tM ftffafa s?! tfcTrsEfi 1947 kot tednik — Od l januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEG KRANJ — ČETRTEK, DNE 16. APRILA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 30. — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori S/DL Jesenice, Kranj, Radovljica. škofja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko Tomaže j LJUDSTVA ZA GORENJSKO Obisk na spomladanskem sejmu v Kranju Izbira nekoliko boljša PRETEKLO soboto so v prostorih delavskega doma v Kranju odprli tradicionalni spomladanski Potrošniški sejem. Na njem tokrat ne sodelujejo samo podjetja U Kranja, /temveč so prišla tudi z Jesenic, Lesc, Radovljice, Tržiča, Škofje Loke in Ljubljane. Ko *mo v ponedeljek obiskali sejem, smo dobili občutek, da po urejenosti nekoliko zaostaja, vendar kaže, da je izbira tokrat nekoliko boljša. Podjetja prodajajo *voje blago po sejemskih cenah *n imajo precej popusta. Tako jrna trgovsko podjetje »KOKRA« Kranja popust pri svojih izdelkih od 10 do '30 odstotkov, veletrgovina »LOKA« pa od 20 do ^o odstotkov. Potrošniki so brž Pobrali najcenejše blago, tako da 8a je zmanjkalo že prva dva dni. Med njimi naj omenimo ženske najlon nogavice, ki so jih prodajali po 290 in 350 dinarjev. Med potrošniki in prodajalci, ki smo jih srečali na sejmu smo napravili majhno anketo, kaj menijo o letošnjem pomladanskem sejmu: MARIJA BUCEK, Kranj: »Letos je precej več izbire in tudi bolj Tioceni so nekateri izdelki. Všeč mi je predvsem to, da na sejmu ne sodelujejo samo podjetja iz Kranja.« FRANC ZEVNIK, Orehek pri 4Kranju: »Sejem mi je všeč, ker je malo popusta in ljudje zaradi tega raje kupujejo, 'kar je razumljivo. Letos pogrešam malo več ikosovmega blaga, predvsem tekstila.« POLONIJA SORLI, Žiri: »Ta je prišla kot prodajalka čipk in ostalih ročnih izdelkov. »Cipkarstvo se ne izplača več, ker delo ni ni- Ob dnevu železničarjev KRANJ, 15. aprila — Danes je nad 150.000 jugoslovanskih železničarjev proslavilo svoj praznik Dan železničarjev. Železniški kolektivi so se tudi po Gorenjski skrbno pripravili za praznovanje 15. aprila. Osrednja svečanost je bila v Ljubljani pred spomenikom na Zaloški cesti. Zvečer so bile v Operi in mladinskem gledališču predstave za železničarske kolektive ljubljanskega vozlišča. Teh so se udeležili tudi gorenjski železničarji. Danes zjutraj je bila ob Dnevu železničarjev tudi na Jeseniški železniški postaji skromna svečanost, na kateri se je zbralo nad 100 železničarjev in železniških uslužbencev s postaje, kurilnice in sekcije za vzdrževanje prog. Sef jeseniške železniške postaje STANKO HLADNIK je ob tej priložnosti zbranim govoril o pomenu železni-larskega praznika. V Begunje na Gorenjskem Je odšla z Jesenic tudi posebna delegacija in na grobove talcev, kjer so pokopani železničarji položila venec. Na postaji na Jesenicah so okrasili spominsko ploščo. M. Z. koli plačano. Na sejmu sodelujem vedno, razen tega pa 8VQje izdelke prodajam tudi v Ljubljano.« IVO HUDOBIVNIK, Kranj: »Kar ne morejo prodati v trgovini, prodajamo na sejmu malo ceneje. Imam občutek, da pride na sejem precej več »linbcev« kot pravih potrošnikov.« BORIS BERGANT, poslovodja blagovnice »Kokra« Kranj: »V dveh dneh smo prodali težke konfekcije za okoli milijon 200.000 dinarjev, srajc in drugih športnih izdelkov pa prodamo vsak dan za okoli 200.000 dinarjev. Menim, da je na vsakem sejmu manj obiskovalcev. Trgovci sami smo ga polomili. Delali smo reklamo za popust, prodajali pa smo blago, ki nam je že dlje časa ležalo v skladiščih in ga v normalnih pogojih nismo mogli prodati. Zato nam ljudje sedaj ne verjamejo.« JOŽEFA KROPAR, Lahovče: »Vse mi je na sejmu všeč, samo to ne, da mi je prav pred nosom eden odpeljal kolo takšne barve kot sem ga hotela kupiti.« JOŽE LOGAR, paviljon »Slove-nija-avto« Kranj: »Povpraševanje za motornimi kolesi je izredno veliko. Za mopede modela T-12 so prišli celo iz Vinkovcev in iz vseh drugih krajev Slovenije. Prodali smo "jih vse prvi dan. Tedaj smo napravili tudi največ prometa, prodali smo za okoli 5 milijonov dinarjev.« M. Z. Spomladanski sejem v Kranju bo zaključen v soboto. Obiskalo ga je veliko potrošnikov bližnje in Širše okolice Ljubeljska cesta do 1. julija TR2IC —i Na vsej trasi nove ljubeljske ceste so dela spet v polnem zamahu. Na najtežjem odseku nad Tržičem podjetje Slovenija ceste končuje dela v treh predorih. Tu se je zaradi slabega zemljišča gradnja precej zavlekla, vendar je sedaj že tako daleč, da bo končana najkasneje v dveh mesecih. Iz najdaljšega —- 106 metrov dolgega — predora, sedaj od- stranjujejo »jedro« — zemljo med zgornjo in spodnjo vrlino. Obok je zc zabetoniran, v prihodnjih dneh pa bodo pričeli betonirati tudi temelje. / Tudi na vseh ostalih odcepih, ki pa jih grade druga gradbena podjetja, delajo v pospešenem tempu. Pri.Bistrici so pričeli betonirati cestišče, kar pa še ni asfaltiranega, ga bodo v bližnji prihod- nosti. Tako bodo tudi cesto med predori verjetno asfaltirali prej kot pa bodo le-ti gotovi, in bo torej celotna trasa lahko končana do zadnjega roka izgradnje — 30 junija, ker bo naslednji dan že slavnostna otvoritev. Ljubeljsko cesto so si v zadnjem času ogledale različne komisije, ki jih zanima predvsem, kakšne so možnosti, da bodo dela končana do roka. Prihodnji teden bo na gradbišče poslala odpravo tudi tr-žiška občinska skupščina, ki jo zanima predvsem, kako bodo i/.-vajalci rešili vprašanje lokalne ljubeljske ceste in odcepov v stanovanjska naselja. — 2. Občani Žabnice za pomoč pri gradnji šole Zabnica — Že ob sami katastrofi ko je požar uničil šolsko poslopje v Žabnici, so občani pokazali veliko mero požrtvovalnosti, saj so bili domala vsi pripravljeni pomagati. Se isti dan je krajevna organizacija Socialistične zveze sklicala širši politični aktiv, na katerem je bil ustanovljen poseben odbor, ki naj bi vodil delo pri odstranjevanju nepotrebnega na pogorišču. Občani so tako očistili pogorišče in ga osposobili za pričetek gradbenih del. Razen tega so spravili na varno šolski inventar, kolikor ga je še ostalo ob požaru. Pri tem delu je sodelovalo 250 Žabničanov, ki so opravili 1170 prostovoljnih ur. Želja vseh na tem terenu je, da bi bila šola do naslednjega leta osposobljena za normalni pouk, še predvsem zato, ker je sedaj pouk v veliki mr* zli dvorani zadružnega doma. Dva razreda učencev se vozita v šolo v Stražišče. To pa je vezano s precejšnjimi finančnimi stroški. Pridobivanje novih članov socialistične zveze PRIMSKOVO — Na zadnji seji krajevne organizacije Socialistične zveze na Primskovem, so razen ostalega obravnavali tudi evi-' denco članstva SZDL. Na podlagi temeljite analize so ugotovili, da je od 2.047 volilnih upravičencev 1.592 članov SZDL ali 77,7 odstotka in je torej izven članstva SZDL 455 volivcev ali 22,23 odstotka. Ugotovili so tudi, da so nečlani predvsem tisti, ki so se priselili v zadnjem času pa jih še niso vključili in pa mladina. Odbornike so še posebej zadolžili, da obiščejo vse tiste, ki še niso člani Socialistične zveze, da bi se z njimi pogovorili, da bi se vključili v SZDL. Pogovorili so^ se tudi o pobiranju članarine. To so imeli doslej tako slabo organizirano, da so bili med zadnjimi v kranjski občini. Da bi to slabost odpravili, so se dogovorili, da bodo članarino odborniki pobirali sami. obrazi ^°!ranJa dela pri izgradnji hlevov na Sorskem polju pri Žabnici so že zaključena. Sedaj jih urejujejo le še zunaj, tako da jih °odo svojemu namenu izročili že 1. maja. Ob tej priložnosti bo tam slovesna otvoritev Ogledalo preventivne dejavnosti pohvala za zavod za zdravstveno varstvo v Kranju— Neljube ugotovitve o higienskem stanju na Gorenjskem ED KRATKIM si je posebna republiška komisija ogledala medob-lr*ski zavod za zdravstveno varstvo v Kranju in pregledala njegovo o m organizacijo. Ugotovila je, da je delo zavoda sistematično, da 11T,a rnočne in med seboj izenačene oddelke in, da zajema vse higi-ensko-epidemiološke službe. Tudi kadrovski sestav je zadovoljiv. upaj z zavodom v Mariboru ima občutne prednosti pred ostalimi Venskimi zavodi za zdravstveno varstvo. Dejavnost zavoda kot ftedobčinskega zdravstvenega centra pa bo celo služila kot vzorec, kako naj bi zavodi razvijali to dejavnost. Kako zadržati 8t«*okovnjake Venr^^J Z vsem' ostalimi Pre tivnimi ustanovami je kranj sokokvalificiran kader, tako za zdravnike kot tudi inženirje, tehnike in podobno. zavod v stalni nevarnosti, da d«p del visoko kvalificiranih - avcev. Le-ti imajo namreč mož 130 dinarjev za prebivalca DOTACIJA zavodu se v letošnjem letu, v primerjavi z lanskim. bol1' Se Mpos^° na venko ni spremenila. Okraj je prispeval 'e plačanih delovnih mestih v lani 9, letos pa 6,5 milijonov di- • spodarskih organizacijah ali narjev, zato pa so občine name- nravstvenih domovih. Zdravnik sto lanskih 110 dinarjev letos pri- Preventivec na pVimer ne sme sPeva,e 130 dinarjev na prebival- ^yljati honorarnih ur v ku- ,ca ali !,kupai ^aj čez 20 mi- ativi in t,u„ • .i , , , li ionov dinarjev. Ta denar nai bi Pod D" tal? JC St*ln° 8loboko bil namenjen za naloge zdravstve- *dravsiv u JCm zdravmkov v nega centra, ki jih je potrebno ko je n,h . domovih. Medtem izvajati po zakonu; za posebne naivi*^aZmerje med najnižjimi in naloge pa naj bi zavod dobil po- bolnirk11- osebmrni dohodki v sebna sredstva. Predvideno je, da 1:4 i in zdravstvenih domovih bo zavod sam zbral okoli 30 mi- oči'tno v .zavod'h. le 1:2,3, kar je lijonov dinarjev za laboratorij- zelo nestimulativno za vi- ske storitve in podobno. Davek za navidezno čistočo LE BEŽNO se zaustavimo pri nekaterih opravljenih ali začetih nalogah zavoda. Oddelek za prehrano ugotavlja, da imajo sanitarne inspekcije občutno premalo denarja za preglede živil in je tako teh veliko premalo. Na Gorenjskem so bili povprečno pregledani 3 vzorci živil na 1000 prebivalcev.''Največ vzorcev so pregledali v kranjski občini — 4,8. Za uspešno zaščito prsd posledicami pokvarjenih živil pa bi bilo potrebno pregledati vsaj 10 vzorcev na 1000 prebivalcev. Kako potrebno bi bilo temu posvečati več pozornosti, potrjujejo podatki, da je bilo v bakteriološkem pogledu 27 odstotkov živil neprimernih, v 'kemičnem pa 53 odstotkov. V eni izmed občin so odkrili 77 odstotkov živilskih obratov z neprimerno čistočo. V kranjski občini ie bilo 52 odstotkov pregledanih obratov le navidezno čistih in so morali samo za upravičene bakteriološke preglede vzorcev skupaj plačati 450 tisoč dinarjev. Lani je zavod opravil 600 pregledov obratov živilske stroke. v Epidemiologija je v zadnjem času ubrala popolnoma sodobno pot. Delo tega oddelka je sistematično, tako da je pregled nad epidemiološkim stanjem zelo dober. Najhujši je problem nalczlii-vih črevesnih obolenj na radovljiškem in jeseniškem področju. Letos bodo naredili tudi raziskave v starem delu Kranja. Zavod opravlja nad/.or nad cepljenjem, ki je uspešna zaščita le takrat, če ie opravljeno točno po navodilih. Veliko zdravju nevarnih delovnih mest ODDELEK za medicino dela ima močno izpopolnjeno ekipo in izdeluje registracijo vseh zdravju nevarnih delovnih mest v gospodarskih organizacijah na Gorenjskem. Oddelek za komunalno higieno ugotavlja posebno porazno stanje gorenjskih vodovodov. Praktično je voda zdrava le pri izvirih, takoj za njimi pa ima vse polno možnosti za okužbo. Zaščita matere in otroka nudi pomoč in nadzor pri letovanjih in zasleduje probleme laične nege bolnikov na domu, alkoholizma, umrljivost novorojenčkov (ki je še vedno nad slovenskim povprečjem) in podobno. »ODLOČNO zahtevam odškodnino v znesku 15.000 dinarjev za škodo, ki ste mi jo povzročili pozimi s smučanjem preko moje njive.