■hucAveiCaiifepreli SIK e.lS KardtPdnknBotc Verlag und Schrlftlestung: Klageofurt, Blsmarckrlng 13, Poatfach 115 / Bezu^sprela (tm voraus nahlbar) monatUch RM 1.— frel Haus (elnschlleBllch RM 0.20 ZustellgebUhr AbbestellungeB der Zeltunf fUr den nacbfol^enden Monat werdeo nur schriftlicb und nur bis 25. dee laufenđen Monats aogenommen №■. 7. Bj^inbnry, dun 26. Janner 1944. 4. Jahrjrn: Znaki izirpanosli pri srbskih tolpah Celokupne zgube okrog sto tisoč mož - Tito se pritožuje zaradi izostanka pomoči Stockholm, 25. januarja. Poglavar boljše-viških tolp Tito je obelodanil novo izjavo, Polno obtožb proti zapadnim silam. Dolži jih, da so ga pustili na cedilu, čeprav so Imele Vojaške položaje v soseščini v roki in imele npjvečje možnosti, da mu prinesejo materi. «Ino in vojaško pomoč. Ooisi iz angleško-ameriških krogov ugotavljajo v zadnjih dneh naraščajoče znake izčrpanosti in utrujenosti v tistih plasteh, iz I'lterih je Tito doslej nabiral svoje pripadnike in pomoč. Njegova »armada« je po tež-kth izgubah zadnje dobe znatno reducirana. Položaj je sploh postal kritičen za tolpe. Trdili so celo, da je Tito sam bil ranjen. Število celotnih zgub pri tolpah vseh strank je nek angleško-ameriški popis, ki je ugoto- vil kritični položaj, ocenil s številkami na 100.000 mož. Kriza obeh tolovajskih In terorističnih tolp bi bila nastopila, tako pravi ta opis dalje, že veliko preje, da ni Badogli jeva kapitulacija dobavila ljudi in materiala. Tito je naposled zgubil veliko materiala in pripadnikov z nesrečnimi operacijami v novembru, decembru in januarju.«Sovjetski tisk z ogorčenjem objavlja, da so Anglo-A-merikanci sicer zelo pomagali »izdajalcu« Mihajloviću, Tita pa so razočarali. Sovjetski organ na Švedskem »Ny Dag« predočuje- zapadnim silam, da so sicer vedno pripravljeni pomd^ati reakcionarnim elementom Jugoslavije, Poljske itd., ne pa tudi »demokratom«. Iz tega govorjenja sem ter tja se vsekakor vidi, da je položai za Tita postal kritičen. Samo bollšeiizpiii iiarekiilp i lužni llali|i Moskovski časopis zaiiteva dalekosežno izpolnitev britansko-ameriškik obljub Bern, 25. jan. Ze zadnje dni je zbujalo pozornost, da se anglo ameriške zasedbene oblasti v Južni Italiji pri pogajanju o včle-nitvi doslej po Amgotu upravljanih pokrajin ni omejila samo na razgovoru z Badoglijevi-mi zastopniki, ampak pritegnila tudi pooblaščence več ali manj radikalnih levičarskih strank. Moskovski časopis »Vojna i raboči klas« forsira sedaj v nekem svojem članku še bolj razrešitev Badoglijevega režima. Tam pravi, da Badoglio v preteklih šest mesecih nI storil ničesar, da bi upravni aparat v Južni Italiji' očistil »fašistov«. Časopis zahtev«, da se mora v Neaplju jjstanovljenemu »narodnemu osvobodilnemu komiteju« dovoliti močnejša udeležba pri političnem življenju. Vmešavanje boljševiškega časopisa doka. zuje znova, kako dalekosežne pristanke je mosicovska taktika razkrajanja in prodiranja dosegla na zadnjih konferencah zaveznikov. Ce se sedaj zahteva izpolnitev očitno natančno opisanih zavez, spozna vsakdo, kakšna je »skupna uprava« osvojenih oze-m;5lj v resnici'. Moskvi potemtakem niti tfeba n{, da bi se vključila z lastnimi uradniki