I osaotczna štev. 60 vin. Štev. Poštnina - * S?" • pavSallrana. VLMaiii, v «10. dne ff. jojrjj 1920. Leto EVI • SLOVENEC« velja po /oiitl na vsa strani Jugoslavije in v Iijnbljanl: za oelo leto naprej. h 100-— za pol leta „ .. M 55«— ga eetri leta „ . . „ 30'--sa en mesec „ .. „ 10-— Sa In ozsmstvo uelole'no K140 - se Sobotna izdaja: === i,a oe.o leta.....R 23 — ra Inozemstvo. 251' Inseratl: tiaeatolpaa peiitvrata (a9 mat široka In 3 mm vlaoka ali nje proator) m enkrat ... po K oradnl razglasi, poslana it«. .... po K Pri naročilo nad 10 ab|av popust Najmanjfiloglas .9/«mm Kfr- Zehala vsak dan izvzemal p* nadeljek In dan po prazniku. ob 5. ari zjntnf. Uredništvo j« v Kopitarjevi nllel stav. 6/111. Bo&optel se ne vračajo; nelranklraea pisma se na sprejemajo. Oredn. telet. štv. 50, uprava. itr. 328. Folltičen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Hačan postne hran. ltabljaaske St. 650 za naročnino la M. 349 za oglasa, avstr. in češke 24.797, ogr. 23.511, bosn.-liaro. 7583. Slouens^ zasedene Naj se nc smatra kot izraz kakega separatizma gorenji naslov, kajti no delam — in ne sme nikdo - kakega razločka med Goriško, Istro, Dalmacijo, Banalom in Macedonijo, Vse je ozemlje one države in enega naroda, vsakemu državljanu enako drago. Da govorim tu samo o slovenski zemlji, sta raerodajnu dva razloga. Prvič, da smatra celo tujina vse drugo ozemlje vsaj za sporno, kot, n. pr. Macedonijo, Ba-nat, Dalmacijo, lst.ro. Slovensko ozemlje pa prisojajo Italiji poleg "VVilsona tudj. Gauvain in Scotus Viator, ki sta, Stiaje ne samo nepristranska« ampak naklonjena Jugoslovanom. In drugič zato, ker vsa druga vprašanja čakajo ikolikortoliko še odločitve na mirovni konferenci, slovenski kraji pa so bili Že leta 1915. prisojeni Italiji vsled londonskega pakta — iu za Italijo, kakor !tudi za druge vsemogočno državnike to vprašanja danes več ne obstoja; saj izjavljajo Italijani celo o Reki, ki jo dodeljuje londonska pogodba izrecno Hrvatski, »Fiume o morte«. In tako bodo prišli pod Italijo čisto slovenski kraji, kjer ljudje niti italijanskega ne razumejo in — kar je najbolj žalostno — s pomočjo italijanske propagando 5ti brezbrižnosti ostalih velesil sploh ne bo vedel svet, kaka krivica se nam 3e zgodila. Pa da bi bila samo krivica! Ali žalibože je naravnost zadavljenje enega naroda in oslabljenjc države na najobčutljivejšem mestu. Preden obmzložim, kaj pomenijo Ti kraji na eni strani za slovenski narod in državo ter na drugi strani, zakaj jih .zahteva Italija, naj slede naj-preje na kratko statistični podatki. Poudarjam pa, da so povzeti ti podatki po avstrijski uradni statistiki, ki je bila izvršena nam v kvar. Kajti štelo s c ni po m a t e r n o m, ampak po ob-čevalnem jeziku, in slovenski delavec, ki jo bil uslužben pri italijanskem gospodarju, jc bil vpisan za Italijana, ker ga niso vprašali, kak jc njegov ma-t, e r u i jezik, ampak vprašali so ga, kako govori š svojim italijanskim gospodarjem. Poleg tega se je vršilo štetje po italijanskih in nemških uradnikih, ki so tekmovali med seboj, kako bi oškodovali naš narod. Po tej statistiki je znašalo število Jugoslovanov v Trstu 59.319, kar je pač velika manjšina. Na Goriškem brez Furlanije, to je ravnine na desnem bregu Soče, v kateri prebivajo skoro izključno Furlani in katerih vsled tega ne zahtevamo zase, jc bilo Slovencev 154.458, Italijanov 15.449, torej niti 10 odstotkov. Na ozemlju Kranjske, ki pripade Italiji po londonski pogodbi, kakor si jo tolmačijo Italijani, /.naša število Slovencev približno 70.000, avtohtonega Italijana ni tam nobenega. Izvzemši torej Trst, prebiva na tem ozemlju 224.458 Slovenccv in 15.449 Italijanov. Med temi Slovenci pa niso všteti Beneški Slovenci in Slovenci na. Koroškem, ki pripadajo Italiji. Z narodnostnega stališča je torej to ozemlje slovensko. Trst ne more priti v poštev, kajti to je bila največja luka cele Avstrije, torej internacionalen milje, kjer daje zunanjost kapital. In dasi je bil dotok v Trst skoro izključno iz slovenskega zaledja, se naš človek, gospodarsko slabejši, ni mogčl vzdržati in jc polagoma podlegel silnemu gospodarskemu pritisku i talij an-stva in se raznarodil. Vendar jo v civiliziranem svetu zaledje merodajno in ne pristanišče; to dejstvo moti za-padne mentalilete, ki gledajo na vprašanje s kolonijalnega stališča, kjer je luka tista točka, odkoder se. začne širiti civilizacija proti zaledju. Zgodovinsko stališče da še bolj neugoden rezultat za Italijane. Soča jc bila ob času preseljevanja narodov vrata, skozi katera so vstopala razna plemena proti jugu. Zadnji med njimi so bili Slovenci. Vsi drugi narodi so zadeli na visoko rimljansko kulturo, katezi so podlegli in so počasi asimilirali. Slovenci so se rešili samo zato, ker so zadeli pri svojem'prodiranju na Longobarde, ki so tvoriti takrat na severovzhodu svojo državo. Dočim so nazadnje tudi Longobardi podlegli rim-Ijanski kulturi, so se Slovenci ustalili v svojih mejah, kajti moč rimske kulture je proti severu poneliavala. In v tistih mejah, kot so jih zavzemali Slovenci tedaj, so ostali v glavnem do danes. Odtod dejstvo, da prebivajo Italijani v teh krajih samo po mestih, koder so se naseljevali na povabilo goriških grofov kot. obrtniki in trgovci iz Benetk. Ali Italijani so šli za kruhom tudi v Newyork — in vendar no zahtevajo tega mesta zase, dasi jih je več v Newyorku kot, v vsem tem ozemlju! Pride kulturno stališče. To stališče je težko obrazložiti v dnevniku, zato bi bilo treba mnogo prostora v kaki znanstveni reviji in so bom omejil na. par karakteristik. Če govorimo danes o francoski, angleški,' italijanski ali nemški kulturi, je to samo sumaričen pojem, ki je namenjen splošni uporabi. Kajti tudi če ne drži Tainejeva teorija o miljeju, je vendar gotovo, da si ni mogoče predstavljati, da bi bil živel Goethe v Pottsdammu in Rodonbach v Marseillesu. Vsak umetnik, ki je inkar-nacija duševne silo svojega naroda, jo obenem kolikor!oliko izraz miljeja, ki ga je vsesal z maternim mlekom. In ravno to je tisto, kar obeta v naši državi nedogleden kullux*en razmah. Ne samo, da bo razdalja od Bitolja do Pontebe ustvarila silne miljejske diferenciacije, jc treba še vpoštevati, da izhaja naš narod v velikem iz treh kulturnih središč. Slovenci iz nemškega- Hrvati iz romanskega, Srbi iz bizantinskega. Rekel sem v glavnem. Kajti zlasti Slovenci reprezentirajo dve kulturni središči, in sicer germansko in romansko. Pri tem seveda se ne sme razumeti, da bi bil naš narod kopiral to tri kulture, hočem lo reči, da smo se gibali v teh treh sferah. In sedaj? ... Od slovenskega naroda bodo odsekali tisti del, ki mu jo dajal v zadnjih Ictiii ves življenski sok in vso odporno moč. Kajti naša največja umetnika Cankar in Zupančič sta gledala na naš zapad in razmah našega naroda proti morju, ko sta zapela svoj »Sursum corda«. In Zupančič jc rekel v svojem piiču »Samoživu« besede, ki veljajo za slovenski narod: »Zor jutranji mu je leva porot in desna jo zarja večerna.« Sodaj ija so odstrelili ptiču eno porot in te-lebnii bo —- ter hodil v najboljšem slučaje enoperoten po zemlji!... Vem, da so politika no ozira na kulturo v ožjem pomenu besede, zato sem omenil to samo mimogrede. Važno pa mora biti tudi za politiko stališče civilizacije. In londonski pakt nam odtrga najbolj civiliziran del našega naroda. Tu je bila dežela posejana s hranilnicami in zadrugami, s strokovnimi in prosvetnimi društvi, tu se jc razvijala obrt v širšem obsegu, tako da je v zadnjih letih prihajala vsa iniciativa in podjetniški duh v sredino Slovenije iz teh krajev. Vzroka za to sta bila dva. Prvič so vsi narodi, ki prebivajo na morju, bolj napredni, ker pridejo v dotik s svetovnim prometom, kar povzroča, da so ti narodi manj ekskluzivni, manj konservativni in vsled tega bolj dovzetni za vsak napredek. Drugi vzrok pa jo bil ta, da smo imeli tu nasprotnika, ki nima v sebi tiste življenske sile kakor german-stvo. In dočim so se naše mejo na severu bolj in bolj krčile pod silnim nemškim pritiskom, se jc naš narod na zapadu razvijal, kajti moč italijanstva, umetno vzdrževana po Avstriji, jo bila preslaba, da bi ubila naš življenski razmah. Ostane še "irše gospodarsko stališče, stališče morja. Trst je največja in naravna luka na jadranskem obrežju. za dežele, ki so bile nekdaj pod Avstrijo, zlasti za slovenske dežele. V letu 1913. izkazuje statistika železniškega prometa v Trst v tisočih tonah: Iz Avstro-ogskc 10.821, iz Nemčijo 305, iz Italijo 177. Železniški promet iz Trsta izkazuje v istem Jetu v tisočih tonah: V Avstro-ogrsko 0000, v Nemčijo 1092, v Italijo 390. Slovenske dežele so bile udeležene na celotnem prometu tržaško luke s 33 Te številke jasno kažejo, ka j pomeni gospodarski Trst za slovensko dežele in kako brezpomemben je za Italijo. In boj, ki ga jo vodil Trst z Benetkami, jc imel edino gospodarsko razloge, kajti Tržačani so vedeli, da so uničeni, če pridejo pod Benetke. In edino iz gospodarskih razlogov so jo izročil Trst leta 1G82. Ilabsburžanom, ker jo upal, da ga bodo ubranili beneškega nasilja. Kaj pomeni Trst, in njegovo zaledje za slovensko dežele iu četo državo, nam kaže instiktiviio teženje vseh narodov ob koncu starega veka, ki so hoteli imeli vsi — morje in se valili s severa in vzhoda proti morju. Tukaj ne velja ugovor češ, saj boste imeli dosti morja tudi brez Trsta. Vse luko razen Trsta, tudi. Reka, bodo samo pokrajinske in nenaravno, naravno luko naših ozemelj pa ho imel sovražnik, ki jo no rabi in bo polagoma propadla pod njegovim gospodstvom. Tudi Rusija jo imela pristanišča, ali vsak Rus je inštiktivno čutil, da se no more razviti Rusija v vsem svojem obsegu, dokler nima Carigrada. Kakor gredo oči celega našega naroda proti Trstu in njegovemu zaledju, tako je gledal ruski narod na Carigrad. In samo riato, ker ni imela Kusija Carigrada, so je zadušila v tej vojni in podlegla sovražniku. In moč celo Rusije kakor tudi našo državo bo težila proti tema dvema točkama, dokler jih končno ne dosežeta. To so v glavnih potezah naše za-| htevo. No vsebujejo nikakega imperi-! jalizma ali agresivnosti, ampak samo i najprimitivnojše pravice, ki jih mora i imeti vsak narod, če hoče svobodno ži-i veti in so civilizatorično in kulturno j razvijati. P. P. Prispeval!e za sklad S. L. S. »Ub Dr. J, Rcgali: Lic® ljubljanskega mesta. Trg »Tabor«, centralni kolodvor, vzdig sodniiske palače. (Konec.) Pogrezamo sc v barbarstvo, barbarstvo nas bo zagrnilo. Baje hočejo sodnijsko poslopje vzdigniti za eno nadstropje, ker zelo primanjkuje prostorov. Res jc, da bi bilo na ta način pridobljenih na primeroma cenen način nekaj prostorov, vprašanje pa jc, koliko in za kako dolgo bi ta pridobitev zadostovala. Zoper ta projekt protestira estetika trga pred sodnijo in zgornji del Miklošičeve ceste. Pokaženo bi bilo sedanje vsaj zasilno ravnovesje fasad v okolici s fasado sodnije, ki bi bila, če sc vzdigne, za več kot eno tretino višja kot pa dvonadstropne hiše na desni strani Miklošičeve ceste oziroma Slovenskega trga. Tudi na še nezazidanih parcelah ob Miklošičevi cesti, nasproti sodišču, se ne smejo — kar ie tudi sklep občinskega sveta in jc tudi popolnoma pravilno — postaviti višje kot dvonadstropne hiše, kef bo sicer ravnotežje ubito. Če sc dvig- ne sprednji trakt sodišča, kako bo izgledal potem trakt severno od vhoda v kaznilnico? Naj bi sc napravil rajši nazidek v dveh etažah nad povprečnim traktom pri porotni dvorani na dvorišču, in sicer z betonskimi stropi, ki ne zahtevajo tako močnih zunanjih zidov. Pozneje se mora za višje sodišče itak postaviti nova stavba, morda na prostoru ob Dalmatinovi ulici vis-a-vis sedanje sodnije. Začasno bi se iz sodnije premestila lahko tudi davkarija, kataster in zasebna stanovanja. Ne kvarimo dela mesta, ki je nastal po regulaciji in ki je morda najpozitivnejši njen rezultat! Miklošičevo cesto, ki je edin naravni dohod do kolodvora, bo treba podaljšati — zgodi se to lahko takoj z malenkostnimi stroški — in ob dohodu v mesto ne kvarimo mestnega lica, ki, če ni dobro, je vsaj za silo. Največji projekt je premestitev kolodvorov'. Lega kolodvora jc za mestno lice najvažnejša, ker je kolodvor dohod v mesto, čegar prvi vtis dobi prišlcc na poti i z kolodvora. Kar so bila včasih mestna vrata, to je danes kolodvor, nekak signum mesta. Kolodvor mora biti organično zvezan z mestnim in njegovim licem. Stali mora tam, kamor sc mestni promet naravno zliva, ne :>me biti preveč oddaljen. Pododsek za prestavitev kolodvorov ic sestavil tri projekte: enega s kolodvorom v Šiški, uri katerem bi bili tiri na opor- nem zidovju in na mostovih, drugega ua približno tistem mestu, kjer stoji sedanji južni kolodvor, pri čemer bi bila proga pogreznjena, tako da bi bili prehodi mogoči in razvoj mesta severno od proge nemoten. Pododsek smatra za najvrednejši projekt s kolodvorom ojj Martinovi cesti, češ da »se da glavna komunikacija in zveza mesta z osebnim kolodvorom na arhitektonsko dovršen način tako izvesti, da bi bila v kras mesta Ljubljane.