SLOVENSKI PROSTOR OD KELTOV DO SLOVANOV jaroslav šašel Kadarkoli govorimo o Sloveniji bodisi z vidika politične bodisi gospodarske ali kul- turne zgodovine, nikoli ne moremo mimo znanega in tolikokrat poudarjenega dejstva, da leži na stičišču Balkanskega in Apenin- skega polotoka, da ima torej izrazito pre- hodni značaj in to na klimatsko mejnem pro- storu; mediteranski vplivi so zaznavni do Trojan in Višnje gore, naprej prevladujejo kontinentalni. Prometni križ čez njo sestav- ljata argonavtska pot, ki povezuje Podonav- je po Savi z Jadranom, ter perialpska jantar- ska cesta, ki povezuje Srednjo Evropo preko Dunaja in Ptuja z Jadranom. Rodovitna je zemlja zgolj po dolinah rek Drave, Save, Krke in Mure, po nekaterih vzhodnoalpskih kotlinah (Ljubljanski, Gosposvetski, Črno- maljski, Celjski) in v obrobnem panonskem prostoru; večinoma ja to planinsko-pastirsko področje. Rude leže predvsem v območju sav- ske antiklinale (Litija, Zagorje), za vaško ko- vaštvo so v starem in srednjem veku siste- matično nabirali površinsko ležeče limonitno železo, ki je danes skoraj že izčrpano. Pred prihodom Rimljanov so današnji slo- \ venski prostor v obdobju ca. 800—350 pred n. e. ekstenzivno posel j evali halštatskodobni, pretežno patriarhalno urejeni pastirski rodo- vi, ki so — posebej na Dolenjskem, a ne iz- ključno tam —¦ v prvem razcvetu metalur- ! gije ter s tem povezanih obrti in prekupče- : vanj a po vzhodnoalpskem področju ter pod močnim vplivom etruščansko-venetskega sveta kmalu izredno razvili civilizacij sko- kulturno izrazno in organizacijsko moč ter se jeli socialno močno diferencirati. Odtlej da- tira organizirano vzhodnoalpsko železarstvo, i Njihova naselja na hribih, med katerimi so i nekatera prava mesta, so bila utrjena gradi- I šča, kot jih označujemo (npr. Stična, Novo mesto, Vače, Libna itd., pa tudi Ptuj, Ljub- ljana, Celje), njihova trgovska pota so vodila med Bosno, Podonavjem in Padsko ravnino, enak radij je imel vpliv, ki so ga izvajali, oziroma so mu bili podvrženi. \ I\)ditično-ekonomsko in organizacijsko so ; jih v nadaljnjem z navalom svojih rodov in - plemen obvladali Kelti (350—50 pred n. e.), ' 62 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 ki so imeli bolj razvito trgovsko organizaci- jo, obvladali so kvalitetnejše metalurške pro- cese in imeli višjo poljedelsko tehniko (z vse- mi panogami). Velik del keltskih plemen na Slovenskem se je kmalu politično okretno in dobičkaželjno prilagodil rimskim zunanje- političnim in predvsem gospodarskim intere- som. Dedno je absorbiral, delno uničil po- prejšnja središčna naselja ter gradil nova, ne več na vzpetinah, temveč na točkah, ki so bile mnogo prikladnejše za promet in tr- govino (npr. Celeia — Celje, Formin, Nau- portus — Vrhnika). S tem, da so se vzhodno- alpski Kelti naslonili na Rim, ki je posebej po Hanibalovem zlomu (218—204) začel naglo širiti svojo oblast proti severu, so varovali svojo mlado politično tvorbo pred razkro- jem zaradi medsebojnega spodrivanja naglo bogatečih knezov in rodov na eni strani ter pred politično-gospodarskim nasiljem sosedov (npr. Svebov, Dačanov itd.)! na drugi. Njiho^ va mlada država, plemenska zveza pod vod- stvom Norikov — regnum Noricum (noriško kraljestvo) so jo imenovali Rimljani — je imela središče na Gosposvetskem polju, kjer se je razvijalo mestece Virunum. Ugled in prijateljstvo, ki ga je uživala pri Rimljanih, je bilo izbor j eno in zgrajeno izključno na ne- izčrpnem rudnem bogastvu iz koroškega ru- dogorja. Železo in jeklarski izdelki iz koro- škega rudogorja, v Italiji in Méditeranu vi- soko cenjeni in iskani, so biü vrhu tega tudi podlaga gospodarske moči in so ji omogočili visok civilizacijski razvoj. Njihovo upravno in trgovsko središče na Štalenskem vrhu (nem. Magdalensberg) nad Gosposvetami je bilo cvetoče