Slo/emki
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja itirinajst<tae«M ♦ Nm*žmm Ha m mHmm Bta 3#*—; mwnn Stariika Bi« t— ♦ Urc4ntttw in narava: WJe, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto III	Celje, dne 29. julija 1932	Štev. 16
Tako pa ne!
Pod naslovom »Katere države morajo v prvi vrsti skrčiti površino svojih hmeljskih nasadov« prinašajo Žateške hmeljarske in pivovarske novine (Saazer Hopfen- und Brauer-Zeitung) v 29. številki z dne 16. t. m. naslednje:
»Svetovno znana hmeljska tvrdka ). Barth & S. v Nlirnbergu je nedavno objavila svoje letno poročilo o hmelju 1931/32. To poročilo nudi vedno dragoceno gradivo vsem hmeljarskim krogom.
Po tem poročilu bo površina nasadov in pridelek 1932 verjetno znašal v Češkoslovaški na 9600 ha 74.000 stotov, v Jugoslaviji na 1900 ha
16.000	stotov in v Poljski na 2000 ha 14.000 stotov.
Poraba doma in. preostanek za izvoz v teh državah pa znaša v Češkoslovaški 27.500 in 44.000 stotov, v Jugoslaviji 1500 in 14.500 stotov, na Poljskem pa 4500 in 9500 stotov.
Produkcija piva v Jugoslaviji znaša za 14 milijonov prebivalcev 540.000 hi in na Poljskem za 27 milijonov 1,902.000 hi, dočim na Češkoslovaškem za 14.7 milijonov prebivalcev 10,380.000 hi. Kakor iz tega sledi, izvaža Češkoslovaška 1.6 krat, Poljska 2 krat in Jugoslavija skoraj 10 krat toliko hmelja, kakor pa ga porabi doma.
Iz navedenih podatkov sledi, da morata Jugoslavija in Poljska v prvi vrsti znižati pridelek hmelja 1932 ter jeseni površino svojih nasadov temeljito skrčiti. Seveda pa jima je odprta tudi še druga pot, namreč skrbeti za to, da se doma konsum piva in s tem tudi poraba hmelja dvigne.
Hmeljarskim organizacijam obeh navedenih držav se nudi obširno in hvaležno polje delavnosti, če delujejo v tem smislu, da se konsum piva v lastni državi dvigne vsaj približno na to višino, kakor je v Nemčiji, Belgiji in Češkoslovaški. Država,
ki tega ne premore, pa mora vzeti motiko in plug ter prilagoditi površino nasadov domači porabi.
Nikakor ne gre vedno samo izvažati in zahtevati, da ostale države konsumirajo pivo, v lastni državi pa izkazati smešno nizek konsum piva.
Tudi Češkoslovaška bo morala še skrčiti nasade. V prvi vrsti bodo morali storiti to tisti okoliši, ki so jih skrčili še manj kakor žateški in kjer je pridelek po hektaru vedno najvišji.«
Tako torej! Tendenca je jasna. V današnjem težkem boju za obstanek se pač vsak poslužuje takih argumentov, ki gredo njemu najbolje v prid. Oglejmo si vendar zadevo izvoza hmelja tudi še z drugega vidika.
Češkoslovaška izvaža 44.500 stotov, dočim Jugoslavija komaj 14.500 stotov. Dejstvo, da sta v Češkoslovaški produkcija in konsum piva na višku, še ne opravičuje njenega stremljenja po nekakem monopolu na izvoz odnosno uvoz hmelja v druge države. Lahko se zadovolji z domačo porabo, ki ji jamči obstoj njenega hmeljarstva, in prepusti zalaganje držav-uvoznic tistim hmeljarskim krajem, ki so navezani prvenstveno na izvoz, imajo isto-tako žlahtni hmelj prvovrstne kakovosti in so prav tako malo primerni za uspešen razvoj kake druge kmetijske panoge kakor žateški okoliš ter imajo zato isto pravico do obstoja. Docela nerazumljiva in prav nič logična pa je zahteva, naj ima tisti ki porabi doma največ hmelja, tudi pravico ga največ izvažati.