« Če bi se hotelo slednje doseči, bilo bi treba podreti četrtino mesta na severovzhodu. Od ustanovitve Ljubljane se ni gibal mestni promet proti »Zeleni jami«, predrugačiti bi bilo treba ves tloris omenjenega dela mesta in preobrnili ves dosedanji mestni razvoj. Ali naj bo Martinova cesta glavna do-vodnica do novega kolodvora? Bilo bi jo treba vso prej podreti. Kje pa naj ^ic naprej dohod v mestni centrum? Po Sv. Petra cesti aH po Poljanski? Prvo ie nemogoče, razen če se podre kakih 100 hiš, io še potem ne bi bilo mogoče napraviti ulice v primerni širini; na Poljanski pa bi bilo treba tudi eno stran hiš odstraniti, da bi se mogel pomnoženi promet vršiti. Kljub temu pa bi bil dohod v mesto v ovinkih, tako da bi bila vsaka hilru ori-jentacija nemogoča ter bi se izgubil \ sak tujec, preden bi prišel v mestno središče. Polovica Ljubliane (Trnovo, Krakovo, GradiSčc. deli poti Robnikom, okoika Sv,. Jakoba) pa bi imela bližje na novo projektirano postajo na Viču kot pa ,-ia mestni kolodvor. Razvoj Ljubljane ae gre le proti severu, nego tudi proti zapadu oziroma jugozapadu (na mirje), in barje bo po regulaciji Ljubljanice izgubilo mnogo neprijetnosti. Kolodvor na Martinovi cesti prav nič nc vpošteva tradicij Ljubljane, ne njenega naravnega in historičnega razvoja in seveda tudi ne historično nastalega lica. Središče Ljubljane sta Mestni in Marijin trg, iz teh gorišč jc treba projicirati tudi novi kolodvor. Res gre za razvoj mesta proli severu in Šiški, v ta namen so pa potrebni pred vsem le prehodi na Go-spasvetski, Dunajski, Resljevi event. Metelkovi in Martinovi cesti, ter gre torej le za lo, da izgine vsaj deloma želez, proga v daljavi kakih 1500 m, kajti Ttvoii se ne bo in sc ne sme zazidati, onstran Martinove ccstc pa izključuje tudi kolodvor na Martinovi cesti strnjeno razširjenje mesta. Zaradi tega odgovarja projekt arh. Jande najbolj in tudi edino tradicijonelnim in organ ičnim nujnostim Ljubljane, ki zahtevajo osebni kolodvor na sedanjem mestu s pogreznjeno progo, ki je deloma prezidana, deloma pa lahko tudi odkrita s primerno aranžiranimi odprtinami; Jan do v večk51o-meterski predor sko^i Rožnik oziroi.m Šišenski hrib bi odpadel popolnoma ter bi sc ctroSki ogromno znižali. Proga južne in driava« žcleraicc bi šla lam. fcjer gre m- Stran 2. Anton Sušnik: Spoznanje« Nemška socialna demokracija se je že pred vojsko priborila visoko in postala največja in najvplivnejša stranka v politiki. Njeni voditelji so bili izvrstni agitatorji in organizatorji, znali so zbuditi in razpaUti vse strasti ljudskih mas, ko je prišel čas, in pripeljali so proletariat srečno do politične revolucije. Vedeli so, da mora proletariat zadobiti politično moč, ker mora, kakor uči Marx, po zakonih historičnega naturalizma,« nujno priti enkrat čas, ko bo kapitalizem doživel katastrofo, ko bo vsled skrajne napetosti med kapitalizmom in proletariatom izbruhnila gospodarska revolucija in strla kapitalistični način proizvajanja, ko bodo morali zatiramci razlastiti jatiralce.c Kako pa se bo ta razlastitev izvršila, na kakšni podlaigi in po kakih načrtih bodo sezidali novo socialistično državo, o tem niso mnogo razmišljali, še manj govorili, kakor sploh socialisti neradi govore o tem, ker jim Marx sam ne pove njč gotovega, ampak nariše samo nekake temine meglene načrte bodoče dr-ržave. Tako se je zgodilo, da je bila socialistična vlada ob izbruhu gospodarske revolucije brez vsake iniciative, brez vsake-jjga načrta, popolnoma brez glave, Nikogar aji bilo, ki bi vodil ljudstvo in mu svetoval, mase same so vzele v roke razlastitev kapitalistov — socializacijo. Šele ko so se pokazale strašne posledice in je vlada videla. da mora priti do popolnega gospodarskega poloma, če gre tako naprej, je imenovala posebno komisijo, ki naj študira tvačrte. Komisija je stala na stališču, da je socializacija nujna, zato naj se socializira vse, kar je mogoče, vsa podjetja, ki so »zrela« za ta To je seveda kaj obsežen pojem. Katera podjetja pa so »zrela« in Ikdaj? Mnenja o tem so lahko silno različna. Kdo naj odloči to? Kakor so za konec sveta prerokovana gotova znamenja, ki ise bodo prikazala, predno nastopi poslednja sodba, tako tudi Marx za komec kapi-Itailizma napoveduje gotove prikazni v gospodarskem življenju: velikanska nadpro-Idukcija, pomanjkanje večjih trgov, ki bi požirali produkte, neprestane velike krize, vedno večja armada brezposelnih, vedno večja beda in pomanjkanje delavstva itd. roda. teh znakov takrat ni bilo videti. Nemčija je bila na leh, podjetja so komaj životarila, ker nihče ni hotel delati. S kak-Snih vidikov naj se torej določi, katera podjetja so »zrela«, katera naj z razlastitvijo ali na kak drug način preidejo v družabno last? — Toda komisija si ni mnogo belila glave s tem vprašanjem. Ker ljudstvo zahteva socializacijo, naj se socializira povsod, kjer se more to zgoditi brez občutne škode, so kcratkomalo odločili. Na ta način so bila naenkrat vsa podjetja v nevarnosti, da jih vlada danes ali jutri razlasti. Še tisto malo podjetnosti, kar •je je še ostalo ob strogi kontroli delavskih svetov in ob vednih štrajkih je moralo izginiti vsled te negotovosti, ker ni bil noben podjetnik danes gotov, da ne bo dobil že Tutri »zrelostnega izpričevala«. Pa tudi sicer je v tei komisiji vladala Velika kcmfuznost. Prof. Ballor, član komisije je stavil sledeči gorostasni predlog: Upelje naj se 5 letna splošna delavna dolžnost, nato t>a naj slede stalne počitnice, ker teh pet let zadostuje popolnoma za produkcijo vseh življenjskih potrebščin, Komisija je prišla kmalu v nasprotje z drž. gospodarskim ministrstvom m se je po 4 mesečnem študiranju slavno razšla. Vlada je marala socializacijo sama energično vzeti v roke in dne 13. marca sta bila v narodni skupščnii sprejeta zakona o socializaciji in premogokopih. Oba zakona sta precej daleč od radikalnega daj in bi bila slednja pogreznjena morda do sedanjega državnega kolodvora, ki bi odpadel. Predlog pododseka priznava, da je Jandov projekt, ki ima kolodvor najbližje in na najpriročnejšem kra(u, este-tično najpopolnejši. Ne samo to, Jandov projekt je tudi' edini, ki se da spraviti v sklad z mestnim licem, kolodvor ima or-ganično in naravno zvezo (po podaljšani Miklošičevi cesti) s središčem mesta. Kti-kor pravi poročilo pododseka, naj bi se napravil ovinek pri kolinski tovarni iz železniško tehničnih razlogov, za tovorne vlake pa zveza Vižmarje—transportni kolodvor in Vič—Gruberjev kanal, kakor pri projektu na Martinovi cesti. Kakih dnevnih 30 osebnih vlakov, ki bi edini vozili na osebni kolodvor — tovorni kolodvor bi bil po Jandovem projekta na Martinovi cesti — bi tudi glede dima ne prišlo preveč v poštev, čeprav se železnica takoj še n: elektrizira, kar se pa utegne v dogled-nem času zgoditi. Osebni lolodvor na Martinovi cesti pa bi bil neka) podobnega kot južni kolodvor v Zagrebu — onkraj sveta, ko je središče mesta in so vsa javna poslopja na drugi strani. Mestno lice in slika ie ono, kar daje n»/iii4«« L- a 1/ t no dnnn« « ** ••• uicoku natam^i. ihuatiuuuiuwo. xu pujci" nost, je zaklad, ki sc v številkah nc da iz- ___SLOVENEC, dne stališča, da ie socializacija podržavljenje v smislu razlastitve proizvajalnih sredstev. Socializiranje se omejuje pa gotove, posebno pripravne slučaje. Drž. gospodarsko ministrstvo v svoji spomenici o narodnem gospodarstvu odkrito izpove, da je istovetenje socializacije i razlastitvijo naravnost bedarija in da vlada v tem oziru nikakor ne sme in ne more slediti brezumni radikalni agitaciji. Iz tozadevne debate v parlamentu, posnemamo velezanimive stvari. Eden najsposobnejših socialističnih mož, bivši drž. gospodarski minister dr. Avgust Miiller je rekel; »Odločilni moment v socializaciji je zvišanje produkoije. Socializacija, ki bi dosegla kaj drugega, znači pogin nemškega naroda. Pri ustanavljanju drž. obratov je treba največje previdnosti. P o d -jetnikov «e moremo iiločiti, ker njih sposobnosti in izkušenosti ne moremo pogrešati.« — Vsekakor dragoceno priznanje tudi za upravičenost in potrebo privatne lastnine pri produkcijskih sredstvih. Če bi se po komunističnem smislu splošno razlastila vsa proizvajalna sredstva, se mi zdi, da bi se godilo gospodarskemu življenju težko kakor tistemu kmetu, ki ga je Pavliha zdravil na želodcu. Izrezal je kmetu želodec, ga izpral in obesil na plot, da se posuši. Prišla je mačka in ga ukradla. Pavliha si le znal pomagati in je všil kmetu kozji želodec, namesto pravega. Ubogi kmet je začel novo življenje in jedel samo zelenjad in kmalu umrl, — Miillerjev naslednik, državno-gospodarski minister Wis-sel, te dne 9. marca 1919 moral priznati v zbornici: »D r ž a v a po navadi ni primeren nositelj gospodarstva. Država naj samo nadzoruje, posreduje in modro in pravično izravnava interesna na-sprostva.« Izjavi obeh ministrstev sta značilni, ker kažeta spoznavanje, da je radikalna socializacija nemogoča, da je treba iti počasi in previdno na delo ter upoštevati dejanske razmere in splošno dobrobit ljudstva. Naj omenim še, da je tudi znani Schei-demann pribil na strankinem zborovanju v Weimaru: »Socializem ni sam sebi namen, ampak mora biti samo sredstvo do cilja: pomagati trpečemu človeštvu- V tem oziru moramo poučiti mase. To pa ne. pomeni nič več in nič manj, kakor da mora biti tudi socialni demokraciji dobrobit ljudstva prva in glavna zahteva, ne pa stranka sama in njene dogme o socialistični družbi. Ke r »kmetu in delavcu je pač vseeno, če se kuri z državnim ali privatnim premogom; glavno je, da premog služi interesom delavskih slojev, ne pa samo za kuriavo v luksurioznih hotelih in vilah vojnih dobičkarjev.