mesto. Kovničarstvo, mitniška služba, raba latinskega pismenstva, že same v zadostni meri odražajo gospodarsko- upravni ustroj in socialni napon ljudstev po vzhodnoalpskem prostoru. Od današnje Slo- venije je pod to zvezo spadalo območje se- verno od Save (npr. Celje, Ptuj, Slovenj Gra- dec), prejkone tudi zgornja Kranjska ter Bo- hinj s Posočjem, kjer je živelo pileme Ambi- sonti. Furlanska ravnica, poseljena predvsem s Karni, in istrski polotok z raznimi plemeni Histrov sta tedaj že pripadala rimski provin- ci Gallia Cisalpina. Tu so po ustanovitvi Akvileje (181 pred n. e.) v nekaj generacijah vzcveteli gospodarstvo, predvsem obrt, plov- ba in trgovina. Zaradi bogatega noriskega zaledja, od koder so dotekali železni izdelki, je Aquileia takoj postala zgornje jadranski pristaniško-eksportni center. Poleg Akvileje so v Galiji Cisalpini cvetela mesta Opiter- guim-Oderzo, Ad Tricesium-Tricesimo, Fo- rum luIi-Čedad (it. Cividale) in druga. Območja južno od Save, današnja Dolenj- ska in Notranjska ter del peripanonskega prostora so bila v rokah rodovne in plemen- ske skupnosti Tavriskov, ki je z izrastki se- gala od Krasa čez Dolenjsko, kjer je imela težišče, do Prekmurja. Trgovsko-gospodar- sko, predvsem pa prometno-organizacijsko so Tavriski, ki so imeli v rokah transport čez Kras in plovbo po Ljubljanici—Savi od Vrh- nike (Nauportus) dalje, konkurirali noriški zvezi, vendar pa bih Rimu manj naklonjeni kot regnum Noricum. Rimu nenaklonjeni so bili tudi Japodi, ki so s področja Like čez Notranjski Kras ogro- žali Istro, Liburne in mesto Tergeste — Trst. V plenilnem pohodu leta 52 pred n. e. so Tergeste temeljito izropali, zaradi česar je moral Cezar, ki je večkrat uradno prihajal v Akvilejo, v bližini postaviti legij sko garni- zijo. Na pol keltizirani neodvisni Japodi so bili posestniki nekaterih zahodnobosanskih rudišč, vendar je imelo njihovo gospodarstvo predvsem pastirsko bazo in bogastvo so mno- žili s plenom. Medtem ko je Rim z noriško zvezo gospo- darsko sodeloval in politično paktiral, je iz varnostnih razlogov leta 177 najprej podvr- gel histrska plemena kot morebitno nevar- nost za miren razvoj Akvileje ter njenih sa- telitskih naselij in empori j ev (npr. Tergeste, Aegida —¦ Koper), verjetno že konec 2. sto- letja pa je prejkone sočasno z Libur ni j o za- sedel glavno vdorno pot z Balkana v Italijo, to je pot sedlo Okra (nekako Postojnska vrata) od Tergesta do mesta Emona — Ljub- ljana. Pot je bila kočljiva, ker je držala po ozemlju sovražno nastrojenih Tavriskov, ki so bili v politično kritičnih momentih (npr. ob poskusu vdora Kimbrov leta 113 in več- krat prej) nevarni sosedje. Prekupčevanje, posebej po vodnih poteh Dolenjske, vmes tudi kake rimske politično- vojaške akcije, naperjene v glavnem proti velikemu trgovskemu središču Siscia — Si- sak, so vse intenzivneje potekale čez Kras. V zvezi s tem je naglo pridobivala na pome- nu že v prazgodovini sloveča tovorna postaja Nauportus, ki so jo Rimljani močno izgradili. Takoj, ko so bile politične razmere v impe- riju urejene, devet let po Cezarjevi smrti (t 44), sta mladi Avgust in poznejši sovladar M. Vipsanius Agrippa z močno armado, raz- deljeno na več kolon, iz Akvileje, Divače in Nauporta po trdih bojih v letih 35—33 oku- pirala prostor južno od Drave do črte Poeto- vio—-Ptuj — Siscia — Burnum — Suplja crkva (Ivoševci)—Tilurium—Gardun na Cetini. Ob teh bojih je padel japodski Metulum (ne- kje v območju Like) in druga trdnjavsko- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 63 plemenska pastirsko-hribovska središča po Loki (kot Arupium — Vital kod Prozora, Avendo — Crkvinje pri Otočcu), tedaj je bil podjarmljen in pobit velik del japodskih ro- dov ter močnega in upornega plemena Dal- matov. Teritorij noriškega kraljestva je bil zaradi starih prijateljskih