in okornim aparatom civilne uprave v izkoriščanje dotičnih dežel. Zadostuje ji, da na zaželen način dirigira s štabom boljševiških aoentov razpoloženje širokih mas, izkoriščajoč j-ri tem vse dane prednosti, med njimi tudi napake tuje uprave. Ce se po boljševizmu pridobljena skupina ne more uveljaviti, ji da Moskva potrebno podooro. V vseh dosedanjih primerih so Anglo-Ame-rikanci popustili pred boljševišklm pritiskom in z ustreznimi pristanki pripravili tla za končnoveljavnl sorejem boljševizma. Taktika bo'fSrvtVov v državah, ki so jih zasedli An- glo-Amerikanci, se je doslej posebno obnesla v Iranu in Severni Ameriki. Sedaj jo z uspehom UDorabljajo v nadaljnjih deželah bliž-njena Vzhoda in v Južni Italiji. Vsak uspeh, ki ча doseže, poveča krivdo Britancev in Se-vernoameriksncev, ki so boljSevlški zmedi Državi nevaren atlas %en*v», 25. jan. Angleška založba Penguin je s svojo izdajo dela »Atlas povojnih vprašanj« segla v sršenje gnezdo. Angleški tednik »Time and Tide« se strašno razburja radi te zemljepisne knjige, in s!c?r zato, ker p o. skuša Izdajatelj dokazati smiselnost »ohrani v» po Hitlerju uvedenega novega evropskega re-d a « Posebno en zemljevid, na katerem je zarisana gostota prebivalstva v Evropi, in ki potrjuje, da je Nemčija močne]« obliud«i>« kot Anglija, je vzbudil ves srd angleškega tednika. S tem dado razumeti, piše »Time and Tide«, da ima preobljudena Nemčija pravico zahtevati večji življenjski prostor. Takšni zemljevidi, pravi tednik, predstavljajo bolj nevarno propagandno orožje, kot pa vse statistično navedene številke. Članek angleškega tednika potrjuje zopet enkrat, da Anglija ne more prenesti resnice, in da ljubosumno pazi, da angleški narod to ne zve Nikakor se pa ne da utajiti, da je Nemčija gosteje naseljena kot Anglija in da je že Iz tega vzroka upravičena zahtevati večji življenjski prostor. Toda o tem noče žldovsko-kapltallstlčna Anglija ničesar slišati. Za Anglijo takšni premisleki ne obstoje. Brltski imperializem meri svet z drugačnim merilom. Življenjske pravice drun'h n«ro'''^v ga ne zanimajo. Severna froiila v ležkem obrambnem bojn Med Ilmenskim jezerom in Pripietom In Berezino spodleteli sovjetski napadi Oberlcommando der Wehrmacht je dne 24. januarja objavilo; Pri Kerču so Sovjeti znova prešli k močnejšim napadom in hkrati poskušali Izkrcati nove sile. Odvrnili smo jih z visokimi in krvavimi sovražnikovimi zgubami. V nekem vdornem mestu se vrše še silni boji. Med Pripjetom in Berezino so tudi včeraj spodleteli vsi prodorni poskusi boljševlViv. V težkih obrambnih bojih zadnjih dni so se posebno izkazali 446. grenadirski polk, ki ga vodi Oberstleutnant Klasing, in podrejena zmžčitnm hit»4or>4 S» 738 In 719 fer II ba- Nemški napad na London Berlin, 25. januarja. Močni odredi nemškega zračnega orožja so, kot je že bilo objavljeno v vojnem poročilu z dne 22. t. m., v noči na soboto napadli London v več valih. Napad prvega vala se je izvršil v petfk kmalu po 21. url v brezoblačnem vremenu. Naši letalci so lahko dobro presodili središče Londona In lok Temze, tako da je padla velika množica bomb na cilje 2e med tem napadom so opazovale posadke naših letal nastanek