StfcV. 104. (Posamezna številka 3 vinarjev.)_¥ TfStll, ¥ IlidcUO, 15. a pri g a 1917 Letnik XLIf. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah »n praznikih, ob 3 zjutraj. L'rociniJtvo: Ulica Sv. Frančiška Asiikega St 20„ L nadstr. — Vsi doptsl na) se poiiljajo uredniihru Usta. Neftranklrana pisma se ne sprejemajo in rokopisi ae ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim porofhrom v Trstu, ulica Sv. Prandika Asiškega St. 20. Telefon uredolltva in uprave Štev. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto.......K 3120 Za pol leta.................15 60 za tri mesece.................... 7 80 za nedeljsko Izdaj« ca celo leto . 6*20 za pol leta.................3*00 Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se raCunajo na milimetre v širokosti ene kolone- Cea a: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 rtn- Osmitnice, zahvale; poslanice, oglasi denarnih zavodov ....................mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.................. 2.— Mali oglaai po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnt oddelek .Edinosti«. Naročnina in reklamacije ae poSiljajo upravi lista. Plačuje je izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava ta inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikega SL 20. — PoŠtnohranilnični račun St. 841.652. Grfgsuor DUNAJ, 14. (Kor.) C. kr. brzojavni ko-re^pondenčni urad je pooblaščen za naslednja objavo: Vlada avstro - ogrske monarhije ie doznala za Izjavo ruske provizorične vlade, ki je bila objavljena 11. aprila t. I. Posnela : v .-«3 o,:«1".. rjkia ir^jena, »da bi jiosp- Jaiifa nad drugimi narodi, da bi ftra odvzen- .la njihovo narodno dedščino in nasilno zasedala tuja ozemlja, temveč da hoče doseči trajen mir na podlagi pravice narodov, da si odločajo svojo usodo sami.« Avstro-ogrska vlada je spoznala iz tega, da žeđ ruska provizorična vlada doseči cilj. ki je enak onemu, ki ga je c. ki kr. minister vnanjih stvari v svojem in-ter\vie\vu z dne 31. marca t. L označil kot vojni cilj avstro-ogrske monarhije. Potemtakem se more ugotavljati: da avstro-ogrska vlada in provizorična ruska vlada na enak način stremite po miru, ki bi bil za oba dela časten, po miru, ki, kakor se glasi v mirovni ponudbi Avstro - Ogrske izjavo ruske proulzorlfoe vlade. in njenih zaveznic z dne 12. decembra 1916., zagotavlja obstoj. ča»t in možnost razvoja vojujočih se držav. Tedaj izrečeno prepričanje zaveznikov, da se dalo njihove pravice in utemetfetfe zahteve združiti brez prigovora z onimi drugih narodov. obstoji danes v posvečani meri po izjavi provizorične ruske vlade. Ker ie torej jasno predočeno vsemu svetu »n posebno narodnostim Rusije, da Rusija ni več prisiljena, da bi se borila za svoio obrambo in za svobodo svojih narodov, pač ne more biti težko ob tel enakosti ciljev zveznih vlad In provizorične ruske vlade, da se najde pot za sporazum, in to tem manje, ker Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski in apostolski kralj ogrski sporazumno z zveznimi vladarji floft žeijo, da bi v bodoče živel v ntfru in priiateljf-stvu z ruskim narodom, zasiguranhn in zadovoljnim s svojimi notranjimi in zunanjimi življenjskimi pogoji. Avstrijsko uradno porodilo. DUNAJ, 14. (Kot.) Uradno se razglaša: !4. aprila 1917. Vzhodno in jugovzhodno boji 6 č e. — Nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. — Včeraj so razvijali Italijani tako živahno kakor brezuspešno letalsko delovanje. Sovražna brodovla, ki so prodrla pri Plaveh In proti Vipavski dolini, so bila pregnana po naših letalcih. Eno italijansko letalo ie padlo pri Dornbergu na tla. Letalca sta mrtva. V ozemlju Prošeka in pri Piranu so nažl obrambni topovi prisiUli sovražna letala li \ oitvL Metanje bomb nI imelo nobenega učinka. Naši letalci so napadli več baračnih taborišč na Goriškem. Namestnik načelnika generalnega štaba; pl. Hofer, rml. tiemSko uradno poročilo. BEROLIN, 14. (Kot.) Veliki glavni stan, 14. aprila 1917. Z a p a d u o bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Severovzhodno Arrasa in ob Scarpl je nastopil včeraj bojni odmor. Dalje južno, pri Croi-sillesu in Builecourtu so Angleži po močni topovski pripravi večkrat zaman napadli. Pri protisunku so prizadejale naše čete sovražniku znatne izgube. Na obeh bregovih Som me so močne sovražne sile zopet napadle naše postojanke pri St. Oueminu. Napadi so se izgubonosno izjalovili. Nasprotnik je ostavll tamkaj v našib rokah 3 oficirje in nad 200 mož. Od 7. aprila dalje sovražna artiljerija vseh kalibrov samolastno obstreljuje notranje mestne dele St. Ouentina. Justična palača, katedrala in magistrat so težko poškodovani. — Armada nemškega prestolonaslednika: Od Soissonsa do Refensa in v zapadnem delu Šampanje Se bolujete artiljeriji dalje z najskrajnejšo srditostjo. Francozi so izpostavili zgodovinske zgradbe v Reimsu vsled postavitve baterij v njihovi bližini ogroženju po našem uničevalnem ognju. Na več kratfh so biii sunki francoske pehote odbiti. — Armada vojvode Albrehta Vlrtemberškega: V Vo-gezih so privedle naše napadne čete v dolini Plaine 20 ujetnikov iz sovražnih jarkov. Na vsej fronti, predvsem v bojnih oddelkih, je vladalo stopnjevano letalsko delovanje. Nasprotniki so izgubili v zračnih bojih dne 12. aprila II, dne 13. aprila 24 letal in 4 privezne balone. Eno sovražno letalsko brodovje je bilo uničeno nad Douai. Samo naša skupina pod vodstvom barona Richthoiena je sestrelila 14 sovražnih letal. Izmed katerih je poročnik \Volti sesirelil 4. V zhodno bojišče. — Na posameznih delih fionte živahno streljanje ruske artiljerije. Delovanje v predozemliu Je bilo neznatno. Macedonska fronta. — Nič novega. Prvi generalni 'kvartirmojster; pl. Ludendorff. Bolgarsko poročilo, SOFIJA, 13. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Med Ohridskim in Prespanskim jezerom streljanje s puškami in strojnicami. Trije oddelki sovraži,e pehote so poizkušali prodirati na cesti Bitoij Resna, a so bili pregnani, .lužno Iiojsanskega jezera močno streljanje s strojnicami. — Romunska fronta: Vzhodno Tulceje se je oddelek sovražne pehote, ki se je vrkrcal na 12 čolnov, poiz-fcušaf približati našim postojankam, a je bil pregnan z ognjem. Pri Mahmucfiit se je eden naših izvidnih oddelkov prepeljal v čolnih na levi breg rokava Sv. se, prizadejavši sovražniku izgube, zopet vrnit Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 13. (Kor.) IZ glavnega stana se i oroča: Kavkaska fronta: Na n^ šem levem krilu se Je nadaljeval topovski in pehotni ogenj. Na ostali fronti le patruljne akcije, ugodne za nas. — Sinajska fronta: Naši letalci so metali z uspehom bombe na sovražno letališče. — Na ostalih frontah nič važnega. O bojih na zapadni fronti. BEROLIN, 14. (Kor.) VVolffov urad poroča: Bitka pri Arrasu se nadaljuje. Posebno srditi so bili angleški napadi v ozemlju med Angre&om in Givenchy. Na posameznih točkah se je sovražnik začasno ustalH v nemških postojankah, a je bil nato z energičnimi protisunki po hudih bojih iz bližine zopet večjidel pregnan iz njih. Plen v bitki pri Builecourtu se je zvišal na *27 oficirjev, 1137 mož in 53 strojnic. Južno ceste Bapaume—Cam-brai in Somme je sovražnik zasedel pred našo bojno črto se nahajajočo vas Gouz-lancourt. Nadaljni pehotni boji so se vršili pri Hargicourtu in na obeh straneh Somme zapadno St. Quentina. Močen sovražen topovski ogenj proti St. Quentinu in na celi bojni fronti do Oise in v ozemlju Vauxaillona. Razven par manjših sunkov v ozemlju Barisisa, La Ville au Bois_ in Sapign^ula nobenih pehotnih akcij. Čez dan slabejši topovski boj je narastel od 4 popoldne dalje do največje srt Mcosti fn je trajal do 9 zvečer. Danes zjutraj se je pričela zopet močna kanonada. Tudi v zapadnem delu Šampanje do Auberiva je bil topovski ogenj mestoma močnejši. — Slabe sovražne sile, ki so vzhodno Auberiva vdile v naš jarek^so bile s protinapadom takoj zopet pridane iz njega. BEROLIN, 13. (Kor.) \Volnov urad poroča: V marcu je izgubila ententa na za-pa'Ju 152, na vzhodu 9 letal in 19 privez -nih balonov, dočim znašajo nemške izgube na zapadu 36 in na vzhodu 7 letal. — Smrt je poklicala k sebi zopet dva izmed najboljših nemških letalcev. Toda uspehi kažejo, da je Boelckejev duh še vedno živ kakor poprej. V očigled visokim izgubam v marcu ententa ne more več taliti, da jo Nemci prekašajo v zraku. SOVRAŽNA URADNA POROĆILA. Angleško poročilo. 13. aprila. — Vzhdino in severno Vimy smo pritiskali na sovražnika. Na fronti od severno Scarpe do južno Loosa smo zasedli vasi Baileul. Villerval, Vimy, Petit Yimy, Givenchy en Gohelle in Angres in prispeli do sovražnih jarkov severovzhodno Loosa. Južno ceste Arras—Cam-brai smo osvojili Vancourt in prodrli na obeh straneh Hindenburgove črte« do točke sedem milj jugovzhodno Arrasa. Skupno število ujetnikov presega sedai 13.000 mož. Uplenili smo 186 topov. Dogodki nm moriti. LONDON, 13. (Kor.) Admiraliteta poroča: Bolniška ladja »Solta« (7248 t), ki ni imela na krovu nobenih ranjencev, je zadela v Kanalu na mino. 52 oseb je utonilo, med njimi 5 zdravnikov in 9 postrežnic. LONDON, 13. (Kor.) Uradno se poroča: V noči na 31. marca so Nemci sredi Kanala brez svarila torpedirali angleško bolniško ladjo >Gloucester Castle« (7999 t). Vsi ranjenci so bili rešeni. Brzojavno poročilo iz Bergeaia z dne 11. aprila na- znanja, da |e izvršil dejaide nek! nemški po d vodnik.