odnosov brez pre- livanja krvi anektiran v okupacijskem pro- cesu, ki so ga Rimljani sprožili proti celot- nemu alpskemu prostoru od Genove do Trsta v letih 16. in 15. pred n. e. Kot je bila praizgodovinska politična podo- ba današnje Slovenije prilagojena njeni ne- enotni geografsko-klimatični in vegetativni strukturi, tako je bila razdeljena tudi v rim- skem obdobju. Njena zahodna območja do Emone in postojanke Atrans — Trojane so bila za časa rimske uprave vključena v ad- ministrativno enoto Italije (sekcija: regio X, središče: Aquileia), enako kot Istra in Furliaf nija; današnja Slovenija severno od Save v provinco Noricum (predvsem teritorij mesta Celeia). Središče province je bil Virunum, ki se je v času noriškega kraljestva — kot smo zgoraj omenili — razvil na Gosposvetskem polju. Vzhodna Slovenija je spadala v pro- vinco Panonijo, katere metropola je bila spr- va — posebej v vojaško-upravni fazi —¦ v Poetovioni, od druge polovice 1. stoletja po n. e. v mestu Carnuntum — Eteutsch Altenburg. Skrajni južni del današnje Slovenije (morda že Pokoilpje, južna Notranjska, Sapjane) je bil vključen v rimsko provinco Dalmacijo oziroma njen del Liburnijo. V drugi polovici 1. stoletja se je meja rimskega imperija usta- lila vzdolž Donave, zato je bilo vojaštvo iz zaledja (razen varnostne, kontrolne in admi- nistrativne službe) prestavljeno na mejo. Tako mlada rimska mesta, ki so zrastla na temeljih keltskih predhodnikov ali ob njih, kot tudi od njih odvisna naselja ter podežel- ske gospodarske enote meščanov (podeželski gospodarski dvorci = villae rusticae) so se pričele v sklopu imperija ekonomsko uspešno razvijati in centralna uprava je spodbujala in pospeševala njihovo samoupravo. Vendar razvoj ni bil enakomeren in ga je v precej- šnji meri na začetku pogojevala preteklost, pozneje pa rimske ekspanzijske težnje. Staroselci na prostoru nekdanjega noriške- ga kraljestva, zdaj v rimski provinci Nori- cum, so se naglo asimilirali. Stari vodilni sloj je prevzel vodilna mesta tudi v rimski muni- cipalni samoupravni službi, ki je bUa v No- riku zasnovana že za vladarja Klavdija (41 do 54). Domačini so bili duumviri iure dicun- do (sodniki), domačini edili (arhitekti — grad- beniki, načelniki komunalne službe), kvestor- ji (finančni vodje) in dekurioni (mestni svet). V sosednji Panoniji — ta je ekonomsko moč- no zaostajala, ker je imela redkeje naseljeno prebivalstvo, ki se je teže asimiliralo — pa se je domači živelj vključil v rimski upravni sistem šele dve do tri generacije kasneje. Prebivalstvo Norika je bilo zaradi starega političnega zavezništva že od začetka privi- legirano, medtem ko so Rimljani Panonijo zaradi bojevite upornosti spočetka trdo vla- dali. Vendar je pomen rodovitne in strateško v Karpatski kotlini močno eksponirane pro- vince Panonije zaradi izredne koncentracije vojaških sil v njej — z vsem, kar vojsko spremlja, prekupčevalci, družinami, plemi- škimi oficirji itd. — naglo naraščal in pro- vinca je kmalu po razvojno-politični važno- sti zasenčila sosednja področja in jih delno tudi gospodarsko prehitela. Življenje naselij in mest, ki so spadala v regio X, torej administrativno v Italijo, pa je do Dioklecijana (284—305) potekalo izrazito privilegirano, kar se je odražalo na vseh pod- ročjih, od zasebno organiziranega šolstva preko rekrutacije do vseh panog gospodar- stva. Šele po Dioklecijanu je bila Italija iz- enačena z drugimi pokrajinami v imperiju. Rimska, navadno na keltskih poselitvenih osnovah zgrajena, samoupravna mesta na slovenskem prostoru so bila le koloniji Emo- na —• Ljubljana in Poetovio — Ptuj (do Tra- jana [98—117] je bil v slednji legijski garni- zon) ter municipija Celeia — Oelje in Nevi- ódunum — Drnovo pri Krškem — na etnič- nem prostoru še Teurnia (Sv. Peter v Lesu, nem. St. Peter im Holz pri