-i.:;^----.... DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN " " IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, AUGUST 27, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. ^kva, 20 Na" ijjl ske in prostovoljske vojske z dne 17. avgusta, o bojih v J„ U in Sloveni j i: ---~~ m *Cbac planini so geril_ UsPešno zavrnili pro- . sovražnih čet, ki so štele no 20,000 nemških, bol- bo!) V, )tl K* } he , s1-, :rs M irnnJL L "L I ^ }•:: Ruski bombniki so napada-i V Egiptu se zopet razvija WCIla 0' DOJin V Jugoslaviji j H po Nemčiji in celo * velika bitka med An- avgusta (ICN) — Radio postaja "Svobodna Ju- ie oddala sledeče uradno poročilo vrhovnega povelj- •ažn'n Nedičevih vojakov. Ve izgube so bile k- ^Podjetna je bila zadnjih skupina gerilcev i%j'fe' katero 3e beograj-;ito' i časoPisje že P°n°- /^K pjsi!°kot p°p°in°ma h usko-gorski gerilci so ^Sof1% ŠteVii° USpe" ^^^e^IVCllJu'daovlraJO .. uce pri pobiranju in 'JU žetve. ^Ojrik Uhnii sremskih vaseh so J itir,:'Upori proti osvojeval- < °Vim valPetom- Dne" ^ No 0HH° nn0Vi VOjniki in :fc s^ Ce fruško gorske i«V- ■ y h hi oP z velikir !fl fu že ie M , 1# -'Oveni '• J S s. n se b°juje gerilska ^ kr.ft, VlnJske dolin Pine. e doline na šta-'iji t"e^'lk'm uspehom. Dve d na ,SkuPine sta izvršili ' da ^ Ljubno> Wer so to b P°Polhoma uničijo če ■ voiradko in zaplenijo bt^erijala. fill* it Savinjske sku- ^jfer akrat vdrla v Mo" K proizvajali ki VQj'f ke> nam en jene na vzhodnih bo- j So zažgali 40 ta- Ne* Z^plenili Precej voj- Stal, bataljon Sa- Hle skuPine tu- Vfctj nemškim oddelkom h 25 vr nini, kjer je bilo vji Remcev. i%!tn»Pr0ti osvojevalcem Sh > Se nadaljujejo v k KraJih Bosne in Dal- %er nemški povelj- L, ip ------ nagrado Žel Hl?seb- ki so nedavno K ,GZniško progo Beo-treh mestih. Isti ' MižjJ0 tudi, da so bile ' Pr0jfa °nega kraja, kjer Potrgana, strogo kit poii!"da sta bila dva Nj0 Poslana tja, da cetniško nevar- SV?3" P°r0Ča' dH Hji lita aSreb-Beograd 1 ?Cer Pr^ližno Zh°dno od Zagre- nod 1 kr«gi na bli }Ji0 in il* C« v rf M ll > Žeie,Pr>°vedujejo o Zniškega prometa ln laško mejo. pretrgan skozi 2 S, , ' 12 Zuricha, da JaVU vesti o stre- Po poročilu iz Slovenije je bilo koncem februarja v Kranju aretiranih 74 oseb. Med aretiranimi so bili ljudje vseh slojev in poklicev. Med njimi je tudi mnogo žena. Obdolženi so bili, da so podpirali osvobodilno fronto. Vsi aretiranci so bili od-peljani v zapore v Begunje. Med aretiranimi so bili tudi naslednji: Wedling Ivo, trgovec; Aljančič, sin čevlj. mojstra, Rauch, mag. pharmacije; nač. žel. postaje Toporiš in njegov sin; gospodična Krčeva, hčerka trafikanta na Stari pošti; sin vrvarja Šinkovca; Podjavoršek Hinko, trgovec; Zabret Lojze, Zabret Joško, oba tovarnarja v Britofu pri Kranju; dr. Mata-jec; dr. Herfort; Limnar Zlatko, brivski mojster; gdč. Karbarje-va; ing. šavnik; Benedik Franc iz Stražišča in njegov sin; Jereb, predelavec v tovarni Sem-perih; mag. pftar. Kmet; sin profesorja Kmeta; gdč. Škrlje-va, uradnica v tovarni Lutese. Nadalje se je ob istem času nahajal v radovljiških zaporih neki dr. Tomšič iz Ljubljane, ki je bil noč in clan vklenjen v verige. % m >i' London, 21. avgustia (INS) — Po Reuterjevih vesteh iz Mos. cve, so Italijani pri požigu So-dražice v Sloveniji pobili 1,500 j udi. Vse prebivalstvo tega mesta je bilo ali pomorjeno, ali pa je poginilo v plamenih. Laške vojne oblasti so dale požgati vse slovenske vasi na stari meji, v odseku med Ljubljano in Grosupljem. -- Kanadski premier kritizira mlačnost naroda Port Arthur, Ont.—Premier province Ontario, Mitchell Hepburn, je kritiziral kanadski vojni napor ter izjavil, da se Kanadčani ne zavedajo dovolj kritičnih časov ter da se še vedno čutijo varne za ameriškim orlom in angleškim levom. --o- Odlični gostje iz Jolieta V soboto pride v Cleveland lepo število odličnih oseb iz Jolieta, med temi glavna tajnica SŽZ in njena družina, kakor tudi oče Simon Šetina. Dalje pride priljubljena predsednica št. 20 SŽZ, gospa Emma Planinšek in gospa Kunstek, kakor tudi več drugih odbornic SžZ. Največjo pozornost bomo pa vsi posvetili vežbalnemu krožku št. 20 iz Jolieta, ki se bo udeležil tekme za prvenstvo v korakanju. Dobrodošli v Cleveland v nadi, da bo- dosegli sam Berlin Berlin, 27. avg. — Berlinski radio danes poroča, da*so tekom zadnje noči napadli ruski bombniki vzhodne, severne in osrednje dele Nemčije. Enemu ruskemu letalu se je posrečilo, da je dosegel celo predmestje Berlina. Radio je poročal, da so Rusi metali zažigalne bombe, toda niso napravile posebne škode. >;: ij; Lcndon, 26. avg. — Angleški letalci so danes poleteli kljub pretečim oblakom preko Rokav-skega preliva in napadali nemške pozicije po severni Franciji. -o- Srčna napaka ima bogato žetev v Ameriki Washington. — V Zed. državah je umrlo, glasom števnega urada, leta 1940 za srčno napako 385,191 oseb. Meseci januar, februar, marc in december so najbolj nevarni irteseci za to bolezen. Rusi napadajo na fronti pri Moskvi gleži in osiščem j--1_____ Kairo, 26. avg.— Včeraj so n j • • l-i nntAnlipnih V namenu, da olajšajo pritisk na Leningrad, so pri-angleški bombniki napadli osi- UOZddj je UllO pOlUpijeiim čali Rusi t ofenzivo severno od Moskve in vrffli ško transportno kolono zahod- že 502 zavezniških ladij no od Alameina in pobili na AflonfJL,. stotine vojakov ter uničili 20; V AlianilKU trukov, nekateri naloženi z vojaštvom. Ta osiška kolona, se je pomikala k fronti pri Alameinu, očividno z namenom, da ojači osiško fronto. Splošnp se sodi, da bo pričel nemški general Rommel v kratkem z novo ofen- Washington.—Šest dni ni mornariški oddelek poročal o kaki izgubi ladij v Atlantiku. Zdaj pa poroča, da sta bili v sredo izgubljeni dve zavezniški ladji v zahodnem Atlantiku. Pet mož posadke pogrešajo. S tem so izgubili zavezniki živo proti Aleksandrih in Sue-'od srede januarja v Atlantiku POSTELJO JE DAL ZA STARO ŽELEZO Los Angeles. — G. H. Sholes. star 90 let, jo ponudil svojo železno posteljo ::a staro železo, ko so ga zbirali za vojno industrijo. Saj je itak ne bom več dolgo potreboval je rekel. , -Z—o- Lastniki avtov naj dajo policiji številke koles Varnostni direktor mesta Cleveland, Frank Celebrezze, apelira na vse lastnike avtov, naj pošljejo policiji številke avtnih koles. Te številke bodo shranjene pri policiji, da se bo moglo na ta način izslediti organizirano bando, ki krade avt-na kolesa. Sicer lahko vsak lastnik avta shrani te številke doma, toda boljše bodo shranjene na policiji. Kadar bi policija izsledila kako ukradeno avtno kolo, bi po številkah lahko našla pravega lastnika. K marinom je šel Raymond A. Matjašič iz 1567 Doan Ave., ki se je pred kratkim poročil z Emmo Pelcar, se je prostovoljno vpisal k marinom. Raymond je sin Mr. in Mrs. Frank Matjašič iz 1162 Addison Rd. K vojakom odide 4. septembra in sicer na Parris Island, S. C. Mnogo sreče, Rajko! zu. Zavezniki skušajo razbiti sovražne formacije, predno bodo stopile v akcijo. Šest Belgijcev v smrt radi enega nemškega vojaka London. — Nemške oblasti v Belgiji so ustrelile šest oseb, katere so obdolžili uboja nekega nemškega vojaka. Od ubitih so bili štirje Francozi, en Poljak in cn Belgijec. -—o---i SEDMICA JE ZA TA PAR ZELO SREČNA Newbury, Mass. — zakonca Mr. in Mrs. Fred Jackman je številka 7 zelo srečna. Na 27. julija ob sedmih zvečer se jima je namreč narodila sedma hčerka. -o- Dclavei v jeklarnah dobe povečano plačo za Vladni posredovalni delavski odbor je določil, da dobe delavci pri American Steel & Wire Co. v Clevelandu ter delavci pri National Tube Co. v Lorainu za 5'/•> centa zvišano plačo ni'3 uro. Ta priboljšek stopi v veljavo z zadnjim 15. februarjem. To pomeni, da bodo dobili ti delavci nad $1,000,-000 samo v zaostali plači. Vsak delavec bo dobil