Sicer pa smo iz Žatca že vajeni sličnih čudnih logik in prikritih zahtev, naj drugi hmeljarski kraji enostavno izginejo, da bo žateški okoliš mogel ostati čim bolj neokrnjen. Tako je žateški okoliš tudi prvi zagnal krik, da je treba znižati produkcijo in skrčiti nasade — storil je pa to poslednji in zadnjih par let imel vprav nasprotno rekordno
visoke pridelke. Jugoslavija je prva znižala produkcijo in skrčila nasade za nad 84%. S lem je že doprinesla svoj obolos in če bi lo storili v tej meri tudi ostali hmeljarski kraji, bi bilo hmeljske krize že davno konec. Zato pa je smešno zahtevati, naj mi skrčimo še teh 16%, in opirati svojo zahtevo na tako šibke argumente. Je že res, da je splošno produkcijo treba prilagoditi potrebi, toda prav tako je treba produkcijo hmelja posameznih provenienc prilagoditi povpraševanju. Noben okoliš pa ne bo na ljubo drugemu krčil svojih nasadov, dokler je dosti povpraševanja za njegovim pridelkom. Dobro blago si vedno kupca najde in kitajski zidovi, s katerimi se danes obdajajo posamezne države, bodo prej ali slej morali pasti, in tedaj bo kakovostna produkcija slavila svojo popolno zmago.
Treba je le še pripomniti, da slične absurdne zahteve po nekem svetovnem monopolu na izvoz hmelja in negiranje pravice do obstoja manjšim hmeljarskim krajem nikakor niso prava pot k hmeljarskemu sporazumu, temveč le še bolj poostru-jejo nepotrebna in škodljiva medsebojna nasprot-stva. To naj si tudi gospodje pri SHBZ zapišejo za uho!
Inserlrajte «„Slovjimeljarju“!
J.Barth & S.:
O hmelju 1931/32
V naslednjem prinašamo v celoti letno poročilo o hmelju 1931/32 tvrdke J.Barth in sin v Niirnbergu z dne 6. julija 1.1., ker je omenjena tvrdka glede zbiranja tozadevnih podatkov najbolj zanesljiva in nepristranska. Vse hmeljarje na ta članek izrečno opozarjamo, ker bodo v njem našli mnogo zanimivega in poučnega. Zaradi ob-širnosti bo članek seveda izhajal v več številkah.
Svetovna gospodarska kriza traja dalje in se še vedno bolj zaostruje; nobena dežela več se že ne more ustavljati njeni uničujoči sili.
Odredbe glede zapiranja posameznih držav s prepovedjo uvoza, visokimi carinami, kontingen-tiranjem deviznega in blagovnega prometa ter va-lutarnimi eksperimenti spravljajo vedno bolj iz tira blagovni promet in možnost plačevanja. Zasilne odredbe v posameznih državah večinoma samo sprečujejo skorajšnje izboljšanje. V ozke meje stisnjeno gospodarstvo trpi radi pomanjkanja izvoza, zlasti v Nemčiji, kjer je število brezposelnih naraslo v marcu 1932 že na 6,192.000 oseb.
Radi vedno ostrejše krize je tudi konsum piva v vseh državah več ali manj nazadoval.