Milštatu), Viru- num, Salva (Wagna pri Lipnici), Salla (v ob- močju mesta Zalaiövö), Tergeste, Forum luli. Meista so bila komunalno popolnoma oprem- ljena. Imela so vodovod, kanalizacijo, uprav- Poselitev Slovenije v keltski dobi 64 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1973 no središče jorum, zimsko centralno kurjavo, rečni pristan, obzidje. Poskrbljeno je bilo za kulturo (ponekod gledališča, šoile, sakralne stavbe, umetnine) in tudi med seboj so bila povezana. Okrog so posedovali meščani svoja posestva, ki so bila katastrsko evidentirana, katastrska osnova je bila cestna mreža. Od mest so bili odvisni vici (vasi, npr. Colatio — Stari trg pri Slovenjem Gradcu, ali Šempeter v Savinjski dolini), poštne postaje (Upellae — Stara vas pri Velenju, Praetorium Lato- hicorum — Trebnje),pristaniška mesteca Pi- ranon — Piran, Nauportus —• Vrhnika), kam- noseška naiselja (Šmartno na Pohorju, Pod- peč), mitniške postaje (Ragando, nekje pri Cadramu, Ad Puhlicanos, nekje pri Morav- čah), brodarske postaje (Savus Fluvius, ver- jetno pri Zalogu, zaselek Sava pri Hrastni- ku), fužine (pri Tržišču, v Bohinju), termal- ne postaje (Rimske Toplice, Aquae lasae — Varaždinske Toplice), vojaške postaje nased- lih (Ad Pirum — Hrušica) itd. Rimska provincialna uprava je začela ta- koj po zasedbi načrtno izgrajevati ceste. Njen široki, nadregionalni, predvsem strateški kon- cept se je močno razlikoval od strogo lokal- no orientiranih komunikacij iz prazgodovin- ske dobe, vendar se to v Sloveniji ni močno poznalo, ker je vsaj v goratem predelu pri- roda sama diktirala osnovna pota. Prometno hrbtenico je tvorila magistrala vzhod—zahod (Rim ali Milano—Aquileia—Emona — odtod ali Siscia ali Poetovio), dopolnjevala jo je pe- ripanonska linija, usmerjena sever—jug (od mesta Vindohona — Dunaj oziroma Carnun- tum —¦ Deutsch Altenburg ali na Akvilejo ali Siscijo), obe s številnimi odcepi. V zvezi s tem so bui izgrajeni mositovi in brodo vi, urejena sistematična poštna služba ter mit- nice, skladišča, državne dajatve, davki, tlaka in postaje zasebnih tvrdk. Rim je — delno na prazgodovinskih osno- vah — izgradil tudi rečni transport, ki je bil v Sloveniji važen predvsem od Vrhnike do Ljubljane in po Savi, ter od Poetovione po Dravi. Po potrebi so bile za splavarjenje in brodarjenje uporabljene tudi vse druge vode kot najcenejša prometna možnost. Vodna po- ta so prav tako služila vojaškim namenom. Seveda je imela vojska na cestah in po rekah vselej prednost (obveščevalna in signalna služba, transporti, oskrbovalne postaje-^maga^ cini, rekruta.cijske pisarne, nočišča). Nered in nemiri zaradi političnih nesogla- sij in vojaške okrutnosti so današnji sloven- ski prostor kljub njegovemu prehodnemu značaju v prvi dobi rimske vlade razmeroma malo prizadeli. Ne dehnatsko-panonski upor proti rimski nadoblasti (6—9 po n. e.), ne upor vojakov armade v Iliriku, ko so zvedeli za smrt vladarja Avgusta (t 14 po n. e.), ni- sta hudo udarila prebivalstva. Niti v letu ,štirih vladarjev' (69), ko so se na sestanku v Poetovioni poveljniki v Iliriku stacionira- nüi legij odločili vojaško podpreti kot kandi- data za prestol uglednega generala, zmago- valca upornih Judejcev, T. Flavija Vespazija- na (69—79), dežela ni prehudo trpela. Seveda pa je vse to — kot pozneje tudi Domicijano- ve (85—^89) in Traj anove borbe z Dačani (101 do 106) — od daleč odmevalo, kolikor se del- no ni celo tu dogajalo. Drugače je bilo ob krvavem vdoru germanskih plemen pod vod- stvom Markomanov, ki so privihrali v Slove- nijo do Furlanije (verjetno leta 167), zlasti ker je hkrati izbruhnila kužna epidemija. Ti udarci so razredčili prebivalstvo, uničili go- spodarstvo in vladar Mark Avrelij (161—180) je moral tedaj sam prevzeti vrhovno povelj- stvo. Takrat je bila zgrajena legijska garni- zija v