nekako $65 za nazaj. Korporal je postal Joseph Zupančič, sin Mrs. Shmidt iz 1201 E. 60. St. je avanziral za korporala. Njegov naslov je: Joseph Zupančič, Co. "M," 23rd Inf. c/o. Postmaster A. P. O. No. 2, Leesville, Louisiana. čestitamo! Avanziral je L. J. Kopach, sin Mr. in Mrs. John Kopach iz 686 E. 126. St je bil povišan v sarženta. Njegov naslov je: Co. "B," 326 Air borne Eng. Bn., 101st Air borne Div., Camp Clairborne, La. Čestitamo! kN / j % 0(1 10 mož v Sta-j ste imeli prav prijeten obisk. Dva nova marina V soboto odideta prostovoljno k marinom Frank (Jiggers) Mo-horčič, 1051 E. 61. St. in Bob špeh, po domače Štalarjev iz 1042 E. 61. St. Zadnji je najmlajši brat pokojnega John te£a pokol j a ni CSist?1! Poročajo 0 tekom i>CS*ta. Uporni- 1 »»i '1 Hft»Jv uporni- c»ke vojake'za- k« stro> in uničevali OHi kv • V^0oiTOgI v Jeruza-Si^H; ih bojih med Se; V bližini Go k v WZa Vlada nujno apelira, da se priglasijo stenografke in strojepiske za Washington U. S. Civilna komisija nas naproša, naj priobčimo sledeče. Vlada nujno potrebuje v Wash-ingtonu stenografke in strojepiske, ki bi v°ma£ale pri važnem delu za vojno. Tu se nudi dvojna prilika dekletom v starosti nad 18 let, da 1) pomagajo vladi v teh kritičnih časih v vojnem naporu in 2) ker dobe ekonomsko varnost z dobro plačo in ugodne življenske pogoje. Začetna pla špeha, ki je umrl kot vojak v|ia je $120 na mesec, začenši pr-Augusta, Georgia 3. avgusta le-1 vi dan prihoda v Washington tos. Vso srečo in zmagoslaven povratek, fanta! V armado odide Frank Svigel, sin Mr. in Mrs. Frank in Anna Svigel iz 1207 E. 60. St. bo odšel v petek v ar- Služba je zagotovljena že v Clevelandu, še predno prosilka odide v Washington. Lokalni urad civilne komisije v Clevelandu, ki se nahaja v sobi 4079, novo poštno poslopje, je 'renjsko in nekaterih K>Caške Posadke. ---------------------- VSa So dale požga- vse sorodnike in prijatelje ter se do 7:00 zvečer, da sprejema pro-San ™ vasi v1 jim zahvaljuje za lepo odhodni-1,«nie. Izkušnje se pa vrše trikrat mado. Pred odhodom pozdravlja odprt vsak dan od 7:30 zjutraj do 7?00 zvečer, da sprejema pro-1 šnje. Izkušnje se pa vrše trikrat popoldne in šestih zvečer. Civilna komisija preskrbi tudi stanovanje v Washingtonu. Sobe so od $20 do $35 mesečno za eno osebo; za dve so nekoliko ceneje. Vladne in socialne agencije pomagajo novim uslužbenkam dobiti pripravno stanovanje Hrana se pa lahko dobi v vladnih kafetarijah po lastni ceni. Zlasti se apelira na starše, naj sodelujejo z vlado in naj ne branijo hčeram oditi v Washington. Vojni napor je oviran, ker ni dovolj delovnih moči v Washingtonu. Mnogo prosilk izjavlja, da bi šle rade v Washington, ako bi jim starši pustili. Komisija apelira na starše, naj ne ovirajo pomoči svojim sinovom v vojni, ker le, ako bomo sodelovali vsi, bomo dosegli zmago in si ohra- že 502 ladij. Toda te številke niso uradne. Od poročila v sredo se do-znava, da je bila potopljena v Karibejskem mor j u ena ho-landska ladja in ena srednje velika ameriška. Z ameriške ladje se je rešila vsa posadka 44 mož. -o- Iz raznih naselbin Chisholm, Minn. — Pred dnevi je tukaj umrla Anna Zgonc, stara 75 let in doma od Črnomlja v Beli Krajini. Zapušča štiri sinove in dve hčeri. — Dalje, je umrla Karolina Škrbinec, stara 56 let, katera zapušča tri sinove in tri hčere. — Rojakinja Vida Ponikvar, ki je izvršila univerzo v Des Moines, Iowa, je kandidatka za državno poslanko. Vida je bila rojena v Ameriki, njen oče pa jfe doma z Iga pri Ljubljani in mati je iz žužem-Derka. Chicago. — Dne 22. avg. je umrla za pljučnico Rose Rakovec, stara 59 let in rojena na Vrh-peči pri Mirni peči na Dolenjskem. V Ameriki je bila 39 let in prej je bivala v St. Louisu, Mo., in v La Sallu, Peruju ter Oglesbyju, 111. Zapušča moža, tri sinove, tri hčere in sestrično; dva sinova služita Strica Sama. Calumet, Mich. — Pred dnevi se je avtomobil prevrnil v graben in Anton Gorup, Mike Orlic in Martin čap, ki so se vozili v njem, so bili težko pobiti. Na-rnjajo se v bolnišnici v Lau-riumu. Waukegan, 111. — Tukaj je naglo umrla Mary Hiti, mati tukajšnjega slovenskega župnika Hitija. Rojena je bila pri Sv. Trojici nad Cerknico in zapušča še enega sina. Whiting, Ind. — Zadnje dni je tukaj umrla Mary Verbek, rojena v Stražišču pri Kranju na Gorenjskem. Zapušča moža. Strabane, Pa. — Dne 137. t. m. je tukaj umrl John Grmovšek, star 54 let in rojen pri Sv. Lovrencu. V starem kraju zapušča ženo in pet otrok -o- ------ -J ""---j--t-------------------o----7--» čeli Rusi z ofenzivo severno od Moskve in vrgli Nemce 25 milj nazaj. V 15 dneh je padlo tukaj 45,000 nacijev. NEMCI SO NEKOLIKO ODNEHALI PRI STALINGRADU, NAPREDOVALI PA SO ZOPET V KAVKAZU Moskva, 27. avg. — Rusko uradno poročilo naznanja uspeh ofenzive ruske armade severozahodno od Moskve. V 15 dneh boja so Rusi napredovali na tej fronti za 25 do 30 milj, iztrgali so Nemcem 610 naselij ter ubili najmanj 45,000 Nemcev. Sovjetske čete, katerim pove- ljuje general Gregorij žukov, ki je lansko leto zavrnil Nemce izpred Moskve, se bore pred vrati Rževa, 130 milj severozahodno od Moskve potem, ko so vzele Nemcem mesta Karmanovo, Po-goreloje in Zubstov. Pet nemških divizij je tukaj utrpelo velike izgube in devet drugih je v nevarnosti, da jih Rusi obkolijo. Ob tem času je še prezgodaj soditi o končnih posledicah te ofenzive, v kolikor bo olajšala pritisk na Stalingrad, proti kateremu se vali en milijon nacijev v dveh smereh. Rusko poročilo s fronte pred Stalingradom naznanja, da nemški tanki, letala in pehota še vedno naskakujejo rusko linijo, toda Rusi še vedno odbijajo z uspehom vse napade, obenem pa s protinapadi uničujejo moč sovražnika. Rusi sicer ne poročajo, kako daleč so še Nemci od Stalingra-da, najbrže so še kakih 30 milj. Kot poroča časopis Izvestija, bodo v skrajnem slučaju priskočili vsi delavci v Stalingradu na pomoč armadi, prav na ta način, kot je lansko leto civilno prebivalstvo v Leningradu pomagalo rqsiti mesto. Vsi delavci v tovarnah so dobili treningo v rabi orožja. V Kavkazu so Nemci včeraj napredovali za 40 milj in so do-seg'i mesto Mozdolc, okrog 55 mili od oljnih polj pri Grozniju. Japonci so se izkrcali na Novi Gvineji kljub vsej obrambi Od tukaj bodo ogrožali severno Avstralijo, ako se jim posreči dobiti trdna tla in okupirati pristanišče Moresby. Zavezniki ljuto napadajo Japonce. MacArthurjev glavni stan, Avstralija, 27. avg. — Japonske napadalne čete so se izkrcale na južni točki Nove Gvineje, ki je oddaljena manj kot 500 milj od Avstralije. Japoncem se je posrečilo priti na suho kljub silnemu bombardiranju zavezniške zračne sile, ki so razbile en japonski transport, šest bark in najbrže eno križarko. Japonski marini so se izkrcali na suho ob toči zavezniških bomb, nakar so stopile v akcijo pehotne čete in boj se ob času tega poročila še vedno nadaljuje v zalivu Milne. Japonci bodo od tukaj poskušali prodirati proti pristanišču Moresby, ki je najbolj utrjena tečka na Novi Gvineji. Od tukaj bi pa potem napadali severno Avstralijo, ki je najgosteje naseljena. _ ico. Srečno, Frank! na dan: ob 8:30 zjutraj, ob eni nili svoje domove. KOBILA DOSEGLA LEPO STAROST 43 LET Wilton, N. H. — Farmar Stanley Wells ima kobilo, ki je že videla 43 pomladi. Pravi, da je to najstarejša konjska "mr-ha" v Ameriki, žival je sicer vedno v hlevu, toda živinozdra-vnik je rekel, da bo živela še naj manj eno leto, tako se "dobro počuti." --o- Povišanje Pvt. Edward L. Skufca, sin Mr. in Mrs. Anton Skufca iz 3532 E. 78. St., ki se nahaja 3 mesece pri letalskem koru, je bil s 15. avgustom povišan v Pfc. Nahaja se v Lincoln Air Base, kjer opravlja službo pri plačilnem mojstru. ■ V istem času je pa ameriška zračna sila pregnala Japonce, ki so poskušali priti na obrežje v