TRST, sobota 30. junija 1956 Leto XII. - Št. 152 (3390) PRIMORSKI DOVNIK - B: Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tal. 94 638, 93 808, 37-338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. 6 II nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA št. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100. polletna 2100, ceioletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod K), - - - - — - - - • - - - - mm’ 1. rum. A„^,,11, rt«r,nLre»uen»®o inn»mslifi!j tiska. Državna založba Slovenije. št. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 - Izdaia založništvo tržaškega tis a u. j_______ Vprašanje nerešeno odborov v velikih mestih kljub kapitulaciji Razgovor Šepilova s Karamanlisom 38 MRTVIH IN 270 RANJENIH MED NEREDI V POZNANJU Socialdemokrati pred izbiro med socialisti in liberalci - Martino pri Gronchiju - V torek bodo v parlamentu končno začeli razpravljati o zakonu o tekočih gorivih (Od našega dopisnika) sprotovanje slehernemu odprt- RIM, 29. — Predsednik republike Gronchi je danes sprejel zunanjega ministra Gaeta- na Martina. O razgovoru m bilo izdano nobeno poročilo, vendar pa se predpostavlja, da sta poleg drugih vprašanj govorila tudi o obisku italijanske parlamentarne delega- cije v ZSSR, ki naj bi utrla pot obisku predsednika vlade ^ 7a raz- m zunanjega ministra. Za raz- govor vlada zanimanje^ zaradi tega, ker se veano niso pozabljena znana nasprotja med poglavarjem države in zunanjim ministrom glede u-resničevanja Gronchijevih pobud ob priložnosti obiska ZDA in Francije, s čimer bi se tudi Italija vključila v vsesplošno politiko pomiritve \ svetu. V torek bo no enem in pol leta zamude končno vendarle prišel na vrsto v poslanski zbornici zakonski osnutek o tekočih gorivih. Monarhisti in fašisti so že najavili številne spreminjevalne predloge, ki vsi po vrsti ščitijo mednarodni petrolejski kartel in nasprotujejo državni petrolejski ustanovi. Ze sedaj pa se lahko reče. da ti spreminjevalni predlogi ne bodo sprejeti. Zato se predpostavlja, da bo desni-sa z obstrukcijo skušala čimbolj zavleči diskusijo, tako da bi uveljavitev novega zakona odložili, ker mora zakon odobriti še senat kamor bi po desničarskih računih prišel šele prihodnje leto. V senatu pa bi z zavlačevanjem nadaljevali. Socialdemokratski kapitulantski sklep pred demokristjani in liberalci, o katerem smo poročali, včeraj nikakor ni rešil bistvenega vprašanja sestave občinskih odborov v največjih italijanskih mestih: v Rimu, Milanu, Benetkah. Florenci, Genovi in Trstu. E-dina praktična posledica sklepa vodstva PSDI je v tem. da se o morebitni krizi vlade ne govori več. Kriza je torej odložena, odloženo pa je tudi vprašanje sestave odborov v omenjenih mestih. Vprašanje je nerešljivo zaradi tega, ker večinskih odborov ni mogoče sestaviti brez podpore desnice ali levice. Tiste federacije PSDI. ki bodo sledile kapitulantskemu sklepu bodo morale pristati na sodelovanje liberalcev v odborih, kar pa seveda ne zadostuje, kajti za podporo socialistov, kjer je ta podpora odločilna, bodo morah pristati na izključitev 'iberal-cev Socialdemokrati v teh mestih so torej pred izbiro med liberalci in socialisti. Po navodilih od zgoraj bodo morali torej iskati podporo na desnici To pa bi pomenilo, da bi vodstvo PSDI s Saraga-tom na čelu omogočilo, da se demokristjanska Fanfani.ieva direktiva o zapiranju na levo in na desno dejansko spremeni v odprtje na desno. In kar je pri tem najslabše je dejstvo, da bi za to odprtje nosili odgovornost — s svojo kapitulacijo — Saragat z desnico in centrom vodstva PSDI. Zaradi vsega tega je danes težko reči, kakšna bo sestava omenjenih odborov. Pri končni odločitvi bo velikega pomena sklep demokristjanske-ga vodstva, ki je začelo danes s svojo sejo. ki bo trajala do ponedeljka, ker je bila sklicana zaradi določitve programa delovanja stranke v letošnjem poletju. Prvo poročilo je podal organizacijski vodja dr. Falco, nato pa bodo poročali še voditelji posameznih osrednjih uradov stranke. Falco je navajal zelo zanimive podatke, ki kažejo, kako ogromen je bil klerikalni aparat, ki je sodeloval v volilni borbi. Skrutinator-jev in predstavnikov list je bilo 180.000. Odgovornih aktivistov za volišča je bilo 08 tisoč 71. Za pouk skrutinator-jev predstavnikov list je poslala stranka po vsej državi 4000 posebnih inštruktorjev, ki so organizirali 3147 predvolilnih tečajev razne vrste. Ce upoštevamo dejstvo, ki ni nobena tajnost, da je klerikalna stranka plačala vsakemu skrutinatorju ali predstavniku liste dnevnice po 5000 lir, potem lahko izračunamo, koliko denarja je porabila samo v to predvolilno aktivnost, ki seveda ni bila edina in tudi ne najcenejša. O tem je poročal šef propagandnega urada stranke SPES dr. Forlani. Povedal je, da je stranka razdelila ogromne količine najrazličnejših brošur in plakatov (v dragem večbarvnem tisku) ter priredila nad 80.000 predvolilnih zborovanj. O vprašanju sestave odborov še niso razpravljali. Danes se je sestalo tudi vodstvo liberalcev. Predsedoval je Malagodi, navzoči pa so bili tudi ministri De Caro, Martino in Cortese ter^ državna podtajnika Badini Confalo-nieri in Bozzi. Malagodi je poročal o razvoju vprašanja sestave odborov v velikih mestih in seveda zelo pohvalil kapitulantski sklep socialdemokratov, Nato je obrazložil glavne črte svojega poročila ki ga bo prečital jutri na zasedanju glavnega odbora stranke. Govori se, da je v poročilu zelo poudarjeno na- ju na levo z obrazložitvijo, da je takšno stališče nujno tudi zaradi najnovejšega notranje in zunanjepolitičnega razvoja. Razvoj političnega položaja v zadnjih dveh dneh torej jasno precej določeno kaže, da so postale perspektive za uresničenje socialistične enotnosti manjše. Ta enotnost, katere nujnost je za delovno ljudstvo dežele vsakomur o-čitna, je bila komaj pri prvih začetkih. Nenni in Matteotti sta imela šele en sam sestanek. Prvotni sklep o sodelovanju v občinskih in pokrajinskih odborih bi predstavljal prvi korak zbližanja obeh strank. Kapitulacija desnice in centra v vodstvu PSDI pa se zdi, da je temeljito zavrla sleherno napredovanje. S tem pa še ni rečeno, da ne bodo dogodki, ki jih bo narekovalo realno gibanje, dokazali potrebo uveljavljanja socialistične enotnosti preko vseh ovir, tembolj ker jo zagovarjajo tudi druge sile. ki ne_ spadajo med socialistična in komunistična gibanja. kot so na primer republikanci in radikali, pa tudi mnogi demokristjani voditelji, v prvi vrsti pa Unita Popolare. Tudi glavni odbor Parrije-ve Unita Popolare se bo sestal v nedeljo. Sodelovali bodo poleg članov še vsi izvoljeni občinski in pokrajinski svetovalci stranke in predstavniki skupin vse Italije. Sestanek bo v Florenci. A. P. Avstrijska vlada je včeraj prisegla so bili nedavno doseženi sporazumi o nekaterih od teh vprašanj, upravičeno lahko u-pamo, da bodo še nerešena vprašanja kmalu rešena na zadovoljiv način». Iranski šah v Stalingradu MOSKVA. 29. — Moskovski radio javlja, da sta iranski šan in njegova soproga prišla danes popoldne z letalom v Stalingrad. V Moskvi so se od njiju poslovili Mikojan, maršal Konjev in druge osebnosti. Razgovori med šahom in so- veščenih krogov ne bodo o razgovorih objavili nobenega uradnega poročila, ker da gre samo za navadno izmenjavo misli. Iranski minister za trgovino Ibrahim Kašani je izjavil, da so razgovori bili samo splošnega značaia in da niso dosegli konkretnih rezultatov niti na trgovinskem področju. ((Namen razgovorov je, je pripomnil minister, izboljšati odnose med obema državama, ne tičejo pa se nobenega določenega vprašanja.« ATENE. 29. — Atenska tiskovna agencija javlja, da se je sovjetski zunanji minister Sepilov danes skupno s sovjetskim poslanikom v Atenah razgovarjal s predsednikom grške vlade Karamanlisom, Na splošno sta pregledala mednarodni položaj ter obravnavala vprašanja, ki se tičejo obeh držav. Med drugim sta obravnavala tudi vprašanje razvoja Kulturnih odnosov. Zatem ie Karamanlis povabil Sepilova na kosilo, kjer so se nadaljevali razgovori, katerih sta se udeležila tudi grški zunanji minister Averoff in sovjetski poslanik v Atenah. Nocoj je sovjetski poslanik priredil ve-čeijo na čast Sepilovu. katere so se udeležili tudi predsednik vlade Karamanlis, člani vlade, voditelji opozicije in diplomatski zbor. MOSKVA, 29. — Agencija Tass javlja, da je minister za kulturo Mihajlov odpoto- ______________ val iz Moskve na Poljsko, jetskimi voditelji se bodo na-1 kjer se bo razgovarjal polj-daljevali 9. julija. Naslednjega i skimi predstavniki za sklem-dne bo šah odpotoval v Ba- tev sporazuma o kulturnem ku in se bo 11. julija vrni! sodelovanju med obema dr-v Teheran. Po zatrjevanju ob-lžavama. Vsa poročila govore o izzivanju skupine oboroženih Varnostni organi so intervenirali šele Ko Je ta sKupina stopila v aKci-jo - Glasilo delavsKe stranKe poudarja težaK položaj delavstva, Ki so ga izKoristili nasprotniKi demoKratizacije - Izjave predsedniKa vlade BUDIMPEŠTA, 29, — Bu-dimpeštanski radio je sporočil, da so na Madžarskem aretirali dva «zahodna vohuna«, potem ko sta se upirala z orožjem. To naj bi bila dva madžarska državljana, ki statvi sprejeli danes posebne var-pobegnila na Zahod, nakar sta nostne uk-repe. Ponoči kroži-se v zadnjih mesecih skrivaj jo po ulicah vojaške patrulje, vrnila kot agenta zahodnih I V Poznanju pa so varnostni obveščevalnih služb. ukrepi še strožji. V predmest- VARSAVA, 29. — Agencija PAP javlja, da ie pri včerajšnjih neredih v Poznanju zgubilo življenje 38 ljudi. 270 r,a je bilo ranjenih. Agencija dodaja, da so med mrtvimi polj-sk’ vojaki in funkcionarji jav_ ne varnosti, ki so izgubili življenje, ko so branili javna poslopja. Agencija javlja tudi, da se je danes zjutraj ob 7. ogromna večina delavcev, ki je včeraj prekinila delo, vrnila na delo in da je tramvajski in avtobusni promet zopet normalen Zaradi včerajšnjih dogodkov v Poznanju so tudi v Varša- NEMŠKA OPOZICIJA OSTRO OBSOJA nerealno politiko Adenauerjev« vlade Ollenhauer poudarja, da brez revizije vladne politike ne bo mogoče doseči združitve Nemčije, ter poudarja nujnost izboljšanja odnosov s SZ BONN, 29. — Bundestag je DUNAJ. 29. — Nova avstrijska katoliško-socialistična koalicijska vlada, ki ima v parlamentu podporo 15fi, poslancev od 165 je danes prisegla pred predsednikom republike Theodorjem Koernerjem. Nova vlada je skoraj enaka prejšnji vladi; glavna razlika je v tem, da je podtajnik v notranjem ministrstvu katolik Graf postal obrambni minister. Avstrijska ljudska stranka ima sedem ministrov in tri podtajnike, socialistična stranka pa pet ministrov in tudi tri podtajnike. Podržavljene industrije, ki so bile do sedaj pod nadzorstvom ministrstva za promet, bo sedaj upravljal poseben ministrski odbor pon predsedstvom kanclerja; Nova vlada se bo predstavila državnemu svetu za investi-turo 4. julija. V razgovoru z dopisnikom lista «Sčhaffhauser Nachrich-ten» je avstrijski zunanji minister Figi izjavil, da Avstrija kot nevtralna država, ki je v srcu Evrope med Vzhodom in Zahodom, ne vidi nobene bližnje možnosti ali nujnosti, da bi nastopila kot posredovalka med obema blokoma. Glede Italije je Figi izjavil: «Odnosi z Italijo so prijateljski. čeprav moramo omeniti nekatera še nerešena vprašanja glede pariške pogodbe, kar danes odobril z 220 glasovi proti 135 in 7 vzdržanimi vladno izjavo o zunanji politiki. Pred začetkom debate o vladni izjavi je socialdemokratska opozicija predložila resolucijo, s katero je zahtevala, naj se drugo in tretje čitanje načrta zakona o obvezni vojaški službi odloži na čas po poletnih počitnicah. To zahtevo je vladna koalicija zavrnila. Takoj nato je v imenu opozicije govoril Ollenhauer, ki je najprej izrekel zadovoljstvo da se bo Posarje januarja prihodnjega leta verjetno vrnilo k Nemčiji. Poudaril je, da je zgodovinska resnica, da bo do tega prišlo navkljub politiki, ki jo je vlada vodila do posarskega plebiscita. «Po-sarsko vprašanje, je dodal, se rešilo, ker so bile storjene vinskega sporazuma in tudi ni je velike žrlve. Zavlačevanje rešitve združitve nalaga Nemčiji plačilo vedno višje cene.« Ollenhauer je dodal, da ie rešitev vprašanja nemške združitve postala izredno težka, ko je Nemčija pristopila v NATO. «Z odklanjanjem revizije naše udeležbe v NATO, pomeni odpovedati se združitvi. Mi se nikakoi ne strinjamo z zunanjim ministrom, ki je včeraj izjavil, da je Adenauerje-vo potovanje v ZDA bil uspeh. Res je prav nasprotno.« Zatem je Ollenhauer očital vladi, da je najprej navezala diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo, a jih je potem ((zaprla v hladilnik«, in je dodal, da ((brez korektnih o(lnosov_ s sovjetsko vlado, ne bo združitve«. Poudaril je, da ni mogoče odlagati pogajanj s Sovjet- tiče Južne Tirolske. Ker pu sko zvezo za sklenitev trgo- PHIiDSKDNlK ZDA ZAPUSTI HANF.S BOLNIŠNICO Eisenhouier naklonjen izmaniaui ide) in oduesiii med zon in sz Sklep senata o nadaljevanju pomoči Jugoslaviji WASHINGTON. 29. — Predsednik Eisenhower bo jutri zjutraj zapustil bolnišnico ter odpotoval v Gettysburg, kjer bo prebil najmanj dva tedna na okrevanju. Gettvsburg je oadaljen od prestolnice 136 km. Predsednika bo na poti spremljala soproga, osebni zdravnik Snyder ter zakonca Heaton. (General Heaton. ravnatelj bolnišnice «Walter Reedi), je Eisenhowerja operiral). Danes se je predsednik Ei-senhower izrekel v prid novim naporom, ki naj bi dovedli do ((izmenjav idej in obvestil« s Sovjetsko zvezo, kot so to predlagali zunanji ministri zahodnih velesil na ženevski konferenci v oktobru. c;ef tiskovnega urada Bele hi-■še James Hagerty je namreč danes časnikarjem sporo-iil da je predsednik odobril priporočilo državnega varnostnega sveta, ki ,z»htey«, nal ZDA napravijo, da bo do teh izmenja* priMo. čeprav jih je Sovjetska zveza prej zavrnila. Ameriški senat nadaljuje debato o programu pomoči tujini. Medtem je zavrnil že vrsto »»andm^ k vladnemu predlogu, med katerimi je bil tudi amandma, ki je predlagal ukinitev pomoči Jugoslaviji. Po senatu zavrnjeni spreminjevalni predlogi so se v glavnem nanašali na popolno ukinitev pomoč' Jugoslaviji, predvidene v višini 95 milijonov dolarjev, nadalje na zmanjšanje celotne vsote pomoči tujini za 2700 milijonov, nato na skrčenje uvoza jugoslovanskih poljedelskih viškov in na vključitev nekaterih tarifnih klavzul končnem tekstu. Potem ko je senat odbil predlog, da bi se Jugoslaviji pomoč ukinila, je sprejel drug predlog, ki obvezuje predsednika Eisenhowerja, da pred izročitvijo pomoči obvesti kongres o tem, da Jugoslavija ne zasleduje blokovske politike. Kongres je poslal predsedniku v podpis vojaški proračun v višini 34 milijard 656.727.000 dolarjev za proračunsko leto, ki se začne s 1 julijem. Ta zakonski načr predvideva milijardo dolarjev več za letalstvo kot je zahte val Eisenhower. Birch se je vrnil iz Moskve v London mogoče odlagati pobude za navezavo stikov z drugimi vzhodnimi državami. Pri tem dodal, da normalizacija odnosov s temi državami ne more in ne sme pomeniti pri-nanja razdelitve Nemčije in tudi ne priznanja sedanje nemške meje. Prvi dve državi, s katerima je treba najprej normalizirati odnose, sta Poljska in CSR. Socialdemokrati pa odklanjajo pogajanja med Bonnom in Pankovom. ker bi to pomenilo priznati pankovski režim in s tem azrešiti zahodne države cb-veznosFi. ki so jih prevzele za združitev Nemčije«. Dodal je dalje, da ni mogoče pogajati se s Ponkovom «tudi zaradi tega, ker je tamkajšnja komunistična stranka med vsemi komunističnimi strankami izvajala najmanj posledic iz protistalinske politike, ki se je začela v Moskvi«. Na koncu je Ollenhauer dejal, da se socialni demokrati upirajo obvezni vojaški službi. Govoril je zatem predstavnik demokristjanske stranke Kiesinger, ki je zagovarjal vladno politiko in je ponovil tezo. da ne verjame v popustitev napetosti. Predsednik liberalne stranke Dehier je označil vladno izjavo o zunanji politiki za «suho, abstraktno, neokretno, nepolitično in nediplomatsko«. Ta izjava, je dejal, gleda v preteklost bolj kakor v sedanjost in prihodnost in ne dovoljuje nobenega zaupanja. V njej se ne čuti nobena volja sipraviti stvari v gibanje, medtem ko se v državi širi občutek da je treba sprejeti položaj, kakršen je. Smo na slabi poti. je dodal Deliler, in smo bolj ko kdajkoli daleč od združitve. Ce se govori, da s pogajanjem z Moskvo tvegamo izgubo zaupanja Zahoda, pomeni to, da sloni to zaupanje na pesku. Treba se je zganiti. Maršal Tito nam je nudil dokaz, da je narodna neod visnost postala mogoča tudi v komunističnem svetu. Treba se je pogajati s Sovjetsko zvezo, s Poljsko in CSR. Smo začetku močnega gibanja nevtralnih držav. Ne smemo ostati izven toka. pač pa mu moramo slediti.