Ločici pri Šempetru v Savinjski do- hni. Po vojni je bilo treba velike predele do- besedno na novo poseliti. Vendar si je dežela za krajši čas še opomogla in pravo težko živ- ljenje s krizami, ki jim ni bilo videti konca, se je začelo šele malo kasneje z nesta;nostjo političnega, gospodarskega in socialnega živ- ljenja v 3. stoletju, ko je vrelo tako v Pano- niji kot v centralnem Balkanu. Posebej koč- ljivi so bili nemiri ter številni pohodi in vdo- ri v Padsko ravnino, npr. za vladarja Maksi- mina Tračana (236—238), za Galijena (253 do 268), za uzurpatorja Julijana (283) itd., ko se je vojaštvo tako rekoč neprestano premikalo po prostoru današnje Slovenije. Kljub napetostim, ki so jih v krizah obču- tili tukajšnji naseljenci, posebej v pozni an- tiki, ko je bil imperij razdeljen na vzhodno in zahodno polovico (meja: Zahodna Mora- va), ni bilo poselitveno-političnih preobratov. Razmerama ekstenzivno poseljena dežela gospodarsko ni bila vabljiva za nove naseljence, kot sta bili Panonska nižina ali Padska ravnina; pretiranega bogastva v mestih ni bilo nakopičenega, zakotne alpske doline in kotline niso nudile perspektivne gospodarske osnove. Tranzitnost je bila os- novna značilnost, ki je obHkcvala tukajšnje gospodarstvo, zato so cvetele vse obrti, ki so bile v zvezi z njo (kolarstvo in sedlarstvo, kovaštvo, prevozništvo in podobno); ne le ne poljedelstvo ne fužinarstvo pa niso nudile ve- likih možnosti za bogatenje. Kljub družbeni delitvi, ki je bila enaka po vsem rimskem imperiju — od sužnjev do se- natorske nobilitete — so gospodarske možno- sti tega prostora komajda dopuščale že pre- hod meščana v finančno plemstvo (équités). kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 65 vstop v senat pa sta si priborili, kolikor ve- mo, le dve družini. Od 3. stoletja dalje je prišlo v sestavi pre- bivalstva do velikih preobrazb, zlasti pc' me- stih in naseljih vzdolž prometnih arterij (Po- etovio, Celeia, Emona). Prebivalstvo po vsem rimskem imperiju je relativno močno fluk- tuiralo. Vzroki so bili različni: vojaška služ- ba s sistematično rekrutacijo, trgovina, beg iz revnih področij, močan priliv iz bližnjega vzhoda, posebej po t. i. markomanskih voj- nah za Marka Avrelija, ko so naselja na da- našnjem Slovenskem zaradi krvavega boje- vanja in hkrati kužne epidemije zelo trpela; in v teku vsega 3. stoletja, tedaj zaradi uzur- pacij na prestolu, zaradi ekonomske krize, ki jo je sprožila prevelika količina denarja v obtoku. Tudi prehajanje na ekstenzivno ve- leposestniško gospodarstvo, ko Bo mali po- sestniki izgubljali možnost obstanka in pro- dajali zemljo, in izčrpanost,starega' prebival- stva so prispevali k preobrazbi. Opažamo jo povsod, tako v arhitekturi kot umetnosti, po- sebej pa tudi v idejno-duhovnem svetu in v vzhodnih religijah, ki so v nasprotju s po- prejšnjimi lokalnimi kulti staroselcev, ki jih je absorbirala rimska državna religija, bile transcendentalne, moralno bojevite in mi- stične. Religioznih struj je bilo več, npr. Izi- din kult, mitraizem, Jupiter-Dolichenus itd. Končno je zmagalo krščanstvo, spočetka razklano v sebi, ki pa se je zaradi močnih idejnih vodij, kot so bili Origen, Athanazij, Avguštin, Ambrož in najmočnejši med njimi, Hijeronim (ki izvira prav iz panonsko-dal- matinskega območja, medtem ko je bil drugi ugledni cerkveni pisec, Viktorin škof v Poe- tovioni), konaolidiralo in prevzelo v mestih celo politično oblast, s tem pa — v teku ne^ kaj generacij —¦ odločilni vpliv na gospodar- stvo in družbo. Dogajanja in gibanja so moč- no čutila zgolj mesta in večja naselja vzdolž glavnih komunikacij. Razredčeni, pomešani in vedno hujšemu izkoriščanju podvrženi bednejši staroselci so bili odrinjeni na robo- ve obdelanih in gospodarsko donosnih ob- močij, ukvarjiali so se torej s pašništvom in gozdarstvom, kolikor