PETNAJST LET DELA 
IN NAČRTI HARMONIKARSKEGA 
ORKESTRA
Prejšnji mesec smo s krajšo foto-vestjo opozorili na jubilejni kon-cert harmonikarskega orkestra naše glasbene šole. Sedaj pa poglej-mo, kako je orkester rasel in do kam se je povzpel. Seveda brez dirigenta - umetniškega prof. Srečka Piškurja ne bi šlo. Poprosili smo ga za pogovor in Ijubeznivo se je odzval vabilu.
-  Tov.  PiŠkur, dve tretjini let, kar deluje orkester, ste nje-gov vodja. Pred vami ga je vodil pet let Franc Žabjak in ga izko-pal iz prvih, verjetno nemajhnih težav; mislirn na začetne težave nasploh, na znanje harmonikar-jev, na inštrumente, izbor not-nega gradiva, pa na prostore, fi-nance itn. Vi ste na teh temeljih gradili naprej. Bi nam vedeli po-vedati, kakšno pot je orkester prešel, preden ste ga prevzeli?
Res na kratko: Do šolskega leta 1958/59 so se učili harmo-nikarji igranja v tečajih DPD Svoboda Moste. Naslednje šol-sko leto so dobili glasbene šole in začeli redno obiskovati tudi pouk teorije. V šolskem letu 1960(61 se je pričel na šoli re-den pouk harmonike, že neka-ko marca 1960 pa je začel red-no vaditi tudi zbor harmonikar-jev. Prvi vodja ni imel malo te-žav že zato, ker so bile harmo-nike različno uglašene in učen-ce je bilo treba navajati na sluš-no igranje. No, tov. Žabjek je uspešno opravil pionirsko delo.
Leta 1965 sem prevzel vod-stvo orkestra, dobili smo nove, enotne inštrumente - elektro-nij in ozvočenje za basovsko harmoniko smo dobili kasneje — in ob 10-letnici delovanja smo imeli prvi samostojni celo-večernikoncert.
—  Od tedaj redno vsako leto nastopate tako na samostojnih koncertih kot na najrazličnejših prireditvah. Katere pa so ,,stop-
ničke" na poti do letošnjega ju-bilejnega koncerta?
Pa še malo naštevanja: Prvi nastop v filharmoniji 1. 1963, prvomajska parada v Beogradu 1. 1964, javna radijska oddaja Veseli tobogan 1. 1965, istega leta prvič in nato vsako leto so-delovanje na srečanju jugoslo-vanskih harmonikarskih orke-strov in solistov v Pulju, zadnja tri leta sodelovaiije na prav taki republiški reviji v Velenju, pa sodelovanje pri kulturni akciji ZKPO in vrsta nastopov v obči-ni ter zunaj nje.
— To ni tnajhna bera! A vse tako zmore mlad kolektiv s pri-zadevnostjo, pa kajpak z zna-njem in ljubeznijo do glasbe -poleg objektivnih možnosti se-veda, ki pa jih za zdaj pustiva še malo vnemar. Na jubilejnem koncertu je bilo vsega tega sli-šati in opaziti dovolj. Kako ori-ginalna sta bila začetna zadrža-nost in nemir pri Seibertovem Preludiju in f ugi! Kako so že za-zvenele harmonike pri Irski suiti istega avtorja in kakšno tehnično bravuroznost so poka-zali vsi člani pri Rudolfa VVuerthnerjevih Variacijah za harmonikarski orkester! Da ne omenim solističnih odlomkov ali vložkov, ki so dopolnjevali celoto doživetja. Morda bi se dalo reči kako pripombo: kak neenotni vstop, sem in tja po-manjkanje dinamične gradacije oziroma upadanja, tnorda kdaj premočna basovska (ozvočena) harmonika . . . a te in take pri-
potnbe zbledijo ob celoti, ki ji je z navdušenim ploskanjem dala spontanega odraza skoraj polna filharmonijska dvorana. Ste bili zadovoljni z nastopom?