Produkcija piva v letu 1931:
	v 1000 hi	v 1000 hi	
Nemčija . . . .	* 37.093	Kuba	*	158
Velika Britanija .	* 26.788	Uruguay 	 *	147
U. S. A		25.000	Alžir	*	140
Francija . . . .	* 18.577	Kolumbija ....	130
Belgija . . . .	15.400	Venezuela .... *	118
Češkoslovaška	••• 10.380	Litavska		113
Rusija		4.510	Peru	*	104
Avstrija . . . .	* 4.385	Indija 1930 ....	95
Irska		* 3.129	Panama 1930 . . .	91
Avstralija 1930	* 3.025	Grčija 		85
Švedska . . . .	2.835	Kitajska		83
Kanada 1930 . .	2.653	Portugalska . . .	80
Švica		* 2.621	Latvija		71
Nizozemska 1930 .	2.280	Ecuador 		60
Danska . . . .	* 2.212	Estonska 		58
Poljska . . . .	1.902	Egipt		49
Argentinija 1930 ,	* 1.828	Bolivija		49
Brazilija 1930 . .	* 1.456	Bolgarija ....	48
Japonska . . .	* 1.368	Danzig		48
Španija . . . .	. * 744	Filipini		40
Mehika 1930 . .	. * 719	Turčija		•- 36
Italija		. * 718	Kongo 1930 . . .	•• 32
Jugoslavija . . .	. 540	San Salvador . . .	16
Luxemburg . . .	535	Paraguay . . . .	• 12
Nova Zelandija .	. * 523	Costa Rica . . . .	12
Romunija . . .	. * 418	Honduras ....	10
Norveška . .	. * 417	Guatemala . . . .	•• 10
Chile		. * 371	Nicaragua ....	8
Finska . . . .	. * 335	Haiti		4
Brit. juž. Afrika	. * 314	Jamaica		3
Ogrska . . . .	. * 312		
Svetovna pr	odukcija	piva v letu 1931 je znašala	
okoli 173 milijonov hi (v letu 1930 še 197,294.000 hi). V Združenih državah Severne Amerike se je na-varilo v preteklem letu v 211 obratih 3,715.000 hi tako imenovanega »cereal beverages«, ki se kljub prohibiciji sme variti; skupna množina »real beer«, ki se je navarila, pa se ceni na 21 do 28 milijonov hi, za kar se je porabilo približno 81.500 stotov domačega hmelja.
Nazadovanje konsuma piva pa v letu 1932 še najbrž ni doseglo viška. Tudi države, namreč kakor Francija in Belgija, kjer se je dosedaj konsum piva še držal na precej enaki višini, javljajo zadnje mesece vedno večje nazadovanje konsuma.
Davek na pivo.
Mnoge države so skušale povečati svoje dohodke s tem, da so povišale davek na pivo. Najhuje je bilo tozadevno v Nemčiji, kjer je radi previsokega obdavčenja konsum piva tako nazadoval, da ni bila ogrožena samo pivovarska industrija, temveč tudi njeni dobavitelji in odjemalci. Dohodki davka na pivo pa niti od daleč niso dosegli pro-računane vsote, temveč so bili celo manjši kakor prej. V januarju tega leta se je odredilo prisilno
* pomenijo uradne številke.
znižanje pivskih cen, ki pa tudi ni doseglo nobenega uspeha in konsum piva pada dalje. V marcu se je sicer pivski davek nekoliko znižal, vendar še dosti premalo in pivovarnam ne bo preostalo drugega, kakor da se manjše med seboj združijo v večje in na ta način zmanjšajo stroške produkcije, kar pa nikakor ni v interesu narodnega gospodarstva.	(Dalje prihodnjič.)