« Tako je socialna revolucija rodila bridko razočaranje in spoznanje. Spoznanje pa je prvi korak na boljšo pot. In zgodilo se bo morda, kar prerokuje eden najmodernejših sociologov, da bo socializem zanesel v človeško družbo to, kar najmanj hoče, namreč — krščanstvo. Politični razcepljsnosf m delite®. V zadnjih mesecih se je začel razkroj velikih političnih strank. Vzrok leži predvsem v duševni revoluciji ljudskih množic in v dejstvu, da stranke, ki so prišle na krmilo, ne morejo izpolniti danih obljub. Do-sedai najmočnejša češka stranka, agrarna, je doživela pri zadnjih volitvah občuten poraz. Že med vojno se je opažalo, da naraščajo nasprotstva md dvema plastema, ki sta jo sestavljali. Na eni strani so bili vele-leagrarci, veleposestniki in inteligenca (predvsem kmetijski strokovnjaki), na drugi strani pa množice malih kmečkih posestnikov in »chalupnikov«. Po prevratu so na- raziti. Lice manjših mest ie lažje značil-nejše in harmoničnejše kot pa zunanjost milijonskih središč. Več lepote ima in več duševne Stara Ljubljana, ».polna dokumentov pristno slovenske umetnosti«, »umetnost, polna plemenite sorazmernosti«, »umetnost, ki je nastala takrat, ko se je izvajala nezavestno iz edine ljubezni, okrasiti nekaj svojega in ljubega,« je mnogo trpela ob potresu in pozneje. V sedanjih časih strahotno pijanih zmed, deliričnih zablod, ko izginja duševno in umstveno ravno-težjo, Ljubljana, »stara« intimna Ljubljana in »nova«, razpada. Nje fasade, oškrop-ljene s cestnim blatom, žalostno poginjajo, nihče jih ne popravlja, ker jih ne more — lastniki te Ljubljane niso bili bogataši, premnogi so dobivali le starostno rento iz hiš, sedaj pa so jih razmere uničile. Ob dežju lije deževnica iz razbitih strešnih žlebov na hodnike, na cestah se odpirajo jame, vsak dan globokejše — ne spozna jih več, kdor jih jc videl pred leti — hodniki postajajo v temi nevarni za pešce, Ze vse bolj samo spomin je ostal na nekdanjo Ljubljano, intimno, nežno in prijazno. In če je tudi volja izginila, da se reši-j iuo barbarstva —-—-? 11. januarja 1920. rodni socialci začeli organizirati kmečki prolfctarijat in so napravili agrarcem veliko škude. Obenem so se vedno glasneje pojavljale u vrst lastnih pristašev pritožbe, da agrarna stranka, ki sedi s socialisti v vladi, noče radikalne agrarne reforme, da dela veleposestniško politiko, da je strogo centralistična itd. Na dveh mestih ie opozicija udarila na dan, se odcepila od stranke in ustanovila lastno kmečko stranko z lastim glasilom. Na drugi strami se ruii lani še mogočni socialistični blok, ki so ga sestavljale vse tri socialistične stranke: socialno-demokra-ška (Šmeral-Stivin), nar.-socialna (Klofač) in centralistična skupina. Kmalu po otvoritvi parlamenta se je pa to edmatvo začelo krhati. Najprej so nastala nasprotja med socialno-demokraško stranko in narodnimi socialci. Socialni demokrati, ki so bili med vojno najbolj udani avstrijski politiki in so obs-ojalj takozvano pasivistično češko-dr-živahno polit, da so v svojem listu »Pravo Lidu« odločno protestirali proti temu, de olnem obsegu tudi priče, ki so bile pri glavarstvu v Celovcu pri tem prizoru navzoče, Italijani zapuščajo Dalmacijo. LDU Split, 9. januarja. (DKU) Dne 5. t. m. se je v Šibeuiku vkrcalo za v Italijo precej italijanskega vojaštva s konji in po-vozom vred. Ponoči od 4. na 5. t. m. je bilo v Šibeniku živahno vrvenie vojaštva. Čete so prihajale zlasti iz okolice Knina. Vso noč so oklopni avtomobili drveli po ulicah. V sredo je italijanska posadka za-pustila Vodice, kjer so ostali samo kara-binjerji. S seboj v Šibenik so prinesli ves svoj telefonski materijal, postelje, kuhinjsko orodje itd. Govori se, da bo te dni odpremljeno v Italijo mnogo moštva in vojnega materijala. LDU Split, 9. jan. (DunKU) Predvčerajšnjim se je odpeljalo na parobroau Štev. 8. SLOVENEC, dne A. faimarfa 1930. Stran 3. »Fram« iz Šibunika v Italijo zopet 180 mož italijanskega vojaštva s pripadajočim pc-vozom. Dr. Kramcr in Kristan ostaneta. LDU Belgrad, 9. januarja. Današnja »Tribuna« prinaša vest, da je ra.di valutnega vprašanja prišlo do ministrske^ krize in "da sta minbtra dr. Kramer in. Kristan podala ostavko, ker vsi Slovenci stoje na stališču, da jc treba izmenjati krono z dinarjem al pari, in odklanjajo projekt dr. Vcljkoviča. Napram tej vesti sc ugotavlja, da je neresnično, da bi slovenska ministra podala ostavko, kajti ministrski svet o valutni reformi še ni sklenil ničesar koneč-nega. Seja ministrskega sveta, pri kateri se bo sklepalo v nadaljnjih korakih glede valutnega vprašanja, se bo vršila bržkone šele prihodnji torek dopoldne. Regent na Francoskem. LDU Belgrad. 10. januarja. Regent Aleksander so jo sinoči povrnil v Pariz. Na kolodvoru sta ga sprejela minister dr. Trumbic in poslanik Vesnič. Prestolonaslednik odpotuje iz Pariza v soboto, dne 10. t. m. Ministri na potovanju. LDU Belgrad, 10. januarja. Včeraj sta se ministrski predsednik Davido-vič in finančni minister Veljkovič povrnila iz Šabca v Belgrad. Vesni6 se vrne v Belgrad. LDU Belgrad, 10. januarja. Iz Tou-lona poročajo, da bo jugoslovanski poslanik v Parizu Vosnič zapustil Francijo in se povrnil v Belgrad. Občinski uradniki. LDU Belgrad, 10. januarja. Poseben odbor je dokončal ureditev vprašanja občinskih uradnikov. Nova telefonsko zveza z Belgradom. LDU Belgrad, 10. januarja. Vsled naraščanja telefonskega prometu na progi Belgrad—Zagreb je ministrstvo Eca pošto in brzojav sklenilo, poleg obstoječe proge Bolgrad—Zagreb ustanoviti še drugo telefonsko progo. Kakor doznava Presbiro, se bodo dela za izgotovitev tc proge začela šc ta mesec. Vrhovni svet. LDU Pariz, 9. januarja. PKU) Cle-menceau jc spvejel danes dopoldne Lloyd Georgea ter se posvetoval z njim celo uro. Nato se jc vrhovni svet sestal k seji, kateri je predsedoval Clemenceau, ter je sklenil, da mora stroške za vrhovno nadzorstveno komisijo, poslujočo v Porenju, nositi Nemčija, pravtako kakor stroške za okupacijske čete zaveznikov. Po tej seji se je v tajnem posvetovanju obravnavalo reško vprašanje. Dr. Renner v Pragi. LDU Praga, 10. jan. (DunKU) Davi ob 7.45 je dospel semkaj državni kancelar dr. Renner s spremstvom, Švica priznala Avstrijo. LDU Bern, 10. januarja. (DunKU) Švicarska brzojavna agentura poroča: Zvezni svet je sklenil oficiclno priznati republiko Avstrijo. Pomanjkanje premoga na železnicah. LDU Dunaj, 9. jan. (DunKU) Dovoz premoga je trajno tako pičel, da se mora na nekaterih progah državne železnice zopet omejiti promet osebnih vlakov, Vendar pa uprava državnih železnic nc namerava zopet ukiniti železniškega prometa in bo gledala, da bo vzdrževala promet v dosedanjem obsegu, dokler bo . šlo. Občinstvo pa ue sme računati 2 zagotovljenim železniškim prometom. Pred-videvno je, da sc bodo včasih brzovlaki ali osebni vlaki, ki vozijo v oddaljenejše kraje, odpovedali nekaj ur pred odhodom. Za sedaj je gotovo, da v ponedeljek, dne 12. t. m, dopoldne ne bo vozil brzovlak Dunaj F. J. kol. — Praga — Berlin in v ponedeljek zvečer brzovlak Dunaj zap. kol. — Innsbruck — Feldkirch. Ravno tako izpadeta tudi njuna protivlaka« Vsled teh razmer ntij občinstvo večkrat povpraša na kolodvorih, ali jc ustavljen promet ali ne. Železniški promet na Bavarskem ustavljen. LDU Berlin, 9. jan. (DunKU) Kakor poroča »Abend« iz Monakovega, jc do-važanje premoga na Bavarskem popolnoma zastalo. Zaradi tega bo počenši od 13. t. m. na vseh bavarskih progah ustavljen ves osebni promet, blagovni promet bo pa omejen na najnujnejšo izmero. Proces proti bivšemu ogrskemu ministru. LDU Monakovo, 9. jan. (DunKU) Danes dopolddc sc je začel proces zoper vojnega ministra republike svetov, natakarja Viljema Reichharia, ki ic obdolžen veleizdaje. Reichharia, ki je bil član komunistične stranke, so prijeli v. Berlinu, Zborovanje ameriških strank. LDU Amsterdam, 9. januarja. (DunKU) Kakor poroča »New York Star«, se bo vršil narodni konvent ameriške demokratske stranke dne 28. junija t. L v San Frančišku, narodni konvent republikanske stranke pa dne 9. junija v Chicagu. Briancl proti WiIsonu. LDU Washingioa, 8. jan., (DunKU,) Reuterjev urad poroča: Pri banketu, Id ga je priredil odbor ameriške demokratske stranke, je Briand v nagovoru nastopil proti predsedniku Wilsonu zaradi tega, ker je ta postavil vprašanje zveze narodov za parolo pri prihodnjih volitvah. Izjavil je nadalje, da mora demokratska stranka sprejeti kompromis, ki je potreben, da se zagotovi ratifikacija mirovne pogodbe, Japonsko-angleška zveza. LDU Pariz, 10. januarja. (DKU) Dopisnik lista »Times« pproča iz Tokia: Kakor grof Okuma, se je sedaj tudi Kato izjavil za nadaljni obstoj japonsko-angleške zveze, katere veljavnost bi imela poteči letos. Živil za Nemčijo nočejo nakladati. LDU London, 9. jan. (DunKU) Reuterjev urad poroča: Pristaniški delavci v Cardiffu niso hoteli nakladati blaga na prvo nemško ladjo, ki je z nemškim moštvom priplula v Cardiff, da naloži meso in konzerve za Nemčijo. Izročitev nemškega cesarja. LDU Amsterdam, 9. jan. (DunKU) | Kakor javlja »Etoile Belge«, je Sir Gor-don Hovvat, ki se nahaja v Parizu, dobil nalog, naj sestavi besedilo formalne prošnje za izročitev bivšega nemškega cesarja, ki se bo predložila nizozemski vladi. Nemški kapital v Švici. LDU Berlin, 9. januarja. (DunKU) V govoru, ki ga jc imel v Friedrichshafenu, je nemški državni finančni minister Erz-berger izjavil z ozirom na nemški kapital, ki se je izselil v Švico, da pričakuje, da se i bo v bodočnosti sklenil s Švico dogovor glede medsebojnega pravnega varstva v spornih vprašanjih. Ako ne bi pomagalo drugo sredstvo, bi se kapital, ki je ubežal v tujino, prepustil ententi kot plačilno sredstvo. Čehi za dunajske otroke, LDU Dunaj, 9. jan. (DunKU) Čehoslo-vaško poslaništvo naznanja, da jc čeho-slovaška dovolila 500 dunajskim otrokom, ki se pošljejo na Norveško, prosto vožnjo po čehoslovaških železnicah. Napredovanje boljŠevikov. LDU Moskva, 10. jan. (DKU Brezžično.) Frontno poročilo z dne 9. t. m.: Rdeče čete napredujejo na vseh frontah. Število ujetnikov in množina vojnega plena, katerega se je polastila rdeča armada pri Krasnojarsku, je nepregledna. Do sedaj so našteli 60.000 ujetnikov. Povodenj v Italiji. LDU Rim, 10. januarja. (DKU) Vsled i povodnji, ki je nastopila v področju reke Arno v Toskani. so predmestja Pizc popolnoma poplavljena. Vsled izredno deroče vode so reševalna dela zelo otežko- čena. Stavke. LDU Washington, 10. jan. (DKU Brezžično.) Stavka jeklarskih delavcev v Pittsburgu, ki se jc začela dne 22. decembra, se je včeraj končala s poravnavo, LDU Amsterdam, 10. januarja. (DKU) Kakor poročajo »Times« iz Bombayja, je tamkaj izbruhnila nova stavka, katere se udeležuje 45.000 delavcev iz 16 tovarn. LDU Berlin, 10. januarja. (DKU) Stavka železničarjev v porenjskem industrijskem ozemlju se je razširila še na dve postaji. Na Saksonskem in na Bavarskem so železničarji stavili nove mezdne zahteve. Mezdno gibanje železničarjev v Trstu. LDU Milan, 9. jan. (DunKU) Kakor poroča »Secolo«, so železničarji v Trstu začeli mezdno gibanje. Politične novice. -j- člani Jugoslovanskega kluba, stanujoči v Ljubljani, so imeli preteklo nedeljo, dne 4, t. m., sejo, v kateri se je sklenilo: Izvrševalnemu odboru opozicional-nega bloka v Narodnem predstavništvu sc predlaga v posvetovanje in sklepanje: 1. Regent se primernim polom povabi, cla se vrne v času, ko ljudstvu neodgovorna vlada uveljavlja v najvažnejših državljanskih zadeval) brezobziren absolutističen težim, takoj v domovino, da ščiti ustavo, sklenjeni dogovor in demokratski razvoj državnega življenja; 2, kakor hitro doseže število poslancev v opozicionalnem bloku nadpolovično večino (kvorum), naj opo-zicionalni blok formira novo vlado ter jo predloži regentu v potrjcnic; 3. stranke opozicionalnega bloka se naj udeležijo posvetovanja o volilnem redu za ustavo-Ivorno skupščino s aro o v odseku, izvolje- nem že od začasnega Narodnega predstavništva za posvetovanje volilnega reda za ustavotvorno