvu'°mo 23 »Ako se mi ue posreči, da se omoiki jih ljubimo.* iSim tako, kakor sama hočem! Ini Nič ni odgovorila: zaspala jc. Legl» Napol je zaprla oči in vprašali: »Seveda ni treba vprašati, za katere-,ga si se odločila.* I 'Za, bleščečo partijo, jasno.* j --Za koga torej?> 'Kaj vprašuješ?! Za vojvodo Calba .* Kot olajšana si je oddihnila in se u;ui vce 111 injirin je iiu^icuaja > en«.................... .. . Nadaljevala je: »Jako rad je v tvoji Zame bi bil mnogo boljši in soli nejsi vedeli družbi.* i ženin in moja teta bi prav nič ne po- Nisem vedela, ali bi ji odgovorila I mišljala, če bi me snubil. To sem vena to prikrito vprašanje, ali ne. Sadlajdela in bi mu tudi ne odrekla: zant-s-sem na svojo posteljo in rekla: i vala pa sem od življenja nekaj izvar,-»Nič bolj rad kot Franc.* (rednega, nekaj bleščečega. Mene je 'O, ali ti dvori tudi Franc?* : vleklo za Calbom. cNič bolj kot tebi.* Da bi se pobahala sem rekla: Bila je v zadregi, zardela je, sej »Da. da, vojvoda in Franc sta mi ugriznila v ustnico in rekla: »Zopet; priznala, da me ljubita.* me je začela noga boleti. Nc. ni treba J Jezno je vprašala: »Kaj? Franc — je žc zopet dobro.* Nekaj časa jt! tudi? Ali se ic upr.1. — Pa "aj sem premišljevala in rekla s poudarkom: vedela, da se nekaj kuha v nj:m. Fil »Franc je v primeri * vojvo.lo same'je Se bolj v zr-iagi rr: ner^ien kol navaden pastirček.* . vedno.-> Franc, ali ni bil nesrečen, ko si ga zavrnila?* , . »Ne. Razložila sem mu. da .vaz nisem žena zanj, da sem premalo resna, premalo pametna, preveč otročja. Nasve-tovala sem mu eno, ki je po mojem mnenju kakor ustvarjena za n.'-?a> Skočila je kvišku in me zagr\oiIa za | roko. sem še jaz. pa je dolgo trajalo, predno sera zaspala: bilo je to samo napol spanje, polno težkih sanj. Sanjala sem, da je postal Hidalgo človekožre, ki odpira svojd grozna usta, da me požre. Nato so se mu spremenila u=ta v črno peklo in kljub temu. da sem so upirala, me ja nekaj sladkega vabilo, 'da stopim v to peklo. Komaj prid -ni 'v želodec, me zopet vrže nazaj v lo in to me je vzbudilo. Vso te grozne sanje je pa povzročalo neko pero, ki me je bodlo v hrbet. Dosti sem imela takega spanji. Vstala sem in se oblel-la. Klavdija ie »In ta je?* i , kakršen že obstoji v Beogradu. Dom bo urejen kot vila, kjer bodo dame mogle dobiti ugoden in pristojen pension. Enak dom se zgradi tudi v Gružu pri Dubrovniku. * Jadranska banka si zgradi v Beogradu petnadstropno palačo. Z gradnjo ce prične že prihodnji mesec. Gradbeni : troški so proračun jeni na 14 milijonov dinarjev. * Nakup poslopja za nase poslaništvo v Berlinu. Kakor poročajo beograjske »Novosti*, je ministrstvo vnanjih zadev sklenilo kupiti v Berlinu za naše poslaništvo neko palačo za 0 milijonov mark. Kupnina gre na račun reparacij. * Redukcija uradništva v ministrstvu za socijalno politiko. Ministrstvo za socijalno politiko je na podlagi zakona o redukciji uradništva odpustilo, oziroma vpokojilo 767 uradnikov in uslužbencev, kar pomenj letni prihranek v znesku 33—35 milijonov dinarjev. 