Nazadovanje hmeljarstva
Kakor poroča srednjeevropski hmeljarski biro v Žalcu dne 15. julija t. L, se je površina hmeljskih nasadov v posameznih hmeljskih okoliših skrčila kakor sledi:
Površina nasadov v ha Zmanjšanje za
	1. 1929	1. 1932	ha	%
Zateč ....	. 13.884	7.307	6.577	46,21
Ušlek ....	. 1.735	1.104	631	36,37
Roudnice . . .	. 1.304	748	556	42,64
Duba ....	337	122	215	63,79
Tršice ....	197	155	42	'21,32
Češkoslovaška . .	. 17.457	9.436	8.021	45,95
Bavarska . .	. 12.846	6.628	6.218	48,40
Württemberg	. 1.755	1.178	577	32,88
Baden ....	550	270	280	50,91
Prusija in ostali kraji 73		16	57	78,08
Nemčija ....	15.224	8.092	7.132	46,84
Alzacija . . .	. 2.806	1.500	1.306	46,54
Ostala Francija	. 1.744	500	1.244	71,33
Francija		'. 4.550	2.000	2.550	56,04
Poljska		. 3.800	2.200	1.600	42,11
Bačka . . ..	. 7.000	561	6.439	91,98
Slovenija . . .	. 3.000	1.000	2.000	66,67
Jugoslavija . . .	. 10.000	1.561	8.439	84,39
Belgija		. 1.277	480	797	62,41
Ostale drž. (brez Rusije) 600		350	250	41,66
Skupno	. 52.908	24.119	28.789	54,41
Iz navedenega pregleda sledi, da so najmanj skrčili nasade hmelja manj pomembni hmeljarski kraji (41,66 %), med bolj slišnimi hmeljarskimi okoliši oziroma državami pa najmanj Poljska (42,11 %), potem pa po vrstnem redu Češkoslovaška (45,95 % 1, Nemčija (46,84 %), Francija (56,04 %), Belgija (62,41%) in najbolj pa Jugoslavija (84,39%). V celoti se je od leta 1929 do letos skrčila površina hmeljskih nasadov za 54,41 %, torej več kakor za polovico. Zal pa je medtem radi ostre gospodarske krize silno nazadovala tudi že produkcija piva in zato skrčenje površine hmeljskih nasadov ne more imeti zaželjenih posledic.
Mac Alan:
Pivovarstvo na Irskem
Pivovarniška industrija na Irskem je že zelo stara in se je zlasti v drugi polovici devetnajstega stoletja jako razvila. Pred vojno je znašala celokupna produkcija piva nad tri in pol milijona bardov letno. Tudi dandanes je na Irskem pivovar-ništvo še vedno ena najglavnejših industrijskih panog, dasi produkcija piva še m dosegla one pred vojno, ker je tudi na Irskem pivo preveč obdavčeno. Skoraj petina vsega gospodarstva je več ali manj zvezano s produkcijo piva.
Na Irskem se nahaja tudi največja pivovarna na svetu, in sicer v glavnem mestu Dublinu ter je last tvrdke Arthur Guiness Son & Co. Lid. Ta pivovarna je bila ustanovljena leta 1759, zaposluje danes nad 3000 oseb, ima lastno sladarno, tvornico strojev, električno centralo, tiskarno itd., tako da je skoraj popolnoma neodvisna od druge industrije. Obsežne zgradbe te pivovarne zavzemajo nad 24 ha površine. Guiness je sicer največja, toda ne najstarejša pivovarna v Dublinu; ta slava pripada namreč pivovarni tvrdke Watkins Jameson & Pini. Konec osemnajstega stoletja je bilo v Dublinu 43 pivovarn, ki pa so vse izginile, oziroma se združile tako, da obstojajo danes le tri velike. Radi vedno večjega davka na pivo so namreč tudi na Irskem male pivovarne propadle in ostale oziroma nastale le velike, ki z manjšimi stroški varijo boljše pivo. Na davku za pivo je pobrala Irska v letu 1930 skupno 10,822.670 funtov sterlin-gov (2.164,534.000 Din).
Zanimivo je, da Irska večino piva izvaža. Sicer se konsumira tudi doma velike količine piva, vendar pa se povprečno dve tretjini produkcije letno izvaža, in sicer največ v Veliko Britanijo, kjer je irsko pivo na najboljšem glasu.
Razno
Zborovanje hmeljarjev, kakor se vrši običajno vsako leto pred obiranjem, bo letos v nedeljo dne 7. avgusta ob 8. uri zjutraj v Roblekovi dvorani v Žalcu. Spored: Določitev mezde obiravcem, pregled svetovnega hmeljarskega položaja in slučajnosti. Na zborovanje imajo pristop vsi člani hmeljarskega dušiva in so vabljeni, da se ga v obilnem številu udeleže.