« Tako med drugim piše Filip (imena so tu drugačna!) v pri- kar je razvidno iz navedene pritožbe. Nad Filipovimi zahtevami pa se ne čudijo le v društvu, marveč tudi ostali »oškodovanci* in vaščani. Zgražajo se in pravijo, da je to Filipu prirojeno. Ob tem omenjajo, kako se je Filip tožaril leta in leta s sosedom zaradi neke poti, kako je razpadajoče kmetijsko poslopje visoko zavaroval in, kot na tiho zaupajo, sam organiziral polar in tako naprej. Tudi v podjetju, kjer je zaposlen, je le imel več sporov in »neprijetnosti« okrog nekega železa, orodja, pisanja nadur in podobno. Odškodnina za sneg tožbi, ki jo je vložil pri domačem društvu TVD Partizan. V pritožbi omenja ugotovitve nekih neznanih »izvedencev« in prič ter grozi s tožbo. Vzpetina nad vasjo je res služila v letošnji zimi za načrtni smučarski tečaj domači mladini, ki ga je organizirala smučarska sekcija Partizana. Glavno smučišče je zajemalo več lastnikov. Seveda o tem nihče ni razmišljal takrat, niti danes. Nekateri celo trdijo, da se posevki bolje ohranijo pod sttačenim snegom. Toda Filip, eden izmed osmih lastnikov tamkajšnjega snega, zahtevo odškodnino. Ko se je Filip prišel prvič kregat zaradi tega v društvo Partizan, so ga skušali umiriti. Rekli so mu, 4a bi prav od njega pričakovali največ razu-metanja in pomoči, da nihče drugi ne zahteva odškodnine in končno, da ima tudi njegov dvanajstletni sin Francelj brezplačno uporabo smučk že več let, ki stanejo 29.000 dinarjev. In tako dalje. Filip pa se ni vdal. »Kar je moje, je moje,« je trdit. In to trdi še danes, Toda ob vseh teh stvareh, čeprav ni povsod uspel, se Filip ni spremenil. Drži se čudne logike: »Kar je moje je moje, kar je drugih je pa od vseh.« In tako naprej. s K. M. 07 53186696 I. ^FTPTFTC, 1*. aprila 1W Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Lfudie in Hn«ndki • Ljudje in dosro 4' Te D M po -svetu Povečani izdatki za obrambo NA ZASEDANJU spodnjega doma britanskega parlamenta jc finančni minister Maudling podal program letošnjega proračuna. Ta je v Angliji do zasedanja največja tajnost. Po letošnjem načrtu se bodo povečali davki na tobak, pivo in alkoholne pijače, povečali pa so tudi proračun za obrambo. Vendar je voditelj opozicije Ha-rold VVilson izjavil, da je proračun gospodarsko nepomemben. Homeovi politiki se na volitvah obeta poraz. Poleg notranjih težav ima Home težave še drugod: Ciper, Jemen, Malezija in Južna Rodezija. Spopad v Nikoziji NA ZELENI črti je prišlo do ponovnih spopadov med Turki in Grki. Dve osebi sta bili ranjeni, ena pa ubita. Cote OZN so takoj posredovale in zahtevale, da Turki prenehajo s streljanjem. Grčija bo zaprosila OZN za posredovanje, če Turčija ne bo ustavila gonje proti Turkom. Azijsko-afriška konferenca bo leta 1965 PREDSEDNIK pripravljalne kon. ference azijsko-afriških držav indonezijski zunanji minister dr. Subandrio je sporočil, da bo druga konferenca 10. marca prihodnjega leta v eni izmed afriških držav. 2e preprost podatek, da se je v nedeljsko oddajo moskovske televizije vključilo celotno evropsko televizijsko omrežje, pove, da je vladalo za vrnitev sovjetske vladne delegacije, ic\ je bila več dni na uradnem državnem obisku ma Madžarskem, veliko zanimanje. Običaj je, da v Moskvi po važnih državnih obiskih sovjetski voditelji ocenijo politične dosežke svojih potovanj. Toda televizijskih gledalcev v številnih državah tokrat niso toliko zanimala poročila z obiska na Madžarskem, pač na so od sovjetskega premiera Hruščova pričakovali, da bo v svojem polurnem govoru odgovoril na vedno bolj nesramne narode kitajskih voditeljev. Rdeča ni i besed, ki jih je Hruščov izrekel s svojega govorniškega odra po vrnitvi z Madžarskega, je od- vi sovjetski premier že četrtič no na znanje, da morajo sociall- krila bistvo zagate v odnosih med obiskal Madžarsko ni bil pouda- stične države neprestano izboljše- Pekingom in Moskvo. Sovjetsko rek tega obiska uglašen Izključno vati raven svojih ljudi. Na tej os- vodstvo se je z vsemi močmi upr- na dvostranske odnose med dve- novi je tudi obisk na Madžar- lo Kitajcem, da bi zavrteli kolo ma državama, ki so se v zadnjih skem prinesel določena dolgoroč- Vzhodni stiki zgodovine nazaj v obdobje kulta osebnosti. V vzhodnih državah prihaja v zadnjem razdobju do temeljite izjave mišljenj glede vedno bolj odkritih kitajskih groženi, ki hočejo razbiti enotnost socialistične ga sveta s svojimi političnimi nesmisli in idejami. Ko je pred dne- letih temeljito izboljšali, temveč je bilo med obiskom med vrsticami povedano tudi veliko resnic, ki zadevalo širšo skupnost socialističnih držav. Tako Je sovjetski premier že na začetku svojega obiska v Budimpešti postavil madžarskim delavcem, ki so ga v svoji tovarni poslušali zelo Jas- na izboljšanja, saj je prav Hru-ščov s svojimi pogledi pripomogel, da se je življenjska raven naglo Izboljšala. Toda vzporedno s temi vprašanji pa so na Madžarskem veliko govorili tudi o obsodbi kitajskih voditeljev, ki s svojimi nazori o socializmu in delavskem gibanju vnašajo pre- cejšnjo zmedo v vrste delavcev. Prav ta vedno hujša ofenziv/ kitajskih voditeljev in odkriti napadi, ki prihajajo iz Pekinga narekujejo, da vzhodne države pripravijo enoten nastop. Tako je že nekaj dni po vrnitvi Hruščeva prišla v Moskvo na uradni obisk poljska odprava z najvišjimi državnimi voditelji. Ker med Poljsko in Sovjetsko zvezo ni nerazčiščenih problemov, pričakujejo, da bodo ob sedanjem obisku največ govorili o enotnosti v svetovnem delavskem gibanju. Po mnogih činiteljih je videti, da je polj-so državno vodstvo že večkrat odklonilno ocenilo izpade pekinškega vodstva in izrazilo popolno ujemanje z ideološkimi pogledi in zunanjo politiko, ki jp zagovarja Sovjetska zveza. . Ljudje in dogodki • Liudje in dogodki # Ljudje in dosrodki • Ljudje in dogodki • Mttdfe in dogodki • Liudie in do- Lani so bazeni v blejskem kopališču povsem dotrajali. Zgraditi bodo morali nove, in sicer bodo odslej pred velikim plavalnim bazenom, medtem ko so bili prej za nJim u r e m e NAPOVED ZA ČETRTEK IN IZGLEDI ZA PETEK Danes bo pretežno sončno,, popoldne povečana oblač-j nost. Nočne temperature bodo v višjih legah na Gorenjskem okoli 0 stopinj, dru-,« god med 3 in 8 stopinjami,) dnevne pa od 15 — 17 stopinj.. V petek bo še suho i in« topletopleje bo. Popoldan se« bo vreme poslabšalo. VREMENSKA SLIKA Nad Alpami in Balkanom, se je zgradilo obsežno pod-,t ročje visokega zračnega pri-' tiska. Ob severozahodnih vetrovih doteka proti Alpam toplejši zrak, atlantski frontalni valovi so usmerjeni proti Britaniji in proti severovzhodu. Le Jezersko in Kokra še brez TV programa Sedem let sodelovanja KRANJ — Pri zelo pestrem družbeno-političnem življenju je nedvomno pomembno hitro in aktualno informiranje občanov. V kranjski občini sc poslužujejo najrazličnejših oblik obveščanja preko časopisov, biltenov, debatnih večerov in podobno. Vendar jc nadvse pomemben vir informacij radio in televizija. Radio in televizija sta v kranjski občini tako razširjena, da skoraj ni več družine, ki ne bi imela vsaj radijskega sprejemnika. V kranjski občini je bilo 31. decembra lani preko 13.707 radijskih sprejemnikov in tako pride ha vsakih 3,5 občana po en sprejemnik, televizijskih sprejemnikov je bilo ob istem času 1936, to je na 24,7 občana po en televizor. Te številke so se po novem letu golimi! tovo povečale, vsaj za »televizijske sprejemnike, saj so bile vse pošiljke, ki so bile poslane v Kranj, že vnaprej razprodane. Največ radijskih sprejemnikov je v Kranju, in sicer 8105, medtem ko je televizijskih sprejemnikov 1491. Zanimivo je, da je na drugem mestu Šenčur z 987 radijskimi sprejemniki in 89 televizorji, tretje so Cerklje z 972 radijskimi in 35 televizijskimi spre- lllllllllll ijlas BRflLCGU Na vse je treba misliti Pri Kurivu v Kranju so 1. in 2, aprila vpisovali potrošnike za premog. Vpisovanje je trajalo le dva dni in obakrat so bile dolge vrste. Vsak je lahko naročil le 1500 kg premoga, ki ga je nekaj dni potem lahko dobil. Potem pa so z vpisovanjem prenehali, in bodo riadaljevali 4. in 5. maja. Gotovo bo zopet zelo dolga vrsta in čakali bodo lahko le tisti, ki niso v službi. To pa seveda ni pravilno. Prav tako je norma*-— le 1300 kg precej nerealna; slišal sem, ko so naročali premog na več priimkov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu in, tako ga bodo lahko dobili več. .Vsi vemo, da so težave s premogom, vendar mislim, da ni pravilno, da podjetje na tak način ustvarja paniko. Kurivo naj bi vpisovalo potrošnike vsak dan in ga potem po vrsti razvažalo. Ali ni žalostno, da bodo, n. pr. 4. maja stale že zjutraj ob štirih cele kolone ljudi? zato potem ljudje upravičeno kritizirajo. Justin Bevk ALI SO CENE AVTOBUSA UPRAVIČENE? Ker se vsak dan vozim z avtobusom, se čutim upravičenega, da napišem nekaj o cenah avtobusa iz Kranja proti Golniku. Pisalo jc, da so sprejeli sklep o podražitvi avtobusov v višini 8 odstotkov. Ko se je avtobus 1. februarja podražil, smo spoznali, da so nekatere cene res občutno pretirane. Takoj nato je bilo precej pritožb in je avtobusno podjetje dalo obvestilo, da so se. cene na manjših relacijah podražile za nekaj več kot 8 odstotkov, na večjih relacijah pa nekoliko manj. V nasled- njih vrsticah se prepričajmo, če je to resnično. / Avtobus iz Kranja do GolniHa stane 130 din, stara cena 110 din — podražitev 18 odstotkov, Kranj —Gorice od 80 na 110 din — 38 odstotkov, Kranj—Tenetiše od 50 na 70 din — 40 odstotkov, Kranj— Mlaka od 40 na 60 din 50 odstotkov, Gorice—Golnik in Kranj— Kokrica od 30 na 50 din — 69 odstotkov. Ne pritožujem se sam, ampah veliko potnikov je, ki se zgražajo nad tako pretiranimi cenami! Tone Rotar, Golnik1 Ali v slovenščini ni treba pojasnil? , Če se ustavimo pred lepo urejeno izložbo »Modna oblačila« pri kinu Center v Kranju, lahko opazimo na kartonu reklamo za 20-odstotni popust pri blagu za tujce. Na tem kartonu piše v tujih jezikih, v slovenščini pa ne Lepo bi bilo, da bi obvestilo dopolnili tudi v slovenščini. V trgovini »Peko« v Kranju pa sem kupil čevlje in prejel račun, na katerem je polovico napisano (mešano) v slovenščini, druga polovica pa v srbohrvaščini. Mislim, da je take pojave res potrebno Jcritizirati. Tone Rotar, Golnik, Srednja vas 6 Kakšna je Hrušica? Velikokrat sem že bral, kako lepa je vas blizu Jesenic — Hrušica. Skozi pelje cesta I. reda in po njej se vozi vsak dan veliko domačih in tujih ljudi. Toda nič kaj prijetno se ne počutiš, ko prideš v vas in vidiš veliko grdega. Smeti, podrte drvarnice, omet ponekod odpada ipd. Cisto ob cesti je hiša, poleg nje pa je drvarnica, ki je podrta s kolom, kmalu se bo sesula. Prav gotovo ni za okras vasi. Menda je bila na to že opozorjena stanovanjska skupnost, pa ni ničesar naredila. Kje so druge organizacije, ki bi morale poskrbeti, da bi vas ne bila tako zanemarjena? Janez Koren Ljubljana jemniki, sledi žabnica s 576 ra» dijskimi in 57 televizijskimi sprejemniki, Preddvor s 562 radijskimi in 44 televizijskimi sprejemniki, Golnik s 526 radijskimi n 76 televizijskimi sprejemniki itd. Na občinskem odboru Socialistične zveze v Kranju menijo, da jc prav televizija tista, ki bi jo morale krajevne organizacije več koristiti. Namreč v kranjski občini je 27 klubov in v vsakem obstoja tudi televizijski sprejemnik. Oddaje »aktualni razgovori«, ki so na sporedu vsak teden, bi lahko organizacije SZDL izkoristile za debatne večere in te probleme obdelale za svoje področje. V kranjski občini le ha Jezerskem in v Kokri še ne morejo gledati televizijskega programa, zato, ker oba kraja ležita v »mrtvem kotu«. Tu bi bilo treba montirali telev' ■';ski pretvornik. KRANJ, 15. aprila —- Danes jc bil v Kranju "občni zbor Kluba gospodarstvenikov. K^anj. Pogrebe po sodelovanju za - premagovanje raznih težav in iskanja pati k višji produktivnosti dela, k bojvjltrri