9 Merodajnim faktorjem. Prejeli smo: te je preteklo skoro vse leto, odkar je bila večina uradništva prevedena na dinarske plače, a ostali dobivamo še vedno svoje plače neizpremenjeno v kronah, tako n. pr. ravno praktikanti še vedno po 100 kron mesečno. Z zakonom z dne decembra 1921 so se prevedle menda Midi naše plače na dinarje in sicer z veljavnostjo od dne 1. maja 1921. Upali smo. da dobimo nastalo razliko vsaj isto časno z novimi dravinjskimi dokladami, kar se nam je takrat tudi s strani uradniške organizacije potrdilo. Dravinjske doklade so po dolgem in trdem boju stopile v veljavo, a v objavljenem zakonu z dne 26. decembra 1921 zaman iščemo člena, ki bi le z eno besedo omenil izplačevanje te razlike in sploh prevedbo ostalih še ne predvedenih uradniških kategorij s kronske na dinarsko plačo. Kakor 6e čuje. so poštni praktikanti omenjeno razliko dobili že pred novim letom, in sicer z veljavnostjo od 1. maja 1921 dalje razliko po 100 Din mesečno. Zakaj dru novčanic 2„138.377.163 Din ' (nespremenjeno). P a s i v e: glavnica je «= Stanje Narodne banke SHS dne 28. februarja: Aktive: kovinska podlaga ne? Prosimo merodajne faktorje, da po- i (liggu rudniške kolonije! Pozivamo hrast. sredujejo. saj smo pripiavniki gotovo nsjbednejši od uradnikov. — Eden izmed mnogih. niško »Gasilno društvo*, da se obrne nemudoma glede tega vprašanja do imenovanih podjetij! * Spomenik komitskemu vojvodi. Pro- . Neprevidno ravnanje z orožjem. Ka- svetne organizacije v bivši Srbiji so skle- reJ Petkovgek- ključavničar državne ženile, da postavijo slavnemu komitaškemu . . _ t->„=.t—; .,i!„i vojvodi Jovanu Babunskemu, v kakem mestu južne Srbije spomenik. Albert Struna, tajnik. • Svarilo vsem zdravnikom! Ker ie prišlo med bolniškim! blagajnami in nekaterimi tovariši do nesoglasja, je sk'e-niio »Zdravniško društvo v Mariboru«, da svari vse tovariše pred sprejetjem bla-gajničnih služb z Zidanem mostu ln Raj-henburgu, dokler se spor ne poravna. — »Zdravniško društvo v Mariboru. • Pevski zbor «Glasbene Matice v Ljubljani. Po daljšem presledku prevzame vodstvo pevskih vaj zopet g. ravnatelj Hubad. Vaje se vrše za sopran In alt v ponedeljek zvečer ob četrt na 7. uro, za tenor in bas v torek zvečer ob 8. uri. • «Avtomobilna prometna d. d.» v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da vozi od sobote dne 18. t. m. dalje avto na progi Ljubljcna-Celje zopet preko Trojan, in sicer v poletnem voznem redu, t i.: Odhod iz Ljubljane ob 6.30 zjutraj in 15JO popoldne; prihod v Celje ob 9.30 zjutraj in 18.30 zvečer. Odhod Iz Celja ob 6.30 zjutraj in 1330 popoldne; prihod v Ljubljano ob 9.26 zjutraj in 16.26 popoldne. Hkratu obveščamo, da je promet * Povratek Iz Rusije. Te dni se vrne iz Vladivostoka 160 naših državljanov, ki