___ Govor Lloyda Oeorg*. AMSTFRDAM, 13. (Kor.) V Londonu ie imel včeraj pri zajutrku aimeriikega kluba ministrski predsednik Lloyd Geor-ge, odgovarjajoč na nezdrav ameriškega veleposlanica Page, govor, v katerem je izvajal, da je sedanja vojna le boi za svobodo. Le za tak bo; .je posegla Unija v evropski spor. fiimknburg je menil, da bo pod vodnika v^v^feiiila Anglijo k miru, *. • - ^TS'/Vlka gotova. On je namreč mnenja, da. "to Amerika šele v enem letu pripr^^n. Toda tu se moti. Vsi zaveznfip vrsti Anglija in Fran- cija, moraio skrbeti a to, da se prekriža H'ndenburfifov naorf Pot k zmagi, poroštvo zmage in ta«zpogojno sigurnost zmage nam saŽe le beseda »ladje« in zopet »ladje« in še enkrat »ladje«. Mi vemo, da bo Amerika, ko se le že enkrat odločila za boj, tiadi vztrajala pri tem. Konec bo zmagovit. Toda večje važnosti je, da fr ide do dobrocHnega mira. Končno Je razpravljal Oeorge še o Turčiji m osvoboditvi RusHe od njenih zatiralcev in o večnem miru. Misija Joffra v Ameriki BERN, 14. (Kor.) »Neue Ziircher Zei-tung« poroča iz Pariza: Francoska vlada je poslala pofi vodstvom generalissima Joffra se nanajajočo vojaško misijo v Ameriko In sicer v svrho organizacije vojne armade v Združenih državaih. Povratek cesarske dvojice na Dunaj. DUNAJ, 14. (Kor.) Cesarska dvojica je zvečer dospela iz Budimpešte semkaj. Prihod vojnega ministra na Dunaj. DUNAJ, 14. (Kor.) V^jni minister Stoger Steiner je prispel danes na Dunaj. Nemški državni po^talnik na Dunaju. DUNAJ, 14. (Kot.) Včeraj je prispel na Dunaj nemški državni x>dtajnik pl. Stumm in imel politično konferenco z grofom Czerninom. Princ Ciril bolgarski pojde v Carigrad. CARIGRAD, 13. (I^-jt.) Ptmc Ciril bolgarski in generalissknus Žekov odpotujeta v Carigrad. Inteligenca In narod. IL Slika, ki jo črta duhoviti avktor o vlogi, ki jo igra hrvatska inteligenca v življenju in snovanju naroda, je temna tdJovolj. Hude in težke so obtožbe, s katerimi obremenja avktor hrvatsko inteligenco. Morda slika tudi preveč črno v črno; morda zlo ni tako hudo, kakor je predoča pisec; morda je* v svoji ljubezni do naroda, v svoji skrbi za njegovo bodočnost nekoliko prestrog v svoji sodbi; morda dopušča tudi premalo častnih izjem — ali po resnosti in stvarnosti besede, tehtovitosti argumentacije nas sili v vero, da je v njegovih trditvah in obtožbah dobršno resnice. Zakaj pa smo doslovno podali ta izvajanja? Cemu in v kak namen pridodajemo tu še nekoliko iz svojega? Spričo razmerja bratstva in vzajemnosti, ki se je razvila že po plemenskem sorodstvu in teritorijalnem tesnem sosedstvu, a se je po dogodkih in poukih iz usodnih do&otikov zadniih časov o solidarnosti naših interesov še posebno izpopolnila in poglobila, nas vabi avktor k primerjanju in k vprašanju: v koliko veljajo njegove trditve tudi za nas Slovence, za naš narod, za našo inteligenco in nje vlogo, ki jo igra v na&em narodnem življenju in snovanju? V koliko se dajo piščeva nazlranja in njegovi opomini aplicirati tudi na naš položaj, naše potrebe in zahteve? Analogija je v tem, da smo tudi mi mal narod, da si ti*M ta ni mogel doslej izvo jevati vsaj primernega mesta v političnem in kulturnem življenju človeštva, da Ie vegetiramo^ da nismo še dovolj pripravljeni za velike naloge bodočnosti. Razlika — in sicer nerazveseljiva razlika — pa je v tem, da nam v političnem in dr/avnopravnem pogledu naš položaj niti z daleka ne daje tiste opore in varnosti, ki je je deležen hrvatski narod v svojem zakonito 'določenem razmerju do ogrske države, v svoji avtonomiji in samostojnosti, pa naj se je ta tudi doslej praktično po nasilju kratila in kršila v mnogočem! Težka posledica te razlike je za nas v tem, da naša naloga v bodočnosti ne bo samo ta, da si priborimo mesta na mednarodnem tekmovanju, marveč, da nam je že sama narodna ekzistenca ogrožena, da se slede nas vprašanje ne omeja samo na to, kakov delež bomo imeli v velike« kolu, marveč se moramo pripraviti naftpre), da ustvarimo jamstva, da sploh — bomo! To vprašanje prednjači pri nas onemu: kaki bomo in koliko bomo vellali?! Nadaljna razlika pa je za nas tolaži j iva. Obtožbe, k;, jih piše avtor na račun hrvatske inteligence, ne veljalo za našo v toliki meri! V luči izvajanj v »Hrvatski Njivi« se nam kaže — glasom avtorjevih tr- ditev: po krivdi- inteligence — prevelika razdalja med splošnim kulturnim in gospodarskim napredkom naroda m onim njega intelektualnih plasti; preveliko nerazmer-Je inelJ kulturno stopnjo narodne splošno-sti, in pa napredkom, kf se nam Izraža v visokih kulturnih institucijah, ki jih poseduje danes Hrvatskal Ali, bolj enostavno povedano: inteligenca n* skrbela, da bi po stiku z narodom in primerni vzgoji široke plasti v primernem razmerju sledile inteligenci, da je ob ekzi-stenci visokih kulturnih institucij narod kulturno zaostal in se zato tudi gospodarski ni mogel razvijati in napredovati. ffci nas Slovencih so v tem pogledu ra-zmere ugottneje — pri nas ni takega nerazmerja, ni take nezdrave razdalje med napredkom duševno vodilnih slojev in onrm široke mase. Merilo za to nam dajeti morda števili članov, ki jih imate literarna družba za izobražence, »Slovenska Matica« in pa družba sv. Mohorja. Število Mohorjanov priča, da tuUi naša široka masa rada mnogo im različno čita, kar je pač zanesljiv znak splošnega kulturnega napredka. Toda, če smo rekli, da je pri nas v tem pogledu razmerje ugodneje in da za našo inteligenco ne veljajo obtožbe v toliki meri, nismo hoteli reči s tenj, da ne bi bilo pri nas prav nič tega zla, da ne bi bilo inteligentov, ki ne Izpolnjujejo svoje dolžnosti domaroda, ki jan politika nI narodna, ki ne žive in ne čutijo z narodom. Tudi če nočemo trcttti, kar trdi avtor v »Njivi«, da bi pri nas pod isiim imenom živela svoje notranje življenje dva naroda, pa laiiko trdimo, da tudi pri nas poleg splošnosti naroda vsaj en odlomek inteligence živi svoje posebno živijeine, ločeno od naroda, odlomek, ki mu neefo-sta;-e razumevanja potreb narodnega življenja in pa — to posebno — vsakega narodnega idealizma! To je neutaljivo dejstvo. Skodcs ki nam jo provzroča to zlo, občutijo dan na dan vsi tisti, ki — delajo: bodi na kulturnem m gospodarskem snovanju, bodi v socijal-nem življenju, bodi v političnih borbah. Pri vsem narolinem delu so izvestni in-teligenti tisti, ki jih — ni, ali pa, ki celo ovirajo in podirajo — s pikro besedo. Tem bi zaklicali besede Francoza Bur-de-a; ki smo jih citirali te dnf: kdor se izopiblje javnemu delu, ie krivičen, kajti žel je in žanje pač, kar so sejali drugi, noče pa sejad, da bi želi potomci! S svojo brezbrižnostjo za splošno snovanje zmanjšuje moč naroda! Ta sobda in obsodka iz peresa Francoza daja mementu v »Njivi« visoko važnost: inteligenca, strni se z narodom v edinstvo, socijaliziraj, demokratiziraj se!! Stopi v najtesneje stik-e z narodom, prevzemi naravno nalogo vodstva, zavedajoč se v polni meri svoje dolžnosti in odgovornosti, da se narod konsolidira in izpopolni organično v vseh svojih delih! Če se vsa naša inteligenca zave te svoje dolžnosti in če bodo vsi njeni člani vršili to dolžnost v polni meri, — kolikor jim le dopuščajo njih razmere — potem se nam ne bo več bati za svoj obstanek, ker bomo pripravljeni za velike naloge bodočnosti, si priborimo primerno mesto poleg drugih, da bomo udeležniki na vsesplošnem kulturnem snovanju! V imenu tega cilja, ki nam mora biti nam vsem visok in svet — če nočemo, da bo tudi za nas veljala težka obtožba, da smo svoje življenje in svoje duševne darove brezplodno in nečastno zapravili — polagramo vsej naši inteligenci na srce hudo grajo in svarilni poziv v »Hrvatski Njivi«. Razne politične vesti. Hrvatska — bodočnosti. V ogrski reviji »A Monarchia« je priobčil bivši hrvatski ban in minister grof Teodor Pejačevič članek, v katerem pravi med drugim: »V adresi (hrvatskega sabora) je najbolji dokaz državne zvestobe Hrvatov. Ali iz adrese je razvšlno tudi to, da treba sedanji okvir medsebojnih odnošajev revidirati. Večina želi, da ostane državna zajednica z Ogrsko, ali vsi Hrvatje se strinjajo v tem, da se bodoče ustrojstvo hrvatskega kraljestva ne omeji samo na današnjo Hrvatsko in Slavonijo. Da je nastala potreba, da se narodni okvir hrvatstva razširi. V tem se strinjajo naikon-servativneji unionisti z najekstremnejo državnopravno opozicijo.« — Neki ma-djarski politik, ki piše pod psevdonimom Spectator Croatiae, kara ogrsko opozicijo radi nie vedenja napram večini hrvatskega sabora. Glede hrvatskega vprašanja sraja pisec Szmrecsanyja in Po-lonya radi njiju govorov proti nekaterim članom hrvatsko-srbske večine in ozna-ča izjave hrvatskih delegatov kot korektne. Načelnikom desnice v gospodski zbornici bo baje izvoljen knez Friderik Schwarzenberg na mesto dosedanjega načelnika grofa Clam Martinica, sedanjega ministrskega predsednika. Ta izvolitev je precejšnjega simptomatičnega pomena z ozirom na sedanji notranji politični položaj, kompliciran po znanih zahtevah nemških nacijonalcev. Knez Schwarzen- berg igra že leta važno vlogo v konservativnem veleposestvu na Češkem, razpolaga z bogatimi političnimi izkustvi po svojem delovanju v poslanski in gospodski zbornici. Ob znanem razkolu v konservativnem veleposestvu je imel vodilno vlogo v večini, ki je odklonila resolucijo grofa Clam Martinica in njegovih somišljenikov. Po izvolitvi kneza Sch\var-zenberga načelnikom desnice v gos-podski zbornici ie smeti torej soditi. Ua ta ugledna skupina ne bo soglašala z ministrskim predsednikom tudi glede po Nemcih zahtevanih aktrorran). Reforma poslovnika In vprašanje pred-sedništva avstrijske poslanske zbornica. Te dni so nekateri listi razširjali vest, da je reforma poslovnika že izgotovljena iu da bo v kratkem enostavno Cekretirana z vlatimo odredbo. Od te vesti se nekoliko razlikuje druga, ki jo je priobčil »Prager Tagblatt«. Tudi ta potrja, da je načrt že izgotovljen, pristavlja pa, da se najprej — do konca aprila — dostavi parlamen-taričnim strankam. Ta poslednja vest dopušča namreč dve domnevi. Ali se načrt dostavi le v svrho, da ga stranke vzamejo na znanje, ne ni. Udeležilo se je tega predavanja veliko število najodličnejših oseb, med njimi bivši ministri bar. Engel, vit. Kosel, bar. Derschatta, bivši namestnik grof Kiel-mansegg, več državnih poslancev, sek-cijskih načelnikov in drugih visokih mi-nistrstvenih uradnikov. Prvi poročevalec Karel Junker je razpravljal o patrijotič-nem delovanju avstrijskega časopisja tekom vojne. Drugi poročevalec, glavni urednik Bosbauer, je poudarjal, Ua viadni organi že takoj od začetka vojne niso pojmovali pomena avstrijskega časopisja in mu delali ogromne težave. Avstrija jc veliko trpela zato, da se cenzura ni omejevala samo na vojaške stvari, temveč se je raztezala tudi na druga polja, ki