ekonomskim uspehom, k racionalnejšemu koriščenju obstoječih zmogljivosti in podobno, kar vse ima za cilj dviganje standarda, je narekovalo potrebo te organizacije. V njej so včlanjena podjetja izmenjavala svoje izkušnje, proučevala in skušala uveljavljati sodobno tehnologijo v svetu itd. Razvoj kluba je zatem omogočil .osamosvojitev podobnih organizacij tudi v-Tržiču, na Jesenicah in v Skorji Loki, pozneje pa tudi v Radovljici. Danes predstavljajo ti klubi osrednjo vezo sodelovanja in strokovne pomoči y razvoju našega gospodarskega razvoja. — K. M. Kava za poskušnjo KRANJ, 15. aprila — Danes je poslovalnica »Hrana«, trgovskega podjetja »ŽIVILA« iz Kranja na Maistrovem trgu pripravila brezplačno poskušnjo kave. Na po-skušnji je bilo ves dan precej obiskovalcev, saj so jo skuhali okoli 10 kilogramov. Zanimivo jc tudi to, da v tej trgovini prodajo mesečno več kave, kot na primer črne moke. Vsak dan jo gre v promet okoli 30 kilogramov in mesečno okoli 600 kilogramov. Poslovalnica »Hrana« je že dlje časa poznana v Kranju in okolici po tem, da tu prodajajo dobro kavo. Petkov kulturni večer KOZOLCI NA GORENJSKEM Klub kulturnih delavcev Kranj prireja v petek, 17. aprila ob 19.30 predavanje Andreja Trilcrja z naslovom KOZOLCI NA GORENJSKEM. Predavanje bo v pionirski knjižnici v Delavskem domu; spremljale ga bodo skioptične slike. Predavanje za upokojence Direktor republiškega zavoda za socialno zavarovanje dr. špicer je obiskal v petek jeseniške upokojence. V dvorani ; Cufarjevega gledališča je imel predavanje in jih seznanil o tezah novega pokojninskega zakona. Ker je bila tema za vse upokojence zanimiva, so se udeležili predavanja polno-številno. Predavanje je organiziralo društvo upokojencev na Jesenicah. Jelenov klanec v Kranju postaja vse bolj ozko grlo za gorenjski pro met. To se že kaže sedaj v pomladanskih dnevih. Kaj pa še bo ob višku turistične sezone! x Podrl je dva pešca Zaradi tega je bil Rado Hribar z Jesenic obsojen na 6 mesecev zapora KRANJ — Pred sodniki okrožnega sodišča v Kranju sc je zaradi težke prometne nesreče te dni zagovarjal RADO HRIBAR /. Jesenic, ključavničar v jeseniški ŽELEZARNI. Ta je lani, 7. decembra, okoli 21.35 vozil z osebnim avtomobilom po Cesti železarjev ma Jesenicah. Avtomobil je bil last očeta. Obtoženec je vozil okajen, zelo nopre- m no no eeLem vidno in s slabo lučjo. Ob tej priložnosti je pri prehitevanju pešcev, ki so šli po desni strani ceste, zadel v ANTONA TISOVA in JANEZA SILERJA. Oba je podrl po tleh in pri tem Janeza Si-lerja hudo telesno poškodoval. Sodišče je Hribarja spoznalo za krivega in ga obsodilo na 6 mesecev zapora. Razen tega pa mu je odvzelo vozniško dovoljenje za dobo treh let. Obtoženec je v zagovoru povedal, da je vedel, da lahko pride do prometne nesreče, ker je bil pijan. Pri odmeri kazni so upoštevali, da je svoje dejanje odkrito priznal, da mora skrbeli za družino in da doslej še ni bil kaznovan. — vlČ Prilaščala si je tuje blago KRANJ — ZVONKA PERHAJ,z. Jesenic se je zagovarjala pred! okrožnim sodiščem v Kranju zaradi tega, ker si je kot poslovod-kinja poslovalnice št. 11 na Jesenicah, obrat trgovskega podjetja »Agraria« Kranj, protipravno prilastila razno blago v vrednosti 104.000 dinarjev in za okoli 70.000 dinarjev gotovine. Da bi krila primanjkljaj v poslovalnici, je na raznih dobavnicah ponarejala denarne zneske. Sodišče jo jc zaradi obeh kaznivih dejanj obsodilo na 4 mesece in 15 dni zapora. — vlč Odtrgalo mu je desno nogo JESENICE — Pretekli ponedeljek zjutraj jc bil električar SILVO DERGANC, 18, ki je lansko j. leto zaključil poklicno Šolo ŽTC'na,Jesenicah, poslan na P°" :pravflo/80-ton»kega žerjava v mar-ftinarni. Medtem je prišel k njemu tudi žerjavovodja 8-tonskega žerjava in mu povedal, da ima okvaro tudi na svojem žerjavu, ter ga prosil, da bi ga prišel popravit. Derganc je obljubil pomoč, bff ko bo končal delo na 80-tonskem žerjavu. Za ta dogovor pa ni vedel žerjavovodja drugega osem-tonskega žerjava. Ko je hotel itj Derganc prvemu na pomoč, ic drugi nemotesjo vozil in pri vožnji zmečkal električarju desno nogo in medenico. Takoj so Ifld nudili prvo pomoč in ga prepeljali na kirurški oddelek jeseniške bolnišnice, kjer so mu odrezali desno nogo pod kolenom in mU dali transfuzijo krvi% Preiskava 0 nesreči jc še v teku. P. U. CETT»TCt- it fM| iz naših komun • i? naSih komun • iz nnSih k^fw • »t naSih komun • \? naSih komun #> h naSih kotnim • I* no«;h '-™.,n »-*■ no5?h k omun Vsakokrat po nekaj • V sredo je imelo Planinsko društvo Kranj svoj jubilejni 65. redni občni zbor. Med drugim so govorili o nekaterih finančnih težavah, v katere je društvo zašlo zaradi nedograjenega planinskega doma na Krvavcu in Smarjctni gori. • Športna komisija pri AMD Kranj se že nekaj časa pripravlja na prvo letošnjo speedvvav Prireditev, ki bo na dirkališčni stezi v Stražišču 16. in 17. maja letos. Tekmovanje bo organizirano za državno prvenstvo z mednarodno udeležbo. Nastopili bodo najboljši domači in številni tuji Vozači. . • Minulo soboto zvečer je bilo v dvorani Korotana na Jezerskem zanimivo predavanje pod naslovom »Naše gorske reke«. Predavatelj prof. Mirko Kambič iz Ljubljane je predavanje spremljal z 200 barvnimi diapozitivi. Predavanje ni bilo samo zanimivo, pač pa tudi zelo poučno. • Na zadnji seji krajevne skupnosti Šenčur so obravnavali nekatera komunalna dela. Sklenili so nasuti nekaj krajevnih cest in Potov, pristopili bodo h gradnji kanalizacije od gostilne Jama Proti Voklemu, največja dela pa bodo izvršena na pokopališču. Precej govora pa je bilo tudi o potrebi po vzgojno-varstveni ustanovi. Z nekaterimi adaptacijskim! deli v prostorih stare šole bi lahko uredili vrtec. • V hotelu Evropa v Kranju bodo iz kavarne v prvem nadstropju naredili tujske sobe. Po načrtih bi lahko pridobili 8 sob, v katerih bi bilo lahko 20 postelj. Menijo, da bi se 10 milijonska investicija amortizirala že v 5 letih. Predvidena preureditev bi bila zelo dobrodošla tudi za hotelske goste, ker jih motijo obiskovalci kavarne. • Hort'kulturno društvo Kranj bo organiziralo ogled mednarodne vrtnarske razstave, ki bo v juliju na Dunaju. Letošnja razstava na Dunaju bo dosedaj največja v Evropi, saj zavzema razstavno ozemlje 100 ha. V velikem razstavnem paviljonu bo prirejena Posebna razstava cvetja, sadja in zelenjave. Udeleženci iz Kranja si bodo ogledali še mesto Dunaj, Graz, Judenburg in Gospo Sveto. Za to razstavo je že sedaj veliko zanimanje, ne samo med člani društva, pač pa tudi med ostalimi občani. • Letošnja zima je bila za naše kmetijstvo dokaj ugodna. Žita so 'ePo prestala zimo, prav tako pa tudi detelja in sadje. Prvi pomladanski dež in toplejše vreme so omogočili kmetijskim kulturam, da so pričele lepo poganjati in Vse kaže, da bo letošnja letina lahko precej boljša od lanske. Naš razgovor Turislično društvo Begunje ima velike načrle Turistično društvo v Begunjah na Gorenjskem sodi med najstarejša turistična društva na Gorenjskem, pa tudi po svoji dejavnosti bi ga lahko uvrstili med najdelavnejše. Da bi kaj več zvedeli o delu, načrtih in nalogah društva smo zaprosili člana upravnega odbora tega društva Miha Mencingerja za krajši razgovor. # Ker posega vaše društvo precej nazaj, ko je bila turistična dejavnost šele na začetku svojega razvoja, ali nam lahko poveste, nekaj o dosedanjem delu društva? — Naši kraji so naravno lepi in privlačni, zato ni prav nič čudno, da.se je turizem v tem kraju pričel tako zgodaj razvijati. Seveda pa gre zahvala članom, ki so že pred vojno pričeli s turistično dejavnostjo. # V prelepi dolini Dragi imate že vrsto let svojo turistično postojanko. Ali nam lahko poveste nekaj o njej? — Obišče jo vsako leto več domačih in tujih turistov, zato čutimo potrebo, da bomo ob njej zgradili še dnevni salon in kamping prostor. Mislimo pa tudi na ureditev parkirnega prostora. # Ali nam lahko poveste, kakšne naloge in načrte ima vaše društvo za prihodnje? — Teh je več. Znano je, da že vrsto let pripravljamo gradnjo žičnice sedežnice na hrib Sv. Petra, ki naj bi bila dolga približno 700 metrov, veljala pa bi okoli 30 milijonov. Za tako gradnjo nimamo sredstev. Zato smo se domenili, da bi na severni strani Sv. Petra postavili le žičnico vlečnico, ki bo veljala okoli 10 milijonov dinarjev. Ce bo šlo vse po sreči, bo do nove zimske smučarske sezone že gotova. Prizadevamo si tudi, da bi Rancingarjevo vilo, v kateri je sedaj krajevni urad in nekaj strank, preuredili v turistične namene, ker je idealna za to, saj ima razen lepih prostorov tudi prelepo okolico in vrt. Prav tako si prizadevamo, da bi prostore kmetijske šole v Poljčah namenili za turizem, predvsem počitniški. Imamo pa še druge načrte in naloge. R. Carman Nov turistični dom na Goropekah nad Zirml, ki so ga lani odprli, je privlačna postojanka in ima možnosti, da postane središče zimskega športa tega kraja Pevski zbor v Preddvoru PREDDVOR — Kulturno umetniško društvo v Preddvoru v letošnji zimski sezoni ni zabeležilo kakšnega posebnega uspeha na dramskem področju, toda toliko več pri pevski sekciji. Že zgodaj v jeseni so ustanovili pevsko sekcijo, ki je prvotno delovala le z moškim zborom, zdaj pa imajo V najdaljšem Izmed predorov nad Tržičem sedaj odstranjujejo odvečno zemljo. Potem pa bodo pričeli betonirati temelje že moški, ženski in mešani zbor. Letos so že večkrat nastopili na različnih prireditvah in proslavah, pripravljajo pa se tudi na samostojen koncert, ki ga bodo priredili v drugi polovici tega meseca. Pevska sekcija pa sc pripravlja tudi na razne nastope v poletnih mesecih pri jezeru Crnjava. Sekcija ima zelo dobrega pevovodjo Franca Strnčnika, pomaga pa mu Mimica Roblek iz Bašlja. — R. JKa kralkent valu 9 Ribno — V soboto so gostovali igralci z Bohinjske Bele. Sosedom iz Ribnega so uprizorili komedijo Branisla-va Nušiča Navaden človek. Čeprav obisk ni bfl posebno dober, so bili gledalci z uprizoritvijo zadovoljni. V nedeljo so delo ponovili na Bohinjski Beli. Prihodnjo nedeljo pa bodo Ribnjani gostovali na Bohinjski Beli s profesorjem Klepcem Ferda Kozaka. 0 Radovljica — Občinska skupščina je na petkovi seji potrdila soglasje k sklepoma komunalne skupnosti socialnega zavarovanja o določitvi osnovnega prispevka in o višini dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje. Na območju radovljiške občine je 16 tisoč zavarovancev, od tega je 9 tisoč aktivnih, 2.127 pa jih uživa starostno pokojnino. V občini je tudi 3283 kmetijskih zavarovancev. OhSaai Dolinki # Na Gorenjskem v teh dneh modernizirajo medkrajevno telefonsko zvezo. Zračne vode, ki so zastareli, nezanesljivi, zamenjujejo s kabelskimi zvezami in najmodernejšimi visokofrekvenčnimi sistemi. V Radovljici montirajo novo telefonsko centralo s 400 številkami, v Žirovnici bodo zamenjali ročno telefonsko centralo z moderno avtomatsko centralo, na Jesenicah pa povečujejo že obstoječo centralo za 200 priključkov. Predvidoma bodo stala dela okoli 400 milijonov dinarjev. • V Kranjski gori so vsa dosedanja leta pogrešali jvtotaxi. To vrzel bo z letošnjim letom odpravilo podjetje Ljubijana-*j-sjist?o~t. Avto »Kombi« bo predvsem pomemben za organiziranje izletov z manjštevilnimi skupinami, ker je bilo za izlete z avtobusom dostikrat težko dobiti dovoli interesentov. V kolikor se bo pokazala potreba, bodo poleg avtobusa in kombija nabavili tudi osebne avtomobile. • Na Koroški Beli je bilo v torek predavanje pod naslovom »G.Verdi in njegova dela.