so dosedaj zaostali v ruskem vojnem ujetništvu. ° Smrtna kosa. V Velenju je umrl dne 16. marca po kratki bolezni tamkajšnji okrožni zdravnik g. dr. Anton Žižek, star 75 let. Pokojnik je deloval dolga leta kot zdravnik zlasti v Vojniku in Ormožu in si je pridobil povsod splošno spoštovanje. Bil je vedno odličen narodnjak. — V Sodražici je umrl v starosti 78 let vrl napredniak in narodnjak g. Andrej : Oberstar, v GodoviCu pa nadpoštarjeva j le,niče, stanujoč v Pražakovi ulici, je j na P"f ^opet Yzp0StaV dobil od nekega ljubljanskega trgovca Ml« s tem. da vari avto samokres v popravilo. Pri pregledova- kom preko Polzele. z malim ovin- 14.134.800 Din (+ 893.100), rezervni fond 1.911.495.69 Din (+ 62.954.40), novča-nice v obtoku 4,-638,312.405 (Din (-f 8,263.835), razne obveznosti znašajo 903,137.028.12 Din (+ 47,188.946.50), terjatve države za založene domene vsoto 2.,138,377.163 Din (nespremenjeno), saldo raznih računov 405.690.73 dinarjev (— 39355.830.47). = Revizija sedanje devizne politike. Nova devizna in valutna naredba finančnega ministrstva, katere princip se splošno priznava kot dober in uspešen, je v svoji praktični izvedbi ustvarila toliko težkoč in zaprek normalnemu gospodarskemu življenju, da grozijo naravnost katastrofalne posledice. Pritožbe in protesti z vseh strani so sedaj ministrstvo financ nagnali k reviziji. Narodna banka je za danes sklicala v Beograd konferenco strokovnjakov, ki ima nalogo ustvariti praktično in koristno metodo za pro-vedbo zdravega načela, ki ga naredba vsebuje. Strokovnjaki so poklicani iz cele države. Iz Slovenije sta pozvana na konferenco generalni ravnatelj Praprot-nik in ravnatelj Tvkač. Nadejati se je. nju se mu je samokres nepričakovano sprožil. Krogla je šla Petkovšku skozi dlan leve roke in obtičala končno v postelji. Le srečnemu naključku se je zahvaliti, da ni bila Petkovškova sestra zadeta v prša. • Nezgode. Franc Šparovee, posestnik iz Blata pri Grosupljem, j« pri delu tako Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj v Ljubljani Ima dne 24. t m. ob 20. uri zvečer svoj običajni letni občni zbor pri Mraku na Rimski cesti, h kateremu vabi svoje č'ane in somišljenike. Posebnih vabil se ne bo pošiljalo. • Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja, da se vrši nesrečno padol, da si je spahnil levo ro- j ,hodnja Javna 0dborova seja v sredo ko v rami. — Krmaš Fran, dninar pn ; dne ,2 marca t , ob 2o. url v mali dvo- Stavbeni družbi v Ljubljani, si je zvil ; levo nogo. i rani Mestnega doma. Restavracija hotela 'Bcllevue* nad • Smrt v gostilni V gostilni «Pri zla- ; je zopet odprta. Točilo se bo . ... Tw,-,r Din« i tem levu* na Vodnikovem trgu v Mari- ' prav0i dobro vino in postreg'o p. n. go-oproga P Jnton a lav ar.; ^ ^ ^ ^^ gmrt. narednik 45. . ^ ^^ ^ mrzIih iedi ^ •im spomin, prizadetim rodbinam pa naše ; r-fiJaljel * Za naše dijaštvo. Iz poročila o zadnji ?eji ljubljanskega občinskega sveta je po neljubi pomoti izostalo, da je občinski |(linn,!