Solomonskih otokih. V teh krajih je še vedno v razvoju velika pomorska bitka med zavezniki in Japonci, katere izid se ne more še vedeti. Zavezniki so do-zdaj poškodovali Japoncem najmanj 13 ladij in mnogo letal. Ameriški marini še vedno drže svoje postojanke na teh otokih. JUGOSLOVANSKA DRAMA NA RADIJU V nedeljo 30. avgusta popoldne od petih do 5:45 bo tekom znane "The Family Hour" (CBS) podana drama o nadčloveškem pogumu jugoslovanskih četnikov proti diktatorjem in osvajalcem. Glavni vlogi bosta imela Gladys Swarthout in lo zanimiva. Deems Taylor. Drama bo pokazala slušateljem živo sliko neupogljivega duha jugoslovanskih narodov, duha, ki raje umre, kot bi se podal. Naše naročnike opozarjamo na to radijsko uro, ker bo ze- Oba brata napredovala Oba sinova družine Mr. in Mrs. Michael Opalich iz 16012 Arcade Ave. sta zadnjo soboto avanzirala in sicer je eden postal poročnik, ko je graduiral iz častniške šole v Fort Knox, Ky. ter je sedaj dospel na 10 dnevni dopust. Od tu odide v Camp Pine, N. Y. Drugi sin, Michael, je bil pa promoviran za sarženta. Ta je pa pri letalcih v Gei-ger, Wash. Obema naše čestit ke! Podružnica št. 14 SŽZ Opozarja se matere, ki imate dekleta pri mladinskem oddelku, da jih pošljete v soboto zvečer ob sedmih v Log Cabin v Euclid Beach parku, da se udeleže parade. Vesel dotfodek Družini Mr. in Mrs. Le Nassi, 1064 E. 169. St. so vile rojenice prinesle 9 funtov in 7 unč težko zalo hčerko. • Materino dekliško ime je bilo Joyce Bittenc. česti-, tamo! r r •117 St Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" _ AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published dally except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za' Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c 4tfHf)l ll I X H1WIH l l l l | l l l l l BESEDA a NARODA Iz Barbertona Atlantski carter Govor g. prof. Dr. Borisa Fur-lana na radiu v 6. avgusta SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $650 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months __Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. «3gg»>83_No. 201 Thur., Aug. 27, 1942 Kdaj bo domača fronta zares stopila v vojno? Kadar stopi kaka dežela v vojno, odpre takoj dve fronti, obe enako važni. Ena je fronta z vojaško silo direktno pKoti sovražniku. Druga fronta je pa doma, kjer si-narod zaviha rokave, zavrti kolesa v industriji ter noč in dan izdeluje potrebščine za svojo armado. Kot smo rekli, obe fronti sta važni in ena brez druge ne more vzdržati, ako hoče dežela zmagati. Bojna sila ne more zmagati, ako ne dobi od doma orožja in municije, pa prehrane. Dežela pa ne more zmagati, ako nima dovolj in dobro trenirane vojske. Naša vojska se danes bori na frontah v vseh delih sveta. Poročila nam zagotavljajo, da se naši fantje povsod dobro drže in da so na nekaterih frontah že začeli z uspešno ofenzivo. Tako so naši marini dobili trdna tla na Solomon-skih otokih, odkoder so v vročih bojih prepodili Japonce. Naša zračna sila z uspehom napada nemške postojanke na Francoskem. Naši "ranžerji" so se prošlo sredo celo udeležili drzovitega izpada na francosko obal obenem z Kanadčani in Angleži, kjer so polnih devet ur ustrahovali Nemce. Naša zračna sila se uspesno bori v Egiptu, naši avija-tičarji so na Kitajskem in v Avstraliji. Pa vse to je šele začetek. Tisoči in tisoči naših 'fantov se vsipljejo dnevno preko morja na razne fronte, kjer bodo, ko b'o prišla ura, napadli. Tako, vidimo, smo kar se tiče naše bojne sile brez skrbi, da bo dobro in častno rešila svojo nalogo. Mi smo vedno trdili, da je ameriški vojak eden najboljših na svetu, kadar dobi pravo treningo in če ima v rokah dobro orožje. No, tre-ningo dobiva vsak dan boljšo. Saj prej ga ne pošljejo v boj, dokler ni popolnoma utrjen za napore na fronti in dokler ne dobi dovolj vežbe v orožju in strategiji. Kako je pa z našo domačo fronto? Ali mi doma storimo svojo dolžnost v polni meri, da bo naša bojna fronta dobila dovolj orožja, dovolj municije, dovolj hrane in vsega, kar potrebuje? Ako pogledamo okrog sebe in vidimo ali čitarno dan za dnem o stavkah v naši industriji, potem moralno reči, da naša domača fronta ne stori vsega, kar bi bila sicer njena dolžnost napram deželi in napram našim fantom na fronti. Vsaka stavka pomeni manj orožja, manj municije, manj potrebščin za vojsko. Akozastavka, na primer, v tovarni 1,000 delavcev samo eno uro, potem je izgubljenih 1,000 ur dela. In koliko se lahko napravi raznih potrebščin v 1,000 urah! Ali se naša domača fronta zaveda, v kako nevarnost postavlja s tem naše fante na fronti? Ali se zavedamo,, da s prepiri v industriji trpi vojni napor? Ali je prav, da se mi doma | prepiramo za boljše plače, za večje dobičke, za udobno življenje, za osebne koristi v tistem času, ko prelivajo naši fantje svojo kri na bojnih poljanah? Ali ste že kdaj slišali o stavki med našimi vojaki na fronti? Ali ste že slišali, da bi se uprl kak polk in vrgel od sebe orožje, ker nima dovolj plače? In vendar, če hočemo biti pravični, bi imeli vojaki na fronti prav toliko vzroka zastav-kati, kot delavci v tovarni, če ne celo več. Delavec dela svojih osem ali morda več ur za lepo plačo, po delu gre pa lepo domov, se do sitega naje, potem se pa morda preobleče in gre v gostilno na vrček piva, v gledišče, ali kam drugam na razvedrilo. Kaj pa vojak? V strelskih jarkih, na patrulji, ali kje drugje je, kjer včasih res nima, kamor bi položil svojo glavo. Pa v vedni smrtni nevarnosti. Pa ne sme godrnjati, če mu kaj ni prav, ker je pač disciplina v armadi. Prav je in pošteno, da se delavec požene za svoje pravice, za pošteno plačo, za boljše delavske pogoje. Vendar se nam zdi, da bi se to vse lahko doseglo brez stavk. Ne samo, da bi se lahko doseglo, ampak bi se moralo doseči, kadar je dežela v vojni. Vlada je postavila poseben posredovalni odbor, ki razsoja nesporazume v industriji. V tem odboru so zastopani delavci in delodajalci. Torej ni nobenega vzroka, zakaj bi se ne mogel vsak nesporazum poravnati brez stavke. V takih časih, kot smo danes, ko je na tehtnici naša svoboda, kot je v veliki nevarnosti naša dežela, naša demokracija, bi morala vlada poseči v to z bolj trdno roko. Energično in kratko bi morala povedati, tako delodajalcem kot delavcem, da stavk v času vojne ne bo trpela. Kdor se ne bo pokoril odredbam vlade oziroma v tem slučaju odloku delavskega posredovalnega odbora, naj se ga primerno kaznuje. Naši fantje niso šli na bojno polje za kratek čas, ali da bi se šli borit za svojo korist. Borijo se za nas vse, za našo deželo, ki je last na vseh. Zato je pa tako dolžnost vojaka na bojni fronti, da izvrši svojo nalogo, kot je naloga nas vseh doma, da storimo svojo dolžnost. Čas je že prišel, da se napravi enkrat konec temu stremljenju za osebnimi koristmi. Čas je že, da se vsi zavedamo kritičnih časov in resne nevarnosti, ki nam preti. Fronta na bojnem polju in fronta doma morata delati roka v roki za skupno stvar, za domovino: TAKO GOVORE NEMCI Zagovornik pravic drugih narodov — Upamo, da bo ves svet začel bolj in bolj razumevati pravice drugih narodov. To bo prvi pogoj, da se ustvari resnični mir. (Adolf Hitler, Reichstag, 30. 1. 