« stvom Aramburuja sestanek, na katerem so pretresali rezultate te policijske operacije. Sestanka so se udeležili podpredsednik Rojas ter min -stri vojske, letalstva, mornarice ter šefi orožništva, mornariške prefekture in policije. notranji minister ter šef policije Buenos Airesa. Sukarno bo obiskal tudi Beograd Razgovori ministrov Commonwealtiia ŽENEVA, 29. — Predsednik indonezijske republike Sukarno ki je na obisku v Švici, je- danes obiskal palačo Združenih narodov v Ženevi. U-deležil se je nato kosila, k: ki ga je njemu na čast priredilo združenje tujih dopisni-nov Ob tej priliki je Sukarno imel kratek govor v katerem je poudaril, da Indonezija zavrača kolonializem in plemensko razlikovanje ter se zavzema za uveljavitev načel Združenih narodov in za neodvisnost vseh narodov. Sukarno je izjavil, da bo poleti obiskal Moskvo in Peking. Iz Djakarte bo odpotoval v Moskvo 25. avgusta, pozneje bo obiskal Beograd, kjer se bo sestal z maršalom Titom. Ob povratku domovino bo konec septembra obiskal Peking. Stavka zaradi odpustitev v Angliji zijo s stavko. Prihodnji teden bodo o odpustitvi 6.000 delavr cev iz avtomobilske industrije razpravljali v spodnji zbornici. Dušan Kveder odhaja iz Adis Abebe ADIS ABEBA. 29. — Dosedanji jugoslovanski veleposlanik v Etiopiji Dušan Kveder, ki odhaja na novo službeno mesto, je priredil sinoči poslovilno večerjo v veleposlaništvu v Adis Abebi. Večerje so se med drugim udeležili prestolonaslednik, predsednik e-tiopakega parlamenta, člani vlade in druge osebnosti. BERLIN, 29. — Danes sta se v Berlinu sestala novi sovjetski poveljnik sovjetskega sektorja general Camov in župan zahodnega Berlina dr. Otto Suhr. Razgovor je trajal 25 minut. VARŠAVA, 29. — Agencija PAP javlja, da bo češkoslovaški ministrski predsednik Široki prišel 6. julija na u-raden obisk na Poljsko v spremstvu vladne delegacije. DAMASK, 29. — Sirijska vlada je dobila v parlamentu zaupnico s 110 glasovi proti 1. Odsotnih je bilo 31 po-j slancev. BIRMINGHAM, 29. — Nad 3.000 delavcev v avtomobilski industriji ((British Motor Corporation« je danes stopilo v stavko iz protesta proti odpustitvi 6.000 delavcev. Tudi na številnih drugih sektorjih gro- HAAG, 29. — Včeraj je v Haagu umrl v starosti 62 let kitajski sodnik pri mednarodnem sodišču Su Mo. Za člana sodišča je bil izvoljen 6. februarja 1946 in je bil ponovno izvoljen leta 1948. Njegov mandat bi potekel 5. februarja 1958. jih še vedno krožijo tanki. Zahodnoberlinski listi pišejo, da je do neredov prišlo tudi v Gcansku, Gdin.ii. Sčečinu. Krakovu, Lodzu, Katovicah in drugod- Toda poljska agencija PAP te vesti zanikuje in pravi. da so neredi bili samo v Poznanju. Giasiio angleške KP «Daily Worker» pa poroča v dopisu iz Varšave, da so v Poznanju bili danes novi spopadi. Zdi se. da je skupina dobro oboroženih demonstrantov zasedla občinsko palačo in da so stopili v akcijo tanki. Po pisanju tega lista so današnji incidenti drugačnega značaja kakor včerajšnji. »Osebe, ki so se udeležile današnjih spopadov. piše list, imajo mnogo orožja in to je značilno dejstvo vseh dogodkov v Poznanju. Nedvomno delavci velikih tovarn za lokomotive v mestu nimajo »rožja in tudi ga ne želijo uporabljati. Vse kaže. da oborožene skupine. ki so sodelovale pri včerajšnjih in pri današnjih neredih, pripadajo tajnemu reakcionarnemu gibanju.« List piše tudi. ca je med 15.000 delavci tovarne «Zispo» več časa res vladalo nezadovoljstvo. ki se je povečalo zaradi nedavne uvedbe nc^vih mezdnih norm, na podlagi katerih so nekater, delavci dobili manjše mezde in so se predvidevali tudi odpusti zaradi varčevanja. «Toda povsem jasno je, zaključuje list, da so bili tisti, ki so se udeležili včerajšnjega streljanja in napadov, mobilizirani povečini izven Poznanja.« Nekateri trgovci, ki so ee danes vrnili iz Poznanja, so tudi izjavili, da so tudi ponoči in danes slišali streljanje in da je v nekaterih delih mesta tudi danes prišlo do spopadov. Predstavnik poljskega vojaškega odposlanstva v Zahodnem Berlinu je v razgovoru z dopisnikom zahodnonemške agencije DPA zanikal vesti, da so neredi bili tudi v dru-kih poljskih mestih. Dodal je, da bodo povzročitelji neredov strogo kaznovani. Vendar pa bodo razlikovali med stavko samo in manifestacijo, ki ji je sledila in ki so jo izzvali razni agenti. «Kljub tem dogodkom, je dodal, bo poljska vlada nadaljevala z demokratizacijo Afsega življenja na Poljskem«. Varšavski radio je nocoj oddajal govor ministrskega pred sednika Cyrankiewicza, v katerem/ poudarja, da vlada in komunistična stranka kljub dogodkom v Poznanju «ne bosta ustavila procesa demokra tizacije poljskega političnega življenja«. Dodal je, da so za krvave nerede v Poznanju krivi tuji imperialistični kro-gi, ter je pohvalil člane varnostne službe in vojske, ki so se postavili proti izzivanjem in niso streljali, dokler ni bi lo potrebno za vzpostavitev .javnega reda. ((Stranka in vla da je dejal dalje Cyrankiewiczl ne bosta zmanjšali svojih na porov, da se odpravijo pomanjkljivosti in zlo iz življenja v državi in začela se to sodna preiskava proti tistim, ki so jih aretirali z orožjem v roki«. Cyrankiewiez je v svojem govoru tudi izjavil, da so incidenti v določenem trenutku zavzeli videz oborožene vstaje. «Na strehah nekaterih hiš, je dejal predsednik, so izzivalni agenti postavili strojnice, s katerimi so streljali na vojake in na predstavnike organov javne varnosti in tudi na mirno prebivalstvo« Predsednik vlade je dalje izjavil, da če so zahteve po-znanjskih delavcev upravičene, «so take akcije tujih agentov samo poskus povratka k nacističnim zločinom. Tak povratek pa je nemogoč, ker se je političen položaj temeljito spremenil in ljudska oblast je močna«. Varšavski radio javlja, da so bila v raznih krajih zborovanja delavcev in da so ti obsodili krivce neredov v Poznanju ter obljubili, da bodo delali s še večjim zaletom, da izpolnijo določene proizvodne načrte. V Lodzu pa so delavci poudarili, da «je teren za Draškovič o odnosih z ZDA in o vprašanju razorožitve Mklep Nenata JED A o nadaljevan ju pouioei Jugoslaviji je i/.ra/, realističnega gledanja Amerike na medniirodne otlnoae MOSKVA, 29. — Britanski letalski minister Nigel Birch ter ostali člani angleške delegacije, ki so bili v Sovjetsk zvezi od dneva letalstva, so danes odpotovali z letalom iz Moskve. Pred odhodom je mi nister Birch na vprašanje njegovem mnenju o sovjetsk. letalski moči odgovoril: ((Sovjeti imajo odlično letalstvo, vendar pa mislim, da niso tako daleč, da bi nas mogli vreči iz ravnotežja.« Podobno izjavo je dal Birch tudi ob svojem prihodu v London, kamor je prispel na letalu «Comet-21». Dejal je tudi. da se raz misija o možnosti, da bi se v okviru normalizacije odno-šajev povabila sovjetska letalska delegacija na obisk kake baze RAF ali da bi obiskala letalsko razstavo v Farn-boroughu, ki bo letos. LONDON, 29. — Ministrski predsedniki Comonwealtha so se danee sestali na svoji tretji plenarni seji. Uradno poročilo, ki so ga objavili nocoj v Londonu, javlja, da so na štirih sejah, ki so jih i-meli ta teden, ministri proučili mednarodni položaj ter poleg tega govorili o nekaterih posebnih vprašanjih, ki se tičejo Evrope in Srednjega vzhoda. Poročilo dodaja, da bodo v ponedeljek proučili vprašanja Daljnega vzhoda. Jugovzhodne Azije in Pacifika ter proučili gospodarski položaj na področju šterlinga in izmenjali misli o razvoju uporabe atomske energije v miroljubne namene. V poučenih krogih zatrjujejo, da eo danes govorili tudi o položaju v Alžiru ter o sprejemu Japonske v Q7,N. Pakistanski zunanji minister se je danes zjutraj razgovarjal s predstavnikom alžirskih nacionalistov Buharo. Dalje zatrjujejo, da so govorili tudi o Cipru, glede katerega je Eden obrazložil svoj načrt. Nemiri v Argentini? BEOGRAD, 29. — Ameriški poslanik v Beogradu Rid-dleberger se je danes sestal s predsednikom Titom. Za razgovor je zaprosil ameriški poslanik. BEOGRAD, 29. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič je pozdravil na današnji tiskovni konferenci sklep ameriškega senata, ki je zavrgel spreminjevalni predlog ukinitvi pomoči Jugoslaviji. «Ta sklep ameriškega senata. je izjavil Drašikovič, je za nas izraz realističnega in resnega gledanja rta mednarodne odnose sploh in na odnose med ZDa in Jugoslavijo še posebej. Dodal bi še. da je jugoslovanska vlada v zvezi s tem posebno pozdravila ocene in izjave, ki jih je minister Dulles dal o jugoslovanski zunanji politiki na zadnji tiskovni konferenci.« Na vprašanje, ali je jugoslovanska vlada zaskrbljena zaradi ponovnega obravnava nja ameriškega stališča do Ju. goslavije v zvezi z nedavnimi izjavami predsednika Tita in ‘•ovjetskih voditeljev med ob-iskom maršala Tita v Sovjetski zvezi, je Draškovič odgO' voril; «Odnosi Jugoslavije in ZDA so se dolga leta pokazali, kot je znano, za prijateljske in iskrene. Za to so biLi realni pogoji na obeh straneh. Od pametne ocenitve teh razlogov, ki so bili v osnovi take politike obeh držav, so bile odvisne praktične možnosti BUENOS AIRES, 29. — Ka kih 60 oseb, moških in ženskih, baje v zvezi s propadlim uporom v začetku tega mese ca, je danes aretirala polici-ja na periferiji Ezeiza. Mi ne vidimo razlogov, ki bi I like sile. je vendarle skupni Opoldne je bil pod predsed- * govorili, da bi se prijateljska 1 interes velikih in malih dr- politika, ki se je doslej razvijala med obema državama, odslej spremenila. Izjave o ameriško-jugoslovanskih odnosih z jugoslovanske strani in to tudi med obiskom pred-ednika Tita v SZ, so dovolj jasne. Realna ocenitev teh izjav in načelnih stališč Jugoslavije o tem lahko po našem mnenju samo koristi nadaljnjemu pozitivnemu razvoju jugoslovansko-ameriških odnosov in poglobitvi te politike. ki je bila doslej obeležena kot pozitivna.« #Ce primerjamo dosedanji razvoj v reševanju vprašanja razorožitve s splošhim razvojem mednarodnega položaja pirdemo do neizbežnega zaključka, da je objektiven razvoj v svetu šel po poti, kot to kažejo rezultati, ki ho jih velike sile dosegle o vprašanju razorožitve,« je izjavil Draškovič na vprašanje, kako jugoslovanska vlada gleda na skorajšnji sestanek odbora OZN za razorožitev. ((Razpoloženje v svetu, krepitev mednarodnega zaupanja in stvarno približevanje stališč o vprašanju razorožitve med najodgovornejšimi čini-tel j i,» je nadaljeval Draško, vič, «kaže, da so že dozoreli pogoji za določene, čeprav začetne in omejene sporazume-Ce so za vprašanja razorožitve v prvi vreti odgovorne ve žav, da zahtevajo obnovitev naporov na širšem področju Očitno je, ca se v sedanjem stanju nalaga močmfejše angažiranje tistih posebno majhnih držav, ki so doslej neposredno sodelovale v razgovorih o razorožitvi .kakor tudi tistih, ki eo aktivno sledile in dajale predloge, da bi se od,-stranile posledice nastalega zastoja. S tem bi se napravil korak dalje v reševanju vprašanja razorožitve na način, ki bi bolje odgovarjal spremenjenemu mednarodnemu položaju. Aktivno angažiranje teh držav pa bi lahko prišlo do izraza v raznih forumih, ki so poklicani, da rešujejo to vprašanje. Po našem mnenju kaže, da so se stališča približala in da razlike o raznih vidikih razorožitve nivo tako velike. Vsi znaki govore, da je nastopil čas, da se odločno začne s sklepanjem konkretnih, čeprav o-mejenih sporazumov, ki bi v primeru njih uresničenja pozitivno vplivali na razorožitev in na splošen razvoj mednarodnih odnosov. Zato je napovedani sestanek odbora OZN za razorožitev nova u-godna priložnost, da pridejo vsi ti momenti na konkreten način do izraza in da s ,i m Danes, SOBOTA 30. Junija Spomin sv. Pavla. Predisla-v Sonce vzide ob 4.18 in zatone Ob 19.59. Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 23.12 in zatone ob 11.29. Jutri, NEDELJA 1. julija Teobalid. pušč., Bogoslav VČERAJŠNJI VELESEJEMSKI DAN JE BIL POSVEČEN JUGOSLAVIJI Za tesnejše med Italijo gospodarsko in sosednjo sodelot/anje ilugosiai/ijo Sprejem na čast jugoslovansKim p red s ta v ni Ko m v trgovinsKi zbornici - TisKovna Konferenca na velesejmu - Sprejem na Konzulatu FLRJ Današnji dan tržaškega ve- I f lesejma je bil posvečen Jugo- f: slavi ji in so v njegovem okviru bile prirejene številne gospodarske manifestacije, ki so prikazale tesne gospodarske stike in stalno večje obojestransko koristno gospodarsko sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi operaterji. Ob 10. uri je priredila Tržaška trgovinska, industrijska in kmetijska zbornica sprejem, na katerega je povabila jugoslovanske delegate in številne tržaške poslovne ljudi. Na tem sprejemu smo opazili med drugim jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Darka Cerneja, predsednika jugoslovanske zunanjetrgovinske zbornice Iva Barbaliča, predsednika jugoslovansko-italijan-ske zbornice s sedežem v Beogradu inz. Kneževiča. tajnika omenjene zbornice inž. Zori-čiča, jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Mitja Vošnjaka. trgovinskega atašeja v Trstu Boga Premelča. predstavnika Kmečke zveze dr. Stanislava Oblaka, predsednika Slovenskega gospodarskega združenja inž. Josipa Šturma, direktorja družbe «Finanziaria» in uglednega predstavnika tržaške delegacije italijansko-ju.gosto vati- ske trgovinske zbornice Marija Kocjančiča, tajnika Trgovinske zbornice Slovenije inž. Miloša Vehovarja, tajnika zunanjetrgovinske zbornice Slovenije in uradnega predstavnika zunanjetrgovinske zbornice FLRJ na velesejmu dr. Ivana Plesa, podžupana Zagreba Juriča Dravšnika. pred- sednika italijansko-jugoslovan-ske trgovinske zbornice s sedežem v Milanu dr. Salvato-ra Magrija, podpredsednika omenjene zbornice dr. Dalla Volta, svetnika zbornice dr. Guida Galatija, svetnika zbor-. nice dr. Gina Gastaldija, direktorja Javnih skladišč dr. Rodolfa Bernardija. predsednika Zveze jadranskih pristanišč prof. Giorgia Roletta, predstavnika ministrstva za zunanjo trgovino dr. Eugenia Marra, predstavnika tržaških lesnih trgovcev dr. Vittoria Spinottija, direktorja »Ucimu« iz Milana dr. Maria Bruniero. gospodarskega atašeja italijanskega veleposlaništva v Beogradu dr. Luigija Sapori-ta, predstavnika jugoslovan-sko-italijanske trgovinske zbornice s sedežem v Beogradu Lojzeta Lesjaka, tajnika Trgovinske zbornice Hrvaške Rajka Zečeviča in druge številne osebnosti. Na dopoldanskem sestanku je predsednik Tržaške trgovinske zbornice pozdravil navzoče goste in izraz.il željo, Veleposlanik FLRJ v Rimu dr. Darko Cernej si je včeraj v spremstvu predstavnikov jugoslovanskega gospodarstva ter zastopnikov •italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice ogledal tržaški velesejem. 