skupščino, in to pod pogojem, da se v odboru sklenjeni zakonski načrt predloži takoj začasnemu Narodnemu predstavništvu v potrjenje. — Nadalje se je sklenilo, da bodo člani J. K, v Belgradu posredovali zaradi vseučilišča, ujetnikov, prehrane, sladkorja, soli in petroleja, obleke in obutve itd. -1- Vladni dementi. Ljubljanski dopisni urad poroča: »Slovenec« piše, da je finančno ministrstvo že začelo izvajati sklep, da se izmenja po en clinar za štiri krone. Ta vest je brez podlage. Dejjstvo je samo, da se je šc pred Božičem v ministrskem svetu sklepalo o valutni reformi, da pa je bilo končno sklepan je preloženo na čas po novem letu, in sicer na prošnjo ministra za trgovino in industrijo dr. Kramerja. Finančni minister je pri raznih tiskarnah uvedel poizvedbe in druge pripravljalne korake, ki pa imajo le namen, ugotoviti proračun za provedbo izmenjave in zagotoviti, da bi sc v primeru, ako bi ministrski svet sprejel predlog finančnega ministra, izvedba nemudoma mogla izvršiti. — K temu uradnemu dementiju LDU navajamo poročilo LDU z dne 7. januarja iz Bel-grada, ki slove: Po pravoslavnih božičnih praznikih se bo začelo opremljanje novih dinarskih bankovcev z označbo v kronski veljavi. Za to nati-skavanje so naročeni posebni stroji in klišeji, da bo tako natiskavanje čimprej končano. Iz dejstva, da so naročeni novi kliše ji izhaja, d i n?. mero-dajnih mestih žs vedo relacijo med dinarjem in krono. Verjetno je, da bo relacija 4:1. -— Nerazumljivo nam je, da LDU, oziroma predsednik Deželne vlade ni dementiral tudi poročila LDU. Da je bila naša tozadevna vest., ki prihaja iz zanesljivega vira. točna, dokazuje tudi poročilo iz Belgrada v »Jugoslaviji« istega dne: »Finančni minister je določil uradni kurz dinarja s i kronami. — Po najnovejših vesteh je finančni minister že tudi odredil naj se začne takoj s pretisTkavanjem »dinarskih novčanic«. — Ako smo s svojim poročilom morda tudi nekoliko pripomogli, da se je že naročeno tiskanje novih bankovcev v Zagrebu ustavilo in se je tudi minister Pribičevič spreobrni k relaciji 1 : 1. smo kljub vladnim dementijem zadovoljni. + Dr. Žerjav in socialisti. Inženir Gustinčič je bil te dni aretiran, tik pred pogajanjem obeh kril socialistične stranke. Kakor je znano, pripada Gustinčič radikalni, boljševiški struji in je bil že prej enkrat aretiran, preden so stopili socialistični ministri v sedanji kabinet, nato pa izpuščen. Predsednik deželne vlade g. dr. Žerjav ga je v policijskem zaporu obiskal in je dalje časa z njim konferiral. Stavil mu je konkretne predloge glede popolne ločitve obeh socialističnih kril. Vsled tega ni mogoče presoditi, ali je bil Gustinčič aretiran zaradi boljševiške propagande ali pa jc obdolžen kakega drugega političnega delikta. G, predsednik deželne vlade bi mogel to politično zagonetko pojasniti, ako le svoje taktične poteze nc bo demontiral. Objavljamo to zadevo kot vestni kronisti. -j- »Slovenski Narod« in socialisti. »Slov. Narod« je zapisal »Napreju« tole v album: Gotovi gospodje iz social-nodemokratskega tabora se delajo sedaj velike junake in odpirajo na šii*oko usta. Toda še le sedaj, ko je pokopana Avstrija. Poprej so lepo molčali in se niso upali niti kihniti boječ, da bi jim tega ne zameril kak avstrijski mogotec. Tudi oduševljeni Jugosloveni so sedaj. Preje pa si niso niti upali rabiti jugoslovenskega imena in so povsodi in vselej samo naglašali svojo intimno zvezo s svojimi nemškimi sodrugi. Ali nam gospodje sodrugi morejo navesti samo enega svojih somišljenikov, ako izvzamemo edino Cankarja, ki bi bil v težkih časih vojne trpel radi svojega političnega prepričanja? Niti enega ne morejo navesti. In ti ljudje, ki so širo-koustijo, kakor da bi bili od nekdaj i najsrditejši odporhiki avstrijske misli in avstrijskega patrijotizma, se drznejo sedaj očitati drugim, da so bili sluge avstrijskih mogočfiikov in oznanje-valci avstrijsko državne ideje! Vsa slovenska narodna javnost jih pozna, zato naj le lepo molče, in naj ne mečejo kamenje na drugo, ki so pred Bogom in ljudmi veliko manjši grešniki, kakor oni sami. nadloga za druge jugoslovanske tovariše in ubijanje časti, ponosa in zdravja za njega samega. Govorim tu o onih, ki so navezani edino le na vladine podpore, ki nimajo domov in katerih je danes, ko je vojna glo->oko preobrazila naše razredne razmere, mnogo več, ko pred petimi leti in veliko več, ko si to predstavljajo merodajni fak-i »rji v domovini. Z največ 333. — jugoslov. kron, to je 166.— češkoslov, kron mesečno, katere jc v najboljšem slučaju takemu visokošolcu priznala pokrajinska vlada, oziroma njeni strokovni fondi, naj plačuje omenjeni stanarino z običajno oskrbo (postrežba, perilo, razsvetljava) 150 do 180 češkoslovaških kron, kurjavo 80 do 100 češkoslov. kron, hrano v menzi 150 češkoslov. kron, naj si kupuje neobhodno potrebne priboljške k nezadostni menzni hrani, naj plača šolske pristojbine in takse, sd nabavi obleko, zadosti 3vojim kulturnim potrebam in se živi za dobo počitnic. Jasno je, da je 333 jugoslovanskih kron globoko pod eksistenčnim minimom v Pragi živečega akademika. V ilustracijo enakopravnosti in v urac-vanje niže stavljenega vprašanja nai navedem, da je omenjenim akademikom dana bolj in boij manj prijetna prilika biti tovarišem in nastooati v češld javnosti kra; belgrajskega štipendista, ki ga podpira centralna vlada s 350 franki, to je 1450 češkoslov. kron, oziroma 2900 jugoslovanskih K mesečno. Vprašam sedaj: Kako je možne slovenskemu akademiku živeti svojim študijam, ohraniti neomadeževano svojo akademsko čast, kako naj izpolnjuje one težke dolžnosti v inozemstvu, ki so v zvezi a ugledom njegove države in kako naj poj-muje tolikrat ponavljano zapoved svojega troedmega naroda — bičanje separatizma? Umevne so umazane posledice navedenih razmer. Akademik živi v večni negotovosti, nadleguje svoje imovitejše tovariše, zato mu gine ponos in veselje do dela na škodo pozitivnih strani njegovega značaja, — V domovini se trudite zatreti korupcijo. Ali pa se zavedate, da grozi ta zastrupiti akademski naraščaj, iz katerega naj vzniknejo voditelji naroda in prvo-mestni delavci vseh panog? Pod opisanimi razmerami je oni akademik, kateremu je dražja njegova čast, nego napredovanje v študijah, primoran vrniti se v domovino Skušnja pa uči, da bodo med onimi, ki s* bodo vračali — najboljši. Gospod predsedniki Čutil sem se poklicanega, da Vam v imenu prizadetih opišem naše bedne razmere. Prosim Vas, di> z mesta predsednika pokrajinske vlad« skušate vplivati opisanim slov. akademi kom v izboljšanje. Blagovolite sprejeti izraze globokega spoštovanja v imenu prizadetih Srečko Petrovčič, stud. ing. Praga, Češka tehnika. V Pragi, dne 31. decembra 1919. pljpnp gospoda predsedniku deželne vJnde za Slovenijo. Nevzdržni položaj slovenskih visoko-šolcev v Pragi mi narekuje, da so obračam na Vas, gospod predsednik, s sledečim odprtim pismom v informacijo: Slovenski akademik živi v Pragi živ-lien:e- ki tc sramota za ni vdovo domovino, — Občni zbor S. K. S. Z. se vrši v četrtek, dne o. februarja 1920 v Ljubljani v veliki dvorani hotela Union z običajnim sporedom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo ostalih odbornikov. 3. Poročilo načelnikov posameznih odsekov in podzvez. i. Sprememba pravil. 5. Volitev novega odbora. G. Slučajnosti. Nujno prosimo vse naše podzveze, nadalje vse pri naši S. K. S. Z. včlanjene organizacije; in sploh vse prijatelj o in podpornike našega prosvetnega gibanja, da takoj začno z agitacijo za številno udeležbo, da bo naš občni zbor veličastna manifestacija krščansko-socijalnega prosvetnega dela med Slovenci. — Odbor. — Seja katol. tisk. društva bo v ponedeljek, dne 12. januarja ob i. uri popoldne. — Poročila sta se v Škofji Loki dne 7. jan. gosp. Matej Ziherl, tajnik izobraževalnega društva z gospodično A, Suš-nik. Poročal jc nevestin brat č. g. kaplan Janko Sušnik. Vrlima novoporočencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova! — Umrl je dne o. januarja v tuk. deželni bolnišnici g. Arh Jožef, posestnik na Spod. Otoku in oskrbnik grajščinc Pod-vin. Bil jc star 61 let. Pokojnikovo truplo bodo prepeljali dne 11. jan. v Mošnje. Pogreb se bo vršil isti dan ob 3. uri popoldne. Naj v miru počiva! — Umrl je v M ari a Sorg na Solno-graškem o. Viljem Wcth D. J., profesor na celovški bogoslovnici. Rodom Tirolcc jc bil napram Jugoslovanom pravičen. — Imenovanja. Agrarni stavbni svetnik Ivan Presc! jo imenovan za agrarnega višjega stavbnega svetnika v VI. činovnem razredu pri poverjenistvu za kmetijstvo. — Jakob Skubic v Ljubljani in Simon Meršol v Novem mestu sta imenovana za višja komisarja finančne straže 1 razreda. — Gozdarski nadkomisar inž. Vladimir Štikljc pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani jc imenovan za gozdarskega svetnika. — Za begunce. Mnogi begunci bi se radi povrnili v domovino in bi bili žc. Stran 4. SLOVENEC, dne Ti, feotmrfe 1930. Štev, 8, zdavna na svojem domu, če bi bili imeli v rokah listine, ki jih oblasti zahtevajo od njih, da nemoteno odpeljejo svoje stvari in potujejo v zasedeno ozemlje. Kdor želi povrniti se v domovino, naj se zglasi pri županstvu v čigar okolišu sedaj biva. Županstvo naj mu izda potrdilo, da je pripeljal pohištvo in živino v begunstvo, da je živež pridelal na zemlji, ki jo je imel v najemu ali zaslužil z delom, V potrdilu mora biti navedeno število družinskih članov, količina in vrsta živil in živine Županstvo naj pošlje okrajnemu glavarstvu: 1. navedeno potrdilo, 2. imenik družinskih članov, 3, potrdilo glede stanovanja. Italijanski delegat zahteva od beguncev potrdilo, da imajo v domovini pripravljeno stanovanje. To potrdilo izda županstvo v zasedenem ozemlju. Kdor ne bi imel takega potrdila, mora imeti kak drug dokaz, n. pr. pismo, ki ga jc prejel od domačih iz zasedenega ozemlja, iz katerega je razvidno, da ima pripravljeno stanovanje v svojem kraju. Okrajno glavarstvo napravi: L propustnico za celo družino (slik ni treba), 2. priporočilo za prosto vožnjo, in pošlje oboje, s potrdilom županstva glede Živine, živil in stanovanja, »Posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljano«, ki preskrbi potrebne izvoznice in vrne vse listine županstvu, da jih vroči zglasilcem, kateri si naročijo železniški voz na bližnji postaji. Vse listine so kolka proste in jih begunci dobijo brezplačno. »Posredovalni urad za begunce v Ljubljani«, dne 10. januarja 1920. — Učiteljem-beguncem na znanje! Z ozirom na poziv, naj se povrnemo v zasedeno ozemlje in zopet nastopimo tam svoje službe, smo opozorili kornpe-tentna mesta na razna važna vprašanja, ki jih je treba poprej rešiti, pred-no se prične z izvrševanjem te akcije, kajti v nasprotnem slučaju ter s prenagljenimi in nepremišljenimi koraki bi utegnili nele nam samim, marveč tudi splošnemu narodnemu blagru bolj škodovati kakor koristiti. Ta vprašanja pa se ne dajo rešiti brez direktnega sporazuma in posvetovanja z nami, zato je klub opozoril vlado in višji šolski svet tudi na te okolnosti. Intervencija so je izvršila potom Zaveze. Toliko za enkrat na znanje vsem prizadetim s priporočilom, naj se, predno store kak odločilen korak, posvetujejo poprej pismeno ali ustmeno z našim odborom. — Klub primorskih učiteljev-beguncev v Ljubljani, Gosposvetska ulica 13/55. — Društvo zasebnega uradništva fca Slovenijo, krajevna skupina Celje sklicuje svoj redni letni občni zbor na nedeljo, dne 25. prosinca 1920 ob 10. uri v malo dvorano Narodnega doma v Celju. Dnevni red zbora: 1. Poročilo dvuštv. funkcijonarjev. 