1936.) Slovenski lovski klub Barber-ton ima v nedeljo strelsko tekmo in piknik. Pričetek točno ob dveh popoldne. Prav prijazno ste vabljeni vsi naši prijatelji in prijatelji tega športa sploh iz naše naselbine in sosednjih mest, da se udeležite tekme in piknika. Vsakovrstne zabave 'in okrepčila bo dovolj za vse. Naš pripravljalni odbor je pridno na delu, kajti poskrbeli bodo, da ne bo nihče trpel prevelike žeje in tudi za prazne želodce bo kaj preskrbljenega, da ne bodo "žabe" preveč reg-ljale. £adnji čas sem bral dopis našega Jakata, da mislijo fantje iz Clevelanda priti sem že menda v petek ali najkasneje v soboto in da nameravajo zasesti strelišče in vso okolico Ritt-mana. Naj kar tu povem, da v tem oziru smo se prav dobro zavarovali, vse farmarje v okolici smo podkupili, farmo pod-minali za vsak slučaj. Poleg tega pa imamo tudi dobro kava-lerijo in par batalijonov para-šutarjev. Torej, iz tega je lahko razvidno, da nimamo prav nobenega straha. Fantje imajo veselje posebno pa še zato, ker nas Stric Sam tudi opozarja, da zgrabimo za orožje in udarimo po sovražniku. Da je to vse resnica, se boste lahko sami prepričali, če nas boste obiskali v nedeljo, 30. avgusta, na našem strelišču v Rittman, Ohio, kajti prepričan sem, da bo v nedeljo pokalo na našem strelišču kot na laški fronti. Torej na svidenje v nedeljo! Z lovskim pozdravom, J. Lukežič, tajnik. -o- Švicarski list o razmerah na Balkanu Znani švicarski t e 3 n i k, "Weltwoche," prinaša pod naslovom "Pomiritev Balkana" zelo zanimiv članek s sliko ge- [ deralističnega pokrajina zdaj že več kot leto dni zasedena od Nemcev, ki so po otvoritvi železniškega prometa med Sofijo in Carigradom izročili turškim železniškim oblastem tri železniške postaje na tej progi. O Hrvaški ni treba niti govoriti, kajti ta nova država je ob priliki zadnjih razmejitev iz-gubla mnogo več nego pridobila. Najzanimivejši pojav, ki se je v teku zadnjih dveh let pokazal na evropskem jugovzhodu, je splošna tendenca za prijateljske odnošaje in zveze med balkanskimi narodi. Skoro vsak teden se vrše uradne svečanosti namenjene prijateljstvu bodisi Hrvaške z Bolgarsko, bodisi Rumunije z Hrvaško in Bolgarsko. Tudi napori madžarskih oblasti, da si pridobe simpatije srbskega prebivalstva v ozemlju Bačke, so zanimivi. Vse to pa so le najbolj značilni pojavi te splošne tendence, za katero je izredno karaJkterističfen tudi okolic vojvode srbskih upornikov, generala Draže Miha jI oviča, v katerem je meseca maja t. 1. svojim četam označil kot glavni cilj ustvaritev srbske narodne države v okviru povečane Jugoslavije, obenem z osvobojenjem Bolgarske in Albanije. Srbski uporniki so popolnoma preverjeni, da bo njihov boj privedel do balkanske zveze. Važno je tudi, da ne pozabimo na to, da so bili v teku zadnjih sto let že večkrat zarisani začetki srbsko-bolgarske zveze, ki so ostali brezuspešni, le zaradi odpora velesil. Sicer pa, ako so res nemške zasedbene čete že večkrat očitale bolgarskim posadkam v Srbiji, da je njihovo ravnanje z lokalnim prebivalstvom preveč prijateljsko, bi bil to le dokaz zato, da sta se plemenska sorodnost in slič-nost jezika znala uveljaviti tudi v teku sedanjih dogodkov. Na Hrvaškem in v Sloveniji so predpogoji za razm'ah fe- Štirinajstega avgusta je bilo eno leto, kar sta državni predsednik Roosevelt in mini-sterski predsednik Churchill, v historični konferenci sredi Atlantskega oceana, proglasila načela, na katerih naj sloni bodoči mednarodni red miru in sloge. Dvanajst mesecev? je kratka doba, a če gledamo nazaj, se nam ta fragment večnosti zdi mnogo daljši, zaradi uso-depolnosti dogodkov, ki so se v njem vrstili. V času, ko sta se Churchill in Roosevelt dogovarjala, je bila Amerika izven vojne in široke plasti njenega prebivalstva so se udajale utvari, da bo mogla Amerika ostati nevtralna. Nazi-fašisti-čna propaganda je bila pridno na delu, izrabljajoč dobrover-no širokogrudnost ameriškega •javnega mnenja. V ameriškem predstavništvu je samo z enim glasom večine prodrl Roosevel-tov predlog, da se ohranijo kadri ustvarjajoče se nove armade. Ameriška industrija, največja po kapaciteti, je še vedno stala v službi mirnega gospodarstva in se branila, pro-ducirati vojno orodje, tako po trebno na evropskih frontah. A danes? Danes stojijo pred straže ameriških čet na vseh frontah sveta. V Severni Afriki in v Kini, v Indiji in Britaniji, v Avstraliji in na otokih Južnega morja se sinovi te ve like demokracije, ki je bila vedno zmagovita, borijo ramo ob rami z armadami združenih narodov. Pred enim letom se je sovražnik še mogel rogati vojnim sposobnostim Amerike a če bi danes mogel videti, kako se je vsa ogromna kapaciteta ameriške industrije čez noč postavila v službo vojne produkcije, kako je Pearl Harbor združil vse sinove te zemlje bojno enoto, ki trdno stoji za svojim velikim predsednikom bi ga dobra volja kmalu mini la. Sovražni tisk in radio sta govorila o pomehkuženju Ame-rikancev, a prepričala se bosta o nasprotnem, ko spoznata te drugega sveta, lepega, a neresničnega. A ne izgubljajte vere, trpeči v domovini: armade novega človeštva, nepremagljive po svoji tvorni moči, bodo dokazale osnovno dobroto človeške biti. To so armade, katere preveva križarski duh, ki gredo v boj, ne da ohranijo svobodo samo sebi, marveč da jo priborijo vsem, armade, ki bodo ostva-rile red, pravičen vsem, ne samo koristen in ugoden nekaterim. Armade novega človeštva nočejo ničesar zase, marveč vse za vse, svobodo in dostojno življenje vsem, tudi današnjim sovražnikom, a po pravilu enakosti in ravnopravnosti, brez predpravic za enega ali drugega. Poslušajmo ta načela atlantskega čarterja, ki izražajo moralni zakon bojujoče se Amerike in Anglije: Prvič: Nikakega povečanja, ne teritorijalnega ne drugega; Drugič: Vsaka teritorijalna izprememba naj se izvrši samo v soglasju s svobodno izraženo voljo prizadetih narodov; Tretjič: Vsak narod ima pravico, da si svobodno izbere obliko vlade, pod katero hoče živeti. Narodna neodvisnost naj skemu rodu v New J01 t udeležil tudi poglavJi provoslavne cerkve ko in Kanado, metroPf' jamin. V krasnem $ Njegova Visoka P*61" oznanil, da daruje pomožne akcijo rdeči 50,000 dolarjev, pn 'Dolarji so mato se ne odkupi j al: jem Kri, kri dajajte, Ruski narod je nar°d nja, in enako narod je. Po njih stopinj dijo in po njih ravfj narodi!" Tako je tropolit Benjamin. Zaman računajo n8; niki z neslogo v na«" zaman skušajo se jat1 razdor. Dostojni n»] združili in dostoj111 nazori zedinili. borbi, ne umre, i" bo rodila dela, ki k1 v času in prinesla jih bo človeštvo bla -o It: 'Pa cOfWi '0 te( el; Be: rtf At loj ali Tud BeS( »sči am Mrai ■azH nerala Draže Mihajloviča. Prinašamo kratek izvleček iz tega razmotrivanja: Madžari so zelo nezadovolj- stremljenja še>j jeklene ljudi, v katerih je še živ stari duh pionirjev in zavojevalcev divjega zapada. bolj ugodni. Hrvati so za to nalogo posebno prikladni zaradi svojih naporov za pomirje-nje, še za časa Jugoslavije. V : I ni z nagrado, ki so jo dobili za zadnjem času je zasedba Slo udeležbo v vojski proti Jugosla- 1 venije in Dalmacije s strani la-viji in bi hoteli, da se jim izroči razven Bačke tudi še Banat. Na Bolgarskem vladajoče razpoloženje je šfe bolj pesimistično. Bolgari se vprašujejo, zakaj se nahajajo laške zasedbene čete v čisto macedonskih krajih, kakor Kičevo, Gostivar, ških čet ogromno okrepčila misel balkanske zveze. Hrv uporniki v svoji gorečnosti komaj zaostajajo za Srbi. Dober primer za sposobnost njihove organizacije je dejstvo, da jim je uspelo rešiti upornika Dan-giča iz zapora, komaj par dni Tetovo. Vprašujejo se tudi, ali j po tem, ko so ga bili Nemci so Nemci zares obljubili Turči- I ujeli. Politični vpliv balkan-ii ozemlje, ki se v vzhodni Tra-1 ske unije bi visoko nadkrilje-ciji nahaja na desnem bregu i val važnost posameznih balkan-Marice. Presenetljivo je, da je ' skih držav. j SLOVENSKA LOVSKA r ZVEZA Iz urada Slovenske lovske zveze je bilo svoj čas sporočano, da se prihodnja ali zadnja strelska tekma v tej sezoni vrši v nedeljo, 30. avgusta. Na podlagi tega^ še enkrat ponovno naznanjam vsem lovskim klubom, ki spadajo k Slovenski lovski zvezi, da se strelska tekma vrši v nedeljo, 30. avgusta, na strelišču Barber-tonskega kluba v Rittman, O. S streljanjem se bo pričelo točno ob dveh popoldne, zato pa se vas