- ; pešpolka, Herman Leb. Pričel je namreč j nenadoma bruhati kri in je kljub takoj- jvetnik Benkovio (klub JDS) koncem se- j 'W0lf0Ti ulici v Ljubljani ve<> jo . Brodska banka 340 — 350. Eskomptna banka 7S0 — 800. Jadranska banka 1000 — 1100. Jugoslovenska banka 490 — 495. Ljubljanska kreditna banka 925 — 945. Slavenska banka 500 — 505. Praštcdiona 5465 — 5500. Rečka pučka banka 490. Srpska banka 720 — 728. Eksploataciia drva 700. Dubrovačka paropl. družba 5400 — , Ooranin 640. ' Nar. šumska industrija 550 — 555. ! Našička Industrija drva 480 — 500. i Gutmsn 1400 — 1480. j Slavonija 600 — 615. Union 2900. Ljubil, strojne tovarne in livarne 880. _ Trb. premogokopna družba 950 — 1050. Beograd, devize: London 325, Pariz b?5 Newyork 74, Ženeva 1410, Solun 310. Milan 350, Berlin 31.50 — 32.50, Praga 130, Dunaj 1.07; valute: dolarji 73 — 73.50. Praga, devize: Berlin 20.67 in pol — 21.07 in pol, Curih 1118 — 1122, Milan 289 — 291, Pariz 513.50 — 516.50, London 249.50 — 251.50, Newyork 57.07 in pol — 57.67 in pol, Beograd 71.75 — 72.75, Sofija 37.85 — 38.65, Dunaj 0.77 in pol — 0.97 in pol, Varšava 1-30 — 1.50, Budimpešta 710 — 7.50: valute: nemške marke 20.67 in pol — 21.07 in pol, švicarski iranki 1113 — 1117. lire 2*6 — 288 francoski franki 510.50 — 518.50, funti 24s!s0 — 250.50, dolarji 56.82 in pol --57.42 in pol, dinani 71.75 — 72.75, levi 36.60 — 37.40, avstrijske krone 0.77 i:• pol — 0.97 in pol, poljske marke 1.30 — 1.50. madžarske krone 7.10 — 7.50. Curih: Berlin 1.86, Newyork 5.15, London 22.35. Pariz 46.10, Milan 26, Praga 9, Budimpešta 0.63, Zagreb 1.60, Varšav.i 0.12, Dunai 0.07 in pol, avstrijske krone 0.07 in pol. Dunaj, devize: Zagreb 20.98 — 21.02, Beograd 83.90 — 84.10. Berlin 24.22 — 24.28, Budimpešta 8.38 in pol — 8.41 in pol. London 28S.90 — 289.10, MIlan 335.9 ' — 336.10, Ncwyork 66.58 — 67.02, Pariz 599.80 — 600.20, Praga 115.84 in pol — 115.90 In pol, Sofija 46.45 — 46.55, Varšava 169 — 171, Curih 1294.74 — 1295.25: valute: dolarji 66.60 in pol 66.64 in pol, levi 44.45 — 44.55, funti 285.90 — 286.10, irancsokl franki 594.80 — 595.20, lire 33190 — 332.10, dinarji 83.90 — 84.10, poljske marke 166.50 — 168.50, leji 4S.?n — 48.80, švicarski franki 1279.75 — 1280.25, češke krone 115.72 — 115.78. — Padanje deviz jc povzročila vest, da bo dala Amerika Avstriji večji kredit. Ker pa je potrdilo tc vesli Izostalo, so se valute in devize po oficijclncm zaključku borze zopet dvignile. Tako jc n. pr. dolar notiral 71.00, madžarske krone 8.70, funti 310, češke krone 124. Berlin: Italija 1408.55 — 1411-55. London 1209.75 — 1212.25, Newyork 277.45 — 278.05. P» •■« um.«..«. . ..- -- .. - - - . , , _„dp:, —---- UMtm po!no5tev!'no M«M vseh t*?