se niso vdinjali ali v mestih ali kot koloni na posestvih meščanov v politično neenakopravnem položaju. Ta ne- enakost skupaj s socialno-revOlucionarnimi pogledi, ki slo se širili iz Orienta, s prodorom krščanstva, ki je idejno jelo izenačevati tako barbare z Rimljani kot rimske socialne pla- sti med seboj in polagalo čedalje večjo težo na človeško e'ticno moč in vero, dalje, števil- ne ekonomske stiske in prav katastrofe, kot kuge, vojne, lakota, so pripravljale tla za nove socialne, upravne in gospodarske refor- me. Te je v večji in koreniti meri izvedel iz dalmatinskega območja izvirajoči Diokleci- jan (284—305). Dioklecijan je s-trogo stal na rimskih državnih stališčih. Za vse državljane imperija, ne glede na etnične razlike, mora veljati rimisko pravo in disciplina in prav ta- ko tudi rimska religija in organizacija vsega javnega življenja. Njegove reforme je na- daljeval Konstantin Veliki (rojen ok. 274 v mestu Naissus — Niš, Vladal 306—337), ki pa je bil že krščansko usmerjen, in nasledniki. Reforme so skušale na juridično-moralni os- novi preobraziti človeka, podreti stare raz- redne bariere (z ustvarjanjem novih, admi- nistrativnih, ki se najprej niso videle), gos- podarsko ozdraviti imperij in ga učvrstiti kot politično silo. Ob katastrofalnem položaju v Evropi 4. in 5. stoletja konsolidacije rimskega imperija ni bilo moč doseči več zgolj z lastnimi silami, ki so se nemalo uničevale tudi v državljan- skih vojnah. Naj omenim isamo krvave bitke med vzhodnim in zahodnim imperijem, tako med Konstancijem II. in Magnencijem, po- razno krvavo bitko pri mestu Mursa — Osi- jek 28. septembra 351; več bitk v julijsko- alpskem območju v drugi pdlovici 4. stoletja, posebej uničevalno in odločUno pri reki Fri- gidus (Vipava) 5. septembra 394, ki je imela tudi idejno-poiitični značaj, Teodozijeva ar- mada je namreč s svojo nepričakovano zma- go zaustavila zadnji oboroženi boj za obstoj starorimskega verstva. Ker je bil rimski im- perij skoraj na tleh, se je skušal postaviti krepkeje na noge s tujo pomočjo. Zato se je v pozni antiki pokazala tendenca, vojaško- politično sodelovati z barbari, kar naj bi na eni strani rešilo imperij pred naraščajočim pritiskom zunaj njega živečih germansko- hunskih ljudstev, na drugi pa le-tem občas^- no dajalo možnost, da se legalno naselijo na rimskih tleh, s tem da posamezni njihovi ro- dovi prevzamejo razne lokalno-obrambne dolžnosti. Tako imamo poisebej v redko po- seiljenih, strateško važnih in ogroženih ob- močjih ob arterijah Balkanskega polotoka (npr. Dolenjska, Posavina, Srem, Bolgarija) od 4. stoletja dalje po mestih in manjših trd- njavah staicionirane vojaško organiizirane tu- je rodove kot t. i. foederaitne enote. Vmes so seveda kljub temu barbari pogosto vdirali v imperij in plenili, in če so bui ple- nilni vdori usmerjeni v Italijo, je pri tem tr- pel vzhodnoalpski prostor. Poisebej hude so bue za prebivalstvo poilitično^sujevalne tež- nje Zahodnih Gotov in njihova strateška gi- banja in kazenski pohodi med Solunom in 66 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 Anonimni geograf iz Rave- ne. Upravne enote Carneo- la, Liburnla Tarsaticensis, Histria, Venetiae ter v njegovem geografskem opisu omenjena naselja in reke. V enoti Carneola ni vrisanih 24 postojank, za katere manjkajo lokaliza- cljske opore. Potek (pik- často oznaSenih) meja je približen Rimom pod Alarikom (398—410). Težišče teh pohodov je padlo prav na Istro, Norik in da- našnjo Slovenijo, pokrajine, iz katerih so Za- hodni Goti skušali zgraditi močno foederatno enoto. Slovenija, kot Balkan sploh, se je začela tedaj poselj evati s hunsko-germanskimi pa tudi orientalskimi elementi, ki so vnašali v ta prostor nov način gledanja, dojemanja in življenja. Ker so se omenjena plemena nase- ljevala na poprej redko