prosi, da bodite točni in pridite o pravem času. Z lovskim pozdravom in na svidenje v nedeljo, Joseph Lekan, preds., Slovenske lovske zvčze. * * * Dodatno pa naj povem še nekaj v imenu lovskega kluba iz Barbertona. Prav prijazno ste vabljeni vsi lovci iz Clevelanda in drugod, da nas obiščete na dan tekem, kajti to bo nekaj res zanimivega ,ker omenjeni dan bo zmagovalec prejel zve-zino zastavp. Seveda pa na tekme niso vabljeni samo lovci, ampak sploh vsi prijatelji tega športa iz Clevelanda, okolice in seveda tudi iz našega Barbertona. Le pridite in videli boste, da vam ne bo žal. Vsi lovci in tudi gostje pa ste tem potom prošeni, da pridete na strelišče najkasneje ob eni pri popoldne. To pa radi tega, ker bo za vse lovce in goste sploh pripravljenega nekoliko okrepčila in radi tega ste prošeni, da to upoštevate. Vas vse skupaj najlepše pozdravljamo in vam kličemo na veselo svidenje v nedeljo, 30. avgusta, na strelišču Barber-tonskega kluba v Rittman, O. Joseph Lekšan, preds., Tragična izkustva tega leta ! so dala tudi atlantskemu čar-terju nov pomen. Dejanja sama so demantirala kritike Roose-veltovih sovražnikov. Od zakonodajno nepooblaščenega izraza dobrega namena je atlantski čarter postal moralni za kon, ki veže Združene narode. Bolj kakor v pismu so njegovi principi vdolbeni v srcih, bolj kakor v črki so v duhu, ki preveva nove armade na pohodu. Kakor sta "Magna Charta" in Deklaracija pravic človeka in državljana pomenila osvoboditev posameznika in njegovo zavarovanje pred samovoljo državne oblasti, tako hoče atlantski čarter zajamčiti narodom svobodo, dostojen obstoj in razvoj. Sporedno z dostojanstvom in samospoštovanjem človeka naj obstoji tudi dostojanstvo in samospoštovanje narodov. Atlantski čarter je tako eden od mejnikov, ki zaznamujejo proces osvoboditve človeštva. Ni popolen, kakor ni nič popolno, kar ustvarja človeka, a če imamo v mislih, da so Angleži potrebovali sedem stoletji od Magne Charte do demokracije, lahko presodimo pomembnost atlantskega čarterja za nadaljni razvoj človeštva. Kako različna je blagovest, ki jo oznanja atlantski čarter, od propovedi sovraštva in za-sužnjevanja, ki jo širijo -no-sitelji takozvanega da." Narodom v Evropi, ki kloni j o pod težo nečuvenega pritiska in so bolj in bolj nagnjeni, da vidijo v človeku samo zver, neizpremenjeno od pradavnih časov kamene dobe, se ta blagovest zdi kakor glas iz namestnik je dal to° no zaviti in Karlu III. v dar. vli mestniku se je s' pripomnil pa je, naJ teko čudne živali P1 nijo — žive. hUUettloufr WAR 0 When the Marine« 1 ice pack, there is i»CJ bright shiny new s"0,. f muslin carrier. T*1® " ; cents and the earn® 1 $1.07 for the ense®c' | ft h h, Okostje predpotoj Ko je bila ska kolonija, so ob 1 nu, nedaleč od Bi'el1 odkrili okostje ogro^ se povrne onim, katerim je bila i potopnega megater'J'j nasilno odvzeta. Četrtič: Vse države, velike in male, zmagujoče in premagane, naj imajo pod enakimi pogoji dostop do svetovne trgovine in k surovinam, potrebnim za njih gospodarski procvit; Petič: najpopolnejše gospodarsko sodelovanje vseh narodov v cilju, da se povišajo življenjski standardi in zajamči socialna varnost; Šestič: mir, ki naj po končnem uničenju nacistične tiranije omogoča vsem narodom varno življenje in osvobodi vse lju-.ii strahu in pomanjkanja. Sedmič: opustitev uporabe sile kot sredstva mednarodne politike in obča razorožitev v trajnem sistemu splošne varnosti. To so principi atlantskega čarterja. Ob njegovi obletnici je Roosevelt poslal Churchillu poslanico, v kateri pravi: ko pride dan zmage, bomo ramo ob used by the'Marin^^ ^ rami ostvarili.velike ideale, za ...... katere se skupno borimo. Velika bitka je to in vredna, da se izvojuje. Spoznavali in priznavali jo bodo kot tako v vekih, ki pridejo, celo med onimi nesrečnimi narodi, ki danes sledijo lažnim malikom. Množijo se znamenja na nebu, usodna našim sovražnikom. Eno leto osorej nsm je iz ta-jinstvenih širin oceana prišla blagovest čarterja, ustanovljenega po Rooseveltu in Churchilli, a danes manifestirata Churchill in Stalin ob prisotnosti ameriških in kitajskih zastopnikov neomajno složnost in odločnost borbe do kraja. Ob Churchillovem prihodu na moskovski aerpdrom so sovjetske godbe igrale "God Save the King," "The Star Spangled Banner," in "Internacionalo." Tri himne, trije svetovni nazori ,trije načini življenja, a srca treh plemenitih narodov, združenih v resnični mednarodnosti, ki bo zmagala in ponia-1 Ijo in gre naP gala reakcijo. Naši sovražniki nekaj časa vrrl to vedo in strah jih je rastoče potnik zopet n avine, ki se ji ne morejo usta- "Ali vas la" sar '»sto 'S 0 in ___ 4 bi These intrench^ , a ti. , digging trenches, ij | wire entanglements J dolji other ways. Y°"r PZ<> % i Bonds and Stamps ]j0, readily equip our f t • : necessary implei»e' ^ 'U^ Invest at least ten ^ 1. income every Pajr Bonds and Stamps » ^ .01. your postoffice and "'/ft V Cleveland1' U vlak možakar, KJ * L , kill I bršno mero p°a. _ M slučaju so ljud.1c ,,jj in tudi ta moža /a efebato. skozi voz spi'^ , ga vzame na P'**0 in ga nagovori: ju' "Hej, sprev° „ , Kdor in ^ iltaka zdravila niso druga i voda -_?» da sfdru T?na v°da." ,0|an.ah„"«a ko sama prazna, v°tla voda! Saj ven- ni zdravilo!' je smejal. )b rel in vierjeti ne morete, koli-^ke bolezni gem zdra. ,r0f ■lole vodo. terij*J^tudi ne zamerim> ker He He j Vlad«! Poberete denar,"ki ga took;; Veriamem. Poglavitno P05!L® cakate na učinek, am- is ,.Za zdravila siC!! % rl njene države so veli P#IC mini]o mnogo let in ti,3.°m že obogatel in mi Ni,.,- a Več zdraviti ljudi m LStoii -.,, jenje me ne ]6St-' kamor pridem, mi ^zastonj, in ko odha- ieSyt* llabašeJ° vse žepe z J&j ;SPSaj ste prejle vi' -- kSe sem nosil s seboj lie fri» roJf ' Potujete po zapa-■J. He ■* ^ rnf Indijancev?" Jih treba bati. Kot Veljam pri njih za ;?>takl7i ivo osebo. slej nosili škatlo vi! Za meire, za doktorja in magistra, se ne spodobi." Hiša je bila lesena, skrbno negovan vrt in sadonosnik sta jo obdajala. Gospodarska poslopja so stala nekoliko v stran od stanovanjske hiše. Na dvorišču so bili privezani trije konji. Kar je kazalo, da so ljudje na obisku. In res so bili. Sedeli so v sobi in pili domače pivo, ki ga je farmer sam varil. Skozi okno so videli prihajati mazača in njegovega slugo. "Thunderstorm —!" je zaropotal eden njih polglasno. "Ali prav vidim —? Tistegale pa bi moral poznati —. Ce se ne motim, je godec Hartley—. Hm —! Dober znanec —!" "Znanec —?" je dejal drugi. "Si že imel opravka z njim?" "Seveda. Lopov si je priigral polne žepe dolarjev s svojo harmoniko in jaz —." "— in ti si mu žepe izpraznil —!" se mu je smejal tretji. "Se razume! Ponoči, ko je pijan spal, sem se splazil k njemu in mu jih pobral." "Pa se ne motiš? Je res on?" "Hm —! Mislim vsaj. Kako dobro, da sem si rdeče lase včeraj spet temno pobarval —! Nikar mi ne recita Brinkley in še manj pa cornel! Lopov bi nam lahko prekrižal vse račune." "Zdravnik" in njegov "famulus" sta medtem obstala na dvorišču. Farmer jeva žena je stopila iz hleva in ju prijazno pozdravila ter vprašala, česa želita. Ko je čula, da ima pred seboj zdravnika in njegovega slugo, se je zelo razveselila in ju povedla v hišo. "Meššurs —!" je zaklicala v sobo, ko je odprla vrata. "Novega gosta smo dobili, učenega zdravnika in njegovega lekarnarja. Upam, da vam nju- ^Potreboval služabni-' na dl"užba »e bo neprijetna." ii JV kakor ga imajo "Učen zdravnik -?" je go- \*n'Krr ,?u Je r0Jf0- K šarite! Prevzamete fj S del cornel — on je bil — polglasno. "Predrznež —. Rad bi mu pokazal, kaj si riiislim o njem." D V^Pin ■H v fcS ne?" Khl Se čebljal za uše- Zadeva Hartley in Haller sta vstopila in prisedla. Cornel je zado-a mi ni prav |voljen ugotovil, da ga Hartley • ! ni spoznal. Predstavil se je za 0 , ! trapperja — lovca na bobre — ..