nimajo nič opraviti z vojaškimi stvarmi. Vztra jati je treba na zahtevi, da politična cen zura sploh preneha in se cenzura omej izključno le na vojaške stvari. Državi« poslanec Zenker je izvajal, da je Stiirgkho va vlada porabila vojaško cenzuro v to. da je uvedla politično cenzuro, ki posluje takorekoč brez odgovornosti. Cenzur; s svojim nespametnim ravnanjem sramoti našo lastno upravo preU našim javnim mnenjem in ne manj pred inozemstvom. Ogromno veliko je cenzura grešila cele proti koristim vodstva vojne, ker ni dovoljevala, da bi se kritizirale stvari, K niso v nobeni zvezi z vojaškimi stvarmi. Govorniku se zdi čudno, da naj bi nadalje obstojala uredba, o katere nekoristnost: in škodljivosti je prepričano vse. Sedanj! položaj brez nadzorstva mora končno pehati, zato zahteva govornik takojšnje brezpogojno sklicanje državnega zbora. Nato se je soglasno z odobravanjem sprejela naslednja resolucija, ki jo je predlagal predsednik dvorni svetnik vit. \Vett-stein: >-Nadzorovanje in omejevanje avstrijskega časopisja in javnosti po cenzuri in popolno izključenje vsega časopisja iz sovražnega inozemstva je povzročilo, da je prebivalstvo nevarno malomarno celo napram najvažnejšim, usode in koristi države se tičočim dogodkom m da je bil oškodovan naš ugled v inozemstvu. Kar najnujneje pričakujemo, da se svobodno prepuste javnosti vse vesti, sporočila in razprave, katerih cenzuriranje ni potrebno v čisto vojaškem interesu. Olajšave pri uvozu inozemskega časopisja smatramo za neizpodbitno potrebo Svobodnega stvarjanja mnenja. Zahtevamo stff n. »EDINOST* štev. 10«. V Trstu, dne 15. aprila 1017. nadalje svobodno k o! porta žo, ker spoznavamo , da le razširjanje vesti nujno potrebno za hitro in temeljito razbistrenje prebivalstva. Z ozimni na to, da časopisje tvori bistven kulturni faktor države, zahtevamo dovolitev vseh onih svoboščin, ki lih Časopisje uživa v drugih državah.« Oficijozni »Freiadeoblatt« o boju nemškega nadjooallzma proti deželni avtonomiji. Offcf] >zni »FreimlenblaU« se je te drri v potu svojega obraza mučil s težko nalogo. Klanjati se mu je bilo pred nem-*kirnl zahtevaTn: za uredbo »okrožne organizacije- na Češkem, obenem pa jih \ dar prepričati, da nimajo prav in da igralo nevarno igro s svojo kampanjo za csiaoHenie ali celo razkosanje dežel. Nemško be?o je sicer belo kot najlepši zimski sneg. ali vendar hna svoje — pege. Ako naj bi se uresnrčHe nemške zahteve po nacionalni samostojnosti na Češkem — K;er so Nemci v manjšim — bi bilo ofi-cijozremu glasilu že prav in v redu. Ali čim bi se imela taka uredba izvesti tudi v Južnih pokrajinah, na Štajerskem, Koroškem. Kranjskem in v Primorju, mu pa stvar ne CiSi več. Vse drugače (nego na Češkem) bi stala stvar, — meni »Frem-denblatt — če bi na jugu monarhije odpadle deželne meje. Slovanska območja štajerske. Koroške. Istre in (!!) Primorja bi *e strnila z onimi Kranjske In bi nemškemu vpiivu zaprla pot do A d rije. A ta vpliv da je vendar »velelegilhncn« za sit acii' in gospodarski položaj Nemcev Avstrije. S tem da bi se te dežele odtegnile od kulturnega kroga zapaha« in bi se umetno potisnile k Vzhodu. Ako bi pretrgali to vez, ne bi bilo to ne avstrijsko, ne nemško! Svari torej Nemce, naj ne napadajo j zgfodovmsVe strukture Avstrije, ker bi s! tem le izpodkopavali pozicijo Nemcev in j se odrekali misiji, ki jim je naložena v bla- j gitijo drŽave in vseh njenih narodov!! S tega gledišča da treba presojati vsak napad na deželno in občinsko aviomonijo. — Navaja še nastopni argument, od katerega pričakuje — saj jih pozna naše nemške raOikalce! — posebnega učinka. Posebnost Avstrije da je, da imajo dežele pravico do samostojne zakonodaje kakor vsaka posamezna država. Ka-j takega sicer ni nikjer drugje na svetu. Ali tudi v Nemčiji ofcstofl zveza samostojnih suverenitet z dednim cesarjem na čelu. Tudi takega razmerja ni nikjer drugje na svetu. In vendar se v Nemčiji prav dobro občutijo pri tem. Ergo: kar je v Nemčiji dobro, tudi pri nas ne more škoditi! — Na zaključku pa podaja »Frerrfdenblatt« Nemcem lekcijo, ki jim ni prigovarjati. »Države so organizmi m teorija mora svoje zakone prirejati njim primerno, ne pa da bi jUi hotela reglementirati po zakonih. ki jih je posnela kie drugje! Sicer bi sličila fiziiologu, ki taji kako Življen-sko formulo zato. ker ni opisana v njegovi knjigi!« — Tu smo ču!i z*met, kar verno že davno. Naši državniki so od nekdaj ljudje dveh duš In dveh glav. Ena duša čuti ki ena glava m>sli m skrbi zn Nemce, druga duša pa čuti za druge drugače in draga glava ie polna skrbi, da ne bi »legitimni nemški vpliv« trpel, kjer so drugi domačini in bi morali biti gospodarji! Ce bi šk> — kakor smo že rekli — samo za Češko, bi otficijozno glasilo, čeprav skriva svojo misel v vrsto raznih fraz — že potrpelo v božjom imenu, da se deželna avtonoRiiija oslabi, ali celo odpravi, ali na Jugu je to vse kaj drugega: tu bi^se z odpravo deželnih meja ozemlja Štajerske, Koroške in Primorske strnila z onimi Kranjske«, in to bi zapiralo pot nemškemu vplivu ck> A iri*e!« Tu sc mora respektirati »zgodovinska struktura«, kakor da •ieželna organizacija na Češkem ne bi biia zgodovinska! — »Fremdenb'att« je sicer toliko previden, da zatrja, da se narodnih pravic Slovencev ne bo dotikalo.« Take — besede so za nas pena. Poznamo jih in njihovo vrednost. Ne morejo nas premamiti, da ne bi videli resnice in namenov. Zato vztrajamo pri tem: Aut—aut! Ali na» se princip deželne avtonomije enako spoštuje na severu m na jugu države! AH naj se princip nacionalne avtonomije uveljavi tam gori in tu doli — brez ozira na to. kake potrebe ima <>neimška misija« In kake poti išče nemški »legitimni vpHv«. Velja naj nauk, ki ga piše isti iFrermlenblatt« sam: dTŽava naj ureja svoje zakone kakor zahtevajo nje organizmi, in naj ne bo podobna fizijoiogti, ki pozna le tiste forme življenja, ki so v nje- govi knfigi! A nemški nacijonalizem v Avstriji ima svojo knjigo, ki edino njej določa svoje zahteve, okolo katerih se ofi-cijozno glasilo suče s toliko muko — med »da« na severu in »ne« na jugu. -P LgJL? Milijonar, ki ie izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Chavette. Drugi mesec so se njegovi domači in prratdji pač čudili, da tako molči, vznemirjen pa vendar ni bil nihče. Vsi njegovi stari tovariši, ki so se še spominjali njegovega strastnega veselja do potovanja v njegovih mladih dneh, so si pač dejali, da ga je njegova strast zvabila daleč kam v tujino, in so se smejali norosti, ki je moža v več kot zrelih letih, v starosti, ko zamenja domače ognjišče biti človeku šele prav prijetno, zvabila na cesto m v tujino, docim je 'doma zapustil za možitev godno hčer in mlado ženo, s katero se ie poročil Sele pred nekaj tedni. Toda mineval je mesec za mesecem, in o Brichetu ni bilo oJ nikoder ne duha ne sluha. Gospod de Badičre je storil vse mogoče, da bi našel slCJ za svojim izginilim prijateljem, in povsod mu ie zvesto pomagal stari Colard. Neposredno po drugi Brichetovi oženitvi je bil vrli sluga pač nekoliko hud na svojega gospoda, da je le-ta del svoje Ijubeznirki bi jo bil pač vso moral ohraniti za svojo hčer, posvečal Rnko naj pišemo In lz$warlEift Ime ml* cesarice. Ime naše cesarice se piše v našem slovenskem in sploh slovanskem časopisju na dvojen način, namreč »Žita« in »Cita«, in prav tako se tudi izgovarja na dvojen način. Oči vidno se pa večina našega časopisja nagiba na pisavo »Cita'< s prav takim izgovorom, ki tudi odgovarja nemškemu izgovoru črke »z«, namreč trdo, kot naš »c«. Nemci namreč pišejo ime naše cesarice — »Zka«. V našem listu smo pisali ime naše cesarice vedno po italijanskem načinu, namreč »Žita«, kateremu odgovarja tudi nemška pisava, dočim pa nemški izgovor »Cita« ne odgovarja italijanskemu izgovoru, kije pač za italijansko ime e*J«ino merodajen. Da pridemo stvari do dna, smo se obrnili na priznanega tržaškega italijanskega publicista in poznnavalca italijanskega jezika, urednika uradnega lista »Osservatore Triestino«, gospoda G. Giacometlija* Iti nam sedaj piše o stvri: s>Zita je pristno toskansko dekliško ime, ki se izgovarja z mehkim »z« (ki popolnoma odgovarja slovenskemu »z«). Ce zasledujemo besedo po krajevnem jeziku v različnih toskanskih mestih, kot v Sieni, PLstoji, Arezzu, Livornu, nahajamo naslednje pojave: Prvič ne nahajamo samo besede »žita«, temveč tu1-'i »žito« in sicer predvsem kot pridevnik s pomenom: £ist, nedolžen, ne-omadeževan, odkoder se je razvil potem pojem detinstva. »Zlto« bi potemtakem pomenjal dečka, »žita« pa deklico. Obe te obliki pa nekateri izvajajo tudi od druge, drugače se glaseče oblike, ki je deloma še veJjmo v rabi rn ima ceio več pomanjševal k, zopet drugi jJU ju smatrajo za vzporednici te drugače se glaseče oblike. Ta oblika Je »citto« (čist, nedolžen, neomadeževan in obenem »otrok«; izgovor Ital. »ci« je enak slov. »Či«, ki se nahaja tudi v pomanjševalkah »cittino« (majhen otrok, otroček), »cittetk* (isto), »cittola« (majhna deklica), »cittolesco« (otročji) itd. Poleg »žito, žita« (»citto, crtta«) pa prevladuje tnetja sonodna oblika: »zitello, zitella« (»zittello, zittella«), kar pornenja tudi dečka, deklico. Pri tej besedi pa je izgovor drugačen. Začetnica »z« se namreč izgovarja ostro, kot na primer pri »zio« (slovenski »c«). Tu pač nastaja vprašanje, zakaj naj se ravno »zfrta« (»-žito«) izgovarja mehko, »rltella« (»zittella«) pa ostro? Kako je to prišlo? Ta pojav se da pač pojasniti na tale način: Predvsem se pač sme predpostavljati, da obe obliki dovajate k »citto« (»elita«). Pod dvo)nim vplivam je nastalo polem »žito, zite« in »zitella, zitella« (zittello, zittella). Prva oblika se zadovoljuje z enim »t«, da ne bi se zamenjavala z besedo »zrtto« (»tiho!«); istemu namenu rabi tu)Jd mehki izgovor začetnice »z«, kajti pri »zitto« (»tiho!