2. Volitev novega odbora, preglednikov in zastopnikov za osrednji odbor. 3. Stališče zasebnega uradništva napram konzum-nim organizacijam (predava g. Jerič). L Službena pragmatika (predava gosp. Plahuta). 5. Pokojninsko in bolniško zavarovanje. 6. Slučajnosti. — Zbor je sklepčen, ako je navzoča ena trtejina članov. V slučaju nesklepčnosti tega zbora se vrši skupščina z istim dnevnim redom v sredo, dne 28. prosinca 1920 zvečer ob 7. uri v hotelu »Pri kroni« v Celju; ta zbor bo sklepčen ob vsaki udeležbi. — Pri kr. pošt. čekovnem uradu so strankam na razpolago sprejemne uradne ure pri ravnateljstvu in v prijavnici od pol 9. do pol 15. ure. — Ravnateljstvo ček. urada. — Ponarejeni stokrosiski bankovci. Kakor se nam poroča, krožijo po Gorenjskem stokronski bankovci s ponarejenimi kolki. Kolki se spoznajo po slabem risanju notranjega kroga okoli državnega orla, po slabem zobčanju ali sploh pomanjkanju istega. Pečati imajo besedilo raznih uradov, ki je pa več ali manj zamazano in nejasno. — Razpis. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuje službo okrožnega zdravnika v Kranjski gori. Interesenti se opozarjajo na ta razpis v Uradnem listu. — 67 časopisov je 1. 1919 izhajalo v območju deželnega sodišča v Ljubljani, 10 jih je prenehalo ,21 novih je pričelo izhajati. — Strnišče. Preteklo je že davno leto dni, kar imamo Jugoslavijo, ali pri poštnem uradu v Strnišču se blišči še vedno pisemski nabiralnik črno-rumene barve. A tudi pečat omenjenega urada se še vedno glasi: Kriegsspital Sternthal bei Pe.ttau (vojna bolnica Strnišče pri Ptuju). To je že skrajna malomarnost, da ne rabimo hujšega izraza. — Oster mraz nastopi v kratkem, tako prorokujejo meteorologični izvedenci. Dne 2. januarja se je pojavil nad severno Evropo izredno močan zračni tlak, ki se širi proti jugu. — Tistim, ki potujejo iz Trsta. 10. t. m. je izšla naredba vlade, ki določuje stroge kazni tistim, ki se pripeljejo iz zasedenega pzcmlja v Slovenijo, čc ni delegat naše dr- žave v Trstu podpisal potnega lista. Ta naredba se je sprejela z zelo mešanimi čustvi. Na eni strani je potrebna natančna evidenca tistih, ki potujejo iz zasedenega ozemlja v našo državo, glede na preprečitev tihotapstva in veriženja ter vohunstva, na drugi strani se pa s takimi pooj-stritvami upravičeno razburjajo in sc dela krivica našim rojakom, kateri imajo rodbinske in prijateljske stike v naši državi. Vsekakor se nam pa zdi, da kar tiče izdajanja potnih listov v zasedeno ozemlje, se pri naših oblastih prerigorozno postopa in bi kazalo olajšati izdajanje potnih listov, ker si moramo pridobiti ljubezen naših ne-odrešenih bratov in sestra, katere pa odbijamo s prenatančnimi potnimi sitnostmi- — Zaradi tatvine in goljufije zasleduje vojaško kolodvorsko poveljstvo v Zidanem mostu Gregorja Vezela, ki je star 28 let in jo s Kresnic doma. Vezcl se peča s prekupčevanjem prašičev s Hrvaškega v Ljubljano. Srednje postave je, suhega obraza, bled, črnih las in črnih malih brk; na vratu je sled velike rane; govori težko, nervozno. Vezel je poneveril 3540 K in ukradel poniklan s amokres na 5 strelov ter črni dežni plašč. Vezel naj se izroči vojaškemu kolodvorskemu poveljstvu na Zidanem mostu. Vezel je služil svoj čas kot zavirač na železniški progi Ljubljana—Zidani most. — Ker je kradel drva, je prisodilo ljubljansko deželno sodišče Koprivniku Primožu iz Sel na Koroškem 3 mesece navadne ječe. — Če se prodaja garjev konj. Predsed-sednik kaz. senata ljubljanskega deželnega sodišča pravi: »S Francom Pretnarjem iz Britofa pri Naklem smo se že 3. ali 4. pečali. Dne 10. julra 1919 je prodal v Celovcu garjevega konia. On pravi, da je bil zato kaznovan.« Pretnar predloži nekaj Ifotin. Nadsv. Vedernjak: »Toda tu ni zapisano, da smete Carjevega konia prodati. Kako ste prišli do njega?« »V Kranju sem ga kupil. Pri komis'ii so mi povedali, da je garjev, V Celovec sem peljal šnops, tam sem kon'a orodal za 30 kron « — Prvomest-nik nadsvetnik Vedermak Pretnarju: »Ker ste rekli, da ste bih za konja že kaznovani, smo poslali po spise in se je dognalo, da ste bili v neki drugi zadevi kaznovani.« — Predkaznovan je bil šestkrat. Pretnar: »Špilal sem.« — Prvomestnik: »Enkrat ste se »špilali« z nožem, enkrat s kolom in zopet z nožem. To so nevarni »špili«!« Pretnar: »Saj veste, »mvad čvovk!« Sodišče je orisedilo Pretnarju 50 kron globe ali 5 dni zapora. Predsednik Pretnarju: »Koliko gorja bi lahko z gariavim konjem v Celovcu napravili, še ne ves*e ne!« — »Tatvina se množe na strašen način«, je rekel dne 10. t. m. prvi državni pravnik ljubljanskega deželnega sodišča g. Bežek in nadaljeval: »Nočem biti vsiljiv, toda umestno bi bilo, da se določajo primerno stroge kazni, da se omeje tatvine, ki groze, da uničijo temelje naši državi. Te besede sem izpregovoril, ko letos prvič nastopim v slučaju tatvine.« Šlo je za Janeza Bestra z Brega, kateri služi že 5 let pri Kranjski industrijski družbi na Savi in je ukradel, kakor pripozna, dve vreči ovsa. Sodišče, senatu je predsedoval nadsvetnik Vedernjak, je obsodilo Bestra v en mesec težke ječe. Predsednik je pristavil: Fant je bil najbrž zapeljan. Kazen smo mu odmerili samo z 1 mesecem, ker upamo, da bo stopal v bodoče po pošteni poti. — X. emisija delnic Ljubljanske kreditne banke. Vsled sklepa upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke se povišuje delniška glavnica na 30,000.000 K z izdajo 25 000 novih delnic, od katerih imajo dosedanji delničarji pravico, prevzeti skupnih 20.000 novih delnic na podlagi vsakih 5 starih 2 novi delnici po tačaju 700 K in ostalih 5000 novih delnic se bo delilo onim delničarjem, ki bi želeli imeti razen opti-ranih še večje število delnic in novim subskribentom po tečaju 9D0 kron. Z cz rom na visoki tečaj, ki sedaj r.otira la btrzi, je emisijski tečaj od 90") K zelo ugoden in ker poteče rok subskripcije dne 31. I m., se opozarja gg. int?*esente. da svoje prijave pravočasno vpošljejo Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani odnosno rjenmi podružnicam v Mariboru, Celju, Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Borovljah giasom današnjega inserata. — Umrl je dne 9. t. m. g. Jožef iCola-rč, župnik v šmartnem ob Pakt. Naj v miru počiva! lj Konferenca ljubljanske dušnopastlr-ske duhovščine in gg. katehetov bo v Jugoslovanski tiskarni v torek, 13, t. m , ob 16%. Arhidijakon. lj Meščansko žensko društvo v Ljubljani vabi tem potom na aktualni predavanji, ki ju priredi dne 15. januarja 1920 v srebrni dvorani hotela »Union« ob peti uri popoldne. Predavata č. gospod dr. Zamljen o otroškem zavetišču in č. gosp stolni vikar Zabrcl o razmerju gospodinj do služkinj. Posebno gospodinje naj se udeleže predavanj v najobilnejšem številu, lj Zveza uradnic in trgovskih nastav- Ijenk (Krekova pro6veta) ima v sredo dne 14. t. m. ob 7. uri zvečer dekliški večer. Na sporedu deklamacije, predavanje o plesu in debata in prost razgovor. Članice prosimo točnosti. — Odbor. lj Zveza služkinj. Odborova seja danes ob pol petih popoldne. Vse odbor-nice naj se je udeleže. lj »Babilon« na Ljudskem odru. Danes ob pol 8. uri zvečer se bo vršila na Ljudskem odru predstava Kotzebu-ejeve burke »Babilon«, ki je za slovenske odre nanovo prirejena in je polna humorja, ki se stopnjuje od dejanja do dejanja. Vloge so zasedene po najboljših igralcih Ljudskega odra. Vstopnice so prodajajo v trafiki gospo Modiceve nasproti Jugoslovanske tiskarno in v prodajalni »Nove založbe« na Kongresnem trgu. lj »Babilon« v ponedeljek. Opozarjamo slavno občinstvo, da bo Ljudski oder burko »Babilon« ponovil takoj v ponedeljek ob pol 8. Tiri zvečer. Vstopnice se bodo dobile od ponedeljka zjutraj v predprodaji kakor po navadi. lj Imenovanje v policijski službi. Oko-liščniin nadzornikom sta imenovana detektiva I. razreda gg. Anton B a r i č in Franc A d a m 1 e , katera izvršujeta že od ustanovitve kolodvorske policijske ekspoziture svojo službo z največjo požrtvovalnostjo in vnemo. lj Poroka. G. Ljudevit Skuhala, inž. kapetan I, razreda v Ljubljani, se je poročil z gdč, Olgo Š i r c a, ll Iz pisarn e Univerzitetnega Sveta v Ljubljani se nam poroča, da članek »De-mokičti in ljubljanska univerza'., priobčen v -.Slovencu« dne 8. januarja t, 1„ št, 5., ni izšel iz kroga ljubljanskih vseučiliščnih prenose rjev. lj Dijaški tran5£ori v Traso preko Dunaja in Brna 11. t. m. odide iz Ljubljane ob 15. uri z glavnega kolodvora. Udeleženci so naprošajo, da pridejo na kolodvor vsaj do 14. ure. lj Umrli so v Ljubljani: Brigita Avscc, rejenka, 7 mesecev. — Katarina Stanko, delavčeva žena, 46 let. — Ana Perhaj, voznikova žena, 42 let. — Mavricij Jug, sin štabnega narednika, 2 meseca. — Valentin Brodar, posestnikov sin, 19 let. — Ljudmila Šalamun, hči svetilničarja, dva meseca. — Helena Guzelj, zidarjeva žena, 65 let. — Marija Tomažič, zasebnica, 87 let. — Milena Sušnik, rejenka, poldrugo leto. — Fran Trpine, mizarski pomočnik, 30 let. — Helena Pečenko, zasebnica, 53 let. — Ignacij Krmec, tobačni delavec, 34 let. lj Urad za pospeševanje obrti sprejema stranke samo od pol 9. do 12. ure dop, lj Vlom pri Jasa. Iz zaprtega skladišča je bilo ukradeno tvrdki Jas 35 zračnih cevi, ki so vredne 3500 K. Policija je vlomilcem na sledu. lj Zaradi tajne prostitucije je aretirala policija 30 letno Štefanijo Sar-tory in 19 letno Marijano Dobrave. Obe sta bolni. lj 6 kg masti je ukradel gospe Ani Budinovi na Vodnikovem trgu Jožef Omerza, katerega je policija aretirala. lj Slabo novo leto. Gospod Gorjušan se je sprehajal po Zvezdi. Nekaj ga je jezilo; saj veste: tu in tam so sitnosti. V tužnih, črnih njegovih mislih ga predrami in razvedri pristna ljubljanska govorica dveh >boljšin« dam, katere je vojska in saj veste, verižništvo povišalo na višji »družabni« klin in jima preskrbelo boljšo obleko. Prva gospa pravi: »Slišjo oni, vejo, strašno slabo je, kadar se prične novo leto na petek.« — Druga gospa ji pa čisto resno odgovori: »Ja, je res slabo, če pade novo leto na petek, ampak to še ni nič; najslabše je, če pade novo leto na 13., ker to je nesrečna številka.« — Gospe očividno ne premoreta pratike, v kateri bi zvedele, da se je novo leto pričelo s četrtkom. lj Sodba Irancoskga častnika o Ljubljani. Neki visoki francoski častnik je izrazil o Ljubljani v razgovoru sledeče: »Kaj delate v Ljubljani? Kar 16 veselic eno nedeljo, nc vem, na katero bi šel. Pri nas v Franciji veselic ni, zato pa delamo, delamo ,..« lj Zaplenjen tobak na šišenskem kolodvoru. Organi policijske stražnice v Spodnji Šiški so zaplenili Alojziju Brezavščeku iz Čepovana dve vreči tobaka. lj Velike tatvine v ljubljanski tobačni tvomici. Policija je aretirala elektromon-terja Ivana Slugo v tobačni tvornici, ker je pokradel velikanske množine najfinejšega tobaka v ljubljanski tobačni tvormci, Mož je kradel tobak od lani mesca febru-arja. Postopal je zelo zvito. V raznih oddelkih jc imel dolžnost, da jc mazal stroje. Posluževal se je v ta namen bencinske ročke, iz katere je izlil olje; ročko si je Eu tako prikrojil, da je odstranil tla in na-asal v njo tobak: do 10 kg ga je šlo v njo. Ukradeni tobak je zbiral v svoji delavnici, sam s tovariši ga je spravljal iz tvormce. Sluga jc v preiskovalnem zaporu deželnega sodišča. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so pa preprečili nadaljevanje tatvine še nekemu drugemu tatu tobaka v tobačni tvornici. Zaplenili so na kolodvoru tobak in z zelo trudapolnuni poizvedbami dognali, da je bil tobak, kateri je šel skozi več rok, ukraden v ljubljanski tobačni tvornici. Vozil ga je iz nje Tome Jožef, ko je vozil listje iz tvormce, in ga skril pod Ustjem. Ukradeni tobak mu je pomagal nositi kurjač Valentin Ju-van, Tome in Juvan sta se izročila sodišču. lj Vlom v klet restavraciji na glavnem kolodvoru. V zadnjih dneh mesca decembra so vlomili v klet restavracije pa glavnem kolodvoru Anton Korlc iz Klevelau-da, Erklavec Ivan iz Trsta, Slevec Viljem, Toman Vladimir in Šulc Henrik iz Rovi-nja v I^tri. Vlomili so dvakrat in odnesli prvič 60, drugič pa 20 litrov ruma in nekaj pralnega mila. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so pod vodstvom svojega šefa g. nadz, Ljubiča dognali, kdo je vlomil in so navedene vlomilce aretirali in dobili tudi ukradeni rum, katerega je kupiii od vlomilcev tvrdka Leskovec in Meden rt Jurčičevem trgu. Rum ee j« navedeni tvrdki odvzel. lj Zaplemba tobaka. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so zaplenili več tobaka Ivanu Serčniku, ld ga je nameraval iztihotapiti v zasedeno ozemlje« lj Sobarica, ki ne zna slovensko. Ljubljansko deželno sodišče je zaslišalo dne 10,, t, m, de Sciavovo sobarico pri »Starem Ti-šierju«, katera je nemško pričala, »weil ich der slovenischen Sprache nicht machtig bin,« Šlo je za zadevo Ilija Josiča iz Tuzle, kateri je med potovanjem iz Tuzle w Ljubljano pokazal kontrolnemu organu ponarejeno vojaško listino, katero mu jo izstavil neki vojak: »en četrt kg duhaina sem mu dal zanjo.« Pri »Starem Tišlerju« je prenočeval v družbi dveh Primork, kot pravi, skupno z Mil. Vasiljevičem, ki sc je zjutraj z nakupljeno robo odpeljal iz Ljubljane; v prenočišču jc izmaknil Josič Vasiljeviču 2 kg voska, katerega je nesel prodati Oroslavu Dolencu, ki se je pa spomnil, da je prejšnji dan prodal večjo množino voska, kar se mu je sumljivo zdelo in je o tem obvestil policijo, katera je Josiča aretirala in izročila sodišču, ki mu je prisodilo 14 dni zapora. Narodno gledišče. Opera: 11. jan,, nedelja, Sanje, balet. Abonm. izven, 12. jan., ponedeljek, zaprta. 13. jan., torek, Prodana nevesta. Ab, D. 14. jan., sreda, Sanje, balet. Abon. B» 15. jan., četrtek, Rusalka, Abon. A/2. 16. jan., petek »Rigoletto« irven abonm, 17. jan,, sobota, »Sanje« na abonm. C. Drama: 11. jan., nedelja, popoldan, Pictekci-ja. Abonm. Abonm, izven. 11. jan., nedelja zvečer, Na dna, Ab\ izven. 12. jan,, ponedeljek, Korenček —« Ženitev. Abonm. A. 13. jan., torek, zaprta, 14. jan., sreda, »Hlapci« na abonm. C 15. jan., četrtek, Na dnu. Abonm. E. 16. jan., petek, Na dnu. Abonm. B. Cerkveni vesfnik. c Propoved v jezuitski kapeli. Danes ob sedemnajstih bo v jezuitski kapeli propoved. Tema: Prešestvo. OrSovsk! vesfnlk, Orel v Škofji Loki je imel na sv. Treh kraljev dan svoj občni zbor, ki je bil pol-noštevilno obiskan. Iz poročil se razvidi vsestranski napredek naše organizacije. Ni čuda, če fantje z največjim veseljem pristopajo k odseku in neumorno delujejo v njem. Vseh članov šteje odsek okrog 70. Isti dan sc je vršil tudi občni zbor Orlic, katerih število že presega 40 in se vedno bolj množi. Lepo uspevajočemu odseku in izvrstnemu odboru želimo tudi v novem poslovnem letu najlepših uspehov! društva »Dobrodelnost« v Ljubljani o feo?ls! ssrof, stepceaj, fnnatiitog in foraieso. 1317 dobiKtoti o skupni uradnosti 80.000 K. &Sa»ni slablteh o uredsiosJI 20.000 kron. SrsSEia 2 iiroaS. Sr«£fea 2 kroni!. Srečke se naročajo v loterijski pirarni v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. žrebanje bo 3. febr. 1920 ob 6. ari zvečer. Stev. 8. SLOVENEC, atne It. Jamratfe. 1920. Stran 5. lapmieiša poročila. VALUTNO VPRAŠANJE. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 10. januarja. Valutno vprašanje je prišlo na sejah ministrskega sveta v kritičen stadij. Finančni minister dr, Velj-kovič še vedno zagovarja razmerje 1 : 4. Tudi med socialističnimi ministri vlada v tem oziru nesoglasje. Korač je za razmerje 1 : 4, Kristan in Bugšeg pa za t : 1. Tema so se pridružili tudi ministri Pribičevič, Pa-leček in Lukinič. (Kje je Kramer?) Vendar je doslej še večina za dr. Veljkovičev predlog. V slučaju, da bi Veljkovič s svojim predlogom propadel, bo podal demisijo. —-»Jutaraji List« piše: Eventuelna demisija dr. Veljkoviča bo povzročila odstop še nekaterih drugih ministrov, tako da bi moglo vprašanje valute izzvati rekonstrukcijo kabineta. Sodi se, da odločitev o valutnem razmerju ne bo padla pred povratkom regenta Aleksandra, ki pride v Belgrad 12. t. m. »Rječ SHS« piše, da so vse vesti o krizi ali rekonstrukciji kabineta neresnične. ARETACIJE URADNIKOV. Zagreb, 10. januarja. V četrtek popoldne ob 5. uri je policija, kakor smo ie poročali, aretirala 17 uradnikov. Med aretiranci so dr. Benkovič, dr. Sto-žir, Mihordin, Cimbrie, Mlinaric in Ize-bedjia. Kakor čujemo namerava vlada pod svojim protektoratom ustanoviti novo uradniško društvo in dobiti v svoje roke tudi že obstoječo uradniško konsumno zadrugo. NOV LIST. Zagreb, 10. januarja. Prihodnji teden bo pričel izhajati nov tednik pod imenom »Zagreb«. Izdajal ga bo bivši župan dr. Srkulj. Bavil sc bo edinole z obCinskimi volitvami Prosveta. MIROVNI POSVET IN NAŠE ZAHTEVE. LDU Pariz, 10. januarja, (DunKU) — »Agence Ha vas« poroča: Clemenceau, Lloyd George in Nitti so se predpoldne sestali v ministrstvu za zunanje stvari ter so nadaljevat razpravo o jadranskem vprašanju. Datasta in sir Havkey sta se razgovorov udeležila. Carson, Scialoja, Wallace, Matsui in Berthelot so proučevali jugoslovanske zahteve, naj se stari dogovori med Hrvatsko in Ogrsko sprejmejo za predloge, da se določi del ogrskega dolga, ki odpada na Jugoslavijo, kot nasledstveno državo Ogrske. To prošnjo so oddali juristični komisiji. Nato so proučevali odredbe, ki zavarujejo Srbiji preskrbo s premogom iz pe-čuških rudnikov, dokler se ne uveljavi mirovna pogodba z Ogrsko in ki določajo, da naj dobavlja Ogrska premog iz pečuških rudnikov Jugoslaviji. DR. RENNER V PRAGL LDU Praga, 10. januarja. (DKU) Minister za zunanje stvari dr. Beneš in državni kancelar dr. Renner sta v večurnem posvetovanju razpravljala o mednarodnem položaju obeh držav. Zedinila sta se o tem, da mora zunanja politika obeh držav na podlagi saintgermanske mirovne pogodbe stremiti za tem, da zavaruje pridobljene naprave svobode obeh narodov na znotraj in popolno suvereniteto obeh republik na zunaj ter odklanjati vsak poizkus restavracije prejšnjih državnih in političnih razmer ter novih državnopravnih vezi ter pri tem delovati za takim interesom obeh držav primerno gospodarsko skupno delo za obnovo narodnega gospodarstva in pro meta. Obenem so se sestali v štirih komi sijah pristojni ministri in državni tajniki, da se posvetujejo o administrativnih go spodarskih in finančnih vprašanjih. GENERAL SEGRE ODSTAVLJEN. LDU Dunaj, 10. jan. (ČTU.) Dunajski Sastopnik lista »Avanti« poroča: Semkaj je dospela italijanska preiskovalna komisija in je odstavila generala Segreja. Več častnikov je bilo odpoklicanih. Proti italijanski vojaški misiji so naperjene težke obdolži t ve. NEMIRI V BOLGARIJI. LDU Caribrod, 10. januarja. V Bolgariji so izbruhnili nemiri. V Či-stendilu (Kustendil) so se spoprijeli redarji in prebivalci. Govori se, da jo mnogo oseb mrtvih ali ranjenih. Vsled teh dogodkov je vlada proglasila vojno stanje v vsej Bolgariji. LDU Sofija, 10. januarja. Vse kaže, da je revolucjonarno gibanje, ki sc jc pričelo v Bolgariji zelo resno. Pred dvorom je prišlo do krvavih spopadov med vojaki in prebivalci. Računajo, da je bilo okoli 100 oseb mrtvih ali ranjenih. Vojaštvo je včeraj zasedlo Sofijo in je vzpostavilo mir. Javljajo, da vre v notranjosti dežele, da sc pa niso pojavili resni nemiri. LDU Sofija. 10. januarja. Železniški .brzojavni, poštni in tvorniški delavci na Bolgarskem so proglasili stavko. M bavi blaga in pasivni resistenci vlade po-lagoma, a nevzdržno prodira zadružna misel, Težko pot ima še pred seboj. Osvojiti si bo morala zadnjo vas, premagati mestoma še nezaupanje ljudstva, si priboriti pri vladi priznanje, ki ji gre. Še več. Prihodnja leta bodo pokazala, ali ima zadruga dovolj sile v sebi, da bi mogla biti oni organ narodnega gospodarstva, ki bo posredoval postopni prehod gospodarskih dobrin iz rok velekapitala v roke delavnega ljudstva* LfudsUošols!ti učitelj v kmetijstvu. V nadaljni odgovor na članek »Kmet tijslvo na ljudski šoli« v št. 252/1919 »Slo-vcnca« soglašam z izvajanjem, da more ljudskošolsko učiteljevo veliko pripomoči k hitrejšemu napredku našega kmetijstva, Praktično vzeto bi moral vsak inteligenc ki hoče delovati v tej alt oni obliki za bla- Stran 6. SLOVENEC, Bne H. luMuft 1920. Stev. 8. gor kmetskega ljudstva, obvladati to stroko; tem bolj naj bi veljalo to za Ijudsko-šolsko učiteljstvo, ki vzgaja kmetsko mladino in kateremu največkrat tudi smrt za-tisne oči med to veliko kmetsko družino, k čigar blagostanju je ono — indirektno sicer — največ pripomoglo. Upostaviti pa moramo vez, ki naj spaja ljudskošolskega učitelja s praktičnim kmetijstvom; k vsaki šoli bi spadalo majhno posestvice. Učitelj naj bi se tu stalno vežbal v kmetijski praksi, kmet naj vidi v n;em svojega bolj inteligentnega tovariša-kmeta. »Šolska miza ne zadostuje za kmetijskega učitelja«; naj se to uveljavi tudi pri ljudskošolskem uči-teljstvu, čim mu poverimo sodelovanje pri napredku praktičnega kmetijstva; njih kmetijsko-strokovno izvežbanje naj se izvrši v krajših tečaiih na kmetijskih šolah potem, ko so že nekoliko let službovali na deželi in dobili boljši vpogled v kmečke razmere svojega okoliša. Vprašanje je, v kateri starosti naj prične strokovni pouk mladine? Življenje človeka moreš oddeliti v otroško dobo, ki traja do 12. ali 14. leta starosti, nato nastopi pri fantih nekaka prehodna doba, ko se človek ne čuti več otroka, toda tudi še ne mladeniča, kar se vleče do okroglo 18. starostnega leta; sedaj nastane m 1 a -deniška doba, ki traja do okroglo 30. leta in šele z okroglo 34. letom se človek prične čutiti kot telesno in umsko popolnoma razvitega moža. V prehodni dobi absorbira razvoj telesa prav znaten del duševne sile, ki se praktično izraža v nekaki umski, včasih tudi telesni lenobi; največ »izprijenih študentov« izvira iz te dobe in veliko duševnih talentov se je izgubilo po krivdi šablonskega presojanja šolskih pedagogov, ki ta naravni pojav bolj ali manj popolnoma prezirajo. Z nastopom mlade-niške dobe sc duševne sile osredotočijo bolj in bolj v razvoju uma; mladenič razume hitro tudi zamotane razprave, kakršne bi 16lctnemu fantu sploh v glavo ne šle in še manj ostale. Mladeniška doba je umsko najbolj plo-dovita, najbolj hvaležna doba v življenju človeka. Je to doba velikega otroka, mehka, voljna in vsled vsak dan bolj razvijajočega se razuma za vsak migljaj dovzetna, — obenem pa tudi najbolj nevarna: vse dobro, kar je klilo v srcu v otroški dobi, more en sam govor, ena sama knjiga uničiti, vsi dobri nauki dotedanje šole ostati z enim samim hipom pozabljeni. V to dobo so Danci umestili svoje kmetijskostrokov-ne in ljudske visoke šole — v to dobo je uvrstil ves kulturni svet svoje vseučiliške študije. Slednje ni morebiti le slučaj ali ker se pouk na srednjih šolah ne more izvršiti v krajšem času — marveč znači le, da je um v mladeniški dobi za zamotane znanstvene nauke najbolj dovzeten. Zakaj si je v naših razmerah težko predstavljati teoretične šole s 100 učenci, kadar je naša mladina tako ukaželjna? Majhnega otroka krotiš z ljubeznijo, primerno strogostjo in včasih s šibo; mladeniča krotiš z ljubeznijo, svobodo in apelom na razum — velika ukaželjnost pa napravi krotenje sploh nepotrebnim. Izredno usposobljeni in bogato izkušeni učitelji niso neobhodno potrebni, — marveč potrebne so očetovsko in bratsko ljubeznive učiteljske moči. Na kmetijski šoli v Ladelundu jc obiskovalo tečaj od novembra 1904 do marca 1905 185 učencev in meni je najbolj impo-nirala popolna svoboda v gibanju in pa zbor v jedilnici, kjer smo obedovali in večerjali vkup šolski ravnatelj vsi neoženje-ni ali k ravnateljevi družini spadajoči strokovni učitelji, vsi hlapci in vse dekle in vsi učenci: vsa šola je le predstavljala nad 200 glav broječo, med seboi se ljubečo in spo-štujočo se družino in nikdo ni stikal, kdaj in kam si ob prostem času šel in kedaj domov prišel itd. Ne krati mladeničem svobode in si ne bodo želeli za svobodo; strogost in kazen v tej dobi nič ne izdasta, veliko pa izda ljubezniva opominjevalna beseda ravnateljeva, Ljudskošolski učitelj na deželi naj nastopi kot učitelj za obe dobi: učence v otroški naj uči splošnega znanja, mladeniče naj poučuie v življenskih in strokovnih vedah — ali vsai nai ne prezre tc za oliko in ublaženje človeškega značaja velepo-membne dobe, ter ji posveti ves svoj prosti čas. Na prehodno dobo pa ne stavimo preveč nadeje: to je čas, ko se razvija telo in v katerem obrtni mojster posveti največ pozornosti mehaničnemu vežbanju rok svojih učencev oziroma navajaniu k pridnemu delu — le pozimi bi mogel nadaljevalni kmetijski tečaj zmerno bistriti um in nuditi napol mladeniču več zaposlenosti. Anton Pevc. g Državna konferenca kmetijskega učiteljstva. V dnevih 29. 