številnih velikih požarov. V drugI polovici noči so nadaljevali nadaljnji močni odredi nemškega zračnega orožja z napadi na London. Odvrgli so težke bombe In veliko možlno zažlgelnih bomb In #■ tem ojačill učinek prvih napadov. Kljub oiačenl sovražni obrambi nočnih lovcev In mačnega protiletalskega topništva ter žaro metov, niso mogli odvrniti nemških letal od ciljev. Nek njemškl vodja odreda je med napadom letel jako nizko preko Londona In potrdil načrtno izvedbo in uspeh bomb. taljon 446. grenadlrskege polk«, ki ga vodi Hauptmann Emmerllng. Severno od Nevla lo le zrušili т našem obrambnem ognju ponovni, po oklopnjakih podprti napadi Sovjetov, Severno od Umen-skega jezera in jugozahodno od Leningrada stoje naše čete še dalje v težkem obrambnem boju. Odbile so z veliko močnejšimi s"aml poskušane, ves dan trajajoče močne sovražne napade ali jih prestregle. Pri tem je bilo samo a d o 111 Vedno In vedno wiova sc zaganjajo Angleži v položaje, ki so jih zavzele naše čete. Levci padalci in grenadirji čakajo popolnoma kriti, na učinek bomb' stnnoglavcev. Napetost ae jim bere raz obrazov, vsaka detonacija se z njih odraža. (PK.-Aufnahme: Krie^rsberichter Schilling PBZ., M.) . IVič ne ostane pozabljeno Pohvala angleških zračnih zločincev - Poskusi opravičevanja in olepševanja Cim dalj traja zračni teror proti nemškemu, iploh proti evropskemu civilnemu pra-bivalitvu- čim očitnejša postafa, da a temi metodičnimi bombnimi umori na bodo dobili, marveč aamo zaostrili vojno, čimbolj la bliia naznani dan povračila, tembolj la trudijo Angleži, da bi ivoje zločine olepšali in opravičili. Ničesar takega baja na zahtevajo od angleških letalcev, kar bi obremenilo njihovo vest, zagotavlja svetohlinsko eden izmed teh, 'M nosijo glavno odgovornost za to nebrzdano vojno z bombami. In ne Angleži, marveč Amerikanci so povzročili strašna opustošenja v berlinskih stanovanjskih četrtih, šepeta britska radio-oddaja v zboru. Komur ne zadostujejo za zavrnitev takih prozornih poizkusov utajitve strašna ' dejstva kadečih se razvalin in sv«ž{h grobov v nemškem zaledju, ali ki že morda cel6 v slutnji ubirajo ialostinke nad nečlovei^ko trdo usodo ubogih Aogla-iav, ki se nahajajo sedaj pred skrivnostno nevarnostjo strašnega nemškega povračila, ta naj bera, kaj so angleški in severno amerikanski časopisi še pred nekaj meseci piaallt ne da bi zadeli na kak odpor pri čitateljih ali cenzorjih: »Ne* York Times« ?6. sept. 19%3. »Mnogo se je govorilo o tem, ali naj poskusijo Zedinjene države Nemčijo po vojni na novo vzgojiti. V debatah se večinoma spregleda, da je ta vzgoja — in mogoče njen najvažnejši del, že sedaj v teku. Dosedaj najboljši učitelj nemškega naroda, je letalska bomba. 