« Večer je vodil inž. A. Karba. odlomke iz Verdijevih oper pa so peli solisti jeseniške glasbene šole. # Na Jesenicah je gostoval v sredo kranjski plesni orkester, ki je priredil v Cufarjevcm gledališču nb 19.30 zabavni koncert. Ob spremljavi orkestra sta nastopala tudi solista Marjana Deržaj in Lado Leskovar Več prometne vzgoje tudi na srednje in strokovne šole KRANJ — Pri vseh dosedanjih prometno-vzgojnih akcijah, od občinskih do zveznih, je bilo v praksi, da se je posvečalo pozornost le osiNovno-^olski mladini, dočim so bili dijaki gimnazije in srednjih šol pozabljeni. V kranjski občini so na tem področju veliko naredili, vendar še ne moremo biti zadovoljni z znanjem prometne vzgoje na že omenjenih šolah. Občinska komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri občinski skupščini Kranj je v minulem tednu izvršila poskusno testiranje na nekaterih srednjih šolah in v gimnaziji. Rezultat je bil sicer zadovoljiv, saj je od skupnega števila 377 testiranih dijakov pravilno odgovorilo 69.85 procentov, vendar bi bil uspeh lahko večji, če bi se na teh šolah vsaj občasno poučevala prometna vzgoja. — R. Sola in poklic ^pleskarsko in soboslikarsko stroko, kot tudi za "•kartere druge, primanjkuje vajencev. Na sliki ple-vajenec, ki se je z veseljem oprijel tega Poklica sk^malU ^°d° pretek,i zadnji dnevi tekočega šol-ega leta in nekaj sto učencev absolventov obvezne *oie se bo moralo odločiti, kje se bo zaposlilo ali *je nadaljevalo šolanje. Nekateri so se že med šo-svpJem 1odloči,i' drugim so starši in pedagogi na šoli v»r ' mnogo naših otrok pa se kljub prizade-anjem šole in družbenih činiteljev ne more in ne M?rf, odločiti za nadaljnje izobraževanje, za liv* senjsko pot. n ■fzbira poklica je življenjskega pomena za sle-Zffr*eRa oWana; to ie P°t k uspehu ali neuspehu, ben- pok,ic >c ,ahko zgrešeno življenje! Naši druž-vk|.1 styarnosti tudi ni vseeno, kam se mladina str V C' ker v sociaIistični družbi potrebujemo ^okovnjake najrazličnejših strok in poklicev, ven-Sv .pa takih, ki z veseljem in zavzetostjo opravljajo °Ja opravila, ki so torej srečni. S tem, da bomo postavili slehernega mladega človeka tja, kamor po svojih sposobnostih in interesih sodi, bomo dosegli tudi večje delovne uspehe. Težnja naše družbe jc, da si vsak občan pridobi splošno izobrazbo, ki jo nudi obvezna šola. Ta naj bo izhodišče za najrazličnejše poklice, naj bo pogoj za neposredno vključitev na delo, v razne vrste poklicnih šol, gimnazijo ali za šolanje v raznih teh-niiških in njim ustreznih strokovnih šolah. Naši starši pa menijo drugače. S tem, da je njihov sinko uspešno končal osnovno šolo, menijo, da ima že tudi vse osnovne pogoje za študij na gimnaziji in na tehniških šolah. Morda ima tak otrok mnpgo bolj razvite ročne spretnosti in bi mnogo bolje napredoval v ustrezni poklicni šoli. Naša osnovna šola ni pripravijalnica le za gimnazijo in za tehniške in njim ustrezne ^strokovne šole, marveč daje osnovno znanje na podlagi katerega se lahko mladina vključi neposredno na delo ali pa v poklicne šole. Naša družba je odpravila razlikovanje med telesnim in duševnim delom. Rezultat teh prizadevanj pa je utemeljen predvsem s tem, da so osebni dohodki odvisni od vloženega truda in delovnih uspehov posameznika. Zato ni pravilno, da starši silijo svoje otroke za vsako ceno v »srednje« šole, ker menijo, da bo njihov otrok po končanem študiju pri »lahkem in dobro plačanem kruhu«. Nepravilnost tega nojmovanja nam dokazujejo tudi učni uspehi ob koncu prvega polletja tekočega šolskega leta. Izkušnje pokažejo, da so se na poklicne šole vključili predvsem tisti učenci, ki so imeli za ta poklic veselje, osebna nagnjenja ter razpoloženja, dočim so na tehniške in njim sorodne šole prišli poleg poklicno pravilno usmerjenih tudi tisti učenci, ki so pač morali upoštevati željo ali morda celo ukaz staršev. In kaj bodo starši storili ob koncu šolskega leta, če se bodo učni uspehi iz prvega polletja ponovili? In če jih ista šola ne bo hotela več sprejeti? Ali ni škoda, da je otrok zaradi nepravilne vključitve v šolo, za katero nima veselja in interesa, izgubil celo leto? Ali ni škoda njegovega truda in vloženih prizadevanj? Ali ni škoda sredstev, ki jih je družba vložila tudi v tega mladinca? Vsako delo je vredno človeka, zato je treba najti sposobnostim in nagnjenjem mladinca primerno delo, ki bo njemu v veselje, družbeni skupnosti pa v korist. Razvrstitev šol pri nas pa ni neka pregrada, ki ne bi omogočala prestopa iz ene stopnje v drugo. Prav nasprotno! Kdor je končal obvezno šolo, se lahko vključi v poljubno šolo druge stopnje in ako ima' veselje in sposobnosti še do študija na višji ali visoki šoli, se vanjo lahko vključi takoj, ko je končal šolo druge stopnje. Prav ta pot je ena izmed poti, ki najtesneje povezuje prakso s teorijo in prav po tej poti, je naše gospodarstvo dobilo vsestransko razgledane strokovnjake. V našem ustroju med šolami druge stopnje ni več razlik, ki so obstojale do reforme šolstva. Ne poznamo več nižjih strokovnih šol in srednjih strokovnih šol, nimamo več vajencev v vajenskih šolah in dijakov v srednjih šolah. Vsi so učenci druge stopnje. Razlika je le v tem, da se določeno število učencev z razvitimi ročnimi spretnostmi odloči za konkretno praktično delo v stroki, ostali z razvitimi študijskimi sposobnostmi pa so se odločili za poglobljen študij teorije v ustrezne tehnične panoge. In prav za to je potrebna za poklicno in za tehniško šolo z uspehom dovršena osnovna šola. Gorenjski mladini se pač ni težko odločiti za poklic ali ustrezen študij na šolah druge stopnje, ker je gospodarstvo na našem področju zelo razvejano in v neki smeri že prilagojeno našemu človeku. Pri vključevanju mladine le preradi pozabljamo na kmetijstvo, ki je v zadnjih letih ob organizaciji družbenih posestev, agrokombinatov in specializiranih farm zelo napredovalo in se bo razvijalo Tč ob pogojih, da se naša mladina bolj vključuje v kmetijsko gospodarstvo. Naša družba je v zadnjih letih investirala izdatna sredstva v strokovne šole. Na našem področju nimamo več zavoda za strokovno izobraževanje, ki ne bi imel lastnih šolskih delavnic in kvalificiranega kadra za praktično delo. Število profilov (opis opravil, ki naj jih obvlada vsak strokovnjak v ustreznem poklicu) iz dneva v dan raste, republiški organi so izdelali učne načrte za strokovno teoretske in splošno izobraževalne predmete, učno-vzgojno osebje na poklicnih šolah pripravlja podrobne učne načrte, tako da bomo s prihodnjim šolskim letom družbena prizadevanja za reformo bivših vajenskih šol realizirali in uvedli na tem področju tak izobraževalni sistem, ki ga narekujejo sodobni tehnološki procesi in delitev dela. Dosedanji vajenski način izobraževanja bo stvar preteklosti, mi pa bomo organizirali poklicne šole, kjer se bodo učenci učili le to, kar bodo v svojem poklicu potrebovali. S tem pa bo odpravljeno največje zlo dosedanjega vajenskega sistema, ko je moral vajenec opravljati tudi razna priložnostna dela in morda tudi opravila, ki niso povezana z njegovim poklicem. Vajenci so prejemali spričevalo o opravljenem izpitu za pomočnika ali kvalificiranega delavca, njihovo praktično znanje pa je zajemalo le nekaj operacij. V poklicnih šolah se bodo učenci v šolah naučili osnovnih delovnih procesov, delov išče pa bo to znanje po predpisanem načrtu razširjalo in poglabljalo. Kontrolo pa'bo-iz- Vajencl kranjske vajenske šole se urijo v praktičnem delu vajala pristojna poklicna šola. V kranjski komuni smo že v tem šolskem letu izvedli nov sistem izobraževanja in ugotovili smo, da smo na pravi poti. Ker smo o poklicnem usmerjanju v našem listu že večkrat poročali, smo hoteli s tem člankom starše in otroke, ki bodo letos končali osnovno šolo, informirati, naj sc v v,ečji meri vključujejo v poklicne šole, ker so le-te enakovredne ostalim Soli m druge stopnje in~ so absolventom teh šol odprta vrata na odgovornejša mesta v pogonu ali \ Sole tretje stopnje. Vilko Kus J fFTRTEK. 1«. aprila 1964 iz naših lfr>m,.n m nn^h komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naSSh komun Obveščanje naj ne bo samemu sebi namen Občinska komisija za vzgojo in varnost v ceslnem prometu pri skupščini občine radovljlca je podelila plakete »VZORNI VOZNIK«. Plakete so dobili: Jože Škantar, Simon Urcvc, Anton Kristan, Ivan Skofic, Jakob Zupan in Anton Rossi RADOVLJICA — Do petka je občinski komisiji za pregled statutov predložilo osnutek 67 delovnih organizacij radovljiške občine, medtem ko jih 21 do tega dne še ni dokončno izdelalo statuta. Komisija je doslej pregledala 22 osnutkov in sestavila izčrpno analizo opravljenega dela ter pozitivno ocenila prizadevanja delovnih kolektivov pri sestavi statutov. Seveda pa je naletela pri pregledovanju osnutkov na številne pomanjkljivosti, površnosti ter napake. V mnogih primerih podjetja niso dovolj jasno in določno opredelila naloge, pravice in dolžnosti članov delovnih kolektivov. Pogostokrat so komisije pri sestavljanju posameznih formulacij premalo upoštevale dejansko sta- nje v delovni organizaciji, zato pa so čestokrat zašle v preveč splošno, površno in deklarativno navajanje nekakšnih načel, ki jih v praksi ni moč uporabiti. Komisija za pregled statutov delovnih organizacij je ugotovila, da so scstavljalći v večini primerov premalo upoštevali pravice članov delovnega kolektiva do izobraževanja. Prav tako je v mnogih primerih opaziti premajhen poudarek o nujnosti informiranja delavcev o vseh problemih in nalogah podjetja, tako o poslovanju podjetja, investicijah, izvozni politiki, o kadrovskih vprašanjih in podobno. Torej ne o obveščanju, ki je samemu sebi namen, marveč o problemih iz procesa same proizvodnje. V statutih je tudi pre- MIH KI JIH GLBDRinO Moja draga Klementina Ameriški film. Režija: John Ford Igra: Henry Fonda ČEPRAV se filmski spored tega tedna odvija malodane v znamenju Forda, to ni njegova edina posebnost. Istočasno gledanio Codardovo 'Žensko, ki zaradi svoje modeme oblike pomeni polarno nasprotje Fordovemu s t mi. Ma vsak način predstavljata omenjena avtorja s svojimi deli poleg idejnega tudi nek časovni razpon, iz katerega je viden razvoj filmskega jezika od štiridesetih let do danes. Tak spored zahteva razgledan avditorij. Da je kranjsko občinstvo na dobri poti do te kvalifikacije, so dokazale razprodane premiere. Obžalujemo lahko le razpoko v doslednosti sporeda, ki hi brez Carmen iz Granade. in Titanica bil dokaz zaupanja v gledalčev okus. Ford je stopnja razvoja neke kinematografije, ki je delala po dva nema filma na teden in si do odkritja zvočnega filma nabrala dovolj izkušenj. Pri taki kvantiteti je pojav nadarjenega režiserja le vprašanje časa in sreče. Fordova genialnost si je s Poštno kočijo utrla pot, postala avtoriteta in sedaj jo gledamo kot živo zgodovino. Danes je Fordov pojav asinhron zaradi hitrega razvoja filmske umetnosti. Kot bi se režiser tega zavedal, ne uporablja modernih tehničnih sredstev, tako da moramo zaupati umetni patini. Tz.brušenost oblike, obvladanje filmske dramaturgije in kvalitetna fotografija, opravičujejo nekatere neprimerne domisleke, ki jim botruje ameriški okus. Ne da bi pretiravali s Fordovo pomembnostjo ob gledanju Klementine, začutimo vrednost prizvoka besedi: mojster. Se nekaj o predvajanih kratkih filmih. Prvi duh beograjskega festivala so prinesla Dekleta iz Malija. Film dvomljivih vrednosti nam je drag zaradi predpotresnih skopskih panoram in smo njegovo uvrstitev tudi tako razumeli. Zakaj bi sicer ta bledi film izbrali med toliko pomembnejšimi d'di festivala. Tri leta prepozni Človek številka nam da slutiti, koliko časa bomo morali še čaka'! na kakšen beograjski $>ri-bol j Še k. Ob sedanji kvalitetni stopnji našega kratkega filma pa se mi zdi prav neokusna uvrstitev Na-Usovega Baltazarja, katerega Potovanje pač ni vredno ogleda. K. N. S 1. aprilom se je pričela akcija »Luč« JESENICE — Od l.v aprila dalje se je pričela letošnja prva zvezna cestno-prometna akcija za varnost prometa pod naslovom »LUC«. Namenjena je kontroli luči na motornih vozilih. V tro-mesečni akciji bodo prometni organi kaznovali vse, ki ne bodo imeli na svojih vozilih urejenih luči ih če jih ne bodo znali pravilno uporabljati pri srečanju. Nevarnost okvare luči in signalnih svetilk pa je prav sedaj največja, ko so ceste kotanjaste. Vozniki naj 'bi pred vsakokratnim startom, poleg motorja in gum, pregledali tudi luči. To velja predvsem za »novopečene« voznike. Da bi bilo V tej akciji čimmanj prestopkov, naj bi dali vsi lastniki pregledali vozila na Rcgloskop. Te preglede bodo vršila tudi avto-moto društva. — U. Uspešno poslovanje Komunalne banke na Jesenicah JESENICE — 2c lani smo lahko videli, da so se pri Komunalni banki na Jesenicah dvignile hranilne vloge in potrošniška posojila. Porast hranilnih vlog gre predvsem na račun višjih obrestnih mer na vloge z odpovednim rokom in boljšo propagando. Vzporedno z vlogami se je dvignilo tudi število vlagateljev. V prvem tromesečju letošnjega leta je viden šc večji porast hranilnih vlog in potrošniških kreditov. Hranilne vloge so narasle od,l. januarja do 31. marca od 483 milijonov dinarjev na 531 milijonov, število vlagateljev se je dvignilo za 10.34 odstotka, povprečna vloga pa znaša 67.500 dinarjev. Največji vpliv na dvig hranilnih vlog ima predvsem višje obrestovanje vlog z odpovednim rokom, nagrade posameznim vlagateljem in propaganda. Bistveni porast hranilnih vlog z odpovednim rokom pa opazimo šele v začetku letošnjega leta. Potrošniška posojila so se dvignila od 594 milijonov dinarjev 1. januarja (na 643 milijonov dinarjev do 31. marca. V lanskem decembru jc bilo odobrenih 33 milijonov dinarjev kredita za opremo sob in druge potrebe turizma. V Mojstrani, Kranjski gori in v Ratečah-Planici so se odzvali 104 prosilci, ki bodo do začetka letne sezone pripravili 398 ležišč, na novo pa bodo pridobili 252 ležišč. Ali bodo Jesenice dobile radio-oddajnik ? JESENICE — Poročali smo že, da ie dalo jeseniško društvo elektrotehnikov pobudo za ureditev radio-oddajnika na Jesenicah. Komisija si jc ogledala radio-oddaj-ne postaje" v Tržiču, Brežicah in Celju. Izdelala je že predlog. Tudi občinski odbor SZDL je že formiral poseben odbor za postavitev radio-oddajnika, ki ima nalogo zainteresirati trgovska in druga podjetja ter ustanove in zbrati sredstva za nabavo oddajnika. Zainteresirati pa bodo morali tudi občinsko skupščino, ki naj bi opremila potrebne prostore v eni treh stolpnic na Plavžu. Gradnjo bo morala sprejeti tudi RTV Ljubljana, ki bo morala podpreti prehod na UKV oddajo, zaradi slabega sprejema ljubljanske postaje na Jesenicah. Prostor za UKV Pet let jeseniškega društva knjigovodij JESENICE — Pred petimi leti se je knjigovodski kader jeseniške železarne odločil za ustanovitev stanovske organizacije. V društvo knjigovodij so se v tem času vključili uslužbenci knjigovodske stroke podjetij in ustanov od Rateč do Podnarta, in od Jesenic do Bohinja, Društvo ima že nad 500 članov. Hkrati s petletnico svojega obstoja pa praznuje tudi 5 let izdajanja glasila Knjigovodja, ki ga izdajajo tudi za kranjsko, goriško in delno tudi za novomeško društvo. Na jubilejnem občnem zboru, ki je bil v soboto popoldne in so sc ga udeležili poleg članov tudi zastopniki republiškega združenj« vseh slovenskih društev knjigovodij in predstavniki nekaterih gospodarskih organizacij z Jesenic, so pohvalili društvo, ki je skrbelo za strokovno izpopolnjevan jc knji. govodskega kadra. Razpravljali so o nujnosti nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja knjigovodskega kadra, ki bi zaposlenim nadoknadil manjkajoče šole, o uvedbi strokovnih izpitov in o pomembnosti sodelovanja med ostalimi društvi knjigovodij Slovenije. Ugotovili so, da bi bilo primerno posnemati jeseniško železarno, ki je za ves knjigovodski kader organizirala enomesečni tečaj med delovnim časom in bo omogočila vsem polaganje strokovnega izpita. Na osnovi poročil in razprave so dobili mnogo smernic za bodoče še plodncjšc delovanje društva. Ob zaključku so sklenili, da bodo za prihodnji letni občni zbor prosti vsi člani društva in da bo postal dan praznik vsega knjigovodskega kadra. — U. pretvornik predvidevajo v prostoru TV pretvornika na Mežaklji. Z dobro organizacijo bi služil jeseniški oddajnik za prenašanje ljubljanskih oddaj, za dvig kulture, objavljanje obvestil, reklam in voščil lokalnega značaja, ki bi lahko predstavljala reden dotok sredstev za vzdrževanje. Ce bo odbor znal delo pravilno nadaljevati in ne bo nasedal zastarelim mišljenjem posameznih vodilnih ljudi, bodo Jesenice lahko že za letošnji občinski praznik dobile radijsko postajo. — U. 35 let dela Planinskega društva Gorje Gorje pri Bledu — Minulo nedeljo je imelo Planinsko društvo Gorje svoj jubilejni 35. redni letni občni zbor. Prikazali so uspeh društva v 35 letih, posebno pa še v lanskem letu. Društvo šteje že 676 članov, od tega je preko 300 mladine. Zelo delavni so društveni odseki: mladinski, propagandni, markacijski, gospodarski itd. Društvo ima dve postojanki, in sicer Planiko dn Dolič pod Triglavom. Obe postojanki je lansko leto obiskalo okoli 800 planincev, od katerih je bilo precej inozem-cev, predvsem Nemcev, Italijanov in Avstrijcev. Zaradi visoke lege sta postojanki odprti le dva meseca, zato je tako / velik obisk toliko bolj razveseljiv. Za nadaljnje delo društva je bilo sprejetih precej smernic in napotkov. Izvolili pa so tudi novo upravno vodstvo. — R. Ob izmenah v Železarni, kjer je zaposlenih velika večina jeseniških delavcev, postanejo ceste zelo živahne, Takrat zaživijo tudi lokali in trgovine Na Kozarci pri Bledu bo zraslo vikend naselje BLED — Zavod za urbanizem na Bledu je izdelal elaborate za gradnjo počitniških hišic na blejskem območju. Po načrtu bodo gradili na Kozarci pri Mlinem 25 vikend hišic, za naprej pa so predvidene gradnje tudi na drugih območjih Bleda, kakor Pod Kuhovnico (Rečica) za 20 hišic, na Dindolu pod Stražo 18 hišic in za kakih 55 vikend hiš pod Lescami v smeri Šobca. S problemom urejanja in gradnje vikend naselij ter kampingov sc na Bledu ukvarjajo že nekaj let. Prosilcev, ki bi si radi zgradili svojo > počitniško hišico na na Bledu, pa je čedalje več. Problem so reševali v skladu celotne urbanistične zasnove turističnega Bleda in končno določili območja na obrobnih delih Bleda. Načelno so se odločili, da bodo skrbeli za gradnjo izključno organiziranih ter urbanistično urejenih naselij, na katerih bodo zgradili vse komunalne naprave: ceste, poti, vodovod, elektriko itd. Za sedaj so žc odobrili zazidalni načrt za vikend naselje s 25 hišicami na Kozarci pri Mlinem. L°ga je izredno lepa in privlačna. Po elaboratu bodo hišice razdeljene v tri skupine. Ozemlje za bodoče naselje bodo komunalno uredili, zemljišča pa oddali na osnovi licitacije. Izdelali so tudi že načrte in predračun za gradnjo komunalnih naprav, ki bodo stale z dodatnimi stroški in ceno zemljišča 29 milijonov za 25 hišic. Izklicna cena za eno parcelo z vsemi prispevki ter urejenimi komunalnimi napravami bo znašala nekaj nad milijon dinarjev. Nadvse uspela matineja RTV Ljubljana JESENICE — RTV Ljubljana je priredila v nedeljo v Cufarjevem i gledališču na Jesenicah zadnjo matinejo letošnje sezone, ki jih je ob sodelovanju ansamblov RTV Ljubljana in svojih organizirala Svoboda Jesenice. Gostoval je otroški zbor pod vodstvom Janeza Kuharja ob spremljavi instrumentalnega septeta in vaškega kvinteta. S programom so mladi pevci popeljali poslušalce po slovenski zemlji, po Jugoslaviji in tudi preko meja. Veliko sta doprinesla tudi solista Sonja Hočevarjeva in Peter Bedjanič, največjega priznanja pa je bil, poleg dirigenta in komponista Janeza Kuharja, deležen solist otroškega zbora Martin Lumbar, ki je posodil svoj glas drugemu Kekcu. malo konkretnih določil o ureja« nju delovnih razmerij in nalog samoupravnih organov. Prav take premalo skrbijo za konkretno reševanje standarda -zaposlenih, za urejanje družbene prehrane, grad< nje in nakup stanovanj za delavstvo in podobno. Komisija je obravnavala vsa.ta vprašanja ter opozorila delovne organizacije na pomanjkljivosti in predlagala popravke in dopolnila. Bled dobi novo servisno delavnico BLED — Podjetje Slovenija-avto namerava zgraditi na Bledu novo servisno delavnico za popravila avtomobilov. Objekt bo obsegal 600 kvadratnih metrov površine, predračun za gradnjo pa je 36 milijonov. Glede na velik promet, zlasti med turistično sezono, bo nov mehanični objekt na Bledu potreben. V tej servisni delavnici bodo nudili usluge turistom in drugim prosilcem. Zanimanje staršev za učenje otrok v JESENICE — Strokovni šoli železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah sta pristopili z letošnjim šolskim letom k organiziranju roditeljskih sestankov v širšem porrfcnu besede. V nedeljo se ga je udeležilo nad 200 staršev, ki so se o skupnem delu pogovorili s predavatelji vpričo otrok. V razgovoru so razčistili marsikatero zadevo. S tovrstnim sodelovanjem med predavatelji in starši bodo lažje odpravili nekatere probleme in prebrodili težave, ki jim niti pedagogi sami, niti starši sami, ne bi bili kos. BODICE 0 ČEPRAV so Inzoji Imdo dragi, se bom verjetno odločil, da me ostrižejo. S temi bodicami se skoraj ne upam več iz hiše. Zamislite, kaj se mi je pripetilo. Z mojim fičkom (sem že motoriziran!) sem peljal iz Kranja proti Posavcu. Tam me jc grobo napadel tovornjak KR 32-37. Začet me jc obmetavati z. opazkami, ki so padale po cesti preko nezavarovane ograje. Komaj sem se rešil. 9 ČE PA ŽE govorimo o teh izpadih bi rad povedal še del oporoke. Nič ne vem, kaj me čaka. Če bi prišlo do najhujšega, me nc pokopljite v Tržiču. Tam bi še po smrti ne imel miru. Sam se to videl. Cela gruča fantov od 12 do 15 let se jc podila po pokopališču. S fračami in celo z zračnimi puškami so obstreljevali marmornate plošče na nagrobnih spomenikih. In kako so odgovarjali, ko sem jih hotel grajati! # OB ZIDU nove betonske bajte Narodne banke (oziroma službe družbenega knjigovodstva) v Kranju sem si v resnici zlomil bodico. Hotel sem jo zapičiti v zid nekje ob vhodnih vratih, da bi nanjo obesili napis. Tam ni nobenega znaka javne hiše (Oprostite! Ne mislim v slabem smislu). Na to me je opozoril nek afriški dijak. Iz Komunalne banke so ga poslali v Narodno ban-, ko, da bi vnovčil denar. Pa*, je pregledal od Gimnazije, avtobusne postaje, Save do Parka in nikjer ni našel iskanega napisa.lMc-nil jc, da je verjetno prevečUve-gano javno napisati, kje jeiban-ka in denar. Jaz pa sem trdit, da v investicijskem programu verjetno ni bila zaračunana tablica. Kdo ima prav? Se danes ne vem. # MARJANA, Iti vedno hodi naokrog po trgovinah in sprašuje* kje jc ceneje, je prišla tudi v trgovino »Pod Joštom« v Straži-šču. Pa se je pridušala, dg. nf gre več. Prvi pomladanski dnevi, kot je rekla, tam zelo hudo in neprijetno zaudarjajo. Gnojnica iz sosednje kmetije zaliva vse naokrog. Nekateri menda pravijo, da ni treba hiti preveč siten ilt zahteven, drugi, da je pač tam že dežela — duh prirode, tretji posvetujejo, da naj bodo tiho zaradi sanitarne inšpekcije. Dobro! če je Strašanom prav, bo tudi meni # V Z1RI bom pa sc sel-Ondan so me zelo prijzano sprejeli in me bri prosili za zapv slitev. Prosili so me, naj bi stal pred njihovo krajevno stavbo (bivšo občino), da bi na moje bodice obešali kolesa. Nimajo jjh kam postavljati. Kolesa leiij° tam okrog kot padli junaki ttđ Kosomu polju. Pa ni bilo nit-Bodice niso vzdržale. Zato seij1 jim svetoval, naj se zmenijo in uredijo, kakor morejo in ostati smo vseeno dobri prijatelji. Lepo vas pozdravlja vaš BODIC AR ČETRTEK. M. anrlla 1964 mali oglasi • mali oglasi Prodam otroško posteljico »modrocem«. Plavc, Tekstilna prodam V Stražišču prodam takoj vse-ljivo stanovanje, sobo, kuhinjo, •hrambo, del vrta in drvarnico. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Slavko Frelih, Stražiška 43, Krani 1517 Prodam dobro ohranjen pianino jeklene konstrukcije znamke SCHANDTL in kompletno kuhinl-sko opravo. Bole, Cesta Stan"' i Žagarja 26, Kranj 1531 Prodam že odobren načrt enodružinske stanovanjske hiše z ea-ražo. Naslov v oglasnem od de1 k n 1532 Prodam "staro opeko. Jeraln. Zlato polje 6, Kranj 1607 Prodam fotoaparat »Lelca«. Ponudbe pod Ugodna cena 1608 Prodam desni vzidljiv štedilnik. Alojz Logar, Šenčur 276 1609 Prodam 100 kg težkega prašiča. Trata 8, Cerklje 1610 Prodam semensko črno detelio. Mavčiče 45, Smlednik 1611 Poceni prodam semenski krompir Saksla In cvetnik. Stranmi 61, Naklo 1612 Prodam semenski krompir Ho-landec. Hrašc 52, Smlednik 1613 Prodam skopaj novo Hto-želez-no, prosto stoječo kopalno kad. Anton Praprotnik, Ljubno 2, Pod-nart 1614 Poceni prodam dobro ohranjen moped. Kuhar, Staneta Žagarja 20, Radovljica 1615 Prodam Puch 125 cem ali zamenjam za star moped. Naslov V oglasnem oddelku 1616 Prodam seno ali »zamenjam za slamo. Markovič, Žeje 15, Duplje 1617 Prodam 500 kg sena, lahki kmečki navadni voz in dva zložljiva čebelnjaka, eden za 12, drugi 30 panjev. Sčctarstvo, Srednje Bitnje 57 1618 Prodam topolino B v dobrem stanju. Drago Vodopivcc, StoškV va 6, Kranj 1619 Prodam prašiča od 150 do 170 k" težkega. Šenčur 279 1620 Prodam rabljeno kuhinjsko opravo. Ogled od 15. ure dalje. Kump. Kidričeva 17, Kranj 1621 Prodam odlično ohranjen Fiat 1100. Naslov v oglasnem oddelku 1622 1623 Vog- 1624 fiso- 1625 NSU 1626 Kranj Prodam seme grahore. lje 45, Šenčur Prodam nemško deteljo, ko 92, Šenčur Prodam motorno kolo Maksi. Cesta JLA 7, Kranj Prodam večjo količino repe. 01-Sevek 19, Preddvor 1627 Prodam semensko grahoro. Luže 29, Šenčur 1646 Prodam zidarske opornike — punte. Suha 20, Kranj 1647 Prodam semens-ko grahoro. —• ZgomJR Bela 44, Preddvor 1648 Prodam semensko črno deteljo. Velesovo 6, Cerklje 1649 nik 1634 Kupim žetveno pripravo k vprežni kosilnici Lanz. Janez Fer-lan, Gorenja vas 13, Škofja Loka 1633 Kupim bika aH telico od 200 do 400 kg težko. Hraše 52, Smlcd- lOilAfiilin ostalo kupim Kovinsko obrtno podjetje Kranj, Jezerska cesta 40, sprejme za šolsko leto 1964/65 več vajencev za učenje naslednjih poklicev: — kovinostrugar <— strojni ključavničar — klepar Vajenci prejemajo mesečno nagrado, ter občasne nagrade, ki so odvisne od učnega in delovnega uspeha. Interesenti naj do 30. maja 1964 predložijo pismeno prošnjo s prilogo zadnjega šolskega spričevala na upravo podjetja. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dobrega moža in očeta* j ANTONA ČIMŽAR se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za pomoč v težkih urah. pevcem in gasilcem za spremstvo ter poslovilne besede, gospodu župniku, upokojencem, učencem 7. a razreda, vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Britof Žalujoči: žena Tončka, sinovi Stane, Tonček in Janez ZAHVALA Ob nenadni izgubi 68. letnega moža, očeta, starega očeta in brata , JANEZA PLEŠA Štembalovega ata se prav lepo zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in delovnim kolektivom, za storjeno pomoč, podarjene vence in izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujemo duhovščini, pevcem ter vsem ostalim, ki so ga v tolikšnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Struževo, dne 10. aprila 1964 Žalujoči, žena Frančiška, sinovi Janez, Francelj in Tone, hčerki Francka in Marija z družino, Struževo, . brata in sestre ter ostalo sorod- dne 10. aprila 1964 ' stvo. i Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni ln odgovorni Urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Kupim novejši zapravljivček in mlatilnico. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Belokrajina« 1499 Kupim enofazni elektro-motor z« 1,5 KM. Jeraša, Stražiška 15, Kranj 1628 Kupim vrtno uto. Jerala, Zlato polje 6, Kranj 1629 Kupim jajca za valjenje od kokoši Mihorka— črne barve. Franc Štular, Kokra 80, Jezersko 1630 Kupim elektromotor 7,5 KM do 10 KM. Cena in opis na Janhar, Brezje 1631 Kupim rabljene stropnike. Pra-protna Polica 24, Cerklje 1632 Kino - Radovljica 15-jmrila francoski CS film JULE5 IN JIM ob 18. in 20. uri 16. aprila ameriški barvni CS film BUTTERFIELD 8 ob 20. uri 17. aprila nemšiko-jugoslovanski film ČLOVEK IN ZVER ob 20. uri Kino DUPLICA V soboto 18. aprila ni predstave Zamenjam enosobno stanovanje s pritikllnami v okolici Bleda aH Jesenic. Korošec, Zgornje Gorje 7, Zadružni dom 1568 Hrano in stanovanje nudim delavki za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 1569 Zakonca brez otrok iščeta stanovanje aH ga tudi dokončata. Ponudbe oddati pod »Dobra nagrada« 1635 Sprejmem Sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku 1636 Oddam opremljeno sobo. Ponudbe pod »škofjeloška cesta«. 1637 Mladi fantje pozor! Kdor ima veselje za hitrostni šport, ugodno prodam tekmovalni stroj, Colibri D 5. Informacije pri AMD Krani 1638 Miren upokojen par išče stanovanje pri kaki osamiieni osebi ali vzame v najem hišico z nekaj zemlje. Ponudbe pod »Obojestranska pomoč« 1639 V soboto, dne 11. aprila od 16. do 17. ure, sem izgubil na cesti od Goric do Kokrice zadnji del izpušne cevi od motorja MZ 125 ccm. Najditelja naprošam, da jo vrne na naslov Franc Celar, Bobove k št. 14, Kranj 1641 Natakarico za nedeljski popoldan sprejme gostilna Lakner, Ko. krica 1642 Zamenjam kuhinjo ln sobo v Zalogu za isto v Kranju. Marija Skubin, Zalog 20, Cerklje 1643 Iščem posojilo 400.000 do 500.000 dinarjev. Vrnem v 6. mesecih s Vsakokrat po nekaj # Svet za blagovni promet skupščine občine Kranj je obravnaval plan gradenj bencinskih črpalk na območju občine, ki ga je izdelalo podjetje Petrol Ljubljana. Podjetje Petrol bo v letošnjem letu zgradilo novo ^bencin-sko črpalko na Jezerskem, v Cerkljah in še dve v Kranju. Trenutno sta najbolj potrebni bencinski črpalki v Cerkljah in na Jezerskem, nc samo zaradi tujskega prometa, pač pa tudi zaradi vedno Številnejše motorizacije na podeželju. Zelo živahno pa je potekala tudi razprava o ukrepih za ureditev trga in cen. # Na zadnji seji Turističnega društva v Kranju so med drugim obravnavali t nc! i letošnje kultur-no-zabavne prireditve v času letne sezone v Kranju. Ugotovili so, da je teh prireditev vse premalo, ne samo za turiste, temveč tudi /a občane same. Letos, ko bo v času letne sezone v Kranju večje Število holandskih in tudi drugih turistov, bo treba misliti tudi na te prireditve, ki bj naj bile združene tudi z našimi narodnimi običaji. Sklenili so, da bodo poleg kresne noči, organizirali tudi več samostojnih koncertov in drugih zabavnih prireditev. # Mladinski odsek pri Planin skem društvu škofja Loka šteje že okoli 500 članov. Najraje hodijo na skupne izlete in tudi težje planinske ture v naše Kamniške in Julijske Alpe. Od skupnega števila, ki delajo transverzalo v ško'-ji Loki, je 15 takih, ki so jo jfce prehodili, nekateri že drugič. Tudi za letošnje leto imajo obširen program dela. TRGOVSKO, UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE metrcECDcfiD LJUBLJANA — DALMATINOVA 2 sprejme vež TRGOVSKIH POMOČNIKOV PRODAJALCEV ZA DETAJLNE TRGOVINE Plača po dogovoru. Samska stanovanja zagotovljena. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov: »METALKA« — LJUBLJANA DALMATINOVA 2 Zahvala Ob izgubi našega nepozabnega moža, očeta, brata, strica in bratranca JANEZA KRIŽNARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali, vence in cvetje in sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo dr. Cofu za dolgoletno pomoč in dr. Dolencu z Golnika za vso skrb in pomoč v času zdravljenja v bolnici. Zahvaljujemo se tudi Francu Seknctu za njegovo nesebično pomoč. ' Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Francka, hčerki Cilka in Marija ter ostalo sorodstvo Angleška ekspedicija v Triglavsko brezno 17. avgusta se bo v Triglavsko brezno spustila angleška jamarska ekspedicija, ki |o sestavljajo svetovno znani angleški jamarji in alninisti. Odprava s sedežem v Londonu, se na raziskavo Triglavskega brezna pripravlja že nekaj mesecev In s tem v zvezi Izdaja vsak mesec poseben bilten. Pred kratkim so se obrnili na Zvezo letalskih organizacij Slovenije in prek nje na Alpski letalski center v Lescah, z namenom, da si zagotovijo dovoz opreme na Kredarico. To naj bi letalci ALC s padali odvrgli v neposredno bližino brezni. OPRAVIČILO BRALCEM Zaradi okvare na podzemnem da je velika. Stala je ludi naša ti- kablu električnega toka Je bil ve- skarna. Med drugim je bilo onc- Hk del Kranja brez elektrike, od mogočeno tudi tiskanje Glasa, ponedeljka od 21.30 do 17. ure v Zato prosimo bralce, da to upo- torek. Obstala je Industrija, Žlvije- Števajo, ker bodo prejeli list en nje mesta je bilo okrnjeno ln ško- dan kasneje. 5000 do 7000 dinarjev obresti mesečno. Ponudbe oddati pod »Garancija hiše«. Naslov v oglasnem oddelku 1644 Uslužbenka išče začasno sobo ali gre pomagat v gospodinjstvu v popoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku 1645 Čevljar, zmožen samostojnega dela in vodenja delavnice v primeru bolezni dobi zaposlitev pod ugodnimi pogoji. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Takoj« objave RAZPIS Avtomoto društvo Škofja Loka razpisuje delovno mesto KNJIGOVODJE — ADMINISTRATORJA s prakso v vodenju knjigovodstva in administracije. Stanovanja ni na razpolago. Delovni čas je razdeljen. Nastop takoj ali po dogovoru. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na Upravni odbor AMD škofja Loka. Krajevna skupnost »SAVA« Jesenice potrebuje več kvalificiranih in priučenih čevljarjev, za delo v čevljarskem servisu. Sprejmemo tudi v honorarno zaposlitev. Plača po dogovoru. Interesenti naj se osebno zglasijo na tajništvu skupnosti V stavbi »Komunalnega servisa« na Jesenicah, C. železanev št. 5. VABILO na skupščino Kluba gospodarstvenikov v Kianju. ki bo v četrtek, dne 16. aprila 1964. leta ob 17. uri v klubskih prostorih v Prešernovi ul. 11/1. nadstropje DNEVNI RED: 1. Volitev delovnega predsedstva, kandidacijske in volilne komisije. 2. Poročilo predsednika Kluba. 3. Finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora. 4. Razprava o poročilih in raz-rešnica organom Kluba. 5. Volitve organov Kluba: a) plenuma, b) predsednika, c) sekretariata in d) nadzornega odbora. 6. Predlogi in sklepi. Včlanjene gospodarske organizacije, ustanove in strokovna društva naj delegirajo na skupščino do 5 predstavnikov s pooblastilom. K točki 5. dnevnega reda pripominjamo, da tvorijo plenum Kluba po en predstavnik vsake delovne organizacije in ustanove, z nad 500 zaposlenimi, dva predstavnika manjših delovnih organizacij (trgovina, obrt in gostinstvo) po en predstavnik občine, vsakega strokovnega društva in Občinskega sindikalnega sveta. Prosimo omenjene organizacije, ustanove in društva, da določijo na svojih sejah predstavnika, ki jih bo zastopal v plenumu Kluba ter njegovo ime sporoče po svo jem delegatu na sami skunjčini. Predsednik kluba DUŠAN HORJAK Restavracija Park prireln od 14. 4. do 17. 4.. 1964 teden domačih slovenskih in srbskih Jedli. Obiščite nas, postregli Vam bomo po Izbiri v narodnih nošah. Ivanov - Leonov 21 . Cietun se je nasmehnil. »Dobro ste se dogovorili...« Po brzojavu je kmalu prispel odgovor: »Prihajajo.« Skoraj v mraku je prišla iz gozda skupina ljudi. Tekli so drug 2a drugim, ne da bi se zaustavili. Spredaj je tekel poveljnik, visok Kiku ju v evropejskih bombaževinastih hlačah in srajco kakiieve narve. Za njim je tekel bojevnik — Masa j. Bil je moški rdeče Polti, lepo grajen in dolgonog, v kratkem usnjenem jopiču z ozkim Pasom. Tekel je lahkotno in očitno sploh ni bil utrujen. Na hrbtu niu je visel rdeče prebarvan bat, podoben palici. Na čelo so viseli j"deči kodri. V eni roki je držal sulico z jekleno konico, dolgo kakor meč, v drugi pa usnjen ščit. Postal je poleg Geturija, si obrisal znoj s čela in vprašal: »Moramo še daleč?