«) se mora »z« izgovarjati ostra Mehkejša, preprostejša oblika (»žito«) »ZUa« je ostala sama v sebi nelzpreme-njena še prav posebej zato, ker se je uporabljala ravno izključno le kot lastno ime in se je pozabil prvotni pomen, da, celo pravi izvor. Pri besedi »zitella« (»zittella«) se je raba razširila tako zelo po vsem poluotoku. da se ni čuditi razliki v izgovoru, posebno še zato ne, ker se je popolnoma pozabil izvor rn sorodnost z »ziio«. V razvoju jezikov ie pač pogostoma dogaja, da zakon analogije prekorači svoje meje in podtika kaki besedi popolnoma drug izvor, koit pa ga ima beseda v resnici.« Tako gospod Giacomelli. Posebej pa snio bili opozorjeni Še na to, da sc je beselJa »žita« v pomenu »deklica, dekle« uporabljala zlasti za služeča dekleta, kot se tudi dandanes v Italijanščini uporablja pogostoma namesto »serva« (služkinja, dekla) naravnost samo »ra-gazza« (deklica, dekle). In svetnica Žita, po kateri ima naša cesarica svoje ime, je bila dekla in jo še jdandanes Časte kot za-ščitnico služe čeg a ženstva. Kar nas pa more veseliti predvsem, |e prvotni pomen beseUe *Zita <: čista, nedolžna, neoniadeževana. in če po italijanskem izgovoru pristno italijanskega imena — gotstvo nekaterih vročeglavcev je tu pač zopet splavalo po vodi — pišemo in izgovarjamo v slovenščini to ime »Žita«, mislimo, da bodo zadovoljni tudi naši čitatelji, da smo tako končno rešili vprašanje, kako naj se v slovenščini piše in izgovarja ime naše cesarice. Dopis z bojllto. svoji mladi ženi; toda ko ie Brichet izgini! potem na tako Čuden načm, je ColarUa kmaiu minila vsa ta nejevolja in bil je zopet najzvestejši in najvdanejši služabnik svojega gospoda, kateremu je služil že dvaindvajset let. Poizvedoval je vsepovsod, in končno se mu je vendar posrečilo, da je zasledil v seznamu potnikov, ki so potovali rz Pariza z ono kočijo. katero je ljudstvo splošno imenovalo »versaillsko nočno omaro«, ime »Brichet«. V Versalllesu, prvi poštni postaji na cesti proti Mansu, se je Colardu, ki je tu a i tu prebrskal vse sezname, posrečilo izvedeti, da je Brichet čakal poštnega voza v Chartres in se tudi odpeljal žnjim. V Chartresu pa ni bilo mogoče najti niti najmanjšega sledu več. Ali je Brichet potoval še naprej? Ali se je odtam morda vrnil v Pariz? To zadnje vpraianie 5e povzročalo največjo skrb gospcflu de Badičreu in staremu Colardu, kajti v tem slučaju bi bilo mogoče, ri dehi ali v službi. Vendar so bolezni le redke med nami; človek se pač vsemu privadi, tudi najhujšemu. Posebno hudih bojev do adaj tu ni bilo, sneg in mraz ovirata bojna podjetja toliko z naše, kolikor z nasprotne strani. Vendar pa žal tudi irisimo brez izgub. Tako se je nekega »dne ruska izvidna četa (patrulja) nenadno približala naši poljski straži fn smrtno ranila Pavlovič Petra rz Vižnjana pri Poreču. Jaikomin Ivan iz Ku-beda .pri Kopru (sanit. odd.) je bil pri odnašanju Pavlovtča na mestu ubit. Oba dobita srebrno hrabrostno svetinjo. — Volčič Avgust iz Standreža pri Gorici, eden naših narpog^nnnejših patruljerjev, je bil že čisto blizu ruskih Žičnih ovir. Prižvižga kroglla in ga tudi rani v trebuh. Zdravi se na polk ovni pomožni postaji. Istega dne kot Volčič, Je bil tudi desetnik Jakob Baje iz Cola pri Vipavi (patruljni pweljnik) smrtno ranjen in je še istega kine umrl. Tudi ta dva dobita oba veliko srebrno hrabrostno svetinjo. Da so nasprotnikove izgube veliko večje, menda ni treba praviti. Naši vrli junaki se vedno, ob vsaki priliki izkažejo vredne potomce svolih hrabrih prednikov. Jasen dokaz temu je dejstvo, -da je moštvo 9. stotnije, v Času od 26. II. 1917., t. j., kar je stotnijski poveljnik nad poročnik Bratoš, (do danes) prejelo 18 odlikovanj za hrabrost in sicer 3 velike srebrne, 9 malih srebrnih in 6 bronastih svetinj. Povsod prvi, povsotf nafpogumnejši so sinovi Slave! Blagorodna gospa! V teh vrsticah sem Vam skusil nekoliko orisati naše življenje v teh toJiko imenovanji Karpatih. Res, da, mnogo moramo tu pretrpeti, ali da resnico povem, najhuje nas tlači misel na ljubi dom, želja po krogu svojih dragih! S kak+mi občutki Zremo zvečer za zahajajočim solneem — tam nekje daleč so oni mili kra$, tam so srca, ki tre-pečejo, ki bijemo za nas! Da bi nam že enkrat zasijal om srečni dan, da se vrne- mo tja k bregovom naše sinje Adrije! Kedaj, kedaj bo nastal mir? se včasih vprašujemo drug drugega — žal — odgovora si ne moremo dati! Glede harmonike, Vas, blaga gospa, ponovno prosimo, storite, kar Vam je mogoče, gledć požiljatve pa — mogoče da pride nadporočnrk Bratoš v kratkem na dopust, in oji nam je radevolje obljubil poskrbeti, da se poSiljatev ne izgubi. Pošiljajoč Vam, blaga gospa, kakor tudi vsem, ki z nami in za nas čutijo, iskrene srčne pozdrave, beležim v imenu vseh tovarišev z najdiličnejim spoštovanjem in kličemo krepki »Na zdar«! Miloš Borštanski, Ernest Stare, narednik, Josip Sosič, rač. podčastnik, Stanko Le^ stan, poddeset., Olenik Josip, desetnik, Anton Kocjančič, Četovodja, Štor Franc, desetnik. Arfdrej Matelič, Zorn Slavko, Simčič Matija, Hlada Franc. po sreči ni v nobenem spoznal svojega gospodarja. Z eno besedo: po dveh dolgih letih Bri-cheta še vedno ni bilo na izpregleid m kljub vsem poizvedovanjem ni btk> mogoče ugotoviti, ali je mrtev ali še živ. Po vseh dejstvih, ki smo jih povedali sedaj, si je lahko misliti, kako moralo pretresti sodnika gospdia de Badičrea, ki je zasipaval romarja Cartouchea, ko je le-tn nenadoma izgovoril ime njegovega dve leti pogrešanega prijatelja fz mladostnih let. Vkiiub odvetniškemu naslovu in imenu, ki ga je obsojenec prideval svojemu ovadenemu sokrivcu; vkljub sliki v medaljonu, ki je kazala sodniku dobro stane Brichetove poteze, vendar al mogel- gospod de Badttre verjel možnosti kake zveze med podlfim zavretokn morilcem in onim bogatim M troČnkn Človekom, ki je bil vedno na glasu eeoroadeievane poštenosti. — Kako trn p fctt opt Qovck»lbga imenujete ochrefaikat sotfđefcdto pri vaših zločinih? — |c vpraial aodrik a nekoliko trdnejšim glasom? — O! To 4« bil presvH lisjak. 6a bi bH nosil naprodal arofo lastno kožo; dajal nam ie le tiobre nasvete m označal nam torovizaeilske stvari. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 16. do 21. t. m., (12. razdeljevanje), se bodo mogla (proti preščipljenju štev. 12. izkaznice za živila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo: KORUZNA MOKA. % kg koruzne incke po 80 vin. kg. KROMPIRJEVA MOKA. V\ kg krompirjeve moke po K 2'40 kg. SUHE CESPLJE. V4 kg suhih češpeij po K 3'60 kg. MARMELADA. XA kg marmelade na osebo in teden po K 4'— kg. JULIENNE. (Posušena zelišča.) 5 (pet) dkg julienne (posušenega zelišča za juho) po K 10 kg. JAJCA. 5 (pet) jajc na osebo in teden po 22 vhi. eno. SIR. 60 g (6 dkg) eidam&kega ali holandske-ga sira po K 9 kg. Največ se ga bo moglo dobiti 42 dkg, ne gledč na število odmerkov živilske izkaznice. CIKORIJA. Na izkaznice z enim do treh odmerkov se bo moglo dobiti po 20 dlkg, na izkaznice s štirimi in več odmerki pa po 40 dkg cikorije po K 4*40 kg, (20 dkg 88 vin., 40 dkg K 176). ČOKOLADA (prvovrstna). Na izkaznice z enim in dvema odmerkoma se bo moglo dobiti po V* kg, na izkaznice s tremi in štirimi icndmerki po 2/b kg, na izkaznice s petimi aJI več odmerki pa po V2 kg- čokolade po K 20 kg. POSUŠENI SLANIKI. 1 komad 80 vin.; na eno izkaznico za Živila se zamore poljubno dobrti enega do štiri slanike, ali v nobenem slučaju ne več kot štiri komade. SIROVO MASLO. Na vsakih 6 odrezkov oficijelne izkaz-nise za maščobe, veljavnih za čas od 16. do 22. t. m., se bo v vseh lokalih, kjer sc razpečavajo živila aprovizacijske komisije obenem z drugimi živili moglodobiti po 120 g (j2 dkg) sirovega mas!a na osebo in sicer po K 12'50 kg (12 dkg K 1'50). SLANINA. Izkaznice št. 9. ter dopolnilne izkaznice št. 12. za slanino veljajo »do vštete sobote, 21. t. m. DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico der dopolnilne izkaznice za kruh in do oficijelne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamenovanimi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 16. aprila do 22. aprila t. 1., dopolnilno izkaznico s štev. 13. ter morejo nanjo tlo vštete sobote, 28. aprila t. 1., v običajnih prodajalnah dobiti 3 (tri) dkg slanine. SVINJINA. V torek, 17. aprila t. L, se prične prodajati svinjina proti Izročitvi zelenih izkazn'c (8. izdaja), ki so že v posesti občinstva. Prodajala se bo pri vseh slanhiarjlh In sicer na izkaznice 0$ It. 1 do št. 10.000 A, B, C, D, E, v torek, 17. aprila, na iz»kaznke od št. 10.001 do it, 20.000 A, B, Cf D, E, v sredo, 18. aprila, in na izkaznice od št. 20.001 do št. 30.000 A,'B, C, D, E, v četrtek, 19. aprila. Kdor bi iz upoštevanja vrednega vzroka ne mogel kupiti svinjine določenega dne, jo more dobiti popolnoma izjemno v soboto, 21. aprila. Vsaka oseba ima pravico, da dobi na eno zeleno izkaznico 10 dkg svinjine in sicer po izberi: ali 10 dkg salam i nov po K 7'20 kg, ali 10 dkg nasoljene svinline K 7'20 kg, ali 10 dkg glavine, krač ali kože K 3 — kg. SALAME. Pri vseh slaninarjih se bo nadaljevala prodaja salam (Plock\vurst) po K 14 kg. Odjemalci se morajo izkazati z izkaznico za živila ter ne morejo dobiti več kot JA kg salam (na eno Izkaznico za Živila). SARDINE V ŠKATLJAH. Na izkaznice z enim do treh odmerkov se bo mogla "dobiti po ena škatlja saridm (v olju), na izkaznice s štirimi ali več odmerki pa po dve Škatlji, in sicer po K 3 škatlja. NAMOČENA POLENOVKA, OSOLJENE SARDELE IN ZGOMBRI. Nadaljevala se bo tudi prodaja namočene polenovke, osoljenih sardel in zgom-brov in sicer na običajnih mestih. IZKAZNICE ZA SVINJINO. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci tukli izkaznice (rudeče barve) za svinjino (9. izdajo). — Kdaj stopijo te izkaznice v veljavo, se objavi ob svojem času. KISLO ZELJE. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci izkaznice št. 27. za krompir ter se bo moglo dobiti nanje oo V2 kg kislega zelja na osebo in teden po 1 K kg. in sicer na naslednjih krajih: na trgu Ponterossos na Lesnem trgu, na trgu Stare mitnice, na trgu Oiuliani in na trgu Perugino. KOLERABE. Dobile se bodo tudi izkaznice št. 2b. za krompir ter se bo moglo dobiti nanje po Mi kg kolerabe po 40 vm. kg. LIMONE. Tekom tega razdeljevanja se bo*Jo dobivale tudi limone po 14 vbi. ena in sicer ena limona na dva odmerka izkaznice za živila; torej se bo dobilo n. prv eno limono na Izkaznico do dveh odmerkov, dve limoni na izkaznico do štirih odmerkov, tri limone na izkaznico Uo šest odmerkov itd. SVECE. Nadalje se bodo prodajale tudi sveče po 32 vin. komad; in sicer se bo na izkaznice z enim do treh odmerkov mogla dobiti po ena, na izkaznice s štirimi ali več rAhnerki pa po dve sveči na izkaznico. VŽIGALICE. Dobivale se bodo tudi švedske vžigalice, ali ne več kot 8 škatljrc na izkaznico, ki sicer po 6 (šest) vin. škatljica. je lepe priložnosti, kjer se je dato kaj Imenitnega ugrabiti, — je odgovoril Car- toucha. — Kako visoko pa cenhe njegovo starost? — Petinpetdeset do iestinpetdeaet let. Ob tem odgovoru, ki te podata! natančno Brichetovo starost, ft gospoda de Badičrea ponovno stresel mraz. Zapisujoč obsojenčeve izpovedbe, je neprestano opazoval v naslanjaču spečega pisarja. Bal se je, da bi se ne prebudil in tiidi slišal izpovedb, ki jih doslej Čul on sam. — Kje more najti policija tega Človeka? — V ulici de ia Bucherie, v livarjevi hftj, v tretjem nadstropju. Tam je treba petkrat potrkati, nakar odpre na vratih majhno linico. če se ga potem nagovori: »Govorila bova o gospodu de Vivormu«, odpre vrata, da trkajoči lahko vstopi. — Odkedaj je v zvezi s vašo tolpo? — Nekako dve leti. To Je bil zopet čas, v katerem je izginil Brichrt. 8 tresočo se roko je sodnik zabeležfi zadnjo crvađalčevo izpoved bo. Tedaj je pa na Grčvejskem trgu nastal hipoma strahovit krik, da se je pisar prebudil in prestrašeno skočil pokoncu. Začelo se je že daniti in ljudstvo, utrujeno, ker je bedelo vso noč, je zahtevalo Domače ¥©§ff. Odlikovanje. Dvorni svetnik c. kr. na-mestništva v Trstu, »dr. baron Egon Glanz pl. Eicha, je bil odlikovan s komturskini križcem Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo. Za vzpostavitev gospodarskega življenja v Trstu. Na Dunaju se je te dni vršila v dunajski trgovski zbornici v navzočnosti tržaškega namestnika barona Friec-Skeneja konferenca o bodoči vzpostavitvi gospodarskega življenja v Trstu. Po govoru namestnika, ki je poudarjal potrebo sodelovanja vseh interesiranih čijiiteljev in zagotavljal vsestransko vladno podpo-* ro, se ie sklenilo, da naj se že v najkrajšem času ustanovi organizacija, ki naj bi obsegala zastop. delavstva vseh pridobitnih panog in tržaške občine ter naj bi že sedal, v najožjem stiku z namestništvoaii in ostalimi krajevnimi oblastmi, pripravljala gosr>odarsko obnovitev Trsta po vojni. Poletni čas. Namestništvo javlja: Kakor znano, se po oblastvenih odr^lbah letos uvede poletni čas tako, da se vse javne ure 16. aprila zjutraj ob 2 pomaknejo za eno uro naprej. Da ne bo zmešnjav, j»e važno, da se tudi ves zasebni promet od jutra 16. t. m. dalje uredi izključno po novem časovnem štetju in se pravočasno primerno uravnajo vse ure. Izročitev obsojenca. Vsled strahovitega tuljenja množice, ki mu je naznanjalo, da je prišel zanj usodepolni trenutek, je Car-touche izgubil svojo malomarno hladnokrvnost, ki jo je kazal tekom vsega za-stišavanja. — Ali nimate ničesar več, kar bi hotel še priznati? — je vprašal 9ctf*rtk, da bi stvar skrajšal kolikor mogoče. — Ničesar več, — je zajectfal ropar. Na sodnikovo znamenje je rabelj odpeljal svojo žrtev. Pet minut pozneje le naznanil zamolkel udarec, kateremu )e sledil pretresljiv krik, da je rabelj začel izvrševati obsodbo, ki je obsojala roparja, da ga tro s kolesom ob živem telesu. Tedaj se je sodnik obrnil k pisarju, katerega je bik> zelo sram, da je zaspal, in je dejal: — Pospravite spise in jih zanesite v tajništvo sodnega dvora. Ce bi bil pisar veUel, kaj se je zgodilo v tistem «času, kar je spal, bi se bil zelo čudil, da med vsemi onimi spisi ni bilo zapisnika o Brichetu. Ta listnica se je prav tako kot zapestnica z medaljonom nahajala v žepu gospoda de Bartičrea. (Dalje.) V Trstu, dne 15. aprila 1917. »EDINOST« it 104. Stran Ul. Uvedba tobačnih izkaznic za okraje tržaškega predmestja. Finančno ravnatelj-sivo razfeia«a: I. Navodila, razglašena s tukajšnjim naznanilom od Kine 26. marca 1^17, št. 3021, o uvedbi tobačnih izkaznic za ine^io Trst, sc tem potom razširjajo šj za predmestne okraje, in sicer: 1. za 1. predm estni okrui Zgornja CarboJa in Skedenj, 1. za II. predmestni okraj Zgornja in spodnja Sv. M. Magdalena. 3. za 111. preC-r'cstni okraj Kjadin. Rocol m Lonjer, 4. IV. predmestni okraj Kolonja in Vrla, 5. za V. predmestni ^kraj Škorklja in >ian in 6. za VI. predmestni okraj Oreta Barkovije. II. Tc.bačne izkaznice naj se ignejo po vpoštevancih osebno v palači tukajšnje finančne direkcije (Trg evan-geiiske cerkve št. 2, I. nadstr., na desno) od 4 do 7 pop. proti izkazu kakega doku-n -nta istovetnosti ob naslednjih Wneh: 23. a>prila, one osebe, ki stanujejo v I. predmestnem okraju, 24. aprila, ore osebe. ki stanujejo v I!, predmestnem okraju. 25. apriJa, one osebe, ki stanujejo v 111. predmestnem okraju. 26. aprila, one osebe. ki stanujejo v IV. predmestnem okraju, 27. aprila, one osebe, ki stanujejo v V. predmestnem okraju, 28. aprila, one osebe. ki stanujejo v VI. predmestnem okraju. III. Opozarja se, da so one osebe, ki so žc dobile tobačne izkaznice za mesto Trst. izključene od razdelitve izkaznic za tržaške predmestne okraje. Šolska predstava ženske podružnice CMD v Trstu, ki bi se bila morala vršiti 1. aprila t. 1. in je bila odpovedana, se bo vršila v nedeljo, 29. aprila t. I. Vstopnice in sedeži, ki so bili kupljeni za prvo prireditev, so veljavni za ta dan. Enkratna odpomoč upokojencem, invalidom Itd. Na podlagi najvišjega pooblastila, izdanega 17. marca 1917., se zaradi izrednih razmer, ki so nastale vsled vojne, za leto 1916. naknadno izplača enkratna o'pomoč v naslednjem označenim osebam: upokojencem, osebam, ki uživajo invalidsko pokojnino, patentalnim invalidom. ter milostno preskrbnim uživaiočim bfvškn pripadnikom, armade, vojne mornarice. deželnih bramb z všteto žrebčar-sko branšo, Črno vojsko, vojaškim policijskem zborom in orožništvom, potem vdovam in sirotam po pripalJnikih armade, vojne mornarice, deželnih bramb z všteto žrefcčarsko branšo, črno vojsko, vojaškim policijskim zborom in orožništvom, ki užrvak) normalno milostno preskrbnino. Pravico do te od pomoči pa nimajo: a) vse osebe od V. činovnega razreda navzgor, potem od VIII. do vštetega VI. činovnega razreda oni, ki uživajo stanarin-sko pripomoč; potem osebe X. m XI. činovnega razreda ter častniki in voiasko-uradniški aspirantje, ki uživajo milostni pnboljšek na podlagi najvišjega odloka, izdanega 16. juniia 1915. (okrožnica izdana 2*. iunffa 1915.. odd 9. *t. 25617. naredh št. 26/15); b) častniški namestniki in nji-hfjvi zaosiali, ker se je zanje primerno poskrbelo z najvišjim odlokom, izdanim 4. decembra 1915., moštvo O' narednika navzdol, ki je postalo invalidno v sedanji vojni, ter zaostali po Oiiein moštvu, ki je umrlo v sedanji vojni, ker te osebe, če so potrebne, dobivajo priholj*ck v obliki zakonite vzdrževalnine (državne podpore); d) orožni^ko moštvo in njihove vdove in sirote: e) upokojenci, osebe, ki uživjo invalidsko pokojnino, patentalni invalidi, ki so b'li 1. marca 1917. v aktivni službi, in f) vdove in sirote, ki v letu 1916. niso uživale preskrbninc ali ca so že mrtve. Od namoči izplačajo v celoti sami po sebi upravičencem oni uradi (skupna osrednja blagaina. izplačevalnica pokojnin, davčni uradi itd.), ki izplačujejo tekoče vojaške preskrbninc (milostne preskrbnine). Od-porooči obremenč m-obilizaerjski kredit, postavko: enkratne dragrmske odpomoci. Pozor, k der ima zastavljene dragocenosti! Mestna zastavljalnica javlja, da se bodo dragocenosti, zastavljene na svetlo-m* dre listke serije 137 v prvem polletju leta 1915., in sicer od št. 140.G0Ž do štev. 168.344 vračale v ponedeljek, 16., torek, 17., in sredo, 18. t. m. od 8 dop. do 1 pop. v prkliči;eni prostoru mestne zastavljalnice, odprtem v ta namen. Ostale lirago cenosti, zastavljene na svetlo-modre listke serije 137, in sicer od št. 200.000 do št. 238.80/, dospejo v Trst v nekaterih dneh. V zgoraj določenem roku nerešene dragocenosti se prodajo na javni dražbi. Več kot pet zastavnih listkov se ne more odpraviti obenem. Stranke, ki bodo ob 1 pop. še v zastavljalničnih prostorih, se poslužijo reino. — Od 25. t. m. dalje se bo vršila dražba dragocenosti, ki so bile zastavljene meseca aprila, majnika in junija leta 1915. na svetlom^dre listke serije 137 in sicer od št. 30.C0I do št. 42.098. Zastava se more obnoviti, dokler sc nahajajo zastavljeni predmeti v posesti za-e. Kdor bi žele!, da bi se za- stavljal-^ Stavljeni dragoceni predmeti: zlato, srebro, demanti, biseri in briljanti že prej proiiali na dražbi, naj se obrne na zastavljalnico pisarno. Uradne ure za stranke so: v pondeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8 dop. do I pop., v soboto pa od 8 do 12 dop. in od 3f30 do 6 pop. Pozor, begunci z juga. Mestni magistrat naznanja, da se nahaja na železniški po-$ta = i Locsdori (Dolnja Avstrija) veliko Število priijage in drugih stvari, ki so jih ob priliki evakuaciie izgubili begunci z juga. Te stvari izgubitelj lahko dobi, če pride sam v Loosdorf. Pomožni odbor za oegunce z juga v NVelsu je pripravljen pomagati oškodovancem in jim preskrbi brezplačno vožnjo po državni železnici in deželnih železnicah na Dolnjem Avstrijskem ter ttfui brezplačni prevoz najdenih stvari. Kdor bi v Trstu želel v ta namen odpotovati v Loosdorf, naj se zglasi v občinskem statist?čno-anagrafičnem uradu (u\ Sanita št. 25 III, vrata 58) prihodnji teden od 3 do 12 dop. in prinese s seboj listine, ki se nanašajo na odposlane izgubljene predmete. Brezimne ovadbe vojaškemu povelf-ništvu. Vojaško poveljnrštvo v Gradcu sporoča: Zadnji čas je zelo narastlo število vojaškemu poveljništvu prihajajočih brezimnih ovadeb o raznovrstnih domnevnih nciiostatkih. 