poseljenem prostoru (Bela Krajina, Kozjansko, Notranjska, Go- renjska itd.), je prišlo do nove poselitvene podobe. V nasprotju s staro, ko je bMo pre- bivalstvo gosto naseljeno izključno okrog mest in so bila ta nanizana vzdolž glavnih komunikacij, se je od 4. stoletja dalje poka- zala težnja, razredčiti mestne aglomeracije, poseljeni so bili zgoraj omenjeni prostori, močno tudi z omenjenimi foederatno orga- niziranimi germansko-hunskimi rodovi, tako da je nastala nekaka, skoraj bi rekli, mreža miniaturnih mestnih utrjenih jeder (to so pozno antični kästelt), kot so Rifnik pri Šent- jurju ob Celju, Ajdovski gradeč nad Vra- njem pri Sevnici, Kučar pri Podzemlju, Pol- hograjska gora, Ajdna nad Potoki itd. Glav- ni stan za Balkan je zasnoval — kot odgovor. na številne plenilne vdore v Italijo — načrt- no zgrajeno obrambno linijo od Reke čez Vrhniko do Čedada (imenovano claustra Al- pium luliarum), pretkano s trdnjavami, stol- pi in zaporno kontrolnimi zidovi, ter tudi s tem prispeval k poselitvi nekaterih dotlej malone praznih področij današnje Slovenije. Vse navedeno je, posebej od 4. stoletja da- lje, tudi delno vplivalo na večkratno spremi- njanje upravne razdelitve današnjega slo- venskega prostora. Osnovna členitev, ki so jo Rimljani uvedli in učvrstili v dobi princi- pata (to je, prvih treh stoletij rimske zgodo- vine, od Avgusta do Dioklecijana), je bazi- rala na prirodnih mejah, ki jih je pri rodov- no-plemenski poselitvi upošteval že človek v prazgodovini. Rimska administracija je v prazgodovini ustaljene meje prevzela. Prvot- na meja med Italijo in provincami je tekla po Alpah, pri nas po Karavankah in Kam- niških Alpah do Črnivca, čez Trojane na Viš- njo goro, na Raso v Istri; vzhodno od nje in severno od Save je bila provinca Norik (do Ptuja), južno od Save Panonija. Rimska pro- vinca Dalmacija je segala v današnjo Slo- venijo le na jugu (morda do Kolpe v Beli krajini?). Kaj se je glede poteka administ- rativnih meja spreminjalo po Dioklecijanu,, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 67 je zaradi pomanjkanja virov težko rekonstru- irati. Kaže, da so Norik razširili na vzhod in mu (sčasioma ali v presledkih?) priključili vsa mesta na jantarski cesti (Scarhantia — Sopron, Savaria — Szcmbathely, Salla [v ob- močju mesta Zalaiövö], Poetovio). Kaže, da so mesto Tarsatica ¦—¦ Rijeka ali inkorpori- rali v Italijo ali pa (pozneje?) ustvarili sa- mostojno regijo Liburnia Tarsaticensis. V pozni antiki opazimo težnjo, drobiti velike upravne enote. Zelo verjetno je, da je kraški in julijsko alpski prostor z Gorenjsko, čez katerega so tekla claustra Alpium luliarum, tvoril vojno-administrativno enoto, imenova- no Alpes luliana ali Carneola. Iz nje so iz- vzéli Emono in jo skupaj z Dolenjsko dode- lili provinci Savia (glavno mesto: Siscia). Vse to kaže prvič na velik pomen Save v pozni antiki kot meje na Slovenskem — dogaja- nja tečejo različno severno in južno od nje — in drugič, da so Trojane večna mejna toč- ka. Ne vemo pa, kaj je posebnost vzhodnogot- ske kraljevske uprave (488—536) in kaj se je dogajalo v času bizantinske (536—568) in naslednje langobardske (568 in dalje) vlade in koliko se je slednja vmešavala čez Kras v današnjo Slovenijo in kako dolgo. Ob popolnoma spremenjeni kasnoantični poselitveni sliki se je popolnoma spremenilo tudi gospodarstvo dežele in socialna struk- tura prebivalcev. Samoiniciativno gospodar- jenje na nivojih srednjih kmetij je zamiralo (plenjenje, negotovo življenje, pomanjkanje varnosti), držala se je le veleposest (z lastno varnostno službo in trdnjavsko grajenimi vi- lami rusitikami), obrt je bila reducirana na življenjski minimum, intenziviralo pa se je pastirsko gospodarjenje kot najprikladnejša oblika za preživljanje v politično negotovih časih. Dežela je dobivala podobo