30. in 31. decembra se je vršilo v Pragi prvo zborovanje knictijskostrokovnih učiteljev republike čehoslovsške. Vdeležilo se da je nekoliko sto učiteljev in učiteljic kmetijskih šol vseh vrst in kategorij, od najnižje pa do visoke šole poljedelske. Konferenco ie otvoril za kmetijskega ministra drž. tajnik dr. Paz-derka. Posamezni referati so bili nasledni: 1. O organizaciji in kompetenci kmetijskega ministrstva. 2. O sodelovanju nižjih kmetijskih šol na polju meteorologije in ugotovitve klimatičnih razmer. 3. O pomenu bakterijev v praktičnem poljedelstvu. 4, O kmetijskih organizacijah. 5. O bolez- nih krompirja. 6. O negotovostih pri dre-nažnih projektih. 7. O kmetijskem šolstvu (od dneva prevrata do dane« se jc ustanovilo 20 novih kmetijskih šol in v republiki sc nahaja sedaj 119 čeških, 46 nemških in 1 madjarska kmet. šola). 8. O pospeševanju živinoreje in izboljšanju domačih plemen potom odbiranja. 9. O požlahtn/jenju gospodarskih rastlin, 10, O kmetijskem zakono-dajstvtj. 11. O najnovejših umetnih gnojilih. 12. O nazadovanju kvasnih izdelkov in z njimi rentabilitete kmetijstva. Konferenco sta poselila osebno kmetijski in finančni minister. Za nadalje se bodo sklicevala taka zborovanja vsako leto; prihodnje se ima vršiti v Brnu, O referatih in debatah obelodani kmetijsko ministrstvo podrobna poročila. — V Jugoslaviji in Sloveniji pa ti-čimo v osebnostnem blatu in ne moremo naprej. Stvar je sveta in večna, človeške osebnosti pa od danes do jutri. Molimo Boga in ne samega sebe. — Ape. g Tržne cene živeža od 25. decembra 1919 v Bački, Banatu in Baranji. Mesto M fl 41 a- o 0> Hi «3 .2 « - « ►K f» £ ° jO g O "TT "S. a o u M 1 mote rs k i cent kror>: Baja . . . 400 250 160 160 200 :40 r>5;> 10 BijelaCrkva 400 200 .■u, 2X0 230 140 700 •ICO V. Bečkerek 440 18( 160 150 180 I8C '•>00 300 V. K kinda 440 340 240 200 210 120 700 260 VrSac . . . 440 _ 200 200 _ 130 COO 500 Kula . . . 450 f.60 250 200 220 200 600 200 St. Kaniža 390 200 200 200 180 150 600 400 Mobač . . 420 350 320 150 220 180 610 200 Novi Sad . 34C — 501 200 220 130 610 240 Pančpvo . 400 — 140 150 170 120 475 400 Pečuj . . . — — — — _ — — SeDta . . . 400 260 260 160 260 120 600 240 Sombor 300 — 200 200 ^00 160 500 240 Subotica . 300 290 200 200 200 180 400 120 Mikloš . . 360 280 250 100 200 180 3:0 180 0 «- 1 « cd 1 « S Moka a 'c? Mesto <*» as C JS •r. o > *o ivin živa bs «0 3 e9 l. c 0J "3 « S M vS ii aS <3 n c X) S 1 meterski cent kron Baja . . . 5000 3000 1100 2C00 700 760 860 160 Bi elaCrkva 4001) 2000 180C 2>0l — _ 260 V Bečkerek 3600 1800 t .00 1800 600 700 800 120 V Ki kinda 4000 1700 1000 170C 500 600 700 180 Vršac . . . 3400 2200 I4U0 2400 560 (560 720 150 Kula . . . 3000 2100 _ 1900 600 .00 750 180 St. Kaniža 4410 2000 1400 1800 600 690 800 120 Mnhač . . 4800 2700 1100 2000 600 660 750 110 Novi Sad . 3400 180T 900 1800 421 630 740 140 l'ančevo . . 3000 2000 13'-0 160C 450 600 700 150 Pečuj . . . — — — _ — _ 100 Senta . . . 4100 2200 10C0 20(0 600 700 81 0 200 Sombor . . 3400 1900 9CC 1601. 48< 6 jO 700 _ Subotica . 2600 1500 800 1400 400 45C 500 _ Mikloš . . 4800 280C 1200 2OCO 450 550 650 120 g Molzni tečaji. Kmetijsko pover-jeništvo namerava letos po deželi prirediti nekaj enotedenskih poto- valnih molznih tečajev. Namen teh tečajev je opozoriti živinorejce na velik pomen pravilne in čiste molže za mlečnost krav. Poučevalo sc bo praktično in teoretično pravilni način molže in poglavitna pravila za oskrbo mlečne živine. Tečaji so brezplačni; udeležence zberejo krajevni faktorji, ki morajo tudi preskrbeti za primeren prostor, kjer se bodo predavanja vršila. Kot udeleženci tečaja pridejo v poštev dekleta, dekle in gospodinje ter mlajši fantje. Živinorejske zadruge, kmetijske podružnice in občine, ki želijo v svojem področju takšnega poučnega tečaja. naj vložijo prošnje za prireditev taistega na poverejeništvo za kmetijstvo v Ljubljani. V prošnji je navesti, koliko udeležencev se je priglasilo in da je za primeren prostor za predavanje preskrbljeno. g Mlinarjem. Urad za pospeševanje obrti ima na razpolago manjšo množino svile za sita št, 7. Interesenti naj se zglasc najkasneie do 24. t. m. g Železo za ključavničarje, kovače in kovinarje. Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo je sklenila s kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah pogodbo, po kateri je družba obvezama odstopiti Uradu za pospeševanje obrti večjo množino raznovrstnega železa. Opozarjamo obrt-i nike, da takoi prigbse svojo potrebo tef dimenzije natančno navedejo. Priporočamo, da več ob-Ki Jc o v skupaj naroči celo va~ (ionsko pošiljatev, in sicer sc mora naročili od vsake dimenzije najmanj 500 kg. Na' manjša naročila se ne bomo mogli ozirat^ zato priporočamo zadrugam, da za vse obrtnike v njihovem okraju skupno naroče potrebno železo. Pozabljena jc bila v sredo 7. t. m. v Jadranski banki moška usnjata rokovica. Kdor jo je našel, naj jo odda proti nagradi na Dunajski cesti 11/II., g. Špan. Kdor ve kaj o ujetniku v Rusiji z imenom Ivan Oman, naj blagovoli to naznaniti proti plačilu Frančiški Oman, Spodnje Tenetiše pri Kranju, p. Kranj. Vsaki podatki njegovega bivanja v ujetništvu so neznani. Hša na Blefln, drobnica, sadje, elektrika, voda, del opravo. No daleč od jezera. Za vito po-rabna. Cena 52.000 K. — Ne daleč od nje večja za 1 JO.000 K. Pismeno ponudbe na upravnižtvo „SlovencaM pod A. i. 118. ffdni dcber tekač, lep, nnn čuvaj se SlUiSj 6 let star in (IbJ proda. Ogleda so lahko nu Večni poti štev. 1 pod Rožnikom. Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Llza-fluid! Bodetc se čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenic! ±1 K. Aii trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve El-za-kro^ice! 6 škatljic 12 K. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 1- K. — Omot in foštmna posebej, a najceneje. — ull*>l>I)llll>1ttlilllltltlll11fill[fItl9llMIIIIIII|ll(llCtlllItl3tltIlIlllllllIIitll(llIt;ilItIIf3!ftlltlll(ltllllHII1Itt)||||t|||ll||)||j; I = 3 | 1 ■i trttaribor, TegetfliofotJct ulica 48 Samo na dcbolo 130 «ltllll(IIIIIIIHIIIllllll»tf tltmilltT1imtHllltttltll«ll*miir*|lt«lllllll||||H|Hlllltll Lissa-vrvice Svila za šivanje Moliair-ščctkc v vsnh barvali Bombaž za vezenje Moliair-trakovi Bombaž za, šivanje Lamalustrc Zimnate vrviee za čevlje Stenj Saitaeh Sukanec, boli in črni Zonskc in moške rokavice 1 m tiri 11 iiitiiiiiiitifmiiMiMt nttit uti tu Zimske ženske nogavice Otrojke patenknojsavice Moško nogavice Garniture za krst in vso drngo drobno in galanterijsko blago. nwuinimmuinuuiiuimmu niiiKiiHHitiuiiuiiniiuiiiiiiunHiiHuiiMimiiinniMHtiiimMiiiniiiitinitrMiiiiiiiMiiniuiiiMiii $tev. S- SLOVENEC, 3ne ff. |anoufe 1930. StraH 7* Priporočajo se cenjenim čitateljem sledeče domače tvrdke: (Za dvakratno objavo v tednu m računa 8 Kron.) Borzni meSetar VuSkovlč Dragan, Zagreb, Sv. Duh 19. — Brzojavi; Vučkov. Telefon 7-17. launa skladlSCa »Balkan«, L Ljublj. jtvno skladišče, Dunajska cesta 33. (Tel. 366.) Lekarne »Pri Mariji Pomagaj«, Resljeva cesta št 1. Potrebščine za Slonic, krojače in £eol(aiin Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7 Trgoolne s Sloaln« stroji Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7. mannfaktnrne trgp^lne Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. Restaoraciie »Perles«, Prešernova ulica. Trgoolne s papirjem Prodajalna K. T. DM Kopitarjev« uiica 2. »Uranns«, Mestni trg 11. Brlonfce Zaje Fran, Dunajska cesta 12. Kaoarne »Zvezda«, Ivančič Josip, Kongresni trg. Dobava In pokladanfe parketoo Boksi Anton, Ambrožev trg 9. Puh Josip, Gradaška ulica 22. Kleparll Korn T^ Poljanska cesta 8. Reror.par & Smerkol, Florijanska ulica 13. kiSifizarSi Bizjak Peter, Spod. Šiška 136. Sob^o slikarstvo Žuran Martin, Mestni trg 12, Trgoolne z dežniki In solnfniks Mikuš L., Mestni trg 15. modni saloni Gotzl Marija, Židovska ul. 8. in 7. Staobena podietfa Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. Damske kro|a£lce Hinka Karo, Sv. Petra cesta 58. KnSIgarne Jugoslovanska knjigarna, Pred škoiijo. modne trgoolne Magdič Pavel, Aleksandrova cesta. Trgooine z železnlno In poljedelskimi stroji Zalta & Žilič, Gosposvetska cest« št. 10. (Mar. Ter. cesta.) ŠT?ediclfs!*a poiPetfa »Balkan«, Dunajska cesta 33, (Tel. 366.) Uher F, & A., Šelenburgova ulica št. 4. (Tel. 117.) Elektrotehnika »Svetla«, Mestni trg 25. Vsrbajs A., Linhartova ulica 4. Kn|3gooeznlce Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica 6. Pajk Fr., Cankarjevo nabrežje 25, Optiki Jurman Karol, Šelenburgova ulica. Zaloge pohlitoa Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17. ^arfnmeršie In kosmetlka »Uranus«, Mestni trg 11. Gostilne Lolar, Jernej, Sv. Petra nasip 19. firamofonl In godbeni aotomati Rasberger A^ Sodna ulica 5. Konfekc!'5k& trnnnlne Olup Josip, Pod Trančo. Schvvub & Bizjak, Dvorni trg 3. ^odobarji Pengov Ivan, Kolodvorska ulica št. 20. Trgovine i urami in zlatnino Černe Lud., Wolfova ulica 3. Zajntrkooalnice Grošel T„ Poljanska cesta 7. Zobotebnikl Zobni atelje Ferd. Palovec, Ljubljana, Dalmatinova ul. 5, poleg Kmetske posojilnice. Popravila gramolo^oo In godbep*^ aotoafsss Rasberger A., Sodna ulica 5. Trgonlna s Uslobtik! Čadež Gvido, Mestni trg 14. Soklič J., Pod Trančo 2. Krofa« Gestrin Ferdin., Poljanski nasip 8 Pri premogovD ko v EraslnlKu •e • 1. svečanom 1.1. razpisuje služba poduradnika Reflektira se samo na moči ki so v računanju popolnoma zanesljive ter izurjene v strojepisju. Plača po dogovoru. Lastnoročno pisane prošnje z Izpričevali o šolski pred-izobrazbi in o dosedanjem službovanju naj ee blagovolijo uposlati do 30. t m. na rudnlSko ravna* teljstvo Hrastnik. Pohištvo od priproatega do najfinejšega izdelka priporoča po solidni ceni FHAN ŠKAFAR, Ljubljana, R mska cesta 16. Stavbeno In pohištveno strojno mizarstvo Kupujeio se dobro ohranjeni šivalni slroii ii stojala Ponudbe na Jos. Peteline, Ljubljana ♦ Ur 128 Draibeni oklic. P 45—16 15 Dne 23. januarja 1.1. ob 10. uri se bodejo v Št Jaažu oddale ▼ zakup potom prostovoljne javne dražbe udole Danice BepovŽ lastne nepremičnine vi. štv. 90 K. o. Dvor (hiša št. 13 ▼ ot Janžu z opremljeno prodajalno in stanovanjem, ter ma-gacin) sa dobo pet let. Izklicna cena 1000 K letno. Dražbeni pogoji se lahko ogledajo pri podpisani sodniji. Okrajna sodnija v Hadeiah, oddel 1. dne 8. januarja 1920. Dobri orodni kovači sa izdelovanje poljedelskega orodja (plužnih delov, lopat, sekir itd.) se sprejmejo t delo ob ugodnih pogojih v jeklarni na RAVNAH (Guštanj-Ravne, Koroško, Jugoslavija). Vpoštevali se bodo le kovači, ki so že izdelovali poljedelsko orodje na vodnih kladivih; zglasiti se je pismeno, prilože naj se prepisi izprič. pr* Došlo prvovrstno angleško blago za žakete, modne hlače, obleke itd. Na zalogi velika izbira doma izgotovljenih oblek za gospode ln dečke, ter vsakovrstnega manufakturnega blaga, srajc, sa-moveznic, športnih čepic, nogavic, itd., itd., itd. Invalidi in domu se vračajoči vjetniki primeren popust Prva kranjska razpošiljalna Schwab & Dvorni trg St. 3 Ljubljana Narodno kavarno Lastni modni atelije* t iruštvo Snšak-fteka, jgoonimirooa sillca Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev: Hoiel Hension „SPERANZA" »IMPERIJU," Opatija. Sanatonj In vsnko morsko kopaliSfie „T«ERAPIA" Crlkvemca. Palača Hotel „MIRAMARE" Crkvenlca Telefon Intarurb. 