2eleč, da bi odpravilo, če le mogoče, vse nedostatke, je vojaško po-jveljništvo zasledovalo v ovadbah nave-'dena dejstva, če se ni že takoj izpočetka ; moglo spoznati, uu je stvar izmišljena. V i večini slučajev se je izkazalo na zadovo-Ijiv način, da so cnvadbe neutemeljene in da so izhajale manje iz patrijotične vneme kot iz osebnih, večinoma ne ravno ne-prikosnih nagibov. Vojaško poveljništvo zato v bodoče brezimnih ovadeb v splošnem ne bo reševalo več. To velja zlasti za ovadbe, ki so pisane s pretvorjeno pisavo ali s strojem in so torej že same po sebi sumljive. V slučajih, kjer se očitno kaže obrekljiv namen, ukrene vojaško poveljništvo izsleditev m sodno zasledovanje »vaditelja. OvaJbe, za katerih resničnost jamči pisec s svojim podpisom in navedbo svojega stanovanja, se pa bodo tudi v bodoče natančno preiskavale. Čegava le zasluga na preobratu v Rusiji? iNase Jedinstvo« piše, da se je na preobratu v Rusiji zahvaliti centralnima vlastima, nikakor pa ne deklamacijam entente in Wilsona. Da ste bili centralni vlasti poraženi — pravi splitsko glasilo — bi se bil despotizem v . Rusiji preveč ojačil, a Italija bi bila pograbila vse do obal Epirskih. V Carigradu bi bil Anglež razvil svoje sile in bi bil vzel balkanske latine po»J svojo zaščito. Gorlice, Soča, posest Balkana, žilavi odpor Nemcev na zapadu in podvodniki — vse to da" je dalo zamaha ruski revoluciji, ustvarilo predpogoje za napovedovane pogoje miru, v njih za svobodo morja m za novo dobo v svobodah in pravicah vseh — velikih in malih narodov. Vse je res, kar pravi splitsko glasilo — popolnoma resnično. Ne oporekamo niti pičice. Sijajni militarični uspehi so izzvali preobrat v Rusiji, so prinesli ruskemu narebu odrešenje, so omogočili zmago svobode in demokracije v Rusiji — neizmerno pridobitev za ves civilizirani svet, za vse kulturne narode, za kulturni napredek človečanstva. To je res in temu se ne da oporekati. Centralni vlasti imate veliko in neutajljivo zaslugo na preobratu v Rusiji! Ali, če objektivno sodimo in hočemo biti resnicoljubni, ne moremo soglašati z »Jedinstvom«, ako je hotelo trditi, da imajo godki sedanje vojne j izključno zaslugo na zgotiovinsko-zname-nitem prevratu. Ne smemo pozabiti, da so naiprosvitljeneji duhovi ruskega naroda že desetletja pripravljali s pisano besedo ; ta preobrat, zastavljali svojo ekzistenco, i svojo svobodo, trpeli, polnili ječe ali živeli I v prognanstvu. Oni so s tisto ljubeznijo in abnegacijo trosili seme. ki je sedaj dozo-j relo v zlat sad svobode, so pripravljali tla, ustvarjajoč dispozicije v dušah, iz katerih je mogel vzrasti veliki dogddek. Ruski narod in žn jim i vse kulturno človeštvo je gotovo obvezano v hvaležnost do centralnih vlasti, ali pri tem ni smeti i pozabljati mož, duševnih herojev, glasni-! kov, propovednikov osvobojenja ruskega naroda iz okov avtokratičnega nasilstva. Da niso oni prednjačili s svojim junaštvom, da niso oni propagirali velikih idej, ne vemo, ali bi se bile mogle danes ruske sile tako strniti v falango, ki je strmoglavila režim duševnega in materijalnega robstva, da ga nadomesti z režimom civilizacije: svoboJe in demokracije. Gibanje prebivalstva v Trstu. V tednu od 1. do 7. aprila je bilo v Trstu rojenih j 30 erseb, lanisko leto v istem tetfnu 20. Umrlo jih je 129, lani v istem tednu 83. Med temi jih je umrlo letos za jetiko 25. j Porok je bilo 4, lani 1. Tedenski zdravstveni pregled. Od 7. do 14. t. m. je obolelo v Trstu: 1 oseba za škrlatico (Barkovije), 6 za davrco (3 v V. 3 v VI. okr.), 3 za legarjem (I., 111. okr.. Sv. Ana). Umrla je za legarjem ena oseba v bolnišnici. Občni zbor Šentjakobske podružnice CMD, kateri se je imel vršiti danes, ob 10. uri predp., je vsled neprevidljivih okoliščin preložen na 29. t. m. ob 3 pop. Ta lian se bo vršila tudi »pomladanska veselica ob 4. pop. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 16. t. m., se bodo od 3Mz do 6 pop. prodajali na javni draižbi nedragoceni predmeti, zastavljeni na rumene listke serije 139 in sicer od št. 209.801 do it. 210.400. Smrt veterana. V Omišu (v Dalmaciji) je umrl v 84. letu svoje dobe Nicola Fran-ceschi, ki se je udeležil bojev pri Cu-stozzi in Magenti. I Tržaška kmetijska družba v Trstu ima ! še v skladišču razna semena, kakor grah, | zelje, kapus, zeleno, reUkev. mesečno red-| kvico, petršilj, motovileč, salato, salafti-no, zimsko salato, špinačo, čebulo, zimski por, drobnjak, kumare, rabarbaro, paradižnike in ohrovt. Ta semena se bodo oddajala le še nekaj dni. KJdor rabi ta semena. naj se oglasi takoj v skladišču tvrdke Jakoba Vatovec v Trstu, ulica Carintia št. 19 otl 9 do 12 predpoldne. Novi ravnatelj dunajskega dvornega gledališča je te dni sprejel zastopnike dunajskega časopisja in jim razvil svoj pro- jgram. Sporočil jim je me»I drugim, da je avstrijski Nemec, ki not) v svojem srcu krščansko-gerinanski ideal lepote. Temu novemu ravnatelju dunajskega dvornega gledališča je namreč ime Maks pL Millen-kovics, in mi bi stavili marsakaj, da je bil vsaj njegov ded, če ne že oče, čisto pošten — hrvatski graničar iz Like. »Mater Doiorosa«. Danes, 15. t. m., se zadnjikrat ponovi Silvin Sardenkova »Mater Dolorosav:. v prostorih »Marijinega Doma < ulica Risorta št. 3. Ker je pri obeh prejšnjili prireditvah predstava nad vsako pričakovanje sijajno uspela in ker je »Mater Dolorosa« res krasno tdelo, zato naj pride vsak, kdor le more, k prireditvi! — Predstava se prične točno ob pop. Cenejša živila potrebnejShn slojem. Kakor se je že javljalo, so se pri posameznih krušnih komisijah ustanovile okrajne komisije za aprovizacijske stvari, katere imajo nalogo, da določijo, katere osebe naj pridejo v poštev pri državni pomožni akciji, da se v kvirn razpoložljivih sredstev dajo potrebnejšim slojem na razpolago nekatera živila po znižanih cenah. — Tisti, ki z o žirom na svoje gospodarske razmere žele tes^joboljška, morajo priti k svoji krušni komisiji po priglasllni obrazec, katerega morajo izpolniti in potem vrniti krušni konrsHi. Z oziroan na to, da se je prvotno določeni rok za priglasitev izkazal prekratek, se seldiaj podaljšuje do petka, 20. aprila t. I., in se po preteku tega roka ne bodo več sprejemale priglasitve. Napovedbe v obrazcih morajo strogo odgovarjati resnici Na podlagi podanih in kontr oh ranili napovedeb bodo komisije razdelile priglašence v tri skupine po dnevnih dohodkih vsakega pripadnika domačega gospodarstva. V prvo skupino pridejo družine z dnevnimi dohodki do 1 K, v drugo do 2 K in tretjo do 4 K na osebo. V prvi vrsti dobe priboljšek osebe, ki spadajo v prvo skupino, potem pa, kolikor bo mogoče, one v drugi, oziroma tretji skupini. Češki pisatel) Fran Vymazal — 76-le-ten starček — je umrl te dni v Brnu tragične smrti. Hotel je preko tira električne Železnice. V tem pa je pridrvel železnični voz, ga zagrabil in ga vrgel oa stran, na pot za pešce. Poškodovanec je obležal v nezavesti in Je v bolntšnioi umrl, ne da bi se mu bpla povrnila zavest. Bil je svoj čas jako produktiven pisatelj in izvrsten pre- Prošnja. Pišejo nam: Po lestih mesecih, kar se nahajamo tukaj v tem gorovju, ločeni od vsega sveta, br« vsake zabave, nam je prišla želja, da bi Čitali kako knjigo. Zato se obračamo kto Vas s prošnjo, da bi nam poslali kako slovensko ali nemško knjigo, da bi se kratkočasili v prostih urah. V naprej se zahvaljujemo v nadi, da se nam ta želja izpolni. F. Ober-snel, desetnik, Barkovije; J. Loze j, desetnik, iz Komna; R. Sinčič, poddesetnik, Matulje; I. Kovi£, pešec, od Sv. Ane pri Trstu. fop. št. 97, XI. stot, voj. pošta št. 638.) Rodoljub je na smrtni postelji. Mei Cehi čujemo vsako toliko o rodoljubni požrtvovalnosti na smrtni postelji v pospeševanje narodnega kulturnega napredka sploh, posebno pa v namene narodne vzgoje. Take vzvišene zglede dajejo Cehi iz vseh slojev in stanov naroda. Sedaj imoviten naobraženec, potem kmet, obrtnik. Tudi ženstvo ne zaostaja. Te dni je dal tak zgled narodne ljubezni m zvestobe v Olomuci umrli prelat dr. MIčoch. Določil je olomuško šolsko društvo, »Matice Školska«, kot glavno dedinjo svoje zapuščine v vrednosti kakih 80,000 K. Pa tudi v življenju je bil pokojnik vnet podpira telj narodnega šolstva. Bil je ustanovitelj -Matice« ter je kot komisar verskega pouka na češki gimnaziji ustanovS 6 stipendijev za dijake. Kakor povsod in kakor ne more biti Urugače v takem razvitem in naprednem narodu, je tudi med Ceh? različnih naziranj, ki se krešejo med seboj, o tem in onem, ali v enem so vsi enaki, vsi Čehi: v ljubezni in zvestobi do svojega paroda. DAROVI. Konsumoo društvo v Roianu le na letošnjem svojem obenem »boru določilo 300 K od svojega čistega dobička za šolske potrebščine kajakom slovenske trgovske Sole v Trstu, bhrajočim v Roianu. Prisrčna hvala društvu, ki na tako odličen način podr govsko šolstvo. fp4ra naše narodno tr- ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU im Mnn mH 4 lato tao. - lah ulica. DelnlAka fUvalca K WWI btiaji kiintM vse Mnkm+tite ftra _ Uradne *r* M t-1 pop. HALI OGLAS J:: □C t m tainnajo po 4 stok. besedo, j * Kastne tiskane bessde se ra^a- i 1 asjo enkrat već. — Majvanjža j 1 : pristojbina saaša 40 slatink. .1 □□ ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici deile Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. da kupcem ves fca teden voluo, cnnje in žaklje po visokih cenah. Morosinović, ulica Molino grande 38. ' Naznanjam, 1057 se cunje bele, barvane,pokrivala, plete-vrv in 2akQe- — mne, nerabne obleke, nI Geppa 10, Nacson. 1058 niMfllfllfl 86 bode dobra hrana po zmerni ceni tJIlUlIJUiU začetek me?eca maja. — Vpisovanje nI. Rossetti 23, I. demlad 32" na Ins. odd Edinosti. 3:65 Cabaret-Varlett „MAXIM" Tri« — Via Stadion ittv. 10 Laatnik O. M A URICE Pri Hupfeldklaviiju IGN. ROSEN BL ATT. VELIK NOVIT1TNI SPORED. Novi umetniki. UKI MIRBACH. pevka. Emy Sanden davatetjica FRITZI LANG, snbretka, ____________ ________X pevka. RELLI TROLLMANN, snbretka. ELSA WALTER, ženski bariton Vstopnina I. prostor K 2. II. prostor K. f. III IIHBBII IIHiSSIIMIHBHI IMIHIIK3 ASSICURAZIONi GENERALI IN TRIESTE ' (ObSna zavarovalniea v Trata). Ustanovljena 1. 1831. Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1914. K 480,964,656.23 Glavnica za zavarovanj- življenja dne 31. decembra 1914: K 1^816,563. Plačana podvračila od leta 1881 do 31. deccmbra 1914 K 1.212,012,598.53. 