Legitimacije za polovično vožnjo hmeljskim obiravcem se že dobijo. Hmeljarsko društvo pa razpošilja legitimacije le svojim podružnicam, dočirn jih hmeljarji dobijo le pri podružnicah, kjer so včlanjeni.
V Angliji konsum piva šele zadnji čas nekoliko bolj nazaduje. V letu 1929/30 (od 1. aprila do 31. marca) je bilo v obratu 1418 industrijskih in 12.513 domačih pivovarn, ki so navarile skupno 40,550.100 hi piva. V letu 1930/31 pa je obratovalo 1400 industrijskih in 12.200 do-
mačih pivovarn, ki so navarile skupno 38,895.850 hi piva. Padec konsuma piva v letu 1930/31 je bil torej v primeri z letom 1929/30 prav neznaten, pač pa bo v letu 1931/32 že dokaj večji.
Nemška hmeljska prometna družba bo letos takoj v začetku kampanje s svojimi intervenčnimi nakupi vplivala na razvoj cen. V ta namen ji je bil že podaljšan lombardni kredit iz leta 1931 v znesku 15 milijonov RM 1202 milijona Din) ter ji bodo stavljena na razpolago še potrebna nadaljnja sredstva. Radi ustanovitve podrobnih tozadevnih pogojev je ravnatelj NHPD že odpotoval v Berlin.
V Braziliji so dosedaj uničili 30.000 vagonov kave, da bi vzdržali ceno na primerni višini.
Tudi vino se uničuje. Vinogradniki na Portugalskem so sklenili uničiti pol milijona hi vina slabših vrst, da bi vino boljših vrst spravili bolje v denar.
Pivo namesto dividende. Občni zbor neke pivovarne v Klatovu je sklenil soglasno, da čisti dobiček
30.000	Kč v obliki piva v steklenicah razdeli delničarjem kot dividendo. Na vsakega delničarja bo prišlo tako kakih 100 I piva.
Uvoz slada v Švico je tudi že kontingentiran. Po tozadevni odredbi z dne 6. maja tega leta je namreč za vsak uvoz slada potrebno predhodno posebno dovoljenje.
Vino za davke. Društvo kmetovalcev v Csegledu na Madžarskem je poslalo vladi in poslancem agrarnega bloka posebno spomenico, naj omogočijo kmetovalcem, da bodo plačali zaostale davke z vinom in žganjem, ker denarja nimajo.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Pri razmeroma še dosti ugodnem vremenu se je stanje hmeljskih nasadov še nekoliko popravilo, vendar pa je še vedno zelo neenakomerno. Rastlina splošno že razvija kobule, vlage ima dovolj, pač bi ji bilo potrebno bolj toplo vreme. Predvidoma se bo okoli 15.prihodnjega meseca splošno začelo z obiranjem. Naval hmeljskih uši, ki je v posameznih nasadih bil znaten in je povzročil precej škode, vidno ponehava. Glede množine bo letošnji pridelek najmanj za četrtino zaostal za lanskim, glede kakovosti pa bo vreme prihodnjih štirinajstih dni odločilno. — Za lanski pridelek ni več zanimanja, pa tudi za letošnji v predprodaji je precej ponehalo.
Vojvodina: Stanje hmeljskih nasadov je prav dobro, dasi nekoliko neenakomerno. V splošnem pa je rastlina večinoma povsod dosegla do vrha opor ter že odcvetela in prehaja v kobule. Ako bo vreme še nadalje ugodno, lahko računamo z normalnim in v vsakem oziru zadovoljivim pridelkom. — Tržišče je mirno in večinoma brez prometa. Le nekaj partij prvovrstnega hmelja pridelka 1931 je bilo prodanih po 3 Din za kg.