1. aprila 1955 v Rimu in ki predvideva znatno povečanje trgovinske izmenjave med Tržaškim ezemljem in sosednimi jugoslovanskimi področji. Inž. Kneževič je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo: (Nam je, zahvaljujoč prizadevanjem italijanskega in jugoslovanskega ljudstva, tržaškega prebivalstva. italijanskih in jugoslovanskih političnih krogov uspelo rešiti zelo težka politična vprašanja, zaradi česar mislim, da ne bo težko rešiti tudi ta konkretna gospodarska vprašanja«. V nadaljevanju tiskovne konference je prevzel besedo predsednik italijansko-jugoslo-vanske trgovinske zbornice dr. Salvatore Magri, ki se je zahvalil za jasna izvajanja jugoslovanskega predstavnika in ugotovil, da predstavlja Trst stično točko različnih gospodarstev in da mora to'svojo funkcijo v bodočnosti še znatno okrepiti. Predsednik te zbornice je ugotovil, da je odvisna gospodarska bodočnost vsake dežele od razumevanja in od vsestranskega gospodarskega sodelovanja, zaradi česar tudi obe zbornici predstavljata znaten prispevek v okviru naporov, da se to gospodarsko razumevanje okrepi. V zaključku svojih izvajanj je predsednik omenjene zbor- \ j/ E včerajšnje tiskovne konference: inž. Kneževič, ing. So-spisio in dr. Magri. da bi konkretna raz.pravlja-nja obeh zbornic na današnjem zasedanju privedla do obojestranskih in čim bolj uspešnih rezultatov. Nato je navzoče pozdravil podpredsednik italijansko-jugoslovan-ske trgovinsse zbornice Dalla Volta, za njim pa še predsednik jugoslovaneko-italijan-ske zbornice s sedežem v Beogradu inž. Kneževič. Jugoslovanska delegacija si je ob 11, uri podrobno ogledala tržaški velesejem pod vodstvom prvega podpredsednika velesejma Uleseija in nekaterih članov izvršnega sveta velesejma- Ob 12.30 so predstavniki u-radne jugoslovanske delegacije priredili tiskovno konferenco. na kateri so sodelovali nice povedal, da je prišlo do zadovoljive ureditve glede tržaškega predstavništva mešane trgovinske zbornice, ker bodo imeli tržaški operaterji posebno delegacijo, ki bo imela zadostno avtonomijo, da bo lahko dosegla konkretne rezultate. Na vprašanje nekega novinarja, kakšne so težave, ki zavirajo trgovinsko izmenjavo, je dr. Zidarič odgovoril, da se te težave nanašajo predvsem na trgovinski sporazum, katerega z italijanske strani še vedno niso ratificirali, tako da ni stopil v veljavo, čeprav je Jugoslavija uveljavitev tega sporazuma že večkrat predlagala. V tej zvezi so bili zanimivi nekateri pocatki o obsegu.tr- vansko-italijanske trg. zbornice, je nato še pojasnil, da se težave okrog izvajanja trgovinskega sporazuma ne nanašajo na gospodarska vprašanja kot eo na pr. cene, kvaliteta proizvodov, zainteresiranost trga. temveč izključno na obseg uvoznih licenc za tržaški trg. V tej zvezi je navedel nekaj zanimivih podatkov. Promet dveh podjetij, ki se ukvarjata z izvozom vina, je znašal v zadnjih letih povprečno 27-29 tispč hektolitrov, medtem ko je v letošnjih prvih petih mesecih dosegel komaj 4 tisoč hektolitrov; promet s sadjem in zelenjavo je v istem razdobju dosegel 3 milijone ton, letos pa le 420.000 ton; promet z mlekom 100.000 litrov proti 40.000 litrov itd. Ob zaključku tiskovne konference je predsednik velesejma inž. Sospisio poudaril, da je vse te težave med obema državama mogoče rešiti v duhu sodelovanja in v okviru skupnih naporov za mirno sodelovanje teh držav. Konferenco je zaključil predsednik jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice inš. Kneževič, ki je poudaril, da se politika Jugoslavije že dalj časa trudi za uresničitev prav teh ciljev, ki bi omogočili uspešno sožitje, gospodarsko sodelovanje in vse-stranki napredek vself narodov in vseh dežel. Popoldne ob 15.30 so si jugoslovanski predstavniki ogledali tržaške pristaniške naprave, tržaško novo in staro pistanišče in naprave v ža-veljskem industrijskem pristanišču. Ob 7. uri zvečer je priredil generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošn.jak v okviru jugoslovanskega dne svečan sprejem v prostorih jugoslovanske delegacije. Na sprejemu so bili prisotni vidni predstavniki tržaških oblasti in med njimi generalni vladni komisar Palamara ter drugi člani generalnega komisariata, poveljnik tržaške vojaške garnizije in druge osebnosti. Na sprejemu so bili navzoči tudi predstavniki krajevnih oblasti, župani o-koliških občin, trža;ki in drugi občinski svetovalci, poleg številnih osebnosti gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Danes bo v okviru jugoslovanskega dne za.-edanje predstavnikov italijansko-jugoslo-vanske zbornice in Jugoslovan sko-italijanske zbornice, na katerem bodo italijanski in jugoslovanski gospodarstveniki podrobno razpravljali o različnih vprašanjin, ki se nanašajo na trgovinsko izmenjavo in vsestransko gospodarsko sodelovanje. Jugoslovanski predstavniki Danes 400 Tržačanov na dolgo pol v Avstralijo Izseljevanje Tržačanov v Avstralijo je že postalo žalosten običaj, ki karakterizi-ra dejansko gospodarsko stanje našega mesta. Popoldne bo z ladjo «Tovcana» odpotovalo na novi kontinent nadaljnjih 400 domačinov. Med temi je 160 članov družin delavcev, ki so že v Avstraliji ter 240 novih izseljencev z družinami, in sicer 107 delavcev in 133 Žena in otrok. Poleg Tržačanov odpotuje s «Toscano» v Avstralijo tudi 127 tuj,ih beguncev. Včeraj pa je zapustila naše pristanišče na poti v Avstralijo ladja cAurelia«, ki je odpeljala s seboj 500 avstrijskih izseljencev in 140 tujih beguncev. V Brindisiju pa bo vkrcala še 430 italijanskih izseljencev. bodo'ostali v Trstu več dni. 1 DA. Sindikalno predavanje sfare Delavske zbornice Sindikat kovinarjev stare Delavske zbornice CISL je priredil včeraj dopoldne v kinu Alabarda sindikalno predavanje, da seznani javno mnenje ;• sporom, ki je nastal v CRDA glede akordov. Predavanja so se udeležili tudi predstavniki oblasti. Prvi je govoril tajnik DZ dr. Novelli, ki je orisal stališče njegove sindikalne organizacije do tega vprašanja ter dejal, da je pripravljena tudi na javno diskusijo s predstavniki ravnateljstva CRDA, tako da ei javno mnenje lahko ustvari točno in objektivno sliko o sporu. Za njim pa je govoril tajnik sindikata kovinarjev stare Delavske zbornice Cosu-lich, ki je izčrpno orisal vse vprašanje akordov in pobijal argumetne ravnateljstva CR- DVfl SESTANKA PRIPRAVLJALNEGA ODBORA V Dolini pripravljajo ustanovitev občinske Delavske zbornice CGIL Novi sindikalni organ čaka reševanje številnih krajevnih vprašanj Te dni sta bila v Dolini dva sestanka pripravljalnega odbora za ustanovitev občinske Delavske zbornice CGIL. Sestankov sc se udeležili tudi predstavniki nove DZ CGIL iz Trsta. Delavci, ki so dali pobudo za ustanovitev DZ, pripadajo raznim sindikalnim strujam (NSZ, PSI, KPI in neodvisni). S tem hočejo dati na razpolago delavcem dolinske občine močan organ CGIL, ki bo branil njihove pravice, hkrati pa reševal razne krajevne sindikalne probleme kmetijskih delavcev, delavcev v kamnolomu itd. Razen tega pa bo omogočil intenzivnejšo sindikalno dejavnost tudi tistim dolinskim delavcem, ki delajo v raznih tržaških indu strijcskili podjetjih. Ti delavci so imeli namreč razne težko-če pri udeležbi na raznih skupščinah v Trstu bodisi zaradi oddaljenosti bodisi zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev. Na sestankih so podrobno proučili glavna sindikalna vprašanja ter so napravili načrt dela. iz katerega se lahko sklepa, da bodo občinsko Delavsko zbornico kmalu ustanovili. Pobuda dolinskih delavcev je vsekakor hvale vredna, saj bo ;.c omogočilo tudi pristop večjega števila delavcev v enotno sindikalno organizacijo in njeno okrepitev, ki je sedaj še posebno nujna, kai kažejo številne sindikalne borbe in nerešeni spori. Čim več delavcev se bo namreč vpisalo v enotno sindikalno organizacijo, tem plodneje bo tudi lahko opravljala svoje delo. Zato se je treba odreči vsem predsodkom in pustiti PRVA SEJA OBČINSKEGA SVETA BO VERJETNO 10. JULIJA Sestanek predstavnikov 4 strank za sestavo novega občinskega odbora vnemar vse ugovore, kajti nasproti delodajalcem imajo vsi delavci enake interese. Smdika'ni izlet v Avstrijo Komisija za šport in razvedrilo nove Delavske zbornice CGIL priredi od 12. do 18. avgusta turistični izlet v Avstrijo v Salzburg in na Dunaj. Izlet stane za člane in njihove svojce 19-950 lir, za nečlane pa 20.350 lir, pri čemer so všteti prevoz z avtobusom, prenočevanje in hrana v hotelih in' kolektivni potni list. Vpisovanje v Ulici Zonta 2 in na sedežu Delavske zbornice v Miljah do 20. julija, pri čemer je treba plačati 30 odst. predujma. Odhod iz Milj 12. 8. ob 3.30, iz Trsta s Trga Garibaldi ob 4-, prihod v Salzburg ob 18. uri. V Salzburgu ostanejo izletniki dva dni, na Dunaju pa o-stanejo 4 dni. Od Linza se popeljejo na Dunaj s parnikom po Donavi. Z Dunaja pe vrnejo 18. avgusta in pridejo v Trst ob 23. uri zvečer. Na sestanku so demokristjani predlagali tri rešitve - Dokončno stališče glede sestave odbora bo KD sprejela danes Včeraj ob 11. uri dopoldne so se na sedežu krščanske demokracije šestali predštavrirfir štirih tako imenovanih vladnjh /strank. Sestariek je škflčala Krščanska demokracija z namenom, da poskusi postaviti osnovo za nov tržaški občinski odbor. Za demokristjane so bili prisotni pokrajinski tajnik prof. Redento Romano, dr. Rinaldini, Corberi, kandidat za predsednika tržaške pokrajine prof. Gregoretti m Nereo Stcpper; socialdemokrate so zastopali pokrajinski tajnik piof. Lucio Lonza, dosedanji občinski odbornik prof. Dulci in član izvršnega odbora Giovgio Cesare; republikance so zastopali novi pokrajinski tajnik Marcello Vidali, podtajnik Bracci, dosedanji občinski odbornik prof. Cum-bat in Pennestre; liberalce pa so zastooali prof. Moncalvo, odv. Moipurgo in Gattegno. Na 'sestanku, ki je trajal več ur, so predstavniki štirih strank, ki so v vseh povojnih letih skupno sodelovale v občinski in pokrajinski upravi, predložili vsak svoje predloge in stališča. Kljub dolgotrajni razpravi ni prišlo še do nobenega konkretnega zaključka, iz katerega naj bi se dalo sklepati, da je bilo vprašanja sestave novega tržaškega občinskega odbora rešeno. Na sestanku so demokristjani najprej predlagali sestavo štiristranskega občinskega odbora. Proti temu predlogu so bili socialdemokrati in republikanci. Predstavniki PSDI so izjavili, da nočejo ‘odelovati z liberalci, TRUPLA ANIONA NOVENTE SE NISO NAŠLI DANES POPOLDNE POGREB PONESREČENKEZ «REG0LA> številni predstavniki tržaške-1 govinske izemnjave. ki je do- ga in tujega tiska Tiskovno konferenco je o-tvoril predsednik velesejma inž. Sospisio, ki je izrazil željo po čim bolj prisrčnih odnosih mec' Italijo in Jugoslavijo ter po vsestranskem razvoju trgovinske izmenjave. Po teh uvodnih besedah je spregovoril predsednik jugo-slovansko-italijanske trgovinske zbornice inž. Kneževič, ki se je zahvalil za prisrčni pozdrav in ugotovil, da je londonski sporazum omogočil rešitev nekaterih zelo težkih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo. Sedaj je treba reiiti še nekatera gospodarska vprašanja, katerih ureditev bi. omogočila vsestransko koristno sodelovanje, ki bi bilo v prvi vrsti v interesu prebivalstva na obeh straneh meje in ki bi ponovno vzpostavila normalne gospodarske stike na tradicionalnem gospodarsko enotnem ozemlju. Jugoslovanski predstavnik je nato ugotovil, da se vedno obstajajo nekatere težave, ki zavirajo tako vsestransko sodelovanje. Po njegovem mnenju predstavlja osnovno zapreko neizvajanje trgovinskega sporazuma, ki je bil podpisan že segla letno povprečje v razdobju 1952-55 med bivšo cono A Tržaškega ozemlja in bivšo cono B 772 milijonov lir, medtem ko je letos v prvih petih mesecih znašala komaj 240 milijonov lir. Jugoslovanski predstavnik je poudaril, da bi ;e z uveljavitvijo omenjenega sporazuma lahko napravil velik korak naprej, saj predvideva trgovinski sporazum o obmejnem prometu med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji obojestransko izmenjavo v vrednosti 4 milijarde 250 milijonov lir. Glede uveljavitve tega sporazuma je dr. Serafini, itali-jamiki trgovinski ataše pri veleposlaništvu v Beogradu, pojasnil, da so nastale težave izključno zaradi birokratskih zavlačevanj, ki so zvezana s parlamentarno ratifikacijo sporazuma, ki predvideva tudi nekatere cgrinske olajšave. Dr. Serafini je nadalje pojasnil, da se italijanski predstavniki trudijo. . ca bi ta sporazum stopil čim prej vsaj delno v veljavo na ta način, da bi začasno odložili rešitev vprašanja carinskih olajšav. Dr. Zidarič, tajnik jugoslo- Mati spoznala hčerkino kopalno obleko Truplo ponesrečenke bodo iz Jesola pripeljali v Trst Danes zjutraj, vsaj tako poročajo iz Jesola, bodo pripeljali v Trst posmrtne ostanke 21-letne Silvije Fragiaco-mc, ki je 17. t. m, med povratkom z izleta v Sesljanu našla smrt skupno s svojim 29-let-nim zaročencem Antonom No-vento. Nekaj milj od obale v višini Cedasa je zaročenca, ki sta se vračala z jadrnico ((Regino«, zajelo neurje in po vsei verjetnosti je močan velet zlomil jambor ter s tem povzročil tragedijo. Jadrnica se je potopila in potegnila za sei.oj oba nesrečneža, ki sta se verjetno borila z valovi, a sta morala končno klpniti. Potopljeno jadrnico so našli. trupel pa morje ni hotelo vrniti. Predvčerajšnjim pa je prišla iz Jesola žalostna vest, da so ribiči potegnili na površje žensko truplo, katero pa je bilo zaradi razpadajočega stanja nemogoče ident ;f icir-i-ti. Na njem niso našli nič drugega, kar bi pripomoglo k identifikaciji razen temne kopalne' obleke z belimi črtami To pa je zadostovalo. %e predvčerajšnjim, čim se ji* razširila vest. je mati pokojne Fraglacomo potrdila, da je pjena hči imela podobno ko- palno obleko. Včeraj pa so uradno ugotovili, da gre za truplo nesrečne Fragiacomo: njena mati je namreč v spremstvu sorodnikov odpotovala v Jesolo in pred sodnimi in policijskimi funkcionarji. ki so ji pokazali kopalno obleko, spoznala za last njene hčerke. Kakor smo izvedeli, bodo truplo pripeljali že danes v naše mesto in takoj nato, 'najkasneje do 18. ure, bo tudi pegreb. Trupla Antona Novente še niso našli. 