velikega številia garnizijskih centrov, ki jih je siste- matično oskrbovala država, kjer je mogla, vojaške družine okrog njih so gojile za last- ne potrebe živino, ki so jo v sili lahko takoj odgnale. Branilci postojank so živeli v mi- gracijskem duhu, iz katerega so izšli, saj so to bili predvsem Huni, Gepidi, Goti, Heruli, Rugi, Svebi in drugi. Le malo je političnih dogajanj pozne an- tike, ki niso šla tudi preko današnje Slove- nije, od bojeiv s Huni dn od Atile, ki je leta 452 vodu armado v Padsko ravnino, do Teode- rika Velikega, ki je vodil tja Gote z Balka- na (487). Kot posebnost je treba omeniti zad- njega rimskega vladarja, ker je povezan s Poetoviono. To je bil Romulus, sin Oresta s slavonsko^sremskega področja in njegove ne- imenovane žene iz Poetovione, ki je bila hči komesa Romula, tistega, ki je leta 449 vodil ravennsko politično poslanstvo zahodnega dvora k Atili na pogajanja. Dne 31. oktobra 475 je mladoletnega Romula oče v Ravenni posadil na prestol, 4. septembra 476 pa ga je Odoakar, germanskega rodu, odstavil, sam prevzel vlado in s tem prekinil nepretrgano rimsko linijo Vladarjev, ki je tedaj segala od legendarnega Romula do peotovionskega Ro- mula Augustula. Zadnja dogajanja organiziranega antične- ga državnega življenja so vezana na bizan- tinsko-gotsko vojno za Balkan in Italijo. Mnogo tegob je tedaj padlo na ramena nase- ljencev na današnjem slovenskem prostoru zaradi usodnega prehodnega značaja dežele, kajti čeznjo so vodila premnoga bojna pota (predvsem ko so leta 552 Franki tu zaprli prehod Belizarjeve armade z Balkana v Ita- lijo; ter leta 562 Narzesov poskus učvrstiti oblast po Furlanskem, Kranjskem in Koro- škem). Leta 568 so Furlanijo podjarmili Lan- gobardi, pri tem pa ostaja nejasno, koliko da- našnje Slovenije so sprva zadržali zase in kako dolgo. Cerkveni zbori v Gradežu in ne^ kateri drugi podatki kažejo, da je teklo mest- no življenje po vzhodnoalpskem prostoru vsaj rudimentarno organizirano malone do konca stoletja. Po obrobjih vsega Karpatskega bazena, a tudi v njem samem je bil od 5. stoletja dalje navzoč slovanski človek. V današnji Slove- niji sami so se že v prvi polovici 6. stoletja gibaHi številni oddelki Slovanov bodisi vklju- čeni v bizantinsko armado v času vojne z Goti bodisi kot udeleženci raznih roparskih po- hodov na Furlansko in v Padsko ravnino. Po današnjem gledanju so se poznoantične (lan- gobardske?) postojanke na današnjem Slo- venskem vdale postopnemu prodoru Slova- nov na jug in zahod v drugi polovici 6. sto- letja. Kdaj se je njihovo sporadično pronica- nje — sprva prejkone z moravsko-slovaške- ga prostora — začelo, kdaj zgostilo, še ni jas- no; da se je razlivalo po vsem Noriku z Go- renjsko, ni več dvoma. Njihova organizira- nost je bua na višini drugih germanskih ljudstev, kar je razvidno tako iz dejstva, da so izbrali Gosposvetsko polje, torej že rimski center, za svoje središče, kot iz moči, ki jim je v 6. in 7. stoletju dovoljevala enakovreden boj z Langobardi in Bajuvari. Pri mestu Aguntum — Lienz na Tirolskem ob zgornji Dravi so se v zadnjem deceniju 6. stoletja na vzhodno noriških mejah s slednjimi spo- padali. Ob teh bojih niso bUi iztrebljeni vsi stari prebivalci — o keltskih in halštatskih staro- selcih tedaj ni več govora, gre za romanizi- rane in razredčene ostanke orientalsko-hun- 68_ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 sko-germanskega življa — nekateri so še ne-¦ kaj desetletij zdržali v enklavah, bili pa go- ; tovo v naslednjih 100 letih asimilirani. Slo- vanski živeilj v Istri, Slovenskem Primorju in i Furlaniji, ki je že tedaj, a še bolj in v večji meri kasneje pronical tja, pa je prišel v moč- • neje organizirano romansko-germansko ] osredje, s katerim se je jel spajati, vendar je delno, posebej na obrobjih, ohranil samobit- '• nost.