Češkoslovaška: Izdatno deževje zadnjih dni je hmeljski rastlini zelo prijalo. Stanje nasadov je v splošnem zelo neenakomerno; v od bolhačev napadenih nasadih rastlina deloma še vedno ni dosegla do vrha opor, v nekaterih zgodaj obrezanih nasadih pa že prehaja cvet v kobule. V splošnem pa so cvetni nastavki bolj redki kakor pa lansko leto, tako, da se komaj more računati z normalnim pridelkom. Hmeljske uši so povzročile znatno škodo, tem bolj, ker so jih produ-
centi le deloma zatirali; izgleda pa, da bo izdatno deževje zadnjih dni docela ustavilo nadaljnje širjenje tega škodljivca. — Tržišče je mirno in zaznamuje le nekaj zaključkov, večinoma za tuzemski račun. Povpraševanje je le za srednjim in dobro srednjim blagom. Cene so ostale nominalno nespremenjene in notira žateški hmelj 1931 še vedno 5 do 8 Din, hmelj iz Ušteka in Roudnice 3 do 4 Din in zeleni iz Dabe 2 do 3 Din za kilogram. V Žalcu je bilo dosedaj znamkovanih 67.045 bal pridelka 1931 v skupni teži okrog 85.370 stotov. Za pridelek 1932 v predprodaji je zopet nekaj več zanimanja.
Nemčija: Vreme zadnjih štirinajst dni je bilo pretežno suho in hladno, zlasti ponoči je bila temperatura zelo nizka. Pogostne nevihte preskrbijo zadostno vlago. Stanje nasadov je zelo različno: v nekaterih je rastlina že dosegla do vrha opor, cvete in pri zgodnjih vrstah že prehaja v kobule, drugod pa so zopet nasadi silno zaostali in bodo dali le neznaten pridelek. Peronosporo in uši je opaziti skoraj povsod, in dasi hmeljarji pridno škropijo, vendar zlasti pero-nospora še vedno resno ogroža množino in kakovost letošnjega pridelka. — Na tržišču je vedno večje mrtvilo in le semtertja nekaj prometa. Tendenca in cena pa je ostala nespremenjena in notira pridelek 1931 Hallerlauski hmelj še vedno 10 do 17 Din, Tettnangski 14 do 19 Din, Spaltski 8 do 18 Din in gorski (Hersbruck) 6 do 10 Din. Cene pa so le nominelne.
Poljska: Prav toplo poletno vreme z izdatnim deževjem v zadnjih dneh v obilni meri pospešuje ugodni razvoj hmeljske rastline. V pretežnem delu nasadov je rastlina že dosegla do vrha opor ter je že v polnem cvetu. Rastlina je sicer zdrava, vendar je bilo zadnji čas opažati semtertja pojav peronospore in hmeljskih uši. Pridelek bo glede množine vsekakor zaostajal za lanskim. — Tržišče je mirno in brez zanimanja tako za letnik 1931 kakor tudi za letnik 1932 v predprodaji.
Francija: V zadnjem času so se hmeljski nasadi precej popravili, vendar je stanje še vedno zelo neenakomerno; v nasadih, kjer se je pravočasno škropilo proti peronospori, doseza rastlina že do vrha • opor, v nekaterih zanemarjenih pa tudi komaj šele do 2 m visoko. Vsekakor se računa, da bo pridelek v vsakem oziru boljši kakor lanski. — Na tržišču je položaj nespremenjen.
Belgija: Vreme je za razvoj hmeljske rastline zelo ugodno. Naval hmeljskih uši v Alostu je ponehal, pa tudi peronospora v Poperinghe popušča, ker hmeljarji pridno škropijo. Stanje nasadov se je znatno popravilo in se more označiti trenutno kot prav dobro. — Na tržišču je tendenca čvrsta, dasi je prometa malo. Letnik 1931 notira Poperinghe 8 do 9 Din, letnik 1932 v predprodaji pa 9 do 10 Din za kg.
Anglija: Vsa poročila izostala.