11. Hotel- enaion In morejo KOpallSie „J>4DRAM" Sušak Ra»a Toleton interur. 2-14 Hotal-Pensiun n morsko kopališče ,.JADRAN" Baxar. Vsi hoteli in aaDatorlii ^o aujmoder-neje in t vnem koraiorton urnr.ni. Oskrba uvrstila. Otvorieni *ko/.i celo elo. V»c ntroibe prejem* in daje poiasn la za Crikvcnico uprava hotela ..MIKAMAKE" v Crikvcnici; za Novi: uprava hotela .SAN-MAKINO' v Novom; z« SuSuk; SREUlSNJI UNEI1 DRUŠTVA, SUŠAK- UEKA. N ara o v .'m brzoiavc: JaJranoa tral SuSak-Raka. Iotcrurbon leleion itrv. 4-8-9. Hotel Penslon „SAM-MAR.N«t" Nov Vinudolski Taleton Interur. E. Hotel-Panslon n va-llko morsko kopališče „U£ANJ" Novi Vinodolskl. ♦ Odvetnik ............«! ♦ naznanja, da ie odprl ♦ | pisarno v MOKRONOGU. J ❖ f ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ki razume francosko in angleško delo ln zna nekoliko aranžirati, se sprejme proti dobri plači. Vstop takoj pri tvrdisi Verdnlk & Ž ni d ar, Ljabljeua, Poljanska cesla sL 12. 23 popravilo vseh muzi-kaličnih inštrumentov in cerkvenih orgelj, uglaševa-nje klavirjev in harmonijev se priporoča Anton Tramte orga- [ nist Žabnica, p. Škofja Loka. Advokat dr. Man Subic naznanja, da je otvortl svojo pisarno v SjuMjani, Sodna ulica 13 suha, mehka in trda, žagana in cepljena, dobavi in pripelje na dom Srebot-njak Kolodvorska ul. 31. kupuje v vsaki množini in po najboljših cenah Železarna na Muti ob Dravi Kovaškega sprejmo takoj s hrano in stanovanjem v hiši za kovaško obrt. Kovaški mojster ttubael Woiss v ujubijanL Povečane slike do naravue velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno izvršuje umet- fotog*?atfjt Davorin Rovšek prvi fotografski in povečevalni zavod Ljubljana, Koiodvorska ulica št. 34 a Veliki slovenski spfsovnik zbiika pisem, listin in vlog za zaseb-niko, trgovce in obrtnike, sestavil Henrik 1'odkrajšek, profesor na kr. drž. obrtni šoli v Ljubljani, ie ravnokar izšel. Cena K 24— Priročna knjiga, katera je neizogibno potrebna za pisemski promot za vsakega v v!>ehživljenskih dneh. Naroči solanko v vseli knjigarnah, ali pa pri založniku Jignac pl. Klenima yr & Fed. Bamberg, Ljubi iana Kongresni trg 2. Razpisuje se služba t »i. Goiatuu, p. Trojane. Dohodki v somljHču in beri. Nastou z marčen], Večja trgovina i mešanim blagom v kakem prometnem kraju se vzame v najem ali se pa pod ugodnimi pogoji eventuelno s posestvom vred kupi v last. — Ponudbe pod šifro »Večja trgovina 1920" na upravništvo tega lista. V stalno službo se sprejme takoj KNJIGOVODJA vešč popolnoma dvoinega knjigovodstva, slovenskega ln nemškega jezika, trezen, zvest, pošten in zanesljiv, z zelo ugodni-mi pogoji — kakor tudi GOZDARSKI PRISTAV s strokovno izobrazbo, večletno službeno prakso, zmožnost slo« venskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, trezen, zvest, pošten in zanesljiv. — Obe mesti so v prvi vrsti za neoženjene ter ponudbe pošiljati s prepisi spričeval na KNEZOVO OSKRBNIŠTVO V KONJICAH. Deske, trame, hlode in bukovo oglje kupi inozemska tvrdka. Ponudbe na Anončni zavod Drago Be-seljak, Ljubljana, Cankarjevon.5. za pisarne in privatnifte je založila Sugoslovansfta tisharna v Ljubljani. Netto-cena za trgovce, hi naroče vsaj SO izvodov, K 4'- per borna! Eksportna lesna tvrdka Josip Budinek, Kranjska gora kupuje po najugodnejših cenah za direkten eksport v Švico, Francijo in Anglijo deske, trame, štafeine in pontone, nadalje okrogel les, zlasti smrekov, jelkin, mecesnov, hrastov in bukov. drožba z o. dražba : o. z. Jugoslovansko inženirsko podjetje inženirska pisarna in stavbno podjetje Ljubljana jVlaribor Sodna ulica štev. 2 Viktringhofova ul.34 Oddelek !. Projekti, proračuni. Jtasvetovanje in zastop. presoja in stavbno nadzorstvo. Oddelek 11. Vodne gradbe; izraba vodnih sil; poljedelska melioracija. Oddelek 111. J3cton, ielezobelon. 2eleznc konstrukcije. Oddelek IV. ^deznice, cest«, predori, mostovi. Oddelek V. industrijska in gospodarska poslopja. OddeUk VI. V\om«rcijalno razpečavanje gradiva, orodja in industrijskih Ivarin. brzojavni naslovi: jjp — £jubljana--j3p — /tiaribor. Stran 8. SLOVENEC, 3n« '!!. fentrarfei 1920. Stev. 8. Daaacaa jj Lpisii pisiplislo Q o i;ublšani, u lastnem domu ffliklašifceoa cestz iteo. G f obrestuje hranilne vloge po čistih I n 0" Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica iu je imela končam marca 1919 nad 40 mihoiioir krosi vlog m uail 0 1 milijon enstotisoč Kron rezervnih sakiadov. Q Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke Ji in v tekočem računu. ■ Ljudska posojilnica stoji pod ueposrednim državnim nadzorstvom. 8 V. Marsano NIkoličeva nI. S. Brzojavi: ,Matlnex' Zsgreb ,PSaflmex' Onraj t&ahavlja'. Stroje za obteeavanje drv, »trojo >» ob letovanje k .vino. poljedelske atroie, orodje, motorje v.-ako vr<»te, elektromotor Je, voati atorje, lokomohlle, lokomotive, vozovr aa izvraoanje la korita to vor.ifke, lnflustrljsKo eirojo vsa-Hts vrots, odpravil« železnice, žolozne Konitrukoijo. Tvrdka za uvos In izvoz. Ekspoz.tnra DUNAJ IV., Viktorgasse Nr. i Nudi: Stavbni ELaterlJol; noaača, traftnlce, strešno lepenko, strešni Bkr.lJ, železo in pločevino, stavbne okove, emajli-r no posodo, aluminijasto pt-souo, razne kovine, petroiejske izlelke, Jermena za p 03011 tranamlsije, eleictroma-tsrljal, komlčno-toluiiAne lsdelke. tnelika in trda dobavi in pripelje na dom V. Scagnetti, parna žaga za drž. Kolodvorom. rabljena 1 kupuje J. €OAECv LJUBLJANA, 43(5) tfiosposvellsHa e. št. 14. «>®w«SJ;3• juaoslov. krznar« PfeOS niča in strojarnica Ljubljana, Gradeče 7 (nasproti Urim. $1M). Ip| v zabojih po 15 kilogr. Kavo Čaj Čokolado Kakao Kavni pridatck Konjak Rum Likerje Šampanjevec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto Josip Fabiani LjuUljana, Prešernova ulica 54. Kocete obdržati »vb o lonolo ? Hočete meti Kakor n.ir -un meh no ko o ? Nočete »u.ncn h pet mozonev in ontcev? Uporabljajte Fellerievo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Za-vidanil 1 lonček ti K, No. III močnejše vrste 9 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijnomlečno milo 15 K. vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. j&ušlan, Kranj, Gorenjsko. Hoče o uiet lepa, zdra-ve lase? Fellerjeva prava KI za Tannoctiina po-maaa za rast las doseže bujno lasel Zapreči prhaj, prerano osi ven je. Zabrnni plešo! 1 lonček 6 K. No. 111 9 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šara pon 1 K. Mazilo za brke 1*0 K in 2-50 K. Močijo Vas kurja očesa ? Fellerjov pravi turistovski oblšž učinsuje brez bolečin hitro in zanesljivo. — Nobenih nurjin očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škatljica 3-50 K, velika šKa-tlja 5-50 K. — ŽclčSe Se fcBji* Fellerjevo Klza umiv>hie pnstiljo (Kolonialen voda) J škaMja 5 K. -■ Fellerjevu«t[>aUii prašek proti potenju, 1 skatlj/i 5 K. — Fellerjov mentolni i u — i^IlDIJUV 1UUJ1LUIIJ1 črtni k zoper ?'aro- in aobobol t skatljiea 3-50 K — Fellerjov Eba fluid 0 dvoinatih ali 2 veliki .steklenici špecijalni 27 K. -- NajDoiiši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši ITogR-puder Dr. iiluger, bel, roza in rumen, t velika škatlja 13 i\. Ivioopa 1'rancovka v steklenicah j'f> t> K in 16 K. — Omot, in poštnina posebej a najceneje. — Eugen V. FELLER, lekarnar. Stubiea »on;a, Elza trg 134. Krvataka. vzajemni (Zivljenski oddelek) v Ljubljani, Dunafska cesta štev. 17 I. (S) sprejme vet st8!nih potovalnih uradnikov. Posredovalcem nudimo lep postranski zaslužek. Mm si m lil proti srbečic;, garjain, lišaju, kožn. izpuščajem zaalovajfe v vasi naib:ižji lekarni priznano .ti zdra'Hiško priporočeno Dr. FLESCH-evo izvirno ^KABOFORM - MAŠILO. Me ros*« ne barva, btez duhn. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za L;ubtjauo in akoi.co. Riliard Sušni k *pri zlaiem jelenu« IV., M ari j in trg. enra subs ••• Vsled sklepov občnih zborov delničarjev Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani z dne 5. tnaja in 21. decembra 1919 v to pooblaščen je sklenil upravni svet na temelju odobrenja Poverjeništva za notranje zadeve deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani od 27, oktobra 1919, štev. 906S v svoji seji dne 21. decembra 1919 provesti zvišanje delniške glavnice od SHS K 2o,ooo.ooo*~ na SHS K 3o,ooo,ooo'- z izdajo 25.600 novih delnic po SHS K 400'- nom. v skupnem znesku K 10,000000- pod sledečimi pogoji: Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1920 ter opremljene s kuponom za leto 1920. 5. Pri subskripciji se morajo predložiti subskripcijskemu mestu v zgoraj navedenem roku plašči starih delnic v svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic zadnjih 2 emisij, katerih izdaja vsled tehničnih zaprek ni bila do sedaj mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic in začasnih potrdil o vplačanih delnicah. 6. Od ažijskega kurznega dobička nove emisije se dodeli po odbitku stroškov in doklad te emisije SHS K 1,000.000--— pokojninskemu zakladu banke, ostanek pa pripade ažijsketnu rezervnemu zakladu banke. 7. Nove delnice se izroče subskribentom tekom leta 1920 proti izročitvi začasnih potrdil oziroma obračunov o subskribiranih delnicah. 8. Reparticijo delnic, določenih za nove delničarje, si pridržuje upravni svet po končanem subskripcijskem roktt. 1. Subskripcija novih delnic se vrši od 15. do 31. januarja 1920 a) pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in Borovljah; b) pri Hrvatski trgovinski bankivZagrebu in njeni podružnici vOsijeku; c) pri Zivnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah v Čeho-slovaški in d) pri Podružnici Živnostenske banke na Dunaju v Nemški Avstriji. 2. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi vsakih 5 starih 2 novi dclnici a K 400 — nom. po SHS K 700'— tel quel, ki so plačljive naenkrat pri subskripciji. Odlomki delnic se pri tem ne vpoštevajo. 3. Novim interesentom se ponudi ostanek 5000 delnic a K 400-— nom. kakor tudi morebitni ostanek dosedanjim delničarjem pripadajočih delnic, ki jih isti ne subskribirajo, po SHS K 900'— tel quel, ki so plačljive naenkrat pri subskripciji. V LJubljani, dne 29. decembra 1919. 110 Upravni svet Ljubljanske kreditne banke. lidaia konzorcij »Slovenca Odgovorni urednik Mihael Moškcrc v Ljubljani« Jugoslovanska tiskarna v Liublianb i j