^sen' kar Počenjati" j in pl.avil> da je s tovarišema ' Vtiev ®mešite!" je po- Laxnenjen v gore na zapad. Po-j. y skoraj nevOljriO. !govarjaH so se in "doktor" je /MS*ip-J° vfrjamejo. In hvalil svoje zdravniške uspe- '' zdr ° niki S° Pre~ i he. 'U'iin pomagajo, Harold J. Barber Podpredsednik The Ohio Bell Telephone Co., Harold J. Barber, je prevzel vodstvo v ši-rokopotezni varnostni kampanji tikajoči se vojne produkcije v državi Ohio, da se na ta način čim bolj zmanjša slučaje nesreč pri tem delu. Tako je naznanil sodnik Lee E. Skeel, predsednik varnostnega koncila v državi Ohio. Mr. Barber je sledil klicu predsednika Roosevelta, ko je isti apeliral na narod, da bi .se vsi skupaj zavzeli in skušali z resnim prizadevanjem preprečiti razne nesreče v tovarnah. Kajti vsled teh nesreč se izgubi preveč dragocene delavske moči, kar škoduje vojnemu naporu naše dežele. Ni pa naloga tega koncila, da bi skrbel za zmanjšanje nesreč v tovarnah, ampak splošno vseh nesreč, ki zahtevajo nešteto smrtnih slučajev. V preteklem letu je 102,000 — od teh 50,000 delavcev — umrlo v raznih nesrečah. Vsled teh nesreč je bilo v letu izgubljeni]^ 480,000,000 produkcijskih dni in 4 bilijone dolarjev radi smrtnih nesreč, poškodb in druge povzročene škode. Ta izgubljena delavska moč bi bila lahko zgotovila ali zgradila 23,- '000 težkih bombnikov ali 300,-! 000 vojnih tankov. Odkar se je pričela vojna, je nemška zračna sila pobila v masnih napadih v Angliji 43,-300 angleških prebivalcih, a pri nas pa je bilo ubitih samo radi I nesreč 102,500 oseb. Organizacija Ohijskega varnostnega koncila ima svoje podružnice po vseh večjih mestih v državi. Na podlagi programa, ki si ga je začrtal ta koncil, se bo letno prihranilo do 20,000 življenj, 800,000 poškodb med delavci in za vojno produkcijo pa pridobilo 96,-j 000,000 delavnih dni. Da se bo i pa ta program mogel uspešno jzavršiti bo potrebna vsota $5,-1000,000 za prihodnji dve leti. I Mr. Barberjev odbor bo prejel j ta denarno pomoč od trgovskih in idnustrijskih podjetij v pro-stovolnjih prispevkih. -o-- Smrtonosni pik kače klopotače Na splošno v Argentini ni posebne nevarnost} pred strupenimi kačami. Med številnimi vrstami posebno toplega severa, je samo pet različnih 'strupenih kač. Zanimivo pa je, :da te niti zdaleč niso tako na-' padalne kot nestrupene kače. • Brez dvoma se zavedajo svoje-' ga nevarnega orožja, ki jim sul-ži ne le za brambo temveč tudi za lažjo pridobitev hrane. Sicer pa tudi izjem ne manjka in pripetilo se mi je že več-' krat, da so me strupene kače napadle, posebno za časa druženja. Navadno pa so resnic-1 no nevarne le, če jih kdo zašle- j duje, slučajno pohodi, ali na kak drug način razdraži. Na ta način jim postanejo žrtve psi, ki jih z lajanjem napada, jo ali pa celo skušajo ugrizniti; tudi živina, če zadene v visoki travi z nosom ali nogo v kačje gnezdo, postane žrtev strupa. Zatorej je razumljivo, da starši na kampu svoje bosonoge otroke ne pustijo daleč od doma v grmovje in visoko travo, in jih često opozarjajo na nevarnost, ki jim tam preti. Odrasli ljudje le bolj redko postanejo žrtev teh nevarnih plazilcev. Da se p>a tudi to ke-daj pripeti, nam priča sledeči dogodek, ki sem ga večji del sam doživel: Že odrastel mož je šel v gozd, da obrne deblo, ki ga je prejšnji dan posekal. Zgrabil je z rokami in pri tej priči se je dotaknil komaj napol dorasle klopotače, ki je ležala pod deblom. V trenutku ga piči med palcem in kazalcem leve roke. Zgodilo se je to okrog pete ure popoldne. Mož preprost domačih, ki se velikosti nevarnosti, ki ga je doletela, pač ni zavedal, ubije kačo ter ji odseka glavo in konec repa, ki sestoji iz roženih obročev, in se poda z vsem na svoj rancho (na preprost način sezidano ali iz desk narejeno in največkrat z blatom ometeno podeželsko stanovanje). Doma mu podve-žejo bolno roko z močno vrvjo. Zajahal je potem konja in se podal v drugo vas k nekemu naseljencu, ki je nekaj več znal o zdravniški vedi kot navadni ljudje in radi pomanjkanja zdravnika v vseh slučajih nezgode ali bolezni bil klican. Dospel je šele pozno na večer tja. Leva lakt mu je medtem močno otekla. Čutil je bolečine in strup je vplival že tudi na vid, ker zadnje pol ure ni več sko-ro nič videl ter se moral zanesti na konja, ki je poznal pot. Na priseljenca je jezdec naredil vtis pijanca. Toda pomagati mu več ni mogel. Tudi piti mu ni smel nič dati, čeprav je ranjenec stokal od velike žeje. Bal se je namreč, da se po razredčeni krvi strup lažje po celem telesu razširi. Ker v bližini zdravnika ni bilo, je naseljenec peljal medtem težko obolelega ( domačina do A fc*f . J je tk KO"" ■M C" ste JI ii Sov <3 ' & JO u rej \e> ie eifl 10 v -> del »1» ; t c4 a^'i p j 4 h' Ali klNti epošten? 'Saj z menpj! Po-se in ker leži far-Sem namenjen, na i^ti, Ko je bil pripravljen obed, je stopila žena pred hišo in zatrobila v rog. S polja je prišel farmer s sinom, hčerko in hlapcem. Pozdravili so goste in farmer se je razveselil, ko je Iahko spremljate. |:ul da ga je obiskal slaven C,Usto far "io We*1 bo vm> saj i preprosti, dobri ljudje, niti na ■ rno velja po- zdravnik. .Farmerjev: so Kb Škodovalo vam l 'Ml, ' Jesti dobite zastonj Je p°mišljal pa se- v roko. i VaJ, Pa Poskusil. Že za-m°ram biti hvale- vj k t0 V,am Povem vna-nai aru- da bi lju- 1) k, fti, 61' a :!eba! Tisto opra- SPoštljivo bodete i01Hod° m°j Posel?" S 6 te jemali iz škat-•^Sov?ice' ki vam jih 'ko ^iij ' Seveda ne bo-Jtv* Sj)0'da.vas bom tikal. \ slUžK; za famulusa, to^.f^i doktorju. pa pojdiva!" !skatlo na ramo in ?l bila daleč. Seh4 sta jo zagle- .•il?^^0« je ležala, ni xLSizv % ste," je pra-2ato bodete po- misel jim ni prišlo, da bi bil "zdravnik" slepar. Po obedu si je farmer priž^ gal pipo, naslonil komolce ob mizo in dejal Hartleyu: ' "Na polje pojdemo spet, žal. Med tole pipo pa lahko še katero zinemo. Morebiti bi potreboval vašo učenost in vaše izkušnje —. Katere bolezni pa znate zdraviti?" "Še vprašate —?" je dejal laži-zdravnik ponosno. "Zdravnik sem za ljudi in za živino, vsakršno bolezen znam ozdraviti." "Well —! Mož ste, ki ga potrebujem! Upam, da niste eden tistih sleparjev, ki se potikajo po samotnih farmah ter pravijo, da so zdravniki, vse znajo in vse obljubljajo, — pa se nič niso učili in tudi nikogar ne ozdravijo." Hartley ga je užaljen pogledal. (Dalje prihodnjič.) Na sliki vidimo ameriško stružno letalo nad Alasko. To je PBY Catalina Na-vy^ stružni bombnik, kakršni dan za dnem neprestano krožijo, v zraku ter pazijo, da bi se japonske ladje ali letala ne mogla kje vgnezditi na celini. 