« Gcturi je zamahnil z roko proti zahodu: daleč! Tretji v vrsti je bil Caro. Prav tisti Caro, ki ga je Maunena Pošiljal k njemu na. plantažo. Geturi je takoj spoznal njegovo Čokato postavo. Skoraj vsi so bili oboroženi s sulicami in ščiti in za pasovi so fosili ostre pange. Le dva sta imela strelno orožje: poveljnik puško, ec'cn izmed Kikujev pa jc ves preznojen prenašal zastarelo puško »elikega kalibra za lov na slone, dolgo dva metra. M kola je že pripravljal večerjo — koruzno kašo in banane. "Dobro bo, če je bo dovolj,« jc veselo dejal mlad bojevnik z ^ehkim lesenim obročem v ušesu. Prvi je sedel- h kotlu in se po-'Jepno lotil jedi. I7ant je bil gizdalin. Nosil jc srajco, ki je bila *iekoc bala, rdečo nato in čevlje, ki jih jc bržkone pobral kakšnemu plantažniku. Visoko počesane lase si je počesal in namazal z rdečo ilovico. Za pasom je nosil bat — rungo — z železnimi okovi na debelejšem koncu. »Le pazi, Kagoto, da se nepreobješ,« /je rekel poveljnik odreda. »Sitega leva grizejo šakali.« Kagoto se jc glasno zasmejal in pokazal bele ostre zobe. V nekaj minutah so povečerjali. Odred se jc odpravil po steptani stezi v savani. Skozi temo in hladno noč jc stopala dolga vrsta mož. Spredaj je šel poveljnik odreda in za njim Geturi, ki mu je kazal pot. Na desni strani se je nad črnim pragozdnim morjem prikazal mesec. Kakor bela ptica jo hitel nad strganimi oblaki in ni zapustil bojevnike, ko da je nad njimi razgrnil dve ozki svetli krili. Tekli so, ne da bi se zaustavljali. Geturi ju sc je zdelo, da mu v prsih žari oglje. Imel je sesušeno grlo. Srce mu je razbijalo tik pod grlom. Bojevniki so se spotikali. Iz prsi tridesetorice mož. je bilo slišati hropenje. Samo Masaj jc tekel počasi in mirno. Prej, ko je živel v rezervatu, je tudi Geturi zmogel večurni tek, toda zdaj ni bil več vajen takšnega napora. '-f Poveljnik se je utrudil — nosjl je puško. Težko je hodil in hropel kakor nosorog. Nihče ni terjal počitka. Današnja operacija je pomenila usodo mnogih mož. Minili sta že dve uri. šc vedno so tekli. Spočetka se je Geturi ju zdelo, da se mu ho srce razletelo in in da bo padel na zemljo. Toda bolje je umreti kakor pokazati slabost. Kmalu je lažje dihal. Zdaj ni več premišljeval. Noge so same tekle. Spredaj je, kakor poprej, tekel poveljnik, zadaj pa Masaj, ki ga sploh ni bilo slišati. Geturi je videl poleg sebe konico njegovega kopja. Za Masa jem sta tekla dva bojevnika — Vakamba v dolgih plaščih. Eden izmed njiju si «jc zaradi okretnosti ogrnil plašč okrog vratu in tekel popolnoma nag. Cesta je vodila proti obzorju, se vzpenjala po blagih pobočjih zelenih razoranih bregov in potem spet spuščala. Tekli so mimo plantazniskega bungalova. Za ograjo je zalajal prestrašen pes. Geturi je pozabil na eas. Zdelo se mu je, da tečejo celo večnost. Znoj mu je curljal v oči. Debela plast prahu je ležala na licu in silila v nos in grlo. Pritekli so na ravnico. Gosta trava, prekrita z roso, jim i" segala do pasu. Na visoki planoti Nagore so bile noči hladne, iz ust jim je uhajala sapa. Slednjič so zavijali s Široke ceste. V daljavi, na obzorju sr-se v modrikasti mesečini temnila poslopja. »Tam!« Geturi ni spoznal svoj glas. Pritekli so v speče naselje. »Pojdi na čelo!« Poveljnik je zadržal korake. Policijska postaja je bila v poslopju šole za domačine. Skozi okna so videli motno svetlobo. Pri vhodu je spal stražar. Odred je obstal v senci poslopij. Geturi in Masaj sta tiho stekla prek ulice. Geturi je nosil pango, ki jo jc dobil od Mkole. Policist Vakamba je sedel na zemlji in položil glavo na skrčena kolena. Geturi je zamahnil s pango in policist je omahnil brez glasu na zemljo. Masaj je glasno vzdihnil in pohvalno prikimal. Geturi je obrisal pango ob siražarjevo srajco, previdno pogledal krog sebe in prisluhnil. Povsod je vladala tišina. Geturi je pomahal odpadu t roko. Po ulici sp se priplazili bojevniki, podobni črni senci. Poleg komandanta je hodil postavni Cara. Geturi jc počasi odprl vrata in vstopi! v na pol temni hodnik. Za njim je liho vstopil odred. Na tleh jc spalo šest policistov. Skozi špranjo pod vrati jc v sobo segala svetloba. Geturj je spravil pan^o v levi rokav, prijel držaj s prsti, odločno odpi;l sobna vrita in vstopil. Za mizo so sedeli Beli častnik in štirje beli policisti in kartali. »Pošlja me bvana Spillane ...« Pet parov oči je leglo na Geturija, ki se je bližal z globokim poklonom. »Tvoja žena je /bolela, bvana.« »Kakšna žena, bedak?« Častnikov pogled je izdajal prezir in jezo. »Saj nimam ...« Udarec Širokega rezila pange mu ni dal dokončati stavka. »I-i-i-i!« liripav Geturijev glas je odmeval v nočni tišini. Skozi široko odprta vrata so vdrli bojevniki. Spredaj sta tekla poveljnik odreda in Masaj- ČETRTEK. 1«. anrtTa t«<* gport • šport ♦ šport ♦ Soort • Sport • šport # Sport • Sport • Sport • Sport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport šnn Minuli teden smo ocenjevali najboljše smučarke v letošnji sezoni, danes pa so na vrsti najboljši alpski smučarji. Tudi ti so se letos arečavalt z enakimi težavami kot njihove kolegice. Menda pa so imeli smučarji le nekaj več sreče; posebno velja to za smuk. Tik pred začetkom IX. olimpijskih iger so se zbrali na tekmovanju 3-Tre v Ma-doni di Campiglio v Italiji, kjer so uspeli voziti dva težka smuka. Najboljši smučarji so bili po teh dveh smukih tako rekoč pripravljeni na Innsbruck, saj tudi tekmovanj v slalomu in veleslalomu ni manjkalo. Toda kljub temu je prav olimpijski smuk zahteval življenje mladega avstralskega tekmovalca. Po olimpijskih igrah so bila na sporedu še nekatera tekmovanja, vendar so se v smuku pomerili le še na tekmovanju za »pokal treh žičnic« v Sestrieru. Kasneje so ga sicer vozili še v Holmenkollnu in na tekmovanju za nagradi Liban, vendar je bila na obeh udeležba precej slaba. # SMUK 1. VVolfgang Bartels (ZRN) — olimpiada S,, 3-Tre 7., 1., Sestriere 1.; 2.-3. Egon Zimmermann (Avstrija) — olimpiada 1., 3-Tre 25., 2.; Leo Lacrobc (Francija) — olimpiada 2., 3-Trc 12., 15., Sestriere 3., 4., Holmenkollen 4.; 4. Jos Mlnsch (Švica) — olimpiada 4., 3-Tre 2., 8., Sestriere 9.; 5.-6 Ludvvig Leitner (ZRN) — olimpiada 5., 3-Tre 8., 5., Sestriere 8.; Willy Bogner (Švica) — olimpiada 9., 3-Tre 1.; 7. Helni Messner (Avstrija); 8. WIUy Favre (Švica); 9.—10. Kari Schranz (Avstrija); Gerhard Nenning (Avstrija); 11.—12. Fritz Wagnerberger (ZRN); Guy Perillat (Francija); 13.—14. Dumeng Giovanolli (Italija); Nill Orsl (ZDA); 15. Raino Manninen (Finska) itd. Ocenjujemo pravkar končano smučarsko sezono • SLALOM l..Hmmy Huega (ZDA) — olimpiada 3., Val dTser 6., Ga-Pa !., Hindelang 12.; 2. Michcl Arpin (Francija) — olimpiada 4., VVengen 4., Val dTser 2., Hindclang 9.; 3—4. Pepl Stiegler (Avstrija) — olimpiada L, Hindelang 2.; Bili Kidd (ZDA) — olimpiada 2., Hindelang 3.; 5.-6 Ludvvig Leitner (ZRN) — olimpiada 5., VVengen 1., Ga-Pa 6., Hindelang 13.; Jean Claude Kllly (Francija) — VVengen 6, Stockholm 2., Pojana Brasov L, Ga-Pa 11., Aare 3.; 7 Guy Perillat (Francija); 8. Gerhard Nenning (Avstrija); 9. Hlas Leitner (Avstrija); 10. VVolfgang Bartels (ZRN); 11. Kari Schranz (Avstrija); 12. Piere Stamos (Francija); 13. WHly Favre (Švica); 14. Leo Lacrobc (Francija); 15. Egon Zimmermann (Avstrija) itd. # VELESLALOM 1.—2.Francois Bonlieu (Francija) — olimpiada L, Ga-Pa 8., VVengen 9., Hindelang 4.,; Kari Schranz (Avstrija) — olimpiada 2., VVengen 2., 9., Hindclang 5; 3 Pepl Stiegler (Avstrija) — olimpiada 3., VVengen 4., 2., Hindclang 6.; 4. Gerhard Nenning (Avstrija) — 'olimpiada 6., Ga-Pa 3., VVengen 11., 4., Hindclang 16.; 5—6. Jean Claude Kllly (Francija) — olimpiada 5., Ga-Pa L, VVengen 16., 13., Hindelang 10.; Egon Zimmermann (Avstrija) — VVengen L, L, Hindelang 2.; 7. Ludvvig Leitner (ZRN); 8.-9. Leo Lacrobc (Francija); Jlmmy Huega (ZDA); 10. Guy Perillat (Francija); 11. WUly Favre (Švica); 12.—13. Jos Minsch (Švica); Eduard Brugmann (Švica); 14. Bud VVerner (ZDA); 15. BiH Kidd (ZDA) itd. Ko smo ocenjevali najboljše smučarke, smo imeli velike težave pri delitvi točk za smuk. Pri moških pa smo na podobne težave naleteli pri slalomu. Pepi Stiegler, ki je bil najboljši v tej panogi v Innsbrucku in drugi v Hindelangu, po olimpiadi ni več nastopal (šel je med profesionalce) in jc tako zamudil več velikih tekmovanj. Zato smo ga ocenili le za ti dve tekmovanji. ^ Izmed Jugoslovanov v mednarodni konkurenci nekoliko bolj uspešn" že nekaj let nazaj ocenjujemo le Jeseničana Petra Lakoto, Poglejmo, kakšni so bili njegovi ietošnji rezultati: smuk Innsbruck 29. 3-Tre 44., 43. slalom Innsbruck 32. Kranjska gora 15. veleslalom Innsbruck 33. VVengen 42. Kranjska gora 18. Garmisch 64. Hindelang 66. Peter je bil naš najboljši smučar na IX. olimpijskih igrah v Innsbrucku. Njegovo 15. mesto v kombinaciji za svetovno prvenstvo je vsekakor zadovoljiv uspeh. Res pa je, da je njegova bilanca v posameznih disciplinah precej slaba. Zato bodo prav gotovo tudi njegove uvrstitve na končnih lestvicah precej nizke, zakaj točk za kakšno višjo uvrstitev si Peter Lakota s prej naštetimi uspehi ni zagotovil. Presenečenje v Tržiču Letalstvo kot šport Tržič: Naklo 0:0 TRZIC — Pirjevec, A. Markič, M. Markič, Čebul j, Ivanovski, Krašovec, Jagodic, Mežek, Tišler, Bahun, Muzetič; NAKLO —• Crni-lec, Marinšek, Porenta, Lang, Fa-jan, A. Zupan, Drinovec, Pajk, Oman, Prisadanec. V prvem polčasu smo videli lepo in hitro igro dveh enakovrednih nasprotnikov. V nadaljevanju pa so prevzeli pobudo Igralci Tržiča, ki pa kljub terenski premoči niso znali doseči gola. Zares odlična obramba gostov je odbijala napad za napadom, s hitrimi protinapadi pa resno ogrožala domačega vratarja. S tako talktiko so zasluženo osvojili točko. Od domačinov moramo pohvaliti Krašovca, od gostov pa Zupana I in Fajana, ki je bil najboljši na igrišču. Pred 300 gledalci je sodil Pretnar iz Radovljice. Železniki : škofja Loka 1:5(0:3) ŽELEZNIKI — Cenčič, Benedik, Gartnar, A. Lbtrič, Tavčar, Šmid, Kofler, Mlakar, Demšar, šturm, J. Lotrič; ŠKOFJA LOKA — Porenta (šušteršič), Berčič, Gverič, Langerholc. Žontar, Mihelič, Pipp (Pehar), E. Rant, Petrojcič, Hribe rnik. To je bila tipično prvenstvena tekma enako močnih moštev. Gostje so izkoristili predvsem napake domače obrambe. Po prikazani igri je rezultat previsoko izražen. Gole so dosegli Mihelič, Petrovič 2, Berce in Rant za šk. Loko ter Demšar za Železnike. Sodnik Bradaška iz Kranja je bil dober. Bled : Triglav B 4:7 (3:4) BLED — Šorl, Lebar, King, Za-lokar I, Mitrovič. Rozman, Zalo-kar II, Zaje. Potočnik, Cučak, La-patinc; TRIGLAV B — Lešniak, Perdan, Dolinar, Andrejašič, Do-minko, Zvokelj, Hiti, Vukotić, Nikolić, Vidic, Norčjč. Gostje so bili tehnično boljši, domačini pa bolj borbeni. V moštvu gostov so se odlikovali Nikolić, Vukotlč in Norčlč. pri domačih pa Zaje. Strelci so bili Zaje, King, Zalokar II in Lebar za Bled ter Vukotić 3, Nikolić 2 rn"Noi*lč"2 za Triglav B. Sodil jc Gros iz Kranja. Prešeren : Svoboda 1:1 (1:0) »Poglej ga, norca, kaj si upa;« m »Ni ga človeka na svetu, ki bi me prisilil, da sedem v letalo!« in »Ali je sploh kateri izmed njih normalen?