7. julija razprava proti „Corriere di Trieste” Kakor smo zvedeli, bo razprava proti odgovornemu u-redniku lit-ta «11 Corriere di Trieste« v zvezi s tožbo, ki jo je zaradi nekega članka o predvolilni kampanji vložil bivši župan inž Bartoli. 7. julija letos. Zadnja razprava je bila odložena v pričakovanju razsodbe ustavnega sodišča o odgovornosti glavnih u-rednikov časopisov. predstavniki PRI pa so pou-darrh _sjclep zadnjega kongresa, ('a he bodo sodelovati ne v obšolskem odboru in niti ne v pokrajinskem odboru. Za ta predlog so bili demokristjani in liberalci, drugi predlog, ki so ga dali demokristjani, je bil za ustanovitev enostranskega demokrist-janskega odbora. Socialdemokrati so prvi izjavili, da ne sprejmejo tega predloga, kar so tudi že večkrat povedali. Republikanci so dejali, da bodo podprli samo takšen enostranski demokristjanski odbor. ki ut bi zašel na desno. Liberalci pa niso bili proti temu predlogu. Kot tretji predlog po demokristjani predlagali ustanovitev dvostranskega občinskega odbora, ki naj bi bil sestavljen iz demokristjanskip in socialdemokratskih svetovalcev. Republikanci so ta predlog sprejeli. liberalci pa to ga odklonili. Iz gornjih predlogov in stališč je razvidno, da so na včerajšnjem sestanku razpravljali samo o možnostih sestave novega občinskega odbora. Po informacijah, ki smo jih dobili, niso še znani včerajšnji pogoji socialdemokratov za sestavo dvostranskega občinskega odbora. Sicer pa je njihovo dosedanje stališče glede tega vprašanja že znano, saj so na zadnjem kongresu sprejeli resolucijo, v kateri so izjavili, da zahtevajo usmeritev občinske uprave na levo in seftavo takšnega občinskega odbora, v katerem bosta politično prisotna tudi PSI in UP. Zato ponovno ugotavljamo, da je bil včerajšnji sestanek št,rih strank bolj orientacijskega značaja in da je še vse odvisno od Krščanske demokracije. če bo sprejela ali ne socialdemokratske zahteve, ki uživajo tudi podporo republikancev, za sestavo takega občinskega odbora, ki bo usmerjen na levo. Ni pa izključena, da bo Krščanska demokracija poizkusila sestaviti svoj enostranki odbor. O vsem tem pa bodo demokristjani razpravljali in odločili na današnjem sestanku pokrajinskega odbora, ki je bil sklican, da zavzamejo dokončno stališče glede tega vprašanja. Krščanska demokracija ne more več zavlačevati salicanja prve seje novoizvoljenega občinskega in pokrajinskega sveta. Zdi pa se, da se bo občinski svet prvič sestal 10. julija, pokrajinski pa dan prej, in sicer 9. julija. Zaključek tečajev INAPLI Pred kratkim so se končali tečaji INAPLI pri krajevnem »Centru za strokovno usposabljanje industrijskih delavcev«. Ti tečaji so se pričeli lani na pobudo generalnega vladnega komisariata sporazumno z min.iitrstvom za delo in socialno skrbstvo, z na menom, da se bodo v njih usposabljali mlačinci, ki se morajo šele priučiti poklica, kakor tudi starejši delavci, ki so že zaposleni in ki se želijo strokovno spopolniti in te kvalificirati. Po zaključku tečajev so bili pred predpisano komisijo teoretski in praktični izpiti. Na teh izpitih so mladinci, vpisani v dnevne tečaje, in starejši delavci, ki so obiskovali 'večerne tečaje, pokazali, da so v prvem letu dosegli , zadovolji.VR strokovno zrelost n sposobnost. Ravnateljstvo centra je na prošnjo števlnih učencev, da se zlasti njihovi svojci prepričajo o sposobnosti, ki so jo na tečajih dosegli, odredilo, da bo dovoljen v center v Ul. Giarizzole 22 prost vstop vsem dane*- od 17. do i9.30 in jutri od 10. do 12.30 in od 17. do 19.30. Ravnateljstvo vabi na ogled centra tudi vse tiste, ki se za tečaje zanimajo. Tako se bočo neposredno prepričali, kako delujejo naprave, kakšna učila so učencem na razpolago in ka/ksne so učne metode sploh. Usoden padec Kmalu po 22. uri so s policijskim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na II. kirurškem oddelku 79-letnega jugoslovanskega državljana Jurija Deškoviča iz Ul. sv. Jakoba, kateremu so ugotovili rane na zatilniku. Deškovič. ki se ničesar ne spominja, ni mogel pojasniti, kaj se mu je pripetilo. Policijski agenti, ki so ga pripeljali v bolnišnico pa so izjavili. da so ga našli na cesti nedaleč od hiše kjer stanuje. Po njihovem mnenju je mož verjetno padel in z glavo udaril ob tlak. Ker je Deškovi-čevo stanje precej resno, so si zdravniki pridržali prognozo. Pomorščaki zahtevajo izboljšanje prejemkov 26. junija so se ponovno začela pogajanja med FILM (Italijansko zvezo pomorščakov) in drugimi sindikalnimi organizacijami ter Splošnim sindikatom brodarjev Na teh pogajanjih so razpravljali o zahtevah po izboljšanju plač in reviziji pogodb za vkrcavanje. Pogajanja so bila že med 8. in 15. junijem, toda brodarji so odklanjali vga izboljšanja, čeprav je položaj trgovinske mornarice zelo u-goden in so se brodnine precej zvišale. Zahteve pomorščakov izražajo osnovne življenjske potrebe, saj so italijanski pomorščaki mnogo na slabšem od pomorščakov drugih držav bodisi glede plač bodisi glede normativnih določb. Italijanska mornarica -e od leta 1947 zelo močno napredovala, pomorščaki pa preživljajo hudo gmotno krizo, čeprav so toliko prispevali k napredku pomorstva. Zato zahtevajo pomorščaki, da se jim izboljšajo plače, še boli važno pa je, da se izboljšajo delovni pogoji in sel uredi vprašanje pogodb "za vkrcanje. Ce pa ne bodo bn»4 darji ugodili njihovim zahtevam, tedaj bodo pomorščaki prisiljeni k odločnejši akciji. SNG za Tržaško ozemlje Danes, 30. junija 1950 ob 21. uri v dvorani na stadionu «PRVI MAJ», Vrdelska cesta 7 p r e m i e i a Joseph Kesselring Arzen in stare čipke (Arsenic and old Lace) Igra v treh dejanjih (štirih slikah) Prevedel: H. G. Režiser: NADA GABRIJELCICEVA Scenograf; JOŽE CESAR Osebe: Abby Brewster -Ema Starčeva: prečastiti dr. Harper - Stane Raztresen: Teddv Brevvster _ Mo-dest Sancin; stražnik Brophy - Danilo Turk; stražnik Klein - Silvij Kobal; Martha Brevvster -Leli Nakrstova; Elaine Harper - Tea Starčeva; Mortimer Brevvster _ Miha Baloh; Mr, Gibbs - Josip Fišer; Jonathan Brevvster - Rado Nakrst: dr. Einstein - Jožko Lukeš; stražnik 0’Hara _ Stane Starešinič; poročnik Roos ne.y - Julij Guštin; Mr. Witherspoon - Anton Požar. Ponovitev Jutri, 1. julija 1956 ob 17. uri v dvorani na stadionu «PRVI MAJ«, Vrdelska cesta 7 Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane V mesecu juliju bo Ljudska knjižnica zaprta zaradi počitnic. Nezgoda na delu Med delom v pristanišču se je predvčerajšnjim popoldne ponesrečil 55-letni težak Renato Devit iz Ul. 'Settefonta-ne, ki je bil zaposlen v skladišču parnika «Rio Quinto». Moža je namreč oplazila veriga po desni roki, a mož je vseeno nadaljeval z delom, misleč da bodo bolečine ponehale. Toda včeraj zjutraj jih ni mogel več prenašati ter se je zato zatekel v bolnišnico. Kljub temu. da so mu zdravniki ugotovili zlom nekaterih koščic v zapestju ter mu predlagali sprejem na ortopedskem oddelku, je mož odšel domov kjer se bo zdravil 10 ali morda tudi 30 dni v domači oskrbi. Z avtom trčil v motor Včeraj pozno popoldne je prišlo v začetku D’Annunzio-vega drevoreda do karamba-la, ki te je na srečo končal brez hujših posledic. Okoli 18. ure sta se 26-letni Francesco Ricatti in, njegova 23-letna žena Anita iz Ul. Zorutti vozila z lambreto proti Senenemu trgu. a sta v bližini neke bencinske črpalke počasi zavrla. To je presenetilo 57-letnega Vincenza Ascrizzi-ja iz Ul. sv. Viča. ki jima je sledil s svojim Fiatom 1100. Trčenje je bilo, kljub temu da je skušal v zadnjem trenutku zavreti, neizbežno, in posledica je bila, da sta se zakonca zvrnila na tla. Medtem ko se je Ricatti rešil brez poškodb, so morali njegovo ženo odpeljati z A-sehizzijevim avtom v bolnišnico, od koder pa so jo po izpranju prask odslovili in ji priporočili ti dni počitka. Prometna nesreča Med vožnjo z lambreto je 23-letni električar Bruno De Ponte iz Doline 249 včeraj popoldne pri Orehu zavozil na oljnat madež, zaradi če^ar je vozilo zdrsnilo, tako da je mladenič izgubil oblast nad njim in se zvrnil na tla. Očividci so pokUcali na mesto bolničarje Rdečega križa, ki so De Ponta naložili v rešilni avto in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga morali nujno sprejeti ra II. kirurškem oddelku. Zdravniki so mu namreč ugotovili udarec na desni strani glave z verjetnim zlomom lobanjskih kosti in čeljusti. Seveda so si, čeprav še niso obupali nad njim. pridržali prognozo. Neprevidna vožnja Okoli 17.30 je bil 21-letni mehanik Karel Kozina iz Ui. dell’Eremo 187 namenjen s svojo lambreto proti Ul. Ros-setti, a ko je privozil do križišča Ul. Petronio z Ul. Do-r.adoni je z levim ramenom udaril ob poltovornik, s katerim je 24-letni Giancarlo Belloni iz Ul Toti 7 vozil proti Ul. Settefontane. Kozina, ki se je skupno z lambreto zvrnil na tla, se je nato odpravil v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom leve ključnice, kar jih je prisililo, da so ga pridržali na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 20 ali najkasneje v 30 dneh. ' Slovensko prosvetno društvo ((Slavko Škamperle« - Sv. Ivan priredi dne 15. julija izlet za člane in prijatelje, v Trbiž in k Belopeškim jezerom (Laghi di F usine). Vpisovanje na sedežu društva, stadion »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7, v nedeljo od 10. do 12. ure in od ponedeljka do sobote od 20. do 21.30 ure. Grattacielo. 16.30: ((Magični o- geni«. Y. De Carlo. V. Cortese. Alabarda 16.30: «iNa dnu steklenice«. V. Johnson, J. Cotten. Ariston, 16.00: ((Zadnjič ko sem bil v Parizu«. V. Johnson, E. Taylor. Armonia. 15.00: ((Državljan ve- soljstva«, Y. Morrovv. F. Doni ergu e. Aurora. 16.00: «Vroča k/ri«, R. Mitchum, J. Sterling. Garibaldi. 16.30; »Pet strelov iz samokresa«, J. Lund, D. Malone. Ideale. 16.30; «Totč in Carolina«. A. M. Ferrero. Im pero, 16.30: «Toto odneha ali nadaljuje?«. M. Bongiorno. Itaiia. 16.00: ((Gugalnica iz rdečega žameta«. R. Milland, J. Collins. S. Marco. 16.00: ((Neustrašni mož«, K. Douglas, J. Crain. Kino ob morju. 16.30; «Na-nž», M. Carol. C. Bo.yer. Mladoletnim prepovedano. Moderno. 16.00: «Božja levica«, H. Bogart, G. Tierney. Savona. 16.00: »Kraljica piramid«, J. Havvkins, J. Collins. Viale, 16.00: »Leopardovi slede, vi«. J. Sheffield, B. Garland. Vittorio Veneto, 16.15: «Lepa Ote. ro», M. Felix. J. Bethier. Belvedere. 16.30: »Dvoboj na Sierra Madre«. Marconi. 16.30: »Nihče ni čisto sacn», R. Mitchum. O. De Ha-villand. Massimo. 16.30: ((Ognjeno obzorje«, J. Hudson. J. Tay!or. Novo cine. 16.00: «Saadi»», C, Wilde. M. Ferrer. Odeon. Zaprto zaradi popravil. Radio. 16.00: «Bolj živ kot mrtev«. D. Martin. J. Lewis. Venezia. 15.30: «Teodora», G. Marchal. G. M. Canate. Skedenj. 18.30: «Jetniki neba«, J. VVarne. POLETNI KINO Arena dei Bori. 20.30: ((Sužnja Jn gospa«. S. Hayward, C. Henton. Ariston. 20.45: ((Zadnjič ko sem bil v Parizu«, V. Johnson, E. Taylor. Armonia. 19.30: ((Državljan ve- soljstva«. Garibaldi. 20.00: »Pet stretov iz samokresa«, J. Lund, D. Malone. Marconi. 20.30: »Nihče ni čisto sam«, R. Mitchum. O. De Ha-villand. Paradiso. 20.15: ((Rapsodija«, V. Johnson. E. Taylor. Parco delle rose. 20.00: »Groza na vlaku«. G. Ford. Ponziana. 20.15: »Rancho Noto- rius«, M. Dietrich, M. Ferrer. Rojan. 20.30: «Princ študent«, E. Purdom, A. Blyth. Skedenj. 20.45: «Jetniki neba«, J. Wayne. Stadio. 20.45: «Angelitos negros«. Valmaura. 20,30: »Teodora« NOČNA SLUŽBA LEKARN V JUNIJU AlTAlabarda, Ul. Istria 7; 'de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; dr Praxmarer, Trg Unita 4; Prendini, Ui. Tiziano Vecellio 24; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju Excels'or. 16.00: «Junaki so trudni«, Y. Montanid. M. Felix. Penice. 16.00: «Puščica v prahu«, S. Hayden, C Gray. Nazionale. 16.00: «Slavm podvig«, G. Cooper. A. Leads. Filodrammatico. 16.30: ((Peklenska legija«, P. Douglas, R. Roman. Supercinema. 16.00: »Škržat«, ruski film. L. Clikoskaia’ K. Drou inikov Arcobaleno. 16.30: «Leta, ki se ne vrnejo«. G. Philipe, M. Cor-doue. Astra Rojan. 16.00: «Hellgate», S Hayden, J. Leslie. Capitol. 16.30: «Vražji general«, C Jurgen. M. Koch. Crtstallo. 16.00: ((Dekleta ob morju«. Sod na nogo Z lešiinim avtom so včeraj v prvih popoldanskih urah pripeljali v bolnišnico 49-let-nega Biuna Oparo, katerega so morali zaradi precejšnje rane na *prstu leve noge in zloma stopala, pridržati s prognozo okrevanja v 20 dneh na ortopedskem oddelku. Opara, ki stanuje pri S.M.M. SP-, je zdravnikom pojasnil, se je ponesrečil med de-lom na iačun tržaškega Lloy-oa v novem pristanišču. Eden izmed sodov z oljem, ki jih je skupno z drugimi kolegi na kladal na tovornik, mu je padel na nogo in je bil prisiljen, da se je zatekel po pomoč. Ljubljanska Drama na poti skozi Trst SOBOTA, 3». junija 1956 ■ itisr roisi A.iA a 11.30 Igra orkester Cergoli; 12.00 Darovi morja: Strupene .jadranske ribe; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Jugoslovanski motivi: 13.30 Pestra operna glasba; 14.00 Richard Strauss: »Ti 14 UlenspiegeJ«, glasbena suita; 14.45 Igra ritmični orkester Svvimging Brothers; 15.05 Oharles Loeffel: Pet irskih fdhitazij: 15.30 Promenadni koncert; 16U0 Sobotna novela: A. Severjeva: »Dobrota«; 16.15 Domači odmevi; 16.40 Kavarniški koncert orkestra Pacchiori; 17.00 Ritmične popevke; 17.30 Respi-ghi: Rimski borovci; 17.51 Melodije iz revij; 18.20 Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 3; 19.05 Poje Yma S um ar; 18.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Berlinovi motivi: 20.30 Poje moški zbor Slovenske filharmonije: 21.00 Teden v Italvj 21.15 Zgodovinske plošče slavnih pevcev: 22.00 Beethoven: Simfonija št. 9 v d-mclu: 23.03 Romance; 23.30 Nočni ples. •' x •' t. 14.30 Tržaška kulturna' kronika: 18.20 Plesne melodije; 19.20 Po Tržaškem Krasu; 19.30 Con-certino; 21.00 Glasbena fantazija; 21.45 Luciano Cirri: «Dolga zgodba o strahu«, radijska drama. ■i o i* i<: it Poročila v slovenščini: 5.45, 13.30 in 19.00 Poročila v italijanščini: 6.45, 12.30, 17.45 lil 23.00. 5.00-5.45 in 6.00-6.10 Spored ij Ljubljane: 6.10 Jutranja glasba; 7.00-8.00 in 11.00-12.00 Spored ia Ljubljane; 13.40 Zdai pa enkrat V ritmu.. 14.20 Zabavna glasba! 14.30-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke- 17.15 Iz jugoslovanskega življenja; 17.25 Čarobna taktirka; 18.00-19.00 Spored iz Ljubljane: 19.15 Mož s tro. bento: Ra,y Anthonv in njegov orkester; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane; 22.15 Iz nočnega zabavišča. ‘ I, O V !•-. V 1 J A 327,1 lil, 202,1 lit, 212,4 m Poročila ob 3.00. 6.00. 7.00, 13.00 15.00 17 00 19 00. 22.00. 