* «r«Mk Vit F. J s 1 e n e, Kon»«reii »Jutra«. Ali ste že čitali novo številko »NJIVE"? Vremensko sporočilo l/jubkm, 17. marca 1922. li Ljubljana 306 m nad morjem Kraj opsrovsnja i Ljubljana Ljubljani. Ljubljani Zagreb . . Beograd ' i »trnaj . i (fniga . . Isoacst. ob 7. 14. 31. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 7357 736-7 737 3 7616 762-6 767-2 765-2 Zračna temperatura 0-7 15 2 5-6 80 30 60 20 Veter 80T. Tsh. »» bresvetra zapad gev. zap. bregretra Oblačno 0-10 pol obL jasne n reč obl. jasno rei jacno Padavine mm Lj :b!jani barometer Tišji, tempt-raž. nižja. Solnce vzhaja ob 6-11, zabaja ob 18 0S. «. so t,«.« o;«, s--. -BV-h p ' - rrro^v »«-'4. ■'« to so ssieul 5 o!-.. «*h> * ««• » »'»• ~ .........** » —. to«akoh.i N« »prai«i» «. » «t« 1» •pr«»»I« er«3»«i>» «!>»m*. «• •«3®«»- Iržsnir, 681 ! Obratno ravnateljstvo isiatiker, prvovrsten železo-1 juž. žel. v Ljubljani nudi in-I betonkonstrnkter, verziran; tereseutoai v nakup dva ! stavbni vodja, išče mesta, i večja Štedilnika ter drugo vdova po urž. uradniku. Naslov pri upravi asB*aj>: Znameniti roman „jutra" m ve Proda se takoj v vefiecj industrijskem kraje, sedežu rasnih oblasti, na Dolenjskem ob ylavni žel. progi hiša z gostilno in mesarijo, blevom, klalnieo. ledenico, velikim zele-njadnim vrtom, njivo i. dr., po ngoJni e ni. Posredovalci izključeni. Naslov pove uprav-ništvo «Jntra». 726 je izšel r pouatisn in »t naroča pri upraimišttft? „Jutra" v liuSjIlan!, Prešernova uiica 54. : Bro-irau velja 10 Din, po poŠti 75 p ve? c B © a iS 9 iS ti 1 i? E * ! E5 I I fctotsic se dobi tudi knjiga: Prigode gospo ie CelKisa. Cena o D.n, po posti 11'—, po pošti i D — 50 več. flabberton - »orli, Cob ln Tod!. Povest s, slikami Broš. D 6 —, vez. I) 8 —, po poh; j I) —-75 več Ustanovljeno leta 1896. Uctanovijenc Seta 1896. _ ^ z ^iKaiamaadftrlJa. Mednarodni transporti j 0trosfee vezano d o -, Po posti j Anftenio Bmmh^l S* Postojna !N^rJp^iskwa5i:aaragJVI.Jabj Centrala: Fontsbs, 72-S ■ lj-ni, Prešernova altca, nasproti Podružnice: Postojna (Poštni predal 17), ViHach (Postni f predal 51). — Agenture: Frestransk, Trbiž, Arno!dsts5n.; —- '■ z Odprsma vsake vrsta biag-a. ~ ■ ' j Spooialna odprema živa, žive ia zaklane živine v HatarikoH kraj.__' gjavae pošic. Jeklarna na lavna! išče za takojšnji castop bkorespondentinjo aa slovensko (srbskohrvaJko) in nemško korespondenoo. Pogoji: Jugoslovansko državljanstvo strojepisje in vsaj nemšKa stenografija. Prosto stanovanje s kurjavo in razsvetljavo na razpolago. S Prodaja Oskrbništvo graščine cdm. Aitemsa v Brežicah ima naprodaj 600 m3 smrekovega okrog! iz letošnje sečnje in sprejema ponudbe veljajoče loko gozd aii franko vagon Brežice do X. appiia t. 1. Gozd je približno 9 kilometrov od že eznice oddaljen in leži blizu okrajne ceste. 740 Blagovolite vzeti na znanj 6 otvoritev nove trgovine z železnino in s stroji na debelo in. drobno r IC. PETAH , fteslieva št. 20 Pozor! Zahvala. Vsem prijateljem in zuanc> rv... ,..:•.•:. -