« to so najpogostejši izrazi, ki jih uporabljajo obiskovalci letalskih prireditev, katere navadno ne privlači nič drugega kot to, da čakajo, kdaj se bo ko mu v zraku vnelo letalo, ali pa da ho padalec z zaprtim padalom priletel na zemljo ... Že samo ob gornjih vrsticah lahko brez težav ugotovimo, da imajo ljudje o letalstvu še dokaj nerazčiščene pojme. Vse preveč ga gledajo kot šport, katerega edini namen je v tem, da letalci sebi in drugim dokazujejo pogum. V čem je vzrok za tak sloves letalstva in letalcev? Novinarji o letalstvu zelo radi pišejo. Toda njihovo pisanje ni posvečeno letalstvu-športu, pač pa izredno redkim doživljajem pilotov in padalcev, v katerih so ti zaradi tehničnih težav ali pa neugodnega vremena zašti v večje neprijetnosti. Iz. takih doživetii ni težko narediti slona. Oh vsem tem pa se poiem letalstva-športa povsem izgubi, kajti vse preveč je dogodkov v tem športu, ki so lahko zanimivejši od lega. Letalstvo kot šport »ni« zanimivo. Sevfida ta teza poznavalcu letalskega športa ne more biti razumljiva, sploh pa ne sprejem- ljiva — iz preprostega razloga. Letenje (skakanje s padalom) ni letenje zaradi letenja, pač pa ima (morda bolje: imelo naj bi) svoj namen, ki se kaže v vrhunskih rezultatih. Ti se ponavadi izkristalizirajo na najrazličnejših tekmovanjih. Menda so tekme jadralnih pilotov med najbolj borbenimi, zakaj tu se borba prične ž.c z nabiranjem višine. Po deset jadralnih letal se vrti pod istim oblakom: naloga pilotov je prelet. Tisti, ki jc najbolje teoretično podkovan, tisti, ki je najbolj preračunljiv, in tisti, ki tehniko letenja obvlada najbolje (pogum ni omenjen niti enkrat), ima za zmago največ možnosti. Discipline so različne. Najzanimivejši je navadno hitrostni prelet stokilometrskeca trikotnika. Navadno na cilj prilc tita le dva, največ trije piloti. Vsi ostali ostanejo raztreseni po njivah in travnikih. bHte ali dme matičnemu letališču. Poleg te discipline se tekmovalci merijo med seboj navadno še v enosmernem preletu z napovedanim ciljem in preletu brez. napovedanega cilja ter tudi v preletu z napovedanim ciljem s povratkom. Komisija ocenjuje čas ln preletene kilometre. Bolj monotona so prvenstva motornih pilotov, imenovana »reliji<. Navadno tekmovalci uporabljajo enoten tip letat, letijo pa na »maršruti«, dolgi več sto kilometrov. Komisije ocenjujejo točnost prihodov na določena letališča, izvrševanje različnih nalog med letom (merjenja najrazličnejših objektov) in točnost pristajanja. Vsak pilot dobi tik pred poletom zapečateno pismo, katero lahko odpre šele v zraku. Padalstvo jc dobesedno obvladovanje duha in telesa, zato sodi med najatraktivnejše letalske discipline. Kako se med seboj merijo padalci? Skoki na cilj z najrazličnejših višin. Skoki z zadrževanjem do 1 minute! Tu med letom padalec doseže hitrost okoli 251) kinih. Skočiti pa mora z višine 3000 m! I-vajanje figur v prostem padu. loopingi, zavoji, preda-jnnie štafete, skoki skozi obroč med padanjem (obroč drži v rokah eden izmed padalcev, ki so skočili istočasno), skupinski skoki na cilj... Se in še bi lahko naštevali, vendar omenimo eno! Res, padalstvo terja pogum, toda ne nore in brezglave z.aletavo-sti — zahteva inteligenco in fizično kondicijo. K atraktivnim letalskim disciplinam prištevamo še akrobacije z jadralnimi in motornimi letal'. Te so v zraku prostorsko omejene, in so že zato težke, razen tega pa so vse figure take, da zahtevajo vsaj eno četrtino prednjega loopinga. Tu so na primer obremenitve take, da so oči pilota dobesedno »na pceljih«. Ni pilota, ki ne bi prišel na zemljo s krvavimi očmi! Takšna je torej druga-športna plat letalstva. V njej se skriva ves smisel letenja (naj hi se skrival), ki na prvi pogled izgleda včasih vse preveč stihijsko. To je trening za letalca, trening za športnika, ki se ukvarja z nadvse zahtevnim in odgovornim športom, pri katerem letalec brez umskih kvalitet in določene fizične kondicije (poleg talenta) nima nikakršnih perspektiv. Ameriški znanstveniki so ugotovili, da ena ura letenja pomeni toliko kot sedem ur težaškega dela, in en skok s padalom toliko kot ena ura letenja ... To je torej letalstvo brez romantične tančice, ki smo jo doslei vse preveč radi uporabljali. To je letalstvo brez. prostora za pogutn in nepremišljenost. Njiju nadomeščajo strogi letalski predpisi, ki. postajajo iz. leta v leto strožji-S tem je varnost letenja zagotovljena. V ilustracijo povejmo še reklo, ki se je med poklicnimi letalci ž.c zdavnaj zakoreninilo: »Spoštovani potniki, sedaj vas čaka najnevarnejši del leta. Moramo se namreč z avtobusom prepeljati Z letališča v mesto.« TONE POLENEC Reportaža o »dolini samomorov« Usoda ne prizanaša nikomur Zakaj, se sprašujejo ljudje v Žireh in v okolici Nekoč smo prav v našem listu zapisali, da je Poljanska dolina »dolina samomorov«. To je bila le drobna vest in ljudje so se sila razburjali, zakaj take stvari pišemo. Življenje je teklo dalje in ljudje so se še zmeraj ubijali in to delajo še danes. Toda zakaj? Na to vprašanje je nešteto odgovorov, toda prepričani smo, da si jih vsak po svoje razlaga. V krajih, na primer kot so Zjri in okoliške vasi, postajajo samomori že družbeni problem. Pravzaprav zastrašujoče vesti, da ljudje končujejo z življenji »kar tako«, so nas napotile, da smo te dni obiskali 2IRI in se o tem tudi podrobno pozanimali. Na postaji Ljudske milice so bili zelo prijazni in nam dali na voljo vse podatke. Da ne bo med ljudmi razburjanja, kje urno jih dobili, naj povemo, da so ti za sedaj uradni. Za 1. aprila dva samomora PREBIVALCI 2 i rov so mislili, da je to šala, pa je bilo res. Prvega aprila letos je bila postaja Ljudske milice v Zireh obveščena, da leži v Sori pri vasi LpDINICA neznano truplo. Organi so šla takoj na kraj dogodka. Ugotovili so, da je truplo, ki leži v vodi FRANČIŠKE ERZNOZNIK, stare 60 let iz NOVE VASI pri Zireh. Pokojna je že teden dni prej govorila, da bo skočila v vodo, da ne more več živeti. Med sosedi je bila znana kot slaboumna. Živela je sama, brez vsakih sorodnikov. Prejemala je manjšo pokojnino, ki ji je sicer zadostovala za življenje, vendar se drugače ni nihče brigal zanjo. Kritičnega dne je šla Frančiška Erznožnik z doma. V bližini doma učencev čevljarske industrijske šole v Zireh je pustila ob vodi rdeč pulover in »tržaške čevlje«. Nedaleč od tega mesta je skočila v vodo, ki je ta večer precej narasla zaradi dežja. Voda jo je nosila še kakih 500 metrov dalje in jo v zavoju struge porinila na breg, kjer se je truplo tudi ustavilo. Seveda je dogodek prebivalce Zirov in okolice močno razburil. Zakaj so mu odpovedali službo? ALOJZ OREHEK, star 20 let, je 31. marca dejal svojim tovarišem in prijateljem: »Jutri, 1. aprila bom naredil samomor!« Seveda mu tega nihče ni verjel, saj so vsi menili, da je to šala, ker si je izbral prav 1. april. Toda Alojz je mislil zelo resno. 1. aprila so ga našli v njegovem stanovanju v NOVI VASI pri Zireh obešenega. Kaj ga je privedlo do tega, da je napravil to tragično dejanje! V zapisnikih na postaji Ljudske milice je zapisano, da je neposredni povod za samomor odpoved službe, ki so mu jo prejšnji dan odpovedali v tovarni čevljev »ALPINA«. Tu je bil pokojni Orchek zaposlen kot kvalificiran čevljar. Alojz je ob tem, ko je zvedel, da v Alpino ne more več na delo, hotel napraviti samomor že na delovnem mestu, vendar so mu sodelavci s hitrim posredovanjem to dejanje preprečili. Odšel je mirno domov in vsem povedal, da se bo obesil. Razumljivo, kot smo že zapisali, nihče ni tega jemal resno in zato tudi ni nobeden javil na postajo Ljudske milice. Pokojni Alojz,Orehek je b,il partizanska sirota. Oče mu je padel leta 1943, prav takra't, ko je mati sina nosila pod srcem. Pozneje je za Alojza in starejšo sestro skrbela mati s svojim majhnim zaslužkom. Pravijo, da je bil pokojni tudi nekoliko duševno zaostal. Nikoli se ni družil z nobenim človekom. Alojz je bil ob raznih priložnostih duševno zelo prizadet. To se je dogajalo še posebej v dneh, ko je bil v tovarni »Alpina« večkrat klican na zagovor zaradi njegovih napak, ki jih je napravil na delovnem mestu in škode, ki jo je povzročil pri materialu. Največkrat se je" zaprl v svojo sobo in premišljal. Pogovarjal se je sam s seboj in vedno trdil, da mu ni mogoče več živeti. Kako tovarna »Alpina« zagovarja svojo odpoved delovnega razmerja Alojzu Orehku? Tu pravijo, da mu razni opomini in opozorila niso nič pomagala. Ponudili so mu kakršnokoli delovno mesto, samo da bi bil fant v redu. Menijo, da tudi to ni zaleglo. Alojz je svoje delo še vedno jemal neresno. To bi bilo uradno, pojasnilo »Alpine«. Toda mnenja ljudi, ki so delali z njim so drugačna. Dejstvo je namreč, da so Alojza Orehka često premeščali z enega delovnega mesta na drugega. Dajali so mu vedno manjvredna dela. Nikoli ni bil deležen niKakršnih nasvetov in poduka. Večkrat so ga celo neumestno žalili, skratka niso mu nič pomagali. To je verjetno tudi Alojza strlo, da je naredil tragično dejanje. Priznati moramo, da je na obeh straneh del resnice. Samomor, ki ga je naredil Alojz Orehek, je povzročil veliko ogorčenje med ljudmi v Zireh, zlasti med borci NOB, ki so poznali njegovega očeta kot dobrega borca in tovariša. Razširile so se govorice, kot strela z jasnega v najrazličnejših verzijah. Ljudje v Zireh sprašujejo, kaj so delale razne družbene organizacije v »Alpini« in še posebej, kaj je delala mladinska organizacija, da so pustili primer Alojza Orehka ob strani. Ta gotovo ni osamljen. , Čeprav niso turistično še dovolj znane, so Ziri prijeten kraj z lepo okolico, ki se vse bolj in bolj urejuje Letos 30. januarja je Majda odšla na specialistični pregled v Ljubljano. Zdravnika je prosila, naj jo na vsak način zastrupi. Prav zaradi tega jo je hotel zdravnik obdržati v bolnici, vendar svojci na to niso pristali. Vzeli so jo domov. Majda, še preden je šla v Ljubljano na pregled, več noči ni mogla spati. Tako je bilo tudi to noč, ko se je vrnila iz Ljubljane. 31. januarja je zjutraj, okoli 4. ure, pobegnila z doma. Tega ni nihče opazil, šla je v smrt. Utonila se je v Sori, v komaj 30 centimetrov visoki vodi, tako da je imela le glavo pod vodo. Vzroki, zakaj je to naredila, niso popolnoma znani. Morda so po sredi gmotne razmere ali pa je to storila, ker je bila živčno bolna. Preprečili so ji, da bi šla v smrt VERA PECET.IN, doma iz Z'mv. Dobr-čvva 7, zaposlena v podjetju »TRAK—ELEKTRIKA« v Zireh, je lani 15. oktobra hotela narediti samomor z zastrupitvijo. To ji je preprečila njena sestra Helena, k: jo je našla že v nezavesti na tleh v kuhinji. Takoj je poklicala zdravnika. Kritičnega dne je Vera napisala tudi poslovilno pismo. Toda posebnega vzroka za to ni bilo. Doza strupa ni bila tako velika, da bi bila nevarna za življenje, zato je tudi rešili. Vera je letos, 9. februarja, spet hotela skočiti pod vlak v škof ji Loki. To ji je preprečil neki železničar. Poskusov samomorov je v Zireh in v okolici še več. Lani se je na Zirovskem vrhu obesila tudi MARIJA REVEN, rojena 1888. leta. Kaj je bil vzrok? Večer pred samomorom se je sprla z nečakom, češ, da ne bo živela z njim v hiši, če bo pripeljal nevesto. Leto 1962. jc bilo v Zireh in v okolici mirno. Toda leto prej so zabeležili samomor, in sicer se je obesita CECILIJA šlIBIC, delavka v »Alpini«. Namesto, da bi šla na delo, je ostali doma. Ob 14.30 uri, ko se je običajno vračala z dela, se je materi začelo zdeti sumljivo, da je ni. Zato je mati takoj odšla pogledat v njeno sobo. Zagledala je viseče truplo. To sc je zgodilo 30. avgusta 1961. #Naj končamo našo kroniko o samomorih, o po* # skusih samomorov, ki jih je bilo še več. Zaklju- # ček iz vsega povedanega sledi: ljudi, ki so sami # že po naravi prizadeti, bodisi zaradi manjvred-«) nostnlh kompleksov, bolezni ln podobnega, pu* A ščamo živeti ob strani in se včasih zanje ne pola) zanimamo dovolj, šele potem, ko je že prepozni no, znamo ugotavljati, kaj bi lahko naredili, da O se kaj takega ne bi zgodilo, še vedno pa velja % pregovor: »Po toči je prepozno zvoniti!« MILAN ŽIVKOVIC I I JI I II «11 lil JII / \ 3N 53116696 I.