11.05 Malo od včeraj in malo od danes: 12.00 Od Triglava do Ohrida (Zagorske in bosenske pesmi); 12.40 Igra Mariborski instrumentalni ansambel; 13.15 Zabavna glasba; 13.35 Iz opernega sveia; 14.30 Tedenski športni pregled; 14.40 Želeli ste — poslušajte: 15.35 Franz Schubert - Franz Liszt: Iz dunajskih večerov (E-dith Farnadi); 16.00 Utrinki iz li. terature - Ivo Aodrič: Izlet; 16.20 Koncert po željah; 18.15 Pojeta Gorenjski vokalni kvintet in moški komorni zbor iz Celja; 20.00 Veseli večer. i ■.r n 17,(ja 17.30 Film ((Roman v plesnem koraku«: 20.30 Vesti; 21.00 Eduar-dovo gledališče predvaja «San Carlino 1900,. In mnogi«: 21.30 Posneie-k baletne predstave v Stockholmu. Mali oglasi MOTOGUZZI! Ekonomični «Gi turismo«, motorni tricikli z sitnostjo 350. Motorni trie 1500 Nadomestni deli, valji, rige. prstani v cilindru, veii razplinjači Dellorto. MONDIALPISTON za Autom diesel. Specializirana delav« retificiranie. brušenje glav Cremascoli, Trst, razstava Fabio Severo, 18. MOTOCIKLISTI: vse potrebn-vsak motor dobite pri zasto ku «Gilera-Motom». Ul, Vale vo 36. Z Orient-expresom je potoval včeraj popoldne skozi Trst ansambel ljubljanske Drame, ki bo gostoval um mednarodnem dramskem festivalu v Parizu s Cankarjevimi «Hlap-ci». Ljubljanske igralce so m tržaškem kolodvoru pozdravili predstavniki slovenskega kulturnega življenja na Tržaškem, upruvnik SNG v Trstu pa jim je ielel v imenu tržaških igralcev obilo uspeha. Cia ni tržaškega gledališča so poklonili svojim stanovskim tov,ariSem cvetje. Na sliki vidimo upravnika SNG dr. Budala v razgovoru z igralcem in režiserjem Slavkom Janom MAGAZZIHI miš SIAZIDHE Ul. Cellini št. 2 . Trst tel. 24-123 Ob tržaškem velesejmu prodajamo: Jopice, hlače, dežne plašče, srajce, kravate, nogavice, pidzame, puloverje in pletilne izdelke po reklamnih cenah. 30. junija 1856 OB MOCOJŠMJI PREMIERI KESSELRINGOUE KOMEDIJE «ARZEN IM STARE ČIPKE. PO KONGRESU ŠVEDSKE SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE O anglo-saksonskem humorju Veliko se je pisalo o smislu Anglosaksoncev za humor in njihov humor je postal prislovičen. Novejši psihologi so odkrili v dovtipu, v «vicu», ventil, ki sproščuje neko kočljivo stanje ali situacijo v obliki bliskovite eksplozije v grotesknost. Osebe, pa tudi celi narodi, ki so podvrženi izredno strogemu družabnemu formalizmu, ki so natrpani z družabnimi in družbenimi predsodki, zaidejo najlaže v taka kočljiva stanja in situacije in če so take osebe ali taki narodi še posebej obdarjeni s smislom za smešno, si bodo našli najlaže iz takih kočljivih stanj v humorju svoj ventil. In prav Anglosa-ksonci, ki tako močno visijo na svoji tradiciji, so polni najrazličnejših družabnih predsodkov in formalističnih obveznosti, ki jim narekujejo zadržanost in samoobvladanje v najrazličnejših situacijah. In tu jim skoči na pomoč njihov izredni smisel za humor, ki je druga, vedrejša in dragocenejša plat njihovega formalističnega značaja. Amenkanci so podedovali od svojih starejših evropskih bratrancev njihov smisel za humor, ga dalje razvili, kdaj morda malce zbanalizirali, vsekakor pa prilagodili svojim razmeram in svojemu značaju. Tu sem pred nedavnim našel v nekem švicarskem tedniku celo stran humorja šestindvajsetletnega a-meriškega humorista Gahana Wilsona. Uredništvo tednika je mladega humorista vprašalo, zakaj v njegovih dovtipih tako prevladuje skurilno — makabrno (mrakobno-pošast-no), na kar je Wilson odvrnil, da misli, da je med tesnobno grozo in humorjem vendarle neki odnos. Kakor pri Angležih je tudi pri Amerikancih dokaj razvito nagnjenje k puritanstvu, saj šari tam cela vrsta sekt, od krekerjev do metodistov, katerim je omenjena in pretirana strogorednost smisel njihovega življenja. Neprijetni utegnejo postati taki sekti-rerji in fanatiki, ko začenjajo soliti pamet in svoje nazore svojemu bližnjemu Kakor Anglež, se tudi Amerika-nec rad rešuje iz takih kočljivih situacij v smešnost in grotesknost, skratka — v humor, ki je navadno dobrodušen, a tudi ni brez jedkosti. Kako tesna je lahko zveza med majtabrnim in grotesknim, je najlepše prikazal oče ameriške novelistke E. A. Poe. Sorodna makabrna snov, ki mu služi zdaj za prikazovanje groze, se nam v drugi noveli sprevrže V grotesknost in grotesko. Zdi se, kot da je avtor začutil, da je zašel zdaj v grozotnosti predaleč, pa se sredi poti zaustavi in zaobrne kočljivo grozotno situacijo v grotesknost. Tako mu vstajajo egipčanske mumije iz svojih starih grobov in spregovorijo v modernem jeziku, zlodej se prikaže v stolpu, navidezni dobrodušnež se razkrinka v nosilca svojega prijatelja (Poe ume kljub temu mojstrsko obstati v groteski) itd. Prav to je značilno za anglosaško občutje, da znajo s svojim humorjem iti mimo najkočljivejših stvari, ne da bi bili neokusni ali celo banalni ali vulgarni. Kot izumitelji detektivskega in policijskega romana imajo v teh zgodbah marsikaj opraviti z mrliči. Toda čitatelj le v redkih izjemah občuti umorjenca kot mrliča, kajti avtor tega s svojo spretno tehniko takorekoe obide in je mrlič velta (Teodorja, ne Francisa Delana, ki je bil ob uprizoritvi predsednik, pač pa njegovega starega strica, ki je bil tudi nekoč predsednik), dr. Einsteina (sicer ne Alberta, a vendar z istim priimkom), Hitlerja, Japoncev itd. Tu skače mlad deklič od lju-btnmca čez grobove na pokopališču proti domu, tu se borijo še druge pošastne stvari. , , • - . Mrliči tičijo v. skrinjah in PinSkočnifoOZs,tnu0aciToPe;iSPet iz nj‘h i*S«njajo. klet je los polna grobov umorjencev in strašni Jonathan pripoveduje o drugih mrličih in se prepira z ljubeznivima tetkama, kdo med njimi ima v tem pogledu prednost. No, zdi se, kakor da je ves svet blaznica, s Hitlerjem na čelu, seveda, in zakaj ne bi šli tudi ljubeznivi tetki s svojo dobrodelnostjo nekoliko dalje, kakor bi zahtevale dobre družabne konvencije. Kako je z njuno glavo, z glavo teh ljubeznivih tetk Brevvsterjevih, ki ostaneta kljub zelo čudnim stvarem še zmerom o-čarljivo prisrčni, pa boste videli na sobotni premieri. Toda zadev, ki se vam bodo zdele dokaj čudne, ne jemljite preveč resno ali celo tra- potem samo nekakšen člen sredi napete zgodbe. In če je zraven dodan še ščepec suhega anglosaškega humorja. je čitatelj popolnoma odrešen kočljivosti situacije. Veliko od tega groteskno makabrnega humorja je prinesel v svoje filme Charlie Chaplin. Ko je bila napetost v Evropi in na svetu zaradi grozečega napada Hitlerja in Mussolinija na višku, je Chaplin tost svojim imenitnim groteskno-makabrnim filmom »Diktatom. Tu je bilo tisto oziroma so bili tisti, pred katerimi je človeštvo takrat najbolj trepetalo, ne samo pomanjšano počlovečenj, marveč potisnjen v grotesknost. Nam v Evropi takrat ni bilo dano gledati ta film. Predstavljam si pa, da je pri A-merikancih in drugih narodih, ki so imeli srečo videti že takrat ta film, splahnelo polovico strahu pred fašističnimi diktatorji in napadalci. Chaplin je s tem filmom o-čitno prišel na «okus». V naslednjem svojem filmu «Mon-sieur Verdoui«, ki smo ga gledali tudi v Trstu, je podal groteskno počiovečeno figuro množestvenega morilca žensk. Po mojem mišljenju pa je Chaplin s tem filmom vendarle prekoračil mejo še sprejemljivega in okusnega in sicer prav zato, ker je šel karakterju preveč v. globino in se zato kočljivost značaja in snovi ni mogla povsod in povsem sprostiti v grotesknost. Prav ta prijem pa je odlično uspel Josephu Kesselrin-gu v, njegovi groteskno-«ma-kabrnin komediji — «makabr-ni» sem dal nalašč med nu-vednice, kajti resnično makabrnega v komediji ni — »Arzen in stare čipke«, ki jo bomo videli na sobotni premieri. Prvikrat je bila uprizorjena v newyor.škem »Fulton Theater« 10. januarja 1041. torej takrat, ko je v Evropi že divjala vojna, ki so jo povzročili fašistični napadalci. Komedija se je potem igrala po vseh svetovnih odrih in z največjim uspehom, filmali so jo in v samem Trstu jo je igralo več italijanskih gledaliških skupin. Avtorjev humor je v tej komediji mno-gostranski in njegova dobrodušno šaljiva ironija sega in seka v zelo različne smeri. Tu sta dve stari pobožni, ženici. ki sta znani po vsej brooklynški četrti kot največji dobrodelnici, Ljubeznivi sta, očarljivi, v najboljših odnosih z vso soseščino. Policaji hodijo pri njih noter in ven in si tako rekoč podajajo kljuko. Nihče ne bi mogei verjeti, da sta sposobni hudih in tudi zelo hudih stvari, in jima tudi nihče, ki ni neposredno posvečen v njuno delo, rte verjame. Eden od njunih nečakov je nedolžen, drugi pa manj nedolžen blaznež, medtem ko je tretji, Mar-tiner, ki pa, kot se ob koncu izkaže, ni pravi nečak, povsem normalen dečko, zato pa hud gledališki kritik, ki se norčuje iz avtorjev kriminalnih zgodb zaradi njihovega pomanjkanja fantazije in zaradi njihove naivnosti, a avtor, dramatik, se pri tem i-stočasno norčuje iz njega, kritika. Tu je dobrodušnih bodic na vse strani, na predvojne «filme groze«, na Fran-kenstajna in Borisa Karlova, na vse namišljene grozote in strahote, na puritansko čednost. Tu je neusmiljeno privlečeno na oder ime predsednika ZDA Teddyja Roose- gično, saj je avtor Amerika-nec in je napisal komedijo, da se nasmejete, pa čeprav na račun kar precej kočljivih stvari. Kajti v pogledu humorja nas utegnejo Anglosasi še o marsičem poučiti. Delo je napisano, kot rečeno, sredi druge svetovne voj-niti ne leto prej, pre-Amerika sama posegla vanjo. Globlji namen komedije 1 je bil zagotovo isti, kakršen je lasten vsemu humorističnemu; duševno sprostiti ljudi sredi najhujše živčne napetosti in najbolj kočljivega in grozljivega položaja s tem. da se gledalec na račun groze sproščeno nasmeje. Toda delo je ohranilo tudi po ublažitvi svetovne situacije neki svojevrsten čar, čigar jedro je vprav anglosaksonski humor Igra se še zmerom po številnih svetovnih odrih in «Arzen in stare čipke« je postal že pojem, kakor je, denimo, pojem »oblomovščina« ali «švejkovščina». Tudi tržaškemu slovenskemu občinstvu je želeti, da bi se ob komediji kljub navidezni grozljivosti od srca nasmejalo. VLADIMIR BARTOL Prizor iz komedije «Arzen in stare čipke«, ki jo bo uprizorilo nocoj SNG v dvorani na stadionu «Prvi maju Značilno odlašanje razprave o najbolj važnih vprašanjih V Stockholmu so imeli pred kratkim kongies socialdemokratske delavske stranke Sved. ske, od gaterega se je pričakovalo marsikaj novega, ki pa je kljub močnim težnjam leve struje preložil vrsto važnih problemov na poznejšo dobo. Ta kongres je važen tudi zaradi tega. ker predstav, lja socialdemokratska stranka na Švedskem vodilno in celo vladno stranko, pa čeprav je Švedska še vedno monarhija. Pri, zadnjih volitvah leta 1952 je švedska socialdemokratska stranka dobila nad 46 odst. glasov in je na vladi neprestano že nad dvajset let. Kongres, ki je trajal pet dni, je obdelal vrsto vprašanj, ki vzbujajo pozornost tako v švedskem notranjem kot zunanjem življenju. Eno glavnih vprašanj švedske socialdemokratske stranke je prav gotovo vprašanje strankinega programa in se o njem PO 32-LETNI ODSOTNOSTI ZOPET NA DOMAČI ZEMLJI Arhitekt Viktor se je močno uveljavil v Argentini Med drugim mu Buenos Aires dolguje monumentalno tržnico in stadion Arhitekt VIKTOR SULC1C Izredno zanimiva in polna najrazličnejših doživljajev :n izkušenj je dosedanja življenjska pot našega rojaka, arhitekta Viktorja Sulčiča iz Sv. Križa pri Trstu. Te dni =e mudi v svoji rojstni vasi, kamor je prispel na daljši oddih iz Buenos Airesa, kjer zavzema eno najvidnejših mest v giadbeni stroki. Zglasili smo se pri njem in v prisrčnem razgovoru zvedeli marsikaj, kar . bo nedvomno zanimalo tudi čitatelje našega lista. Najprej nekaj skromnih podatkov o njegovih prvih korakih. Viktor Sulčič se je rodil leta 1895 v Sv, Križu. Po dovršeni ljudski šoli je obiskoval obilno šolo v Trstu, po vojni, pa je šel v Firenze, kjer se je vpisal na umetnostno akademijo, študije pa je dokončal v Bologni leta 1922. Kot arhitekt je najprej za čel delati v Rivi ob Gardskem jezeru, od koder je šel nato v Zagreb. Od tu se je leta 1924 vrnil v domače kraje še istega leta pa je, na povabilo nekega svojega znanca Italijana odpotoval v Argentino. S prijateljem pa sta v Buenos Airesu kmalu ostala brez dela in bodočnost se mu je slikala s precej temnimi barvami. V to dobo pada dogo-dek-naključje, ki je odločil o bodoči uspešni poti našega rojaka. Z nekim znancem, ki še ni bil dovršil študijev, sta ustanovila gradbeno podjetje Ko sta z družabnikom odšla na kratek oddih v Mar del Piato, si je Sulčič med potjo kupil časopis in ga vtaknil v žep, ne da bi ga sploh pogledal. Ob vrnitvi, po kakih pet. najstih dneh. je slučajno prelistal zastareli časopis in v njem opazil, da je Državna hipotekarna banka razpisala natečaj za svoj novi sedež Marca 1926 sta se vrgla na delo in novembra istega leta je bil načrt nove banke gotov. Z razumljivo nestrpnostjo in upravičenim pesimizmom (sa; se je natečaja udeležijo kai 46 tekmecev, povečini že znanih in izkušenih arhitektov!) sta čakala na izid. Lahko si predstavljamo njuno veselje, ko sta izvedela, da je njun načrt dobil prvo nagrado. In nagrada ni bila majhna; šlo je za 150.000 dolarjev (nekako 90 milijonov sedanjih lir!). A ko sta v avgusta 1928 izdelala vse končnovel javne stavbinske, arhitektonske in dekorativne načrte v vseh podrobnostih (bilo jih je 220), se je po volitvah vlada zamenjala (in s tem se je po tamkajšnji navadi zamenjalo tudi upravno vodstvo Državne prodajni, prostor* svoj telefon, luč in električno gonilno silo. A arhitektu Sulčiču Buenoš Aires ne dolguje samo posvetne zgradbe. Gradil je tudi cerkve. Med temi naj zaradi njene posebne arhitektonske zamisli omenimo le cerkvico italijanske bolnišnice (rekonstrukcija * le-te je tudi delo našega rojaka), ki jo je neka premožna, sedaj že pokojna gospa italijanskega porekla darovala bolnišnici. Zanimiva je okoliščina, da na izrecno zahtevo omenjene gospe, ni bila slika te cerkve še nikoli objavljena, kakor so PREDSTAVNIKI ITALIJANSKE ARISTOKRACIJE V REGINA COELI Bo rimski policiji uspelo očistiti vso to gnilobo? Capocotta je bila pred nekaj leti že nekak pojem pokvarjenosti določenih krogov v Rimu in se je z njo ukvarjal ves tisk. Ker pa so bile v zadevo zapletene številne osebe iz visokih rimskim krogov, je zadeva po nekaj tednih zamrla. Zadnje dni pa je prišla na dan nova velika afera, ki je prav tako v zvezi z mamili in ki je zavzela še širši obseg kot zadeva, ki jo poznamo pod izrazom Capocotta, pa čeprav ne gre sedaj za umor, kot je šlo tedaj. Posebna značilnost sedanje afere v Rimu pa je ta, da so vanjo zapletene povečini osebe iz najvišjih rimskih aristokratskih krogov, kot na pr. markiz Emanuele De Seta, vojvoda Augusto Torlo-ni, princ Giuseppe Pignatelli. vojvoda Lante della Dovere da Bagnaia in drugi. Tej lepi druščini delajo družbo še nekatere vidne osebnosti iz filmskega sveta, številni zdravniki in celo — kot se govori — osebnosti iz rimskih finančnih krogov. V vsem primeru gre pove-č.ni za sinove omenjenih aristokratskih družin, ki išče.io razvedrila v moderni glash i — jazzu, v ženskah, dražilih