Amerika: Toplo poletno vreme v zadnjem času je zelo ugodno za razvoj hmeljske rastline. Stanje nasadov je v Kaliforniji in Washingtonu prav dobro, v Oregonu pa nekoliko slabše. Kakor nasadi sedaj obetajo, bo pridelek letos za kakih 8 do 10 % manjši kakor lani. — Na tržišču je zadnji čas zavladalo skoraj popolno zatišje, vendar se cene držijo in letnik 1931 notira še vedno 13 do 17 Din, letnik 1930 pa 11 do 14 Din in starejši letnik 7 do 10 Din za kg. Zadnji čas je bilo prodanih le nekaj manjših partij Sonorna po 12 Din in Oregon po 11 Din za kg.
Za razvedrilo
Kratko in jedrnato.
A. »Kaj pa je iz teh sto tisoč dinarjev, ki jili je tvoja sestra dobila lani v loteriji?«
B: »Mož.«
Res čudno.
Sinček : »Tati, kaj je prav za prav Esperanto?«
Oče: »To je skupni svetovni jezik.«
Sinček: »Kje se pa govori?«
Oče: »Nikjer.«
Ni vse eno.
Mirko: »Vladko, slišal sem, da se boš ženil. Ali je res?«
Vladko: »Kaj še, to le ljudje govorijo. Samo zaročil sem se.«
Tehten vzrok.
Tašča (bodočemu zetu): »Povem vam, da ne bom mogla biti brez svoje Milke, in če jo vzamete, bo to gotovo moja smrt.«
Zet: »Potem pa si jo vzamem tem bolj gotovo.«
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje
(nasproti pošte) Cankarjeva ul.
prej Južnoštajerska hranilnica	Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji
Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
Ustanovljena leta 1881	Ustanovljena leta 1881
HMELJARJI SAVINJSKE DOLINE!
Vaš denarni zavod je vedno le
SAVINJSKA POSOJILNICA
v
ki deluje že od početka hmeljarstva v Savinjski dolini za razvoj in povzdigo vašega gospodarstva. Za varnost vaših vlog jamči poleg lastnega zavodovega premoženja, ki obstoja iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še 4000 registrovana zadruga z neomejeno zavezo zadružnikov Z vsem Svojim premoženjem.
Vlagatelji pri Savinjski posojilnici ne plačujejo rentnega davka
V ŽALCU
Vabilo na II. REDNI OBČNI ZBOR
registrovane zadruge z omejeno zavezo
„Hmeljarska prodajna zadruga“
ki se bo vršil
v nedeljo dne 7. avgustu 1932 ob pol 10. uri dopoldne v prostorih g. Janiča v Žalcu.
D u e v n i r e d :
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka 1931/32.
4.	Slučajnosti.
Ako bi občni zbor no bil sklepčen, se vrši eno uto pozneje v istih prostorih in z istim dnevnim redom v smislu S 27 zadružnih pravil drug občni zbor, ki sklepa veljavno brez ozira na število zastopanih članov.
Žalec, dne 28. julija 1932.
Hmeljarska prodajna zadruga, r. z. z o. z.
J. Marinc, l. r.	Al. Mihelčič, L r.
| HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev
♦
♦
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
♦
Umetna gnojila
Thomasovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik KAS in Nitrofoskal
Kmetijske stroje
pluge, brane, slamoreznice, trijerje in škropilnice
Sredstva za
pokončavanje škod* Ijivcev
ter vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje:
Skladišče
Kmetijske družbe
v Celju (pri kolodvoru)
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemno zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje;
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi:
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo;
3.	v življenjskem oddelku; na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica,
v Mariboru
pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.
l da]a konzorcij „Slovenskega hmeljarja", predstavnik Alojzij MlhelCIC, Zupan In posestnik, Celje-Breg. Odgovorni urednik dipl. Ing. Janko Dolinar, Celje. Tiska Mohorjeva tiskarna (hran Milavec) v Celja