1 neke tudi precej oddaljene lekarne, kamor so dospeli o polnoči. Lekarnar je bolniku takoj vbrizgnil na štirih mestih zdravilo proti kačjemu strupu, toda rekel je, da za bolnika sko-ro ni več rešitve, ker se je strup že raširil po celem telesu. Cela leva lakt mu je medtem tako otekla, da je dosegla debelost stegna, in vrvi s katero je bila podvezana, ni bilo več mogoče odstraniti, ker je bila zakrita od otekline. Ničesar več ni bilo mogoče storiti, zato so spravili težko! bolnega domačina v njegov rančo, kamor so ga pripeljali drugo jutro. Mleko, ki so mu ga vlivali je zopet vse vrgel nazaj. Leva stran telesa je bila temnordeča in močno otekla. Trpel je strašne bolečine. Tudi če se ga je kdo še tako rahlo dotaknil, je kriknil od bolečine in ravno tako če se je sam kaj ganil. Vsak hip je postajalo dihanje težje in le tu in tam kak trenutek čutil malo olajšave. Vsako upanje na rešitev je bilo izključeno. Kljub temu je živel ta žilavi človek pragozda še celi dan, bil do zadnjega trenutka pri zavesti, odgovarjal na vsa vprašanja, in — čeprav že popolnoma oslepel — je spoznal svoje tovariše in znance po glasu. Pokopali so ga v pragozdu, kjer je tudi nekoč zagledal luč sveta. Kača klopotača se nahaja v celi tropični in subtropični Ameriki in svoje bivališče si išče najrajši v gozdovju, kjer je mnogo vlage. Doseže dolžino do 2 metra in je rumenorjav« barve. Na hrbtu ima ravnočrt-ni temni naris. Glava je trikotna in na koncu repa se nahajajo, raznoštevilni po starosti, do 14 roženih obročkov, ki pri gibanju povzročajo ropot. Klopotača leže jajca, iz katerih smuknejo še isti dan mladiči. (H.S.) --o- an\e kdote Ko se je boril španski kralj Alfonz VIII. iz Kastilije z Mavri pri Oreji, je bila njegova žena, hčerka angleškega ikra-Ija Henrika II. v Toledu. Naenkrat je odšla 50,000 mož bro-ječa vojska Mavrov pod Ali-ben Isom proti Toledu in ga prisilila naj odpre mestna vrata. Kraljica Eleonora je poslala poveljniku Mavrov pismo, v katerem mu je sporočila, da za tako pogumnega moža ni lepo, da "se je prišel borit s slabotno žensko. Hrabri Mavri naj gredo rajši pred Orejo, kjer .je njen mož, ki jih bo sprejel kot ie spodobi. Ali-ben, Isa kraljici pisma ni zameril, temveč se je ponašal, kot galanten sovražnik. Kraljičina odposlance je poslal nazaj in ji sporočil, naj mu bo. toliko naklonjena in milostna i in naj se pokaže na mestnih zidovih, da jo bodo lahko Mavri pozdravili, četudi le samo od ialeč. Eleonora je ustregla tej želji. V vsem veličastju se j? podala v spremstvu dvornih dam na mestno obzidje. Mavri so jo s poveljnikom na čelu spoštljivo pozdravili in ji izkazali čast, ki ji gre kot kraljici, nato pa so odšli. * Francoski kralj Ludovik XIV. je včasih skoval tudi kako pesem. Ob neki taki priliki je poklical umetnika Bolleau-ja, naj oceni nj€govo najnovejšo pesem. "Vaše Veličanstvo je res vsemogočno," pravi Bolleau vljudno. "Če se še prav spominjam, ste hoteli nekoč zložiti slabo pesem in zdaj se vam je to posrečilo." Na delo se sprejme Sprejme se moške od 18 do 40 let, ter ženske od 21 do 40 let. Morajo biti državljani. Polna zaposlitev v pekariji. Plača na uro. Ni potreba predznanja. Jako lepa prilika. Zglasite se pri superintenden-tu od 8:30 zjutraj do 4 popoldne, razen v soboto in nedeljo. A & P Tea Co. 3430 Croton Ave. Zemljišča naprodaj Napol bungalow, 4 sobe in kopališče spodaj, 2 spalnici zgorej, furnez na vročo vodo, posebna shramba, garaža, cena $3,200. Hiša za 2 družini, 10 sob, v lepem kraju v Nottinghamu, v dobrem stanju, renta $70 na mesec. Cena je samo $6,500. Hiša za 2 družini, 10 sob, garaža za 2 avta, nanovo dekori-rano in barvano, blizu Euclid Beach ulične železnice, cena $5,600. B. J. Hribar 954 E. 144. St. GLenville 2500. (203) Stanovanje v najem Odda se stanovanje 3 sobe, mirni družini. Na 6107 St. Clair Ave. Vpraša se spodaj v trgovini. ' (201) Avto poceni Naprodaj je avto Plymouth izdelka, coupe. Cena je samo $90. Zglasite se na 6219 Glass Ave. (201) Dve sobi v najem Oddasta se 2 sobi v najem, zgorej. Zglasite se na 1003 E. 66. Place. (202) Ugoden nakup 2 hiši na enem lotu, 45x175, 17 Bob, za 3 družine, 6. 5 in 6 sob, ves hrastov les, 3 furnezi, vse kot novo; rent $105. Cena ie samo $9,500. 2 hiži, 20 sob, furnez, cena $6,200. Hiša 7 sob, lot 40x140, $1,000 takoj. Cena $4,350. Hiša 10 sob za 2 družini, furnez, lot 40x120. 2 garaži, cena $4,900. Hiša 7 sob, furnez ln vse preproge. Cena $4,350. Tu se vam nudi izvanredna prilika za resne kupce. Zglasite se na 7113 Myron Ave., telefon HE 6054. (202) Boring Mill Operators Izkušeni na velikih horizontalnih ali vertikalnih strojih. Plača na uro in plača za overtime. Morajo predložiti dokaz o državljanstvu. Tisti, ki delajo na obrambnih delih, naj se ne priglasijo. Wellman Engineering 7000 Central Ave. _(203) Delavce iščemo Sprejme se delavce za Industrial Sheet Metal Work. Nobenega predznanja ni potreba. Plača na uro. Naslov izveste v uradu tega lista. (201) Dve ženski za delo Sprejme se dve Slovenki ali Hrvatici, dekleti ali ženi; ena bi stregla pri mizah, ena bi pomagala v kuhinji; za delni čas ali ves dan. Vprašajte na 6034 St. Clair Ave. (201) Delavca na farmi iščemo Sprejme se delavca na farmo, v starosti 25 do 50 let. Dobra plača. Vprašajte pri For-man Dry Cleaning Co., 6120 Walworth Ave., blizu Clark Ave. na zapadni strani mesta. (201) East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61at St. { HEenderaon 9231 Se priporoča zs popravila ln barvanje vašega avtomobila. Delo toto»> ln dr.bro Priprave za osveto. — Gornja slika nam predstavlja prvi in edini filipinski butali-jon Strica Sami, ki se vežba nekje ob obali Pacifika, kajti Filipinci se pripravljajo, za dan, ko se bodo maščevali nad Japonci za vse gorje, ki so ga povzročili prebivalstvu na Filipinih. MALI OGLASI JOHN PESKAR BARVAR in PAPIRAR 3511 E. 78. St. DImond 8408 Fino delo, cene zmerne. (202) re NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto ln prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body ln fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ZELODBO GLenville 3830._ Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EPINA SLOVENSKA IZDElOVAIr-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV prTmihčič cafe 7114 St. Clair Ave. ENdicott «359 e% pivo, vino, žganje ln dober prigrizek. Se priporočamo za oblak. Odprto do 2:80 zjutraj di meni naklonjeni, učim se ruščine in sicer s takim uspehom, da mi moj učitelj pravi, da govorim kakor pravi Rus. — Ali res? Lepo spričevalo za vašo pridnost; govoriti pravilno v tem barbarskem jeziku ni šala, — ®e je zavzel polkovnik. — Toda le počakajte, stavili vas bomo na preizkušnjo. Grofica Berenklavova je Rusinja, po pcfeolenju, in docela merodajna v tej stvari. Takoj jo poprosim, naj se pogovori z vami v ruščini, — je dostavil in se obrnil k Milici s to prošnjo. Milica se je takoj obrnila k baronu ter s prijaznim nasmeškom začela govoriti ruski. Štok je z lahkoto in samozavestno odgovarjal, očitno veseleč se svojega znanja. Ostali gostje so poslušali nerazumljivo jim govorico ter gledali v razgovar-jajoča se. — No, no, grofica, kakšno spričevalo mu daste? — jo je nestrpno vprašal polkovnik. Milica se je okrenila k Ram-bergu. Na obrazu se ji je zibal prijazen nasmešek, toda oči so se ji zaničljivo lesketale. — Baron govori pravilno, da-si ga izdaja naglas. No, Bog ne daj vojne . . . sicer se bojim, da ga obesijo, ker ga bodo smatrali za vohuna. Vsem je postalo nekam neprijetno, vkljub temu da so vedeli, kakšno vlogo igra baron v Petrogradu. Štok je zardel, a Berenklau je prebledel; samo polkovnik je obrnil vse na šalo. Obilni obed in dobro vino sta ga spravila v dobro voljo in bil je prizanesljiv. — Ha, ha, ha, kako grdo se šalite, grofica- Iz vas govori prava ruska nezaupnost. Pravili so mi da vidijo v Rusiji povsod vohunstvo in čutijo izdajstvo; posebno če se pojavi kje Nemec ali Anglež, tedaj zaže-nejo rodoljubi velik krik in bi-| jejo plat zvona. Očitno je, da iste bili vi, grofica, vzgojeni v takih nazorih. | — Jaz sem bila vzgojena po listih nazorih, kakor jih vi sami I vcepljate svojim otrokom, t. j. ljubiti svojo domovino in čuvati se sovražnikov, — se je odrezala Milica. Štok jo je jezno pogledal. — Na srečo je število takih ... previdnih in ozkosrčnih rodoljubov v Rusiji zelo omejeno, — je zanimivo kot mnenje ino-zemca o Rusiji; toda iz vaših besed sklepam, da slabo poznate rusko zgodovino in da ste si napravili zgrešeno predstavo o značaju mojega naroda, — je rekla s tresočim se glasom od razburjenja. Že iz davnih časov ni bilo treba Rusom hoditi na posodo po iznajdljivost in podjetnost. V svojo trditev naj navedem nekaj dejstev. Začenši z Jermakom se je skoraj vse zavojevanje Sibirije izvršilo po ruskih "dobrih" ljudeh. Na primer: Semjon Dežnev, jakutski kozak, je 80 let pred Beringom odkril preliv med Azijo in Ameriko, katerega je Kuk