in mamilih, da bi si »ubijali dolg čas« v Via Veneto in okolici, ki je znano središče rimskega mondenskega življenja. Rimska policija se je lotila tega vprašanja predvsem s plati od kod mamila in kdo so dejanski razpečevalci. Kot ,ie znano, gre nad 80 odstotkov svetovne proizvodnje mamil v nedovoljene namene, dočim gre komaj 20 odstotkov v zdravstvene svrlie. Rimska po-I eija je že zdavnaj vedela, da je Rim eno izmed najvaž- nejših središč za protizakonito razpečavanje mamil. Pred tremi leti je znani rimski aristokrat princ Ruspoli junior potoval s svojim avtomobilom iz Francije v Italijo. Ko to mu na meji pregledali avtomobil, so našli v njem dva kilograma morfija. Ker je bilo to v dobi afere Capocotta, re je pričakovalo, da bo sledila temu aretacija z vsemi ustreznimi posledicami. Toda moža so izpustili, le da je plačal carino in še neznatno globo zaradi tega, ker mamil ni prijavil. Policija je bila na sledi tudi drugim osebnostim, ki so bile dokaj sumljive. Kljub temu pa je prišla zadeva šele tedaj na dan in še tokrat po zelo čudnem naključju. Nekega večera sta se v nekem rimskem nočnem lokalu sprli dve znani rimski osebi. Vzrok njunemu sporu je bila kakovost prodanega odnosno kupljenega blaga. In to «blago» so bila vprav mamila. Ker je bil spor precej oster, ja za to zvedela tudi policija in 22. maja je sledila aretacija nekdanjega fašističnega hierarha Maxa Mu-gnanija. ki je že v dobi fašizma dobavljal mamila raznim visokim fašističnim hie-rarhom. Pri Mugnaniju pa so našli med drugim tudi poseben pas, ki si ga je mož opasal, ko je hodil v razne m čne lokale, kjer je «deiil trenutno blaženost«. Poleg tega pasu so pri njem našli tudi notes, v katerega si je beležil naslove in sestanke -iv o jih «klientov». Na osnovi tega s« je začel klobčič odvijati in doslej je bilo aretiranih že devet oseb, več drugih pa je prijavljenih. Prej navedena imena pa pričajo, v katerih rimskih krogih je bilo uživanje mamil posebno razširjeno. Ce bi hoteli podrobno opisati vse zanimive dogodke, ki so v zvezi s tem, bi šli predaleč, dejstvo pa je, da je policija zaprla en nočni lokal — Viktor bar — kjer je bilo uživanje mamil že v praksi, pa čeprav se lastnik lokala izgovarja, da on tega sploh ni vedel. Policija skuša od-kiiti tudi dve stanovanji, kjer naj bi se bile vršile prave orgije in kamor so zahajali poleg teh še mnogi drugi ljudje iz visokih rimskih krogov. Značilno za ljudi, ki so zapleteni v to afero in ki so že pod ključem, je to, da so že večkrat imeli posla s policijo za povsem kriminalna dejanja- Posebno značilen primer za to je neki De Markuš, ki je pod vplivom mam'l pretepal svojo zaročenko in odgriznil njeni materi kos ušesa, zaradi česar se je moral že zagovarjati. Kot smo že prej rekli, ne gie rimski policiji trenutno samo za to, da «razčisti» rim-ski ambient in da spravi pred sodišče ljudi, ki so zapleteni z uživanjem mamil. Njena glavna skrb je sedaj odkrit; razpečevalce mamil. Enega najvažnejših je že spravila pod ključ, ta je že prej omenjeni Max Mugnani, toda s tem se policija ni mogla zadovoljiti, ker je znano, da ni on glavni dobavitelj, posebno ker je ob njegovi aretaciji tala. je veliko vprašanje. V zadnjih dneh se je policija vrgla tudi na same zdravstvene ustanove, na razne klinike, sanatorije in bolnice, kjer skuša iz njihovih registrov v-gotoviti, ali niso k temu «u-hajanju« mamil pripomogle tudi te ustanove. To ki ne bilo nič čudnega, če vemo. da so nekateri zdravniki, od katerih so dva že zaprli, dali potvorjene recepte kar za 5755 ampul morfija, ki so ga uporabili uživalci mamil. Poleg tega je jasno, da prihajajo mamila od drugod in da je možno, da je Rim prehodna točka. S tem v zvezi je značilno to, da se je te dni pojavil v Rimu načelnik new-vorške policije za borbo proti mamilom Charles Siragusa. ki je prišel v Rim, da bi za »Ameriško legijo« priredil v rimskem »Excelsioru« velik ples. Jasno je, da je to le kamuflaža in da je vmes mnogo širši načrt mednarodne policijske mreže za borbo proti razpečavanju mamil. Odveč bi bilo danes dajati sentence o vsej zadevi, kakor tudi napovedovati, kako se bo zadeva razvijala, kajti doslej je še vse «tekoče», kot pravijo v Rimu in iz 'povsem razumljivih razlogov policija ne daje točnejših podatkov. Ti da že samo dejstvo, da je za zapahi že kar lepa druščina in da se je marsikdo «u-maknil« iz Rima, priča, da ie mreža uživalcev in razpeče- Izredno posrečena arhitektonska struktura cerkve, ki jo je projektiral arhitekt Viktor Sulčič izginil iz Rima neki znan I valcev mamil precej široka in njegov prijatelj ki je bil prav | da bo rimska in ne le rim- tako na sumu da razpečava mrmil.i. Sled gre iz- Rima na sever, v Milan in mreža je verjetno še bolj razpredena Kako se bo rimska in italijanska policija iz tega izmo- ska policija imela še precej dela, preden bo »rimski am-hient« razčistila, v kolikor se taki krogi, kot je zgoi«'i navedeni, sploh morejo razčistiti. hipotekarne banke), je nova uprava zadevo zavlačevala in skušala načrt odkloniti. A zgodilo se je nepredvideno: gradbeno podjetje arhitekta Sulčiča je banko tožilo, sodišče pa je v drugi stopnji obsodilo banko na plačilo celotnega honorarja 450.000 takratnih pesov (kar je bilo znatno več kot je znašala nagrada), Ta uspeh je odprl našemu rc.iaku in njegovima sgdelav-cama vrata v argentinsko javnost. V dvajsetletnem skupnem delu so postavili nad 200 najrazličnejših stavb, od mo-numehtalne tržnice »Merca-do de Abasto Proveedor« v Buenos Airesu, rekonstrukci je italijanske bolnišnice, o-srednje knjižnice, stanovanjskih hiš, javnih palač in privatnih vil, do ogromnega stadiona »Boca Junior«, ki more sprejeti 120 tisoč gledalcev in številnih drugih zgradb. Naj navedemo le nekaj podatkov o tržnici: v podzemlju, kamor pripeljejo tovorni vlaki, so tudi skladišča; v zgornjem podzemlju se vrši javna dražba mesa (tu se proda dnevno nad tisoč glav zaklane živine). V pritličju so veletrgovci s sadjem in zelenjavo; v prvem nadstropju, kamor vodita z ulice dve mogočni električni samogibni stopnišči, se vrši prodaja na drobno. Obe stopnišči zmoreta do 8000 oseb na uro. Vsak prodajalec razpolaga s hladilnico, poleg tega pa ima vsak ostale v tajnosti tudi vse druge podrobnosti. Naš rojak pa ni le arhitekt; v prostem času on tudi slika, to pa predvsem od leta 1951 dalje. Na prvi razstavi, ki jo je leta 1954 priredil v Buenos Airesu, je doživel izreden u-speh (vse razstavljene akva- rele so pokupili). Tudi na drugi razstavi, ki jo je priredil v Punta Arenas, v Cilu, je imel lep uspeh. Na obisk rodnih krajev in Jugoslavije pa ni prišel le na oddih. S seboj je prinesel slikarski pribor in namerava pridno slikati: v tržaški okolici, v Sloveniji, Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, kjer ima v načrtu razstavo nekaterih svojih prejšnjih akvarelov ir. onih, ki mu bodo zrasli na poti. V začetku novega leta namerava na daljše potovanje po Nemčiji in Franciji, nato v Severno Ameriko in Cile, od tam pa zopet domov na delo. Se marsikaj bi mogli povedati o dosedanji življenjski poti tega našega tako aktivnega in «nemirnega» rojaka, a že teh nekaj skromnih podatkov nam pove, kaj zmore naš človek, če zaupa svojemu srcu in umu, D. H. Zbornik pravljic: Zlata puščica L 500 Miško Kranjec: nasmeh Čarni L 320 TRŽAŠKA KNJIGARNA rntt »lil. šiv. I rnnčišUn 20 Telehm »T-hit.S vodi že daljša in široka razprava zaradi tega, ker je dosedanji program zastarel in ker terjajo razmere marsikatero korenito spremembo. Preden bomo spregovorili o delu kongresa, bomo mimogrede omenili tudi nekaj ugotovitev iz dosedanjih razprav Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 1952 so švedski socialdemokrati izgubili nekaj glasov in to predvsem v mestih. Ta pojav je v stranki vzbudil močne razprave in sicer v zvezi z vprašanjem, ali socialdemokratska stranka »izpolnjuje naloge«, ki si jih je nadela. Leve struje v stranki so na to vprašanje odgovorile, da preti stranki nevarnost, da jo široke delovne množice zapustijo, ali vsaj ne podprejo v njenem programu. V to razpravo je posegel tudi sam predsednik vlade Ta-ge Ertander, ki je hkrati tudi predsednik stranke. On je govoril o tem vprašanju tudi na kongresu in še posebej v posebnem članku v glasilu stranke, kjer je poudaril, da se kapitalizem v svoji tradicionalni obliki naglo spreminja v zgodovinski fenomen. Toda to —r zatrjuje Erlandfr •— ne opravičuje dejstva, da je v švedskem gospodarstvu še vedno močna koncentracija gospodarskih sil, ki ni pod m-beno demokratsko kontrolo. In zato se švedska socialna demokracija ne more zadovoljiti s sedanjo državno intervencijo v družbeno gospodarsko življenje dežele in morajo zato biti švedski socialisti pripravljeni, da s «ponovnim, nepristranskim proučevanjem vprašanja. ali posredne metode, ki so sedaj v rabi, zares lahko zagotovijo primerno gospodarsko politiko«. Očitno švedski socialdemokrati razmišljajo o potrebi energičnih ukrepov v področju notranjih gospodarskih odnosov. Erlander odklanjš zamisel, da bi »lastninska demokracija« — pod čemer razumevajo sodelovanje neposrednih proizvajalnih sil — delavcev — v dobičku — mogla zamenjati dejansko kontrolo nad proizvodnjo. In zato zaključuje svoj članek, da socialdemokratska stranka spreminja staro buržoazno društvo v demokratični in socialni smeri, da pa ie zato nujno, da socialdemokrati aktivno prenašajo demokratske ideje tudi na gospodarsko področje in da povečajo vpliv posameznega državljana na gospodarsko življenje dežele. Da bi svoje trditve še bolj podčrtal, Erlander poudarja, da ne bo dovolil, da bi privatni kapitalistični interesi sabotirali gospodarsko politiko vlade. Zato zahteva, da mora denarno tržišče delovati v interesu skupnosti in da mora skupnost odločilno vplivati na obseg in smer investicij. Zato se socialdemokratska stranka ne bo odrekla podržavljanju posameznih panog gospodarstva in to tedaj, ko bo smatrala za potrebno, da ga iz vede. O istih vprašanjih je že lansko leto pisal tudi znani teoretik švedske socialdemokratske stranke Ernest Wigforst v članku z naslovom »Sociali- zem in država blagostanja«. Tudi on je v svojem članku postavil vprašanje, ali socialdemokrati na Švedskem zares uresničujejo svoje cilje. Iz vsega članka izzveni povsem negativen odgovor. Wigfors se zaveda, da na to vprašanje ni jasnega odgovora ne le v švedski socialdemokratski stranki, niti v ostalih socialdemokratskih strankah na sploh in meni, da je «država blagostanja« samo korak na poti k izgradnji družbe, ki bo dejansko imela vse elemente sociali-as jnpuoA j}soudn3|S auoijs pri tem sprašuje, kakšne u-krepe je treba podvzeti, da bi do tega cilja prišlo. Po njegovem je to vprašanje izredno zapleteno, ker obsega vrsto vprašanj gospodarsko-poli-tičnega značaja, in sicer ekonomiko, socialno službo, vzgojo, kulturo, položaj neposrednih proizvajalcev itd. Preidimo sedaj še na zadnji kongres. Iz prej navedenega bi bili pričakovali, da bo kongres vsaj delno odgovoril na gornja vprašanja. Toda na kongresu je bilo sklenjeno, da se razprava o novem programu stranke sicer nadalju-ie, da pa se bo stranka lotila preosnove svojega 'programa šele na prihodnjem kongresu, t. j. šele leta 1960. Vsekakor bo to odlaganje preosnove imelo precejšen odmev med volivci jeseni. Kakor smo že prej rekli, je Švedska kraljevina, socialdemokrati pa so že dvajset let in več na oblasti in za zadnji kongres je značilno to kar se je dogajalo že v nekaj zadnjih letih, da so se namreč ponovno razživele razprave o vprašanju krone. O tej zadevi je bilo govora tudi na kongresu. Predloženih je bilo več resolucij, vendar so bile vse one resolucije, ki so zahtevale korenitejše spremembe, odklonjene. Za sedanji kongres je bilo važno še sledeče vprašanje: V zadnjem času imajo v stranki zelo mbčen vpliv tudi srednji sloji in na kongresu ie bi'o glede tega predloženo, naj bi se stranka ne imenovala več delavska stranka, ampak samo socialdemokratska stranka Švedske. Predlog je bil odklonjen. O zunanjepolitičnih problemih je bilo na kongresu razmeroma manj govora kot o notranjih, vendar je vprav ta del kongresa bil najbolj pozitiven. Švedska moia, po sk’epih kongresa, ostati izven blokov in težiti k tesnejšim zvezam z ZSSR, Posebno pozitivno so bile ocenjene spremembe v sovjetski politiki kljub temu stranka odklanja tesnejše zveze s sovjetsko komunistično partijo. Ob koncu bomo dodali št sledeče: Največ govora je bi lo o notranjih problemih Švedske in namesto, da bi »e obravnavala vprašanja šibkih točk stranke, so se bolj hvalili uspehi, ki so bili doseženi v zadnjih štirih letih. Iz gornjega sledi, da je kongro-šel mimo mnogo perečih vprašanj, ki zajemajo osnovo strankinega programa, toda jesenske volitve so verjetno edino opravičilo, če se o n. pravičilu sploh more govoriti. Od danes da 21. julija se bo vršil IV. ljubljanski festival, ki bo obsegal naslednje prireditve; beograjska Opera bo dvakrat u-prizorila Menoitijeva sodobno glasbeno dramo »Konzul«. ljubljanska Opera pa trikrat Smetanovo nesmrtno «Prodano nevesto#; balet ljubljanske Opere bo nastopil z R. Straussovimi »Nekdanjimi svečanostmi»; z baletom «Les petits rinit s« po Mozartovi glasbi in z Gotovčevim «Simfoničnim kolom«; balet beograjske Opere pa bo nastopil dvakrat s K. Baranovičevo «Kitajsko prav ljico»; sodelovali bodo tudi Slovenska filharmonija, V-čiteljski pevski zbor ob 30-letnict svojega obstoja in Tržaški trio, sopranistka Cirila Součkova in basist M. IV. ljubljanski festival Tržaško SNG bo dalo Begovičevo dramo «Brez treljega» Cangalovič iz Beograda. Nastopili bodo tudi folklorni ansambli beograjskega »Kola«; zagrebškega »Lada« ter indonezijska skupina, ki je doživela izredno lep uspeh na lanskem mednarodnem folklornem festivalu v Rie-du ob avstrijsko-bavarskt ni e ji. Dramski del letošnjega festivalnega programa pa je ostal žul okrnjen zaradi posebnih okoliščin, ki so preprečile predstavo vanj že vključenega Jurčič-Levstik- NekaJ inaestoznega in razkošnega Je moderna pokrita tržnica v Buenos Airesu. Tudi ta Je delo našega rojaka arhitekta Viktorja Sulčiča Kreftovega »Tugomirja» ki bi ga imela ljubljanska Drama prikazati na grajskem dvorišču. To delo so vključili v program festivala za prihodnje leto. Vzporedno z ostalimi letošnjimi festivalnimi prireditvami bo uprizorilo tržaško SNG v Viteški dvorani v Križankah na odrskem prizorišču v krogu Begoviievo dramo »Brez prodornem uspehu z Goldoni - Ruplovimi »Primorskimi zdrahami« so si tržaški odrski umetniki pridobili tople simpatije ljubljanskega festivalnega občinstva. Lanski ljubljanski festival je dokazal, da ji bila programska preusmeritev pravilna, saj je bil na njem dosežen višek, kar je doslej Ljubljana nudila v prikazovanju dosežkov na glas-tretjega*. ?.e ob lanskem benem, dramskem, baletnem m folklornem plesnem področju- Vsekakor je. to bila lepa in kvalitetno dognana manifestacija kulturno • u-mitniškega udejstvovanja, ki je zajela vse jugoslovanske narode. To tendenco kaže tudi letošnji