8 L januvariem 1907. je društvo uvelo za živlienskl oddelek nove slavne pogoje police nadarjene največjo kulantnostjo. Povdarjati je sledeče ugodnosti police: I. Veljavnih takoj od izdanja: t) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kaaar mora zavarovanec vrs>tl \cj. službo, ako le vpisan v polah črne vojske. . , ,, ,. , , . b) ako Dlača zavarovanec l"/»o od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki Je Izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrSI v teku 6 mesecev po preteku roka. ll Veljavnih po preteku 6 mesecev od izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — pa-tovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v kater^slbodi deželi iega sveta. (Svetovne police). Društvo Je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju. Če pade zavarov. v dvoboju. UL Vellavsib po preteku enega leta po Izdanju police: s) zavarovanec se oprosti plačevanju za meSana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za del" IV Veljavnih po preteku treh let od lzdanja: h) Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare. ... u b) Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, ali Kskušenega samomora. varovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4H%. Društvo sprejema zavarovanje tudi za življenje, požar, prevažanje In ulom. Hnioežln slsuenslui hranilnica 1 ledna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica šf. 3 jc imel« koncem leta 1916 vlog.....K 55,000.000 hipoMnih in občinskih posojil...... , 30,600 000 rezervnega zaklada .......... 1,500.000 Sprejema vloge vjak delavnik in jih obrestuje po p*^ 41. vetje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo o. kr deželne vlade. Za varčevanje ina vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5 °/0, izven Kranjske pa proti 5 '/* % obrestim in proti najmanj 1 °/0 oziroma a/4 °/0 odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno druitvo. D*rlt« a htaUMlMm razkiitevalnlm patentnim „Pralnim praškom"_ perilo P A TEM T „WASC HPUJLVER" tovarn* kMiKnih proizvodov v Hrastniku. Izkliuina zaloga za TRST, IStRO In DALMACIJO ALESSANDRO MARANGONI - Trst, ulica Chlozza 30. Umlvalta ti ROKE DoM m naprodaj pri vseh prodajalnah Jestvln, mirodilnlcah In zalogah vnlla. KS „Tržaška posojilnica In hranilnica HRANILNE VLOGE iMken, te tudi ni v4 in jih obrest fi POSOJILA DAJE ia vknjižbo 5 V, •/• na menice po 69/» na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE. fprajema od rvakegm, o brest aj« po Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. - - - tmk piabji« zavod — Vlaga M lahko po eno krono. — ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE) HRANILNE PUSII SICE.) reglsfrovana zadruga s omejenim poroftvom TRST - Plazza deli a Caaerma S«. 2, I. nad. - TRST t« lastni hlil) vhod po glavnin stopnjlcah. PoStno hraniloični rač u a 10.004. TELEFOtf št. 952 Ima varnostno celico fsafe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokamentot in raznih drugih vrednot, popolnoma Varno proti nlomu i a požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem po naJnl&JIH cenah. STANJ« VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. Brata nrs: d 9 di 12 (top. n id 3 da 5 m. IzplaEojt vsak delinik oh arainili orali Stran IV. »EDINOST« it. 104. v trstu, ane fls. aprna I9it. Darovi, došli cesarskemu komisarju. Vodstvo italijanske mestne ljudske šole v Rojanu K 10, kot prispevek učencev ža mesec april, in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove in sirote padlih vojakov. Aleksander P. Basili K 10. kot mesečni prispevek skladu za brezposelne. Dr. Ivan Lutrari in soproga K 10 v prM Rdečemu križu. Vodstvo mestne ljudske šole v ulici Paolo. Veranese K 14., nabranih meri šolsko' mladežjo, za Rdeči križ. L. Spieler K 10. za Rdeči križ. — Tvrdka Pio Negri 6t sin, R. L. Americh K 3 Zimske kitice^ rn Oraf likova iskrena pesem Mati poje«, pran Govekar nadaljuje zgodbo o lepi Fanc etti in njenem volkodlaku. Fran Mflčinski izvrstno zabava z nadaljevanjem sVoje Gosptfdične«, dr. Ivo Šorli pa kon'ava dogodek poštene služkinje Bar-bike. Kratke novele-jmajo Ivan Cankar dve. Stanko Svetina eno. Ferdo Kozak eno in Kostaiuevec eno. Cankarjeva zgodba o :etn, kako se je useknil gospod Peter Možolec, je taka, kakor bi jo vzeli iz niegove mladostno prešerne »Knjige za lahkomiselne ljtfii«. »Bebec Martin« pa je vsesk«>zi čustven in v svojem koncu globo1 učinkujoč. Stanko Svetina spisuje krepi.o, zanosno in z dobro karakteristiko strah Kmeta Koritnika«, Ferdo Kozak podaja turoben dogodek iz svojega voriega zapisnika in Kostanjevec spiše živo resnično bedo »Penzijonista Hvale«. Znanstvena članka sta dva. Dr. Avgust Žig i nadaljuje »Bridko zgodbo iz Levstikovega življenja in dr. Fr. Ilešič, pri-občuje konec sestavka o »Simonu Gregor^ ju in njegovi učenki«. Fran Lipah, ki kaže lep dramatski talent, je zastopan z enodfanko »Dopust«. Listek obsega razna kn.'ržna poročila in nadaljevanja dveh Žigu:;ovih člankov. Zvezku so priložene tri umetniške priloge: Frana Tratnika karakteristična risba Berača , dve ljubki Trr»barvni sliki Maksima Gasparija pod ■šku. 'im naslovom »Velika noč« in Maksa ^ abinskega, slavnega češkega slikarja. ^Poletna noč.« — Priporočamo ►Slovana*, vsaka zavedna slov. rodbina ^ai hi bila naročena na ta naš izboren mesečnik.__! Dohičkanosnost vinogradništva. Danets, ko so se gospodarske razmere /sled pomanjkanja delavcev, zvišanja neaJ ter podraženja galice, Žvepla, apna, ^olja, škropilnic itd. tudi v vinogradništvu zelo spremenile, je gotovo na mestu, »pregovoriti par besed o donosnosti te gospodarske panoge. To tembolj, ker je ;ena vina in sadjevca dosegla višino, o jateri se nikomur ni sanjalo. Da dobimo jasno sliko, vzemimo za podajo malo. vinogradniško posestvo v aližJni večjega mesta, oddaljeno di tega S km, obsegajoče 1'9 ha. na lepi legi. Od je 1 ha pravega vinograda, 52 arov sadovnjaka in 3K arov njive. V \inorod-rrl kraitfi je takih posestvic v bližini mest veliko. V vinogradu so najboljše v rste (burgundec, traminec, mali rizling in mozlec), kar seveda ni v korist posestniku. ker so te vrste zelo občutljive in glede donosnosti daleč zaostajajo za nekdanjimi t lomači mi vrstami. Ker vinski kupci navdno ne plačajo žlahtnosti vina. ampak le množino sladkorja v moštu, seveda izbira navd-enih žlahtnih vrst ni bila najbolj srečna. V sadovnjaku — mimogrede omenjeno — so tudi same /Jahtne vrste jablan in hrušk, vmes nekaj češpelj in orehov. Malo polje služi vtničarju za pridelovanje živeža, a mu %eveda ne zadostuje, vsled časar mora biti še posebej plačan. Dninarji — zvečine starci, žene in otroci — zahtevajo danes najmanj 2 K me^Je na dan, dočim se poprej zadovoljili s 40—60 v. na dan, >eveda so na drugi strani cene vinu zelo visoke, saj so mnogi vinogradniki dobili za liter vina od preše po 2 K in več, za ;iter sadjevca 60 v., za I kg jabolk >0—80 v. in več. Razmeroma visokim piroškom stojijo torej nasproti prav lepi Jchodki. V naslednjem hočemo iz natančnih računskih zapiskov posneti glavne postavke o izdatk h in dohodkih, da dobimo ■asno sliko o uspehih gospodarstva. Med izdatki najdemo: 1. mezde za delo v vinogradu, stroški za galico, apno, kolje, veziio itd......K 263 — 2. plača viničarju v ra.nih obilicah....... 222-— 3. davki in zavarovalnine. „ 45'— 4. popravila poslopij, orodij, plotov itd. ...» 60' — 5 stioški trgatve . . . „ 164*— 6. stro ki z iranja in stiskanja sadja..... 9 33'— 7. n dzorstvo in uprava vinograda . .:...„ 142*— Cisti dobiček torej r 8800 : 2331 « 100: X X «= 2331 X 100 — 26*5 8800 Ta izredno visoki dobiček je seveda le kratka prikazen, ki izgine takoj, čim se spremene kupčijske razmere. Vendar je pa — kolikor more človeški razum presoditi — pričakovati, da bodo te razmere trajate še par let. Vendar pa bi svoje naloge ne izpolnil natanko, ko bi ne izračunal tudi pridelovalnih stroškov za 1 1 vina pred in med vojno. Zopet vzamem na pomoč gospodarsko knjigovodstvo in iz njega gospodarski uspeh L 1912 in 1916. Kakor znano, so bili 1. 1912 še stroški (mezde, galica, žveplo, apno itd.) neprimerno nižji ko sedaj. Ako za izračunanje predpostavimo enake množine vinskega pridelka, je zahtevalo 1. 1912 1574 1 vina 412 K stroškov, torej 1 1 26'l v, 1. 1916 pa ista množina vina 878 K, torej 1 1 55*5 v. Iz tega računa je jasno razvidno, da je cena vina seveda morala narasti vsled po-draženje pridelovanja. Da je vino doseglo sedaj tako visoko ceno, ni vzrotk samo manjša množina pridelka ter močno povpraševanje, ampak Uejstvo, da je vino postalo preUinet divne, brezmejne špekulacije od strani neštetih barantačev. Ako hočemo, da ima vinogradništvo pri nas bodočnost, mora vinu oscati dobra cena, kajti le pod tem pogojem bo možno to kmetijsko gospodarsko panogo uspešno izvrševati »Zadruga«. To in ono. . »Hud udarec«. Kaj naj se dandanes še smatra za »hud utfarec«? Doslej nismo vedeli, ali predkratkim nam je pojasnil stvar, kakor - poroča berolinski »Vor-warts« grof Mirbach-Sorquitten v pruski gosposki zbornici, ko ie'dejal: »Odprava prvega razreda na železnicah"' je za veliko ljudi hud udarec, ki jim izredno pri-skutuje potovanje.« Tako je govoril pre-blagorodni gospod grof 30. dne meseca marca leta 1917. v pruski gosposki zbornici, ki sicer ni izvoljena dd' ljudstva, a je vendar del pruskega ljudskega zastopstva, v 32. mesecu svetovne vojne. Da, res hud udarec, ali visok orodni gospod grof bi zaslužil še hujšega in ne samo enega na tisti svoj visokorodni del telesa, ki menda najbolj trpi pri železniški vožnji! Odkritosrčen odgovor. Kakor poroča »Berliner Tageblatt«. se je »Konigsberger Hartungsche Zeitung« obrnila na pred-s^JVnka nemškega vojnega prehranjevalnega urada pi. Batockega, da bi napisal zanjo nekaj agltacijskih besed za šesto nemško vojno posojilo. Pl. Batocki pa je odgovoril: »Z ozirom na sedanje posebno pomanjkanje živil sta moj urad in moja oseba tako malo priljubljena med narodom. da si ne obetam koTistl za stvar, če bi obširno lavno nastopal za vojno posojilo. Prosim torej, da se prijazno odre-čete mojemu prispevku.