nazval Beringovega samo zato, ker ni vedel za Dežnevo odkritje; Ha-rabarov je napravil soline ob reki Leni in podvrgel Daursko zemljo itd. Stroganovi, Demi-dovi in drugi so imeli veliko zaslugo za razvoj ruske industrije; in danes se ruska trgovina uspešno razširja po Kitajskem, Srednji Aziji in Perziji po iznajdljivosti in pridnosti ruskega tvorničarja in trgovca in to brez najmanjše pomoči odstrani vlade. Ni je panoge človeškega uma, kjer bi ne bilo ruskega imena. Naše vede, slovstvene in druge umetnosti so si pridobile tako mesto v Evropi, da velja človek za neizobraženca, če ne pozna del ruskih učenjakov, umetnikov in književnikov. — Toda je družabni ^ siji, katerega ste V1 "prosvetljenega in in v njem je zares zaWr: ni vir samobitnega «a duha in stvarjanja, to-"inteligenca," ki se p"", ropi za lakaja. Ta Je narodno zavest, Pr i, no zvezo s svojim nar° teremu je celo sovra«' stala je s Petrom, #J. šil zgodovinski, narav!l' ruske družbe in potež 10 na pot slepega, W1 ga posnemanja zapa rov; on in njegovi P^ več ali manj zakrivi'1; ruska samodržnost, K1 vzpela do tedaj že do zborov, umaknila ziip' absolutizmu, in tako s» 11 k nam tisti policlJ;: kratični nemški ustroj-vi mojo domovino že ^ j. vso takozvano Pe dobo naše zgodovine-tinarodni ustroj, ki za dni duh, utesnjuje,®8 možitnojst, ovira industrijski razvoj f ustvaril to odlikovanj cev, kar vas je doved šenega pojma o dus ruskega naroda. j( (Dalje prihodnJ — je pristavil s strupenim nasmehom. — V liberalnih in pro-svetljenih ruskih krogih so ino-zemci najlepše sprejeti in uživajo popolno zaupanje. Neki moj prijatelj, tudi nemški častnik, je potoval, seveda v znanstvene namene, po ruskih sred-njeazijskih zemljah. Bil je v Tjflisu, Zakavkazu, Turkesta-nu in je prišel do Oša in Kuljd-že v podnožju Pamira, a povsod je bil viteški sprejet in je mogel svobodno proučevati deželo. Isto nestrpnost najdete povsod, začenši z izvesnimi napisi v prestolici, kjer imate več tujih imen kakor domačih; v vseh panogah uprave, industrije in trgovine prevladujejo povsod nemška imena in nihče se temu ne upira. In zakaj ? Zato ker se Rusi dobro zavedajo, da jim nedostaje iniciative in pobude, skratka vodstvene sposobnosti. Ruski narod je dobrodušen, vojak je vzor poguma in zvest svojim dolžnostim; no, vse te lastnosti so imenitne, dokler so Rusi podvrženi poveljevanju tujcev, ker oni nimajo prav nobene zmožnosti gospo-dovanja, tudi jim nedostaje nravstvene in umstvene discipline, vztrajnosti in zavestnega, upornega stremljenja doseči postavljeni si smoter. Skratka, nedostaje jim tistih lastnosti, ki so značilne za velike narode in ki delajo nas Nemce go-spodovalce sveta. Tu je vzrok prednostnega stališča inozem-cev v Rusiji. Še za časa Rju-rika so Rusi vedeli, da je veliko laže poslušati kakor gospodovati, zato so si od nekdaj iskali gospodolavce zunaj. Baron se je razvnel, njegove majhne oči so se zlobno lesketale in samozadovoljno gledale Miličino zardevajoče obličje. S težavo je mlada gostiteljica zatajevala v sebi nevoljo. — Vse, kar ste rekli, baron, V. J. KRIŽANOVSKA PAJČEVINA IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK Že večkrat se je učitelj tožil, kako težko je poučevanje poljskih otrok: pomislite, da se ne-čejo učiti nemškega katekizma, a na vsa prigovarjanja odgovarjajo s pasivnim, toda nepremagljivim odporom. Včeraj pa je bil učitelj tako iz sebe, da je pretepel svoje učence, misleč jih s tem pripraviti do pameti. Toda, kaj je nastalo iz tega? Pomislite, neki oče še je užalil in se prišel k meni pritoževal — Oho! Pritoževat se? Zakaj ? — je v smehu vprašal polkovnik. — Zaradi nasilja in nečloveškega ravnanja z njegovim otrokom v verskem vprašanju. Odgovoril sem mu, da če bi bil pameten ter prišel do spoznanja, da je nemški podanik in bi govoril doma nemški ter iste nazore vcepljal svojim otrokom, namesto da se razburja zaradi malenkosti, tedaj bi ne bili potrebni strogi ukrepi. — Vse to je prav; toda otroke tepsti je barbarstvo, — je pripomnila neka gospa. — Oprostite, prosim! Šiba ni nikdar nobenemu škodila, a za poljske hrbte je najboljše sredstvo, s katerim je mogoče hladiti neumestno in smešno rodo-ljubje. Poljaki se morajo končno zavedati, da tudi Če so bili nekoč samostojen narod, so danes nemški podaniki in to ostanejo, zato naj otroški jok strezni roditelje, — je odgovoril polkovnik. — Saj je rekel naš slavni Momsen, da je treba udrihati po slovanskih bučah, da se jim uporniška kri ohladi, — je prežimo rekel ritmajster Vizen-bruk. — Tudi jaz mislim, da je tako prav, ker Poljaki so bili vselej in so še danes nehvaležni in uporni puntarji, — je rekel baron Štok, Vizenbrukov bratranec, ki je prišel iz Rusije. — V teku leta, ki sem ga preživel v Varšavi, sem videl, kako godrnjajo proti ruski vladi, dasi jim je tam vse dovoljeno. Sicer pa se je mogoče s Slovani naj- , laže pomeniti s pomočjo palice, in čim bolj jih tepeš, tem laže jih prepričaš; to je njihova kulturna narodna poteza. Milica je pazljivo poslušala ta pogovor in lica so ji zarde-vala, toda pri poslednjih baronovih besedah so ji oči zabli-skale in vrgla je na govornika svoj jezni, obsojajoči pogled. Grof je nemirno opazoval znake bližajoče se nevihte na ženinem obličju in vsak trenotek je pričakoval kakšnega ugovora od njene strani. Toda »vse se je ugodno izteklo, le da je gospodinja kmalu vstala izza mize, in ko je baron Štok stopil k njej, da se ji zahvali, mu je odgovorila s hladnim poklonom j glave. | V sprejemnici sta polkovnik in baron sedela nedaleč od Milice ter pregledovala z gospemi albume. Ramberg je izpraše-val svojega sobesednika o njegovi novi službi, če je clobro zanj in če ni morda naletel na sovražnosti. Baron se je nasmejal na te besede ter odgovoril, da so Rusi skrajno dobrodušni ljudje, zelo gostoljubni, neškodljivi in so se tako privadili svojemu podrejenemu položaju, da se nič ne vznemirjajo, če se v njihovi deželi tujcem in inozemcem bolje godi kakor njim samim. i — Seveda so tudi vroče gla- i ve in sanjači med njimi, ki se izdajajo za rodoljube, toda nihče jih ne posluša. Sicer pa so Rusi zelo različni med seboj; če jim napraviš najneznatnej -šo uslugo, se kmalu sprijaznijo s čimerkoli. Rodoljubi so tu- i — Saj imate pravi - dvorec, Berenklau, — se je nasmehnil polkovnik, ko se je vrnil v sprejemnico. — Vaši tovariši bodo v zadregi, kako naj vas sprejmejo v svojih skromnih stanovanjih. Grof je zardel in obraz se mu je nekoliko zresnli, — Upam, da so moji tovariši dovolj razumni, da bodo priznali vsakomur pravico živeti, kakor se mu zljubi. Meni se ne zdi potrebno, da bi omejeval svojo ženo v življenju, ki ga je vajena z otroških let. — Seveda, seveda, — je nadaljeval s kislim usmevom polkovnik. — Vendar pa bi vam svetoval, grof, da ne peljete pastorja v svojo spalnico; zelo po strani bo gledal tisti panteon svetnikov v protestantski hiši. Prihod novega gosta je prekinil njegove besede, nato so vsi šli v obednico. Obed je prešel gladko in živahno. Pri desertu je mestni sodnik začel s polkovnikom razgovor o poljskem vprašanju —. Predmet je bil žgoč in pričel se je živahen pogovor, ker drakonske vladne odredbe v Poznanju, s katerimi je nameravala ponemčiti deželo, so vzbujale tiho upornost v poljskem narodu. — Upornost in nestrpnost tega naroda sta prav vznemirljivi, — je nadaljeval sodnik. — Državi Washington producirati največ leS' želi. Bolje boste delali okrepčani Ena majhna minuta je dovolj za velik počitek z ledeno-mrzlo Coca-Cola. V preminjajočem svetu je Coca-Cola v ste nicah, ki je vedno ista. Lahko se ve zanesete na Coca-Cola za osvežilo. Je prava stvar! V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE IN LJUBLJENE MATERE CLEVELAND COCA-OOLA BOTTLING CO. PRospect 0333 ki je za vedno V Bo