festivalni spored, ki pa je žal nekoliko okrnjen, ker se makedonski umetniki niso mogli odzvati vabilu. Tudi zamisli, da bi poleg indonezijskih plesalcev povabili še druge umetniške skupine in priznane soliste iz tujine, ni bilo mogoče izpeljati predvsem zaradi tehničnih težav. l jubljanski festivali postajajo že tradicionalni; še večji razmah pa bo mogoč šele tedaj, ko bo nad letnim gledališčem v Križankah razpeta premična streha. — ■ — — ZAHTEVA POSLANCA BIASUTTIJA PRED POSLANSKO ZBORNICO | SEJ,A OUBOHA prefekture Sovodnjam odobrili delovni center za popravilo cest in čiščenje jarkov Ali se bo del sredstev porabil tudi za gorske kraje v Beneški Sloveniji? Dohodek prebivalcev videmske pokrajine je pod državnim povprečkom Poslanec Biasutti je ime! v poslanski zbornici govor, v katerem se je dotaknil vprašanja videmske pokrajine ter zahteval od vlade večje razumevanje za njene potrebe. Navedel je nekaj primerov, po katerih je med vsemi obmejnimi pokrajinami videmska pokrajina tista, v kateri je dohodek na vsakega prebivalca nižji od državnega povprečja. Mladina v velikem številu zapušča kmetska posestva, ker se na njih ne more več preživljati. Čeprav so prebivalci videmske pokrajine delovni ljudje, se vendarle smatra za ozemlje z zaostalim gospodarskim razvojem. V glavnem je poslanec zahteval pomoč za kmetijstvo, in sicer predvsem za gorske kraje. Poudaril je potrebo spiemembe zakona št. 991 o letnem finansiranju pokrajine po katerem naj bi se vsota za zasebne gradnje povečala od dosedanjih 100 na 300 milijard lir, za javne grad-* je 10 dni po objavi prefektovega dekreta sporočiti posameznim pridelovalcem količino, ki jo bodo morali po zakonu očdatl. Nove funkcije pokrajinskih odbornikov PSDl Pred dnevi se je sestal novoizvoljeni pokrajinski izvršni svet italijanske socialno-demo-kratske stranke, da se odbornikom porazdeli delo. Za političnega tajnika je bil izvoljen Agoetino Candussi, za namestnika političnega tajnika Mario Busatto. za upravnega tajnika Vincenzo Ponti-ni, za referenta za organizacijo in volitve Lanfranco Zu-calli, referent za tisk Carlo Bozzi. za propaeando Ferruc-cio Fantini, za ekonomijo Guičo Mania, za množično delavnost Luigi Trovo in za sindikate Mario Fantana. Po volitvah je imel izvršni svet svojo prvo sejo, na ka- nje pa od 45 na 200 milijo-j teri so obravnavali stališče nov lir. Po njegovih besedah i Italijanske socialistične vtran- naj bi se pomoč nanašala v glavnem na Julijske Predal-pe Ko po eni strani izražamo željo, da bi se del navedenega finansiranja nanašal tudi na gorske dele Benečije, ker menimo, da je treba tudi tamkajšnje gospodarstvo izkopati iz hude krize, pa po drugi strani ne moremo povsem soglašati s poslančevim opravičilom glede vzrokov nizkega dohodka prebivalstva videmske pokrajine zaradi «pre-velike razcepljenosti lastninen Z drugimi besedami naj L.i to pomenilo, da je v mali posesti krivda za resno stanje videmskega gospodarstva. Furlanski kmetje prav gotovo niso tega mnenja, ker predobro vedo, da je za ta nenormalen pojav iskati krivdo v dejstvu, da izredno velik odstotek furlanskega kmečkega prebivalstva sploh nima svoje zemlje, ampak mora obde-lcvati veleposestnikovo zemljo kot kmetski delavec, spolovinar in podobno. V takem razmerju do svojega gospodarja. obdelovalci zemlje, prav gotovo ne morejo dosezati po-vprečnega državnega dohodka. OBVEZNA ODDAJA 7ITA Za našo pokrajino določenih 60.000 stotov Sovodenjska občina bo oddala 52 stotov Sestal se je pokrajinski odbor za odkup žita v goriski pokrajini. Na podlagi sklepov je prefekt pozneje objavil dekret o obvezni oddaji. Kontingent, ki ga je ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo določilo za našo pokrajino za kmetijsko leto 1955-56, znaša 60 000 stotov, ki jih bočo morale posamezne občine prispevati v spodaj navedenih količinah. Kopriva 454 stotov. Krmin 5213. Dolenje 104. Doberdob 269. Fara 1100. Foljan-Sredi-polje 854, Gorica 595, Gradiška 1125, Gradež 14.100, Marjan 1327, Medea 1100. Tržič 1301. Moraro 574. Moša 130. Rnmans 3096, Ronke 5606, Za-graj 150, Skocijan 10.838, St. Lovrenc 643, St. Peter 1188. Sovodnje 52. S'arancan 1814, Villesse 1316, Turjak ll'°- Pokrajinski poljedelski inšpektorat bo moral najkasne- ke do bližnjih upravnih volitev. Delovni čas na županstvu Na seji ožjega odbora, ki je bila v sredo Zvečer, so občinski odborniki med drugim odobrili sklep notranje komisije občinskih uslužbencev glede enotnega urnika v občinskih uradih. S ponedeljkom 16. julija, pa do konca avgusta bo veljal enotni urnik občinskih uradov, in sicer od 7.30 do 13.30. Urnik za občinstvo pa bo še nadalje od 9. do 12. ure. IZ OSLAVJA Nov avtobusni umik Od 4. t. m. je stopil na progi Gorica - Pevma - Oslavje v veljavo naslednji avtobusni urnik: Ob delavnikih; Odhod *• kolodvora v Gorici ob 7., 8. 10.,* 12.40 in 14 20. Očhod z Oslavja ob 7-30, 8.30,* 10.30.* 13 25. 14.50, 20.30. Ob nedeljah in praznikih: Odhod s kolodvora v Gorici ob: 14. 15-.* 16.30, 17.30,* 1910, in 20.* uri. Odhod z Oslavja ob; 14.30, 16.,* 17., 18.36,* 19.40 in ^0.30*. *) Vozi do gornjega konca Oslavja. Vozni red vlakov Z 2. junijem je stopil v veljavo železniški vozni red: ODHODI PROTI TRSTU: 0.13 (D), 6.01 (A), 6.56 (A), 7.40 (D), 8.12 (A), 9.20 (D), 10.54 (D), 13.55 (A), 15.49 (A), 17.16 (DD), 18.31 (A), 20:02 (A), 21.23 (D). PROTI VIDMU: 5.20 (A), 6.41 '(A), 7.56 (A), 8.43 (DD), 9.36 (D), 1055 (A), 13.03 (D), 13.56 (A), 15.50 (A), 17.17 (A), 19.15 (A), 20.00 (D), 21.24 (A), 23.11 (A), PRIHODI IZ TRSTA: 5.17 (A), 6.37 (A), 7.53 (A), 8.41 (DD), 9.34 (D), 10.49 (A), 13.02 (D), 13.52 (A), 15.44 (A), 17.13 (A), 19.11 (A), 19.58 (D), 21.20 (A), 23.09 (A). IZ VIDMA: 0.12 (D>, 5.59 (A), 6.54 (A), 7.39 (D), 8.09 (A), 9.17 (D), 10.51 (D), 13.53 (A), 15.47 (A), 17.14 (DD), 18.27 (A), 19.56 (A), 21.11 (D). Krminski občini odobrili 4 milijone lir posojila za napeljavo vodovoda v Subido in Plešivo Na zadnji seji odbora prefekture so odborniki odobrili več sklepov pokrajinske ><-prave ter številnih občin. Pokrajinska uprava: prodaja 1987 kv. metrov zemljišča go-riški občini za gradnjo otroškega vrtca v Podturnu; izplačilo posebne doklade bolničarjem in delavcem pokrajinske umobolnice. Občina Gorica; sprejem oddaje zemljišča za razširitev neke občinske ceste; nabava avti »Fiat 600»; prispevek za oopravilo zvonika trži«ke stolnice. Občina Krmin: posojilo v znesku 4 milijone lir za napeljavo vodovoda v Subido in Plešivo. Občina Sovodnje: odobritev delovnega centra za cestna dela in čiščtrje obcestnih kanalov. Občina Doberdob: stiošek za • fonotelegrafska službo. Končno so odborniki sprejeli priziv Giuliane Giorgi iz Gradeža zaradi zavrnitve trgovske obrtnice; zavrnili pa so priziv Giuseppa Gardoza iz Tržiča, Alberta Stradolinija in Marije vd. Cadarol ter Delavskih zadrug s sedežem v Gcrici. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68. — KINO - 16.30: «Pepote», P. CORSO. Calvo. VERDI. 16.30: «Oče, mati, so barica in jaz«. CENTRALE. 17.00: «Šejkova hči*, v barvah, superscope R. Meeker. V1TTORIA. 15(00: «Vražji general«, C. Jurgens in M. Roch. MODERNO. 17.00: «Kronika revnih ljubimcev«. DOHODNINSKI DAVEK Zfl LETO 1956 V GORISKI OBČINI 1.286 OSEB IN PODJETIJ bo plačalo skupno 120.909.000 lir V glavnem seznamu dohodninskega davka v goriski občini v letu 1956 je 1.286 oseb ir. podjetij, ki bodo plačala skupno 120.909.000 lir. Objavljamo imena davkoplačevalcev z nad 1 milijonom obdavčljivega dohodka; v oklepaju objavljemo višino dohodninskega davka. Appiani Claudia 1 milijon 196.000 (163.633). Barnaba Gil-berto 2.403.000 (633.875), Bran-co Giuseppe 1.376.000 (330 tisoč 290), Braunizer Guido (1 milijon 293.500), (305 tisoč 902), Braunize* Luigi 1.664.000 (415.603), Bregant Cornelio 1 milijon 14.200 (223.339), Bregant Lino 1.195.000 (276.99?), Lressan Augusto 2.687.000 (718 tisoč 63), Bressan geom. Mario 1.145.800 (262242), Bukovec Giovanni 1.360.000 (325 tisoč 559), Capparoni 1.624 280 (403 685), Caprara Telemaco 1 milijon 782.000 (450.423), Carli Luigi 1.510.800 (370.138). Oarlotto Giuseppe 1.001.000 (219.438). Cecotti Adele 1 milijon 292.000 (179.527'), Cigo- latti L028.300 (227.508), Clede Giuseppe 1.294.300 (306.138), Ccssi Alfonso 3.612.000 (991 tisoč 261), Cusulin Antonio 3 milijone 909.000 (795.861). De Colle Antonio 1 813.000 (469 tisoč 469), Depicolzuane Do- nato 1.040.000 (307.429). Dona-ti Bianca 1.803.000 (456.513). Fogar Luigi 1.076.000 (241 tisoč 608), Furlani A. in Olivo R. 1.195.000 (163.498), bratje Gaier in Gnot 2.088 500 (540 tisoč 908), Godina Pietro dediči 1.200.000 (278.363), Hvala Severino 1.020.000 ( 225.054). Jorio Uberto 1.274.000 (406 tisoč 556), Klainer Luigi 1 milijon 399 600 (337.265), Krpan G. in C. 1.891.000 (482.644), Kusterle Giovanni 1.172.000 (270.164), Larise Leopoldo 1 milijon 440.000 (349.209), Le- ban Saverio 2.112.300 (547.943), Lucchesi Lodovico 1.170.000 (269.396), Mangiarotti Guerri-na 1.071.700 (240.337), Martel-lani Mildfto 1.210.600 (281.397), Martini Pietro 1.460-000 ( 355 tisoč 120), Massi Giuseppe 1 milijon 736.000 (436.737). Mi-chelus Ermenegildo 1.834:600 (269.196). Mischou Carlo 1 mi-liion 623.500 (234.310), Miseri Adriano 1.330.000 (316.692), Murini Nevio 1.596.000 (395.323). Nardin Riccardo 1.063.900 (238.031), Olivo in Primozig 2 milijona 596.900 (691 192), Pe-cile Maria in sinovi 1.641.600 (408.802), Pellarini Guido 1 milijon 152.500 (156.475), Per-co Bruno 3.149.950 (854.677), Piccini Pietro 1.913.000 (282 tisoč 202), Poggi Giorgio 2 mi- lijona 30.000 (523.615), Primas Arturo 1.035.000 (229.488), Rosa Giacomo 1.155.000 (156.888) Kosconi Bruno 1.684.700 (498 tisoč 5), Spellot Alfredo 1 milijon 65.150 ( 238.402), Tedesco Salvatore 1.094,000 (146.808), Toffoli Egidio 1.045.000 (232 tisoč 592), Tommasi Luigi 1 milijon 347.300 (188.666), Via-tori Stefano 2 016.300 (519 tisoč 925), Volk Rodolfo 2 milijona 664.800 (711.266), Vouk Enrico 2.130.900 (553.442), Zit-ter Antonio 1.532.300 (376 tisoč 493). Mattioni Lino 9 202.800 (2 milijona 361.355), Mizzon Giovanni 1.025.000 (290.929), Ongaro in Russian 1.447.800 (351.514). Baresi arh. Mario 1.120.000 (161 tisoč 58).Barnaba dr. Tullio 1 milijon 535.000 (186.753), Gra-ziato inž. Gelsomino 1 C50.000 (150.903), Brur.nschweiler G. in C. 2670.500 (214.003), Can ciani in Cremese 5.570.000 (446.000), Cherin Nada 1 milijon 778.000 (142.000). Culot Da-miano 2.181.500 (175 000), Fer-riera Montesanto 2.968.000 (238 tisoč), Industria Ombrelli Po-letti 1.757.350 (141.000), Cons Officine Meccaniche 2.235.261 (179.000), Soc. Biella 3.128.000 (250.000). Soc. I.L.M.U. 3 milijone 871.000 ( 310,000). Comar Distillerie 8 milijonov 996.067 ( 721-000). Candoli-ni Distillerie 1.662.580), (133 tisoč), Cremerie Isontine 1 mi-lpon 57.614), (85.000), Rigonat Distillerie 1.058.000 (85.000) Vlak Biscottificio 2.568 000 (20f tisoč), Mattioni Lino in Enrico 3.330.000 (267.000), Salvas 2.696.00Q (216.000), Cohana 11 milijonov 709.060 ( 939.000). IH liili ’ - • ‘rl - lip i::;;;::;:.; jjlsi&gg -• us- M jjj| ijjfgp ru,’ • < . »N r - :•*, t- BOKSARSKA PRIREDITEV NA 011MP1JSKEM STADIONU V RIMU D7Agata svetovni prvak po zmagi nad Cohenom Tudi Mitri jci dosegel lepo zmago nad britanskim prvakom Mc Atterjem RIM, 29. — Itahjan Mario D Agata je premagal svetovnega prvaka kategorije bantam Francoza Cohena ter tako sam postal prvak te kategorije. Cohen je odstopil v začetku sedme runde. Današnja prireditev, ki je bila na olimpijskem stadionu, se je pričela že v poznih popoldanskih urah. Prva sta nastopila Pinto iz Brindisija in Ruggeri iz Ternija. Zmagal je prvi po točkah v 6 rundah. Stadion, ki ob tem času še ni bil poln, se vedno bolj polni. Prišla je tudi Anna Magnani. kar je občinstvo takoj opazilo. V drugem dvoboju je Francoz Milazzo odstopil v tretji rundi zaradi rane pod očesom in zmaga je pripadla Mazzin-ghiju iz Pontedere. Prava privlačnost za publiko pa postane pred glavnim dvobojem spopad med Mitri-jem ter prvakom Anglije ter britanskega imperija v - srednji kategoriji Mc Atterjem. Mitri je za kilogram težji od svojega nasprotnika, ki ima 72,4 kg. Dvoboj je določen na 10 rund. Anglež je že v prvi rundi za trenutek izgubil ravnotežje ter padel, vendar se je prva runda končala neodločeno. V drugi rundi pa je že bila premoč Mitrija očitna. Njegov nasprotnik je 'bil tudi v drugi rundi že na tlen. Tudi tretja runda se konča z majhno prednostjo Mitrija. katerega boksanje je zlasti: tehnično na višku. Četrta runda se konča neodločeno, med-, tem ko se konča peta runda zaradi energične poteze Mc Atterja, proti koncu runde v korist Angleža. Nasprotnika končata tudi šesto rundo neodločeno, medtem ko ima v naslednji zopet prednost - Mitri, ki je boljši ' tudi v osmi in deveti rundi. V deseti run di spravi Mc Atter Mitrija čelo za sekundo na tla; Mitri se takoj dvigne in protestira, ker je sodnik štel-. Nato preide v oster napad, ki ga prekine šele gong Ta runda se je končala neodločeno. Sodniki odločijo, da je zmagal Mitri, kar navzoči pozdravijo z burnim ploskanjem. Mitrijeva zmaga je bila zaslužena. V naslednjih dvobojih je še Godich iz Orana premagal starega Rimljana Macaleja, ki je nastopil namesto Vecchia ta, nato pa je De Persio iz Rima premagal Senegalca Syl-vo zaradi prekinitve v peti rundi. Občinstvo že nestrpno pričakuje glavni dvoboj. Končno pride na oder najprej Mario D’Agata, za njim pa Francoz Cohen. Godba zaigra 1 ka gladko zasluzil. D’Agata je pred dvema letoma s svojim glasom gluhonemega dejal: »Postal bom svetovni prvak«. Danes je v tem uspel. HOKEJ NA KOTALKAH Pred nadaljnjimi tekmami je položaj na lestvici za državno prvenstvo v hokeju na kotalkah tak. Monza 6 6 0 0 33 17 12 Lazio 5 4 0 1 25 16 8 Modena 5 3 0 2 25 22 6 Triestina 4 2 0 2 14 11 4 Novara 5 1 2 2 22 20 4 Ferroviario 5 2 0 3 16 22 4 Pirelli 6 2 0 4 23 28 4 Marzotto 5 1 1 3 23 17 3 Brescia 5 0 1 4 12 30 l TURNIR ZA «LA TINSKI POKAL» Milan - Benfica 4:2 (2:0) MILAN, 29. — Danes je bila v Milanu prva tekma za Latinski pokal. Nastopila sta Milan in Benfica iz Portugalske. Moštvi sta pod vodstvom španskega sodnika Azo-na igrali v teh postavah; MILAN: Buffon, Maldiri, Za-gatti, Lieoholm, Pedroni Radiče, Mariani, Bagnoli, Dal Monte Schiaffino, Prignani. BENFICA: Bastos. Jacinto, Arturo, Caiado, Alfredo, Angelo, Isidro, Coiumna, Aguas, Salvador, Čaven. Milan preide takoj v začetku v napad in že v drugi minuti bi bila skoraj neka akcija Frignani-Dal Monte-Schiaffi-no kronana z uspehom. Portugalci poskušajo priti pred gol domačih s hitrimi protinapadi vendar pa so domači ves čas bolj nevarni in v 18’ pridejo po Marianiju do prvega gola po akciji, ki sta jo začela Frignani in Schiaffino Ko se v 40’ žoga. ki jo je streljal Dalmonte, odbije od preč- MARIO D’AGATA: napovedal je, da bo postal svetovni prvak, 7.e pred dvema letoma državni himni, nakar sodnik Anglež 'Valtham opravi običajne foimalnosti v začetku dvoboja, V prvi rundi poskuša s prvim napadom najprej Cohen, D’Agata pa se spretno umika