« Izkaznice za obleko na Ogrskem. Iz Budimpešte se poroča, da se vlada bavi z načrtom, da bi se poraba obleke prebivalstva uredila in ustanovila centrala za obleko. Oirastli moški Člani srednjih slojev naj bi imeli pravico do treh, delavci pa do dveh oblek na leto. Vsa stvar naj bi se izvedla po nemškem vzorcu. . Albanci in avstrijski denar. Iz Skadra poroča korespondenčni urad, da je najvišje poveljstvo v Albaniji razglasilo, da mora pri vseh nakupih in prodajah, prejemkih in izdatkih veljati za temelj krona = i 00 vinarjev. Bankovci so enakovredni s srebrnim denarjem in jih mora sprejemati vsakdo. Prejemanje ali izdajanje bankovcev in promet ž njimi po nižji vrednosti, kakor je postavna, oziroma odklonitev papirnega denarja, ako se izkaže goljufija, se kaznuje po določilih vojaško-kazenskega zakona, sicer z globo do 2000 K, oziroma zaporom do 4 mesecev. Močnate jedi v praških gostilnah. Iz Prage se poroča: Kakor se zdi, si praški gostilničarji niso na jasnem, ali sploh smejo oddajati močnate jedi, kot doslej. V nekaterih gostilnah sploh ni več dobiti moč-natin jedi, v nekaterih pa se dobivajo samo torte. Cmokov ni skoraj dobiti več v nobeni gostilni. V nekaterih gostilnah dobe močnate jedi samo oni gostje, ki sami prinesejo moko v gostilno. Da gostilničarji pripravljajo krompir samo onim gostom, ki prinesejo s seboj sirov krompir, ni nič nenavadnega. Saj je oelo prvovrstnih hotelov na PfHcopih, kjer stoji na jedilnem listu pripomba: »Kuhan krompir se dobi samo proti sirovemu.« PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NASE UBOGE RANJENCE. — ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«.. sprejema od v takega tudi če ni iid zadruge, in jih obre-^g II M večje zneske po do-stuj» po |4 \Q govoru. Tr|»CMl otvaija čekovne račune z dnevnim obrekovanjem. RmM davek plalnj« zadruga hm Viaga s»e lahko p} eno krono. totie-taniiflicBi Tatu 75.(79. TELEFH 16-04. Zadnje vesti. NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO. BEROLIN, 14. (Kor.) Veliki glavni stan, 14. aprila 1917., zvečer. Ponovo! močni napodi Angležev od Scarpe do Buttecourta so se izgubo nosno izjalovili. Topovska bitka ob Aisni in v zapadni ^iipiaj se vrti dalie v nezmanjšani Mehanična delavnica. ODLIKOVANA L1VARNI0A OSVALDELLA. Via Media 26. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni. 991 Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trst, ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelovanja. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 207 Majolične pečPln štedilniki M- ZEPPAR, ul. ČL Gio vanni 6 in 12. NajboijSa izdelovanja im n^popolnejda Trsta. Gene zmerne. 202 Hotel Continental Trst, ulica San Nicol6 St. 25 (blizu Corsa). Preno" čisče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne. Postrežba točna. 190 Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. — Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmeroe. — Gastone Dollinar Trst, Via dei Gelsi 16. 256 Šivalni stioji. DELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH STROJEV S1NGER, Trst, Corso 20. Prodaja šivalnih strojev in vseli pritiklin. Delavnica za popravljanje. 25S „Salone Edison" Trst, Vojaški trg (Piazza Caserma) Palača Via-uello. Naj priljubljeni kinematograf tržaškega ob- činstva, kjer films. predstavljajo najboljši gledališki Damska krofačnica A. RIKGER, Trat, ulica Torrente št. 30, I. nadst Izdeluje vsakovrstne obleke po anafcškem in francoskem kroju, plesne obleke, omeke za poroke, bluze za gledališče itd. (Tene zmerne. 337 Trgovina festvin in koloniial IVAN BIDOVEC, Trst, ul, Uampanile 13 (l>g Ponterosso) Zaloga mesa v konserVi, sardin, kondenzirano mleko, mezge, čokolade in kakava. Velika izbera likerjev in domačih vin. Specijaliteta: marmelada Cene zmerne. 2l^i0 Nepremočljivi plašči. LEOPOLD HAAS, Trst, Corso 2 in vie Barriera vecchia 10. Bogate izbera vojaških plaŠčev od K 20 — naprej. _257 Jestvine na debelo. Bogata izbera vsakovrstnih jeatvin; proda na debelo RUGGERO GAMBEL v Trstu, ulica delle Acque vogal ulice Coroneo. 244 Pasi za prenos in platno za jadra. L CIGI ZUCULIH, odlikovana tovarna zagriojal in asfaltov. Rojan Štev. 2 Urad ulice Ghega 2. specijaliteta: zastori za gostilne, kavarne, prodajalne itd. 332 Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Lesni trg (Piazza della Legna) štev. 1. — Bogata i?b«Km manuiakturnega blaga. — Cene zinerne. 194 C k. za trgovino in obrt (I. r. priv. Stabiliraento Austriaco di Credito per Commercio cd Industria) Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2 se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Fiicredit") Obrestna mera za vloge na knjižice 37»%, na ž« izdane knjižice stopi ta obrestna me* a v veljavo z dnem 1. decembra 1916. BloNini le odprto o« zfttrti do 1 pop. Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne. Hermangild Trocca TRST, ulica Barriera vecchia 8 ima veliko zalogo 4 mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno iico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike Itd. itd. ZDRAVNIK Med. Dr. Karal Pernlčlč stanuje v Trstu, ul. Glulia 76III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in .ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za »•tranj«, nervozu« In otroSke bo« lesni (blizu cerkvc sv. Antona novega.) Zlatarnica Q G. Pino v Trstu se Je preselila na Corso št. 15 v bivšo zlatarnico G. ZercowItz & Figlio. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. □♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦a IVAN KRŽE - Trst Pitua San Gio vanni 1. TfllrAri kuhinjskih In kletarskih potreb* IrUlUgU ščfn od lesa in pletenin, škafov, brent, čebrov in kad, sodčekov, lopat, re-5et, sit in vsakovrstnih košev, Jerbasev in metel ter mnogo drugih v to stroko spa-dajočih predmetov. — PRIPOROČA svojo trgovino s kukinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelane, zemlje, emaila, kosl-S tarja ali cinka, nadalje pasamantorje, kletke S O itd Za gostilničarje pipe, kroglje, sesalje o □ in stekleno posodo za vino t. t. d. i. t. d. □ Umetno-fotosrallčnl atelje Trst unca del Rtvo tt. 42 (pritličje) Trst Izvršuje vsako fotografičao delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanast« ploSče zh vsakovrs^ spomenika. POSEBNOSTI POVEČANJ S ns VSAKE FOTOGRAFI J S an liadi udobnosti gusp. naroćai-kov sprejema naročbe in jih ia-vrsuje na domu, ev. tudi zunaj mefcta po najzmernejših cenak. ♦♦♦♦ itn Trst, ul. 4el Rluo štev. 42 Josip StrucKel Trst, vogal Via Marla Tereso-S. Caterina Novi dohodi volnenega blaga za moške in za ženske obleke, svilenina, etamine, batist gladek in čipkast Čipke za obleke kakor tudi bogata izbira okraskov in ovratnikov i. t d. i. t. d. noanaaaaaaaaaaaoDonnaaananDnoDaa □ a D a □ □ □ a □ □ a s □ a □□ Fotoplii atelje MIHE Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta : slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — □ □ 0 □ □ 1 s □ □ □ □ □ □ □ on nnaanacoaaDannpciaoaanDannacjnncna Hote! in restavracija METROPOLE Trst, ulica S. Nkold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. a ■» s« sf^—sr~ O ga I si, osmrtnice, zahv&e in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljam na »Inseratni oddelek Edinosti« — GAMBBINUS n Uradnikom aktivnim vseh kategorij. E in učiteljem, katerih neobremenjena služnina znaSa najmanje K 2300 na leto dalje penzilonislom ki Imajo vsaj K 1400 pokojnine, dovoljuje na podlagi življenjskega zavarovanja, proti zaznambi na sluinino, oziroma pokojnino na prvem mesta In proti primernemu po- L« roStvu pod najugodnejšimi pogoji na 5-25 "" letno amortizacijsko dobo „SLAVSJA II vzajemno zavarovalna banka v Pragi. — Sprejmejo se tudi potniki za življenjsko zavarovanje s stalno plačo in provizijo. Podrobna pojasnila daje brezplačno Generalni zastop banke JLAViJE" v Ljubljani. ir ir~ir ir 3r ir I 1C 19 vsaki veter ob 9 V, 5 v BI Vstopnina K 1-— V ZOBOZDRAVNIC Dr. J. Cermik v Trstu, ul. Posie vesehle 12, vogal ulica delle Posie. Izdiranje zobov brsz :-: bolečine. >2 Plombiranja, s-: U M E T M I ZO &3& Ljubljanska kreditna banka = Podružnica v Trstu Ulica Caserma štev. 11. Uradne ure otf 9-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Vloge no knjižice obrestuje 4 % netto Vloge na tekoii In žlro-račun najbolje po dogovoru. ====== Obavlja nakazila vojnim ujetnikom. -■■ - - Poslovalnica c. kr. razredne loterije. Trgovsko-obrtna zadruga u Trstu NgMmm. zadruga * neomejenim jamstvom oiln S. Francesco štev. 20,11. nosMe o hiši lista „Edinost" Posojila daje ta osebni kredit in na sastave proti [lačilu po dogovora. Uradne ure: vsak dan za stranke od 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne Skrinjice, ki so posebno primerne za družine. skupaj K 029 — Med dohodki najdemo: % 1. za 1574 1. vina po 2 K K 3148 — 2. za 187 kg sadja po 60 v . 112 20 skupaj K H260-20 CUti čobiček je znašal torej 2331 K {>) v., torej 26'5%no obrestovanje naloženega kapitala, ki sestoji iz sledečega: I. ha vinograda .... K 4000' — sadovnjak (52 a) . . . „ 1600 — njiva (28 a)...... 1200 — joslopja (hiša, hlevi itd.) . . . 2000 skupaj K 8800 — Kapital Ni KUPUIE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pi&jna, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležete v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. Trst, Via Cassa di Risparmlo šff. S (Lastno poslopje) a K 8,890.000.— Kapital in rezerva K 8,893.000.— FIL1JALKE: Dunaj TegethotstrMse 7-9, Dubrovnik, Kotor, LJ ibljana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar. JADRANSKA BANK licu VLOGE NA KNJIŽICE 3 '|a °i< Od dneva vloge do dneva vzdiha. Rentni d^vek plačuje oanka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. — Akredetivi, čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. Ži vahna zveza z Ameriko. Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk Itd. brezplačno, ^"t ivhni krediti, rembours-krediti. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Borzna namčila. — Inkaso. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. URADNE URE s od 9—1 pop. _ E S KOM T HEN»C — -