4000kilska bomba je tehten vzrok, in zmore na značilen način zlomiti predsodke In mnenja. Težkoča Je, da ignorirajo nevzgo-jene in napačno vzgojene glave dejstva. Block-busters (rušilci stanovanjskih blokov) so dejstva, katerih obstoj ni mogoče utajiti. Za neke namene so čudovita učna sredstva. H. G. Wells, 16. januarja 1940 v USA časopisu »Liberty«; »Mnogo mehkosrčnih ljudi želi, da Berlin ne bi bil bombardiran, ali da naj ne bi bili navadni Nemci kakorkoli prizadeti. Prepričan sem, da bodo močni bombni napadi. Stalne razrušitev In podobno popolna zdravilna in ponižujoča skušnja za nje. Pustite sedaj Nemcem užiti njihovo zdravilo « Duff Cooper, 26. aprila 1940 v »Daily Mail«: »Ce zgubijo tudi civilisti pri napadu na vojaške cilje žlvljsnje, je to sicer obžalovanja vredno, toda s tem ne zakrivimo še nikakršnega zločina« Clan britanske jdnje zbornice Mr. Cazalet v »Timesu« 12. oktobra 1940: »Naj se vendar proti Nemčiji uporabi ista taktika, kot so jo že različne britske vlade v preteklosti usnešno uDornblle proti nadležnim plemenom v obmejnih ozemljih Imperija. Opozori se lih, če ne bodo do določenega časa Izpolnjeni določeni pogoli, da bo dotič-nI kraj bombardiran Preblvnlci se sicer lahko Izsele, todd njihova domovina je razrušena. Hotel bi, da bi se Ista praksa ako dovolijo okolnostl, uporabila tudi pri nekm. •erih nemških mestih.« "Sunday CxpreR« 10 decembra 1940: »Vojno poročilo, ki poroča, da so nemške hiše postale razvaline in da je bilo nekaj tisoč nemških družin pahnlenlh v pomanjkanje, je za Britance bolj tolažllna in vzood-Hudna novica, kot oa poročila o novem brlt-*kem bombnem n«oadu na oetro'elske tanke kjer koli v Nemčiji « »British United PreB«. 17. janauarja 1941: »Za božjo voljo, začnite že vendar enkrat pospravllatl nemško civilno prebivalstvo, kajti dokazano je, da.je to edina pot. po kateri je moči zlomiti njih moralo « »Newt Chronicle«, 12. marca 19%1: »RAF bo Izvedel Izpopolnilne polete nad določenimi prostori v Nemčili, ki bodo usmerjeni izključno proti civilnemu prebivalstvu.« »Obaerver«, 7. junija 1942: »Pri zračnih napadih ni najvažnejši obseg uničenja, marveč odgovor na vprašanje, kako učinkujejo ti napadi na civilno prebivalatva in na čete na frontah, ko zvedo ti o trpljenju svojih družin.« H. G. Wells ▼ »London Weehiey Tribnae«, k. septembra 1942: »Edina možnost prevzgojitl Nemce, obstaja v bombah na skladišča, ognju v gos. dove in smrti v mestih. Ploha bomb se mora usipatl na vse Nemce.« Oddaja London, 3. marca 1943: »Strašno jei če zalotimo same eebe pri 'tjira, da se veselimo, da morajo možje, žene IB otroci tako strašno trpeti.« • . Minister zrakopiovstva Sinclair, 18. novem« bra 1942: »Nemško civilno prebivalstvo mora nosili radi bombardiranja občutne posledice. Celoten uspeh popolnoma opravičuje dotedanje politiko bombardiranja« Oddaja London (Tahoe Hole), 2. junija 1943: »Morda je nemogoče zmagati v vojni z bombnimi napadi, toda britsko prebivalstvo vidi v tem. kot se Je izrazil Mr. Churchill, eksperiment, ki se splača « »Londonska odddaja« prevzeta po Wrulu, 3. junija 1942: »Ker pri bombardiranju ponoči ni mogoče doseči natančen cilj, n. pr. kakšno tovarno, most, kolodvor, se naroči pilotu, da naj bombardira cel kompleks. Bombe uničijo mno-tudi hiše in življenja meščanov r Boliševikoro na voljo dano Lizbona, 25. januarja. Ameriško čatopisj* pripravlja prebivalstvo Zedinjenih držav popolnoma na to, da Je izročitev, ne tamd Vzhodne Evrope, marveč praktično celega evropskega kontinenta Sovjetom, nespremenljivo dejstvo, s katerim se mora Amerika zadovoljiti. »Sovjetska zveza bo nastopila v povojni Evropi kot gospodujoča sila