pa tudi sam napada, tako da se runda konča 'neodločeno. V drugi rundi rani D'Agata Cohena nad očesom in runda se zaključi z majhno prednostjo Italijana. Tudi v tretji in četrti rundi ima D'Agata prednost. V peti rundi začne sicer Cohen iz rane znova krvaveti, vendar se runda zaključi z majhno prednostjo Francoza. V ostalem vse doslej dvoboj ni pokazal kaj posebnega. Toda v šesti rundi uspe D’Agati . zrpštti svojega nasprotnika. Sodnik prešteje do sedem, preden se Cohen dvigne, v tem pa že zazvoni gong. Še preden pa da gong znamenje za začetek sedme runde, napravi Cohen znamenje, da odstopa. Sodnik dvigne roko D'Agate in ga proglasi za zmagovalca. Orožniki in policaji morajo zasesti ring, da lahko obranijo D’Agato pred navdušenjem navijačev. Gluhonemi boksar si je naslov svetovnega prva- ROBERT COHEN: verjetno je dal za vedno slovo svetovne mu prvenstvu ANQUETIL Nov rekord enourne kolesarske vožnje: 46,159 km MILAN, 29. — Danes za 18. uro je bii napovedan ponovni poskus francoskega kolesarskega dirkača Anquetila. da zruši rekord enourne vožnje. Vendar se poskus ob 18. uri še ni začel zaradi rahlega vetra. Anquetil je startal šele ob 19,14. Prvi krog je prevozil v 33”8, medtem ko je Cop-pi, ko je postavil svoj svetovni rekord, prevozil prvi krog v čistih 33”. Po dvajsetih krogih je imel Anquetil le 3/5 sekunde zaostanka za Coppi-jem. Očitno je, da je dane? izbral drugo taktiko kot zadnjič, ko je imel v prvi polovici vožnje že znatno prednost pred Coppijem, a potem ni mogel vzdržati celourne vožnje. Fri tridesetih krogih pa je čas Anquetiia že za 2” boljši od Coppija. Potem prednost Anquetila stalno narašča. Cas mineva in videti je, da bo Anquetil uspel, če ga ne zagrabi kaka kriza, kar pa ni verjetno, ker je Francoz ves čas dovolj svež. Občinstvo z navdušenjem podpira dirkača pri njegovem poskusu. Zadnje kroge vozi Anquetil zelo hitro, tako da pridobiva po 15 m v krogu v primeri s Coppijem. Končno je Francoz s 46,159 km izboljšal Coppijev rekord za 361 m. Občinstvo pozdravi njegov uspeh z močnim ploskanjem, medtem ko dirkač s šopom cvetja v roki vozi častni krog. Coppijev rekord je držal 14 let in mnogi strokovnjaki so mislili, da bo še dolgo ostal njegov. Anquetil ni danes prvič poskušal zrušiti ta rekord. Začel je že v septembru. Takrat je sicer vozil 1 uro, toda ostal je daleč od rekorda. To pa ga ni odvrnilo, da ne bi pred dnevi na milanskem Vigorelliju spet poskusil odvzeti Coppiju rekord. Vozil je le tričetrt t^ure. Toda danes, pri svojem tretjem poskusu je končno uspel. Obenem je prvi, ki je prekoračil mejo 46 km. Strokovnjak’ mislijo, da tega rekorda mnogo let noben dbkač ne bo zrušil, . le še povečal. Tudi v srednji in srednje-težki kategoriji sta danes zmagala Rusa. Rezultati: Srednja kategorija: 1. Igor Rybak (SZ) 382.5 km. 2. Krzysztof Beck (Polj.) 375.5. 3. Jan Bohenek (CSR) 362.5. 4. Konstantinov (Bolg.) 360. 5. Pignotti (It.) 357,5. Srednje-težka kategorija: 1. Trofim Lomakin (SZ) 420 kg. 2. Pšenička (CSR) 400. 3. Sie-bert (Nemč.) 377.500. 4. Pater-ni (Fr.) 375, 5. Lindh (Fin.) 372, 6. Leonardo Masu (It.) 367, 7. A.mbjoernsson (Šved.) 355 kg. ke, jo uspe dobiti Schiaffino, ki jo na zvit način pošlje v gol. V drugem polčasu so Portugalci v 8’ dosegli svoj prvi gol. V nevarnosti pred izenačenjem domači oživijo in v 13’ Schiaffino poveča rezultat na 3:1. Toda gostje še ne popustijo in v 19’ dosežejo svoj drugi gol. Milan pa zopet napada in v 27’ zabije zadnji gol tekme Bagnoli. Tekma ni bila nič posebnega. Milanu se ni bilo treba posebno truditi za zmago. Slabši del njegovega moštv* je bila obramba, medtem k* so dobro igrali Liedholm, Schiaffino in Dal Monte. Pri gostih je bil zelo dober vratar ter krilska vrsta. Jutri bo druga tekma za «Latinski pokal«, in sicer med 01impique iz Nice ter Atle-ticom iz Bilbaa. * * * Nogometaši »Ljubljane« bodo 4. julija odpotovali na gostovanje v Francijo. Na pot bo odpotovalo 16 nogometašev, ki se bodo najprej ustavili v Mererbachu, kjer bodo odigrali prvo tekmo proti Olimpi-que. LAHKOATLETIKA DVIGANJE UTEŽI Tudi včeraj Rusi najboljši HELSINKI, 29. — Pri nadaljevanju tekmovanja v dvi ganju uteži se je naskok SZ V CSR je postavil Marti-nek nov češkoslovaški rekord v skoku v daljino s 7,49. Fi-kotova pa v metu diska (ženske) z 49.67. Merta je vrgel disk 54.54. Pihal kroglo 16.48. Rehak pa je v troskoku dosegel 15,58 m. Košarkarice iz Splita na druqem mestu v Torinu TORINO, 29. — Mednarodni ženski košarkarski turnir v Torinu se je končal z zmago torinske ekipe Autonomi, ki je danes premagala še Fiat s tesnim rezultatom 45:42, medtem ko so Jugoslovanke splitskega Košarkarskega kluba premagale bolj izdatno Francozinje ekipe SMUC s 56:43. Prvo mesto je zasedla ekipa Autonomi, drugo Košarkarski klub, tretje Fiat in zadnje SMUC. VVATERPOLO GENOVA. 29. — V občinskem kopališču na Lido di Albaro je državna reprezentanca waterpola iz Zahodne Nemčije premagala Camogli s 7:1 (1.0). Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst telili kinu t ŠMiiiu predvaja danes 30. t. m. ob 18.30 in ob 20.30 uri na prostem Warner Bros lilm CINEMASCOPE Jetniki neba KNEZ MARIJA, članica ljubljanskega Odreda, jugoslovanska rekorderka v teku na 800 m KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 30. t. m. ob 20. uri, barvni RANK film: DOLINA MAVROV predvaja danes 30. t. m. ob 18. uri Titanus film: Uničevalci pregrad Igrajo: RICHARD TODD MICHEL REDGRAVE Zgodba o skupini mož, ki so z uničevanjem pregrad na reki Ruhr pripomogli, oa se je vojna prej končala. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOCOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOl -----------ANDREJ BAHUN---------- OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Socialni boji bivše Južne železnice 7. laj so se gospodje spo-ali in gospod Mehling je t priznal, da tudi ta pri-ni direkciji znan. Obr-se je proti postajnemu ilniku in dejal; «Kaj prale temu, gospod postajni ilnik?« Gospod Zbona se ačel malce tresti ter jec-in izgovarjati nerazum-i besede. Da bi moje trdi-še bolj držale, sem na-;1 primer tatov, ki so h medeninaste «mufe» na liškth vozovih. Te tatove j jeli delavci, ne ključar-toda kmalu so bili izpuli, Direkcija ni vedela niti a primer. To je bilo vse-or že dovolj in gospoda lirekcije sta bila v za-Sh sekakor pa jo je najbolj ipil postajni načelnik, .1 ves bes se je zlil nanj. em je bila bitka za de-:e že dobljena, usoda po-nega načelnika pa zape- čatena. Po popoldanskem odmoru so se razgovori še nadaljevali in v njih so dognali, da vlada na tržaški postaji velik nered. Pri mnogih stalnih delavcih so bile razlike v plači. Nekaj delavcev je bilo, ki so imeli nad 30 let službe, pa so jih še vedno plačevali kot nestalne in zaradi tega niso dobivali niti akordnih doklad niti poviškov, čeprav so bili v resnici stalni in so opravljali službo kakor vsi ostali stalni delavci. Ko smo navedli neštete pomanjkljivosti, je gospod Mehling vprašal, kdo je vsega tega kriv. Odgovoril sem mu, da vsekakor gospod postajni načelnik, Ta pa se je hotel otresti tega očitka in je rekel: »Ne jaz, temveč računovodja Zuzzi«. Jaz sem ga zavrnil: »Ne Zuzzi, on ne rnore nobenemu delavcu niti vzeti niti dati pet vinarjev, ker ima gospod postajni načelnik vse v rokah in sklepa o sleherni malenkosti«. Nato se je zastopnik ravnateljstva obrnil k postajnemu načelniku ter mu dejal: »Gospod postajni načelnik, vi veste, kaj vam je storiti«. Nam zastopnikom delavcev pa je gospod Mehling dejal: »Vi pa pošljite čimprej tričlansko delegacijo k generalnemu direktorju. Toda moram vam reči, da se bo dalo vse urediti, vendar pa ključarjev za zdaj ne bo mogoče odstraniti, ker ima druž-njimi večletno pogod- ba z bo«. S tem končani so bili razgovori ________. Cez teden dni Je šla delavska delegacija h generalnemu direktorju na Dunaj. V delegaciji so bili Friderik Žnidarčič, Ivan Makuc in Andrej Bahun. Generalni direktor je potrpežljivo poslušal delegacijo, ki mu je predložila okrog 30 zahtev, vštevši odstranitev ključarjev. Nato je dejal: »Vse, kar ste navedli, se bo uredilo in popravilo razen vprašanja ključarjev. Z družbo za stra-ženje in zaklepanje imamo petletno pogodbo, katere ne moremo enostransko prelomiti. Pač pa vam zagotavljam, da se bo strogo pazilo na to, da se ključarji ne bodo vmešavali v službo. Vsakega ključarja, ki bi vam delal sitnosti, naznanite svojemu načelniku in takoj bo moral zginiti s tistega mesta. S tem so delavci dosegli, kar se je sploh dalo doseči. Postajni načelnik Andrej Zbona je bil odgovoren za vse nerede, posebno pa je bil kriv slabega odnosa ključarjev do železničarjev, ki je prisilil delavce, da so morali seči po skrajnem sredstvu — stavki. Zbona, o katerem so govorili, da ni bil samo delničar ključarske družbe, temveč tudi aktivni član njene uprave, je vse, kar koli se je na tržaški postaji zgodilo in kar je bilo v zvez: s ključarji, ravnateljstvu na Dunaju zamolčal in prikril, misleč, da je «bog visoko a car daleko« in da lahko počne, kar hoče, češ saj so delavci nevedni in bodo vedno mirno prenašali vse krivice. Toda vsaka stvar ima svoje meje in tako je prišel tudi za gospoda postaj noga načelnika čas ločitve od dragega mu akorda, katerega je hotel uživati do svoje smrti. V 14 dneh je gospod Zbona po 43 letih službe vložil prošnjo za upokojitev, kakor je pač menil gospod Mehling, ko mu je dejal: «Vi veste, kaj vam je storiti...« Zdaj so se izmučeni in tlačeni delavci oddahnili. Ključarska predrznost se je prenehala in obljuba generalnega direktorja, da se ne bo več dopuščalo vmešavanje ključarjev v službo, se je v resnici v polni meri izvajala. Nekega jutra je pripeljal ključarja njegov vodja od nekod iz proste luke v brzo-vozno skladišče na južni postali, Razkladali smo zaboje, ki jih je špediter Metzger na drugi strani skladišča takoj prevzemal. Jaz sem jih štel, delavci pa so jih nalagali na ploščo na vozičku .Naštel sem jih 70 in delavec jih je odpeljal k špediterjevemu zaprtemu vozu. Zavoje so tam zopet šteli in novi ključar jim je pri tem tudi p ima gal, dasi to ni bila njegova naloga. Špediter je ugotovil, da je bilo 69 zavojev, naš delavec pa je trdil, da jih je 70. Ker je delavec ugovarjal, ga je ključar oštel rekoč: »Južna železnica ima najbolj neumne delavce, ki nič ne znajo in niso niti pismeni«. Delavec se je vrnil k vagonu in mi to skoraj v joku povedal. Sel sem k spediterskemu vozu in vprašal, kako je z zavoji. Špediter, ki jih je imel že v vozu, je dejal, da jih je samo 69, kar je ključar potrdil. Ukazal sem, naj zavoje zopet zmečejo na skladiščno ploščad. Pri tem smo ponovno šteli in našteli 70 zavojev. Sel sem nato k načelniku skladišča in mu povedal. kaj se je zgodilo, ter zahteval, naj ukrene, da ta ključar takoj zgine. Prišel je vodja ključarjev in takoj odpeljal moža. Na železnici je postalo stanje precej bolj znosno. Turi' v železničarski organizaciji so nastale velike spremembe. Staro vodstvo podružnice z zloglasn.m F. K., ki je bil pripravljen delavce izdati, je odstopilo in bili so izvoljeni mlajši tovariši, ki so bili polni idealizma in so se borili tri leta namesto vodstva tržaške podružnice, ki je bila že deset let v krizi. Bil sem izvoljen za predsednika in moj najboljši prijatelj to variš Žnidarčič iz Barkovelj za blagajnika. Zdaj je bilo treba najti način, kako doseči ustalitev položaja, da bi prenehalo stalno naraščanje in pojemanje članstva, ki nam je povzročalo največ skrbi, ker so železničarji, ki niso bili zavedni, pristopali , in plačevali članske prispevke za kak mesec, potem pa zaostajali in izstopali. Prišel sem do pametne zamisli. Dogovoril sem se s tovarišem Žnidarčičem, da u-stanovimo v podružnici sklad za podpiranje bolnih članov. Ker je znašala članarina za organizacijo 1.20 krone mesečno, smo ta prispevek zvišali na 2 kroni, tako da je šlo v sklad 80 vinarjev. Določeno je bilo, da bo karenč-na doba trajala ,tri mesece. Clan, ki bo bolan en mesec, bo prejel 40 kron podpoie in za vsak nadaljnji mesec bolezni do 4 mesecev po 40 kron, Ce pa bo bolezen dalj trajala, bo odbor sklepal o nadaljnji podpori, upoštevajoč sredstva sklada. To pravilo je bilo soglasno sprejeto in je začelo takoj veljati. Nato so začeli delavci in uslužbenci na veliko pristopati in se jih je že v prvem mesecu prijavilo nad 100. Najbolj važno je bilo, da je fluktuacija popolnoma prenehala. Noben član ni smel zaostati s prispevki čez 3 mesece, ker bi sicer izgubil pravico do podpore. S tem ukrepom smo dosegli več uspehov. Organizacija se je okrepila za okrog 200 odstotkov. Člani, ki so bili dalj časa bolni, so bili dobro preskrbljeni, ker niso utrpeli zmanjšanje prejemkov, saj so s podporo krili to, kar so izgubili na plači. Nesrečna lesena skledica je po ustanovitvi podpornega sklada takoj izginila. Glavni uspeh podpornega Sklada pa je bil ta, da smo z njim pritegnili v organizacijo tiste delavce, ki bi bili sicer ostali brezbrižni. Organizirani člani so obvezno prejemali strokovno glasilo »Železničar«, se z rednim branjem izobraževali in postali s časom zavedni socialisti. Prej je bilo včlanjeno v organizacijo samo okrog 30 odst. osebja, kmalu potem pa kar 88 odst. osebja. S pomočjo organizacije so delavci dosegli skoraj vse, kar jim je manjkalo. Leta 1912 sem bil izvoljen v osrednji delavski odbor in sem na prvi seji pri prometni direkciji predlagal, naj pošlje uprava v Trst dva svoja zastopnika, da bi se uredilo vse, kar je bilo možno in po čemer so delavci upravičeno stremeli. Uprava je predlog sprejela in poslala v Trst dva kontrolorja. S pogajanji smo dosegli v Trstu zelo pomembne uspehe. Med drugim se je delovna doba pri subakordu ponovno znižala in sicer od 10 na 5 let, začetna čista plača stalnih delavcev pa se je zvišala od 3,40 krone na 3,60 krone. Uveden je bil tudi nedeljski počitek. Ker pa se pri prometu ne morejo niti ob praznikih popolnoma zapreti skladišča, je bilo določeno naj se dela ob nedeljah in praznikih samo dopoldne in sicer samo polovica delavčev; ostala polovica pa naj bo ves dan prosta. Ce delo dopušča se lahko preneha tudi prej. Ce pa je delo nujno potrebno, se lahko opravlja tudi čez uru, toda plača delavcev se mora podvojiti. S takšno ureditvijo so stari delavci, ki so se nedeljskega počitka naravnost bali, prišli popolnoma na svoj račun. Kajti njihovi dohodki so se povečali do 100 odst., kar jim je omogočilo, da so si lahko kupili obleko in šli v nedeljo med ljudi. Poleg tega pa jim je še toliko o-stalo, da so si lahko privoščili tudi kozarec vina. V desetih letih so se delavci Južne železnice v l*stu dobro izšolali. Ta leta pa tudi niso pretekla zaman za u-pravo Južne železnice, ki se je sprva trmasto upirala vsem izboljšanjem, toda so jo stavke prisilile k pameti; kajti ponovno se je lahko prepričala o delavski enotnosti. Zato je postala proti koncu zelo prožna. Neki njen višji funkcionar je ob neki priložnosti dejal; »Trst je vulkan, pod katerim neprenehoma vre!« Ta vulkan pa se je imenoval — organizacija! JiONEG