Sam sem del orkestra in me je nadvse topel sprejem v filhar-moniji prepričal, da smo nado-bri poti. Vendar pogrešam stro-kovne, objektivne ocene, kajti sami si pač vedno načrtujemo, kaj in kako je treba naprej, a želimo si tudi javnih strokovnih mnenj drugih. Želeli bi, da bi se kot celota vraščali v splošni glasbeni razvoj. Končno: do-segli smo raven, ki zahteva ne-nehno ostrejša bedenja nad kva-Htetno rastjo. Orkester je že se-gel tudi v tako širino, da bi od nje radi zvedeli, kaj sodi o nas.
Tarejo pa nas tudi težave. Ne najmanjša je že programska te-žava. Nakoncertu smo nastopili s štirimi originalnimi deli z dve-ma prireditvama, na željo poslu-šalcev smo dodali še eno. Skla-datelji se težko odločajo, da bi pisali za tako zasedbo, ker je pač malo harmonikarskih orke-strov, ki bi njih dela izvajali. Pri nas to delata le Bojan Adamič in Pavel Mihelčič.
Zato je treba skladbe prire-jati, kar v sili dela tudi dirigent sam. Dirigent tudi izbira pro-gram in se ne izogiba skladb tudi lažjega značaja, če so kvali-tetne.
Na drugem mestu naj bi ome-nil godbenike. Igranje te vrste ni pridobitniško. Naš orkester pač ima zaledje v šoli, a v orke-stru ne more igrati vsakdo. Če je to zaledje skromno (omejeva-nje vpisa zadnja leta!), je seveda težji izbor kvalitetnejših harmo-nikarjev. Rabili bi še nekaj do-brih godbenikov, da bi dosegli število dvajset. Potem bi orke-ster polnejše zazvenel. Prebiti pa bi morali miselnost, ki vlada med člani orkestra, da je nepri-mcrno igrati v njem, ko nekdo doseže starost okrog 25 let. Drugje po svetu so pojmi o tem precej drugačni.
—  So   to   edini  večji   pro-blemi? "
Ne, nič manjši problem ni dotrajanost harmonik. Iztroše-ne so in vsak nastop je že tve-gan. Zato so imeli v filharmoniji člani večinoma svoje inštru-mente. Lepo, a tega ne moremo vedno pričakovati od njih. Dalje so še organizacijski pro-blemi, predvsem potovanj in go-stovanj (spet financa), čeprav nam tu poleg šole izkazuje do-volj pozornosti občinska ZKPO.
-   In   že   smo  pri načrtih. Orkester je že prerasel šolske okvire. Nastopa lahko - in naj-
brž bi verjetno še rad^ — tudi v širšem prostoru. Vendaf^to-ni odvisno ie od njega!
Da, res je, šolske možnosti so omenjene. Sola lahko nagrajuje le dirigenta, druge stroške po-ravnavata ZKPO občine in (ne-katera) mesta, občasno pa nekatere delovne organizacije v občini. Vsestranska skrb pa po-meni še mnogo več in morda bi kazalo iskati reševanje le-te pri občinski interesni skupnosti za kulturo pa seveda ob polnem sodelovanju ZKPO in drugih za-interesiranih dejavnikov.
—   Pričakujete posluh in ra-zumevanje  ne  samo  od dele-gatov?
Da, prepirčan sem. Prepri-čalo tne je že več naših nasto-pov, posebno zadnji koncert v filharmoniji. Publika je bila pre-senečena — v dobrem pomenu besede - in potrdila je oni del-no razumljivi nesporazum med njo in med izraznimi možnost-mi harmonike. Orkester ji je dal umetniški užitek in najbrž niso bili med poslušalci samo dele-gati. Torej se tako harmoniki kot orkestru odpirajo vsestran-sko boljši časi.
—   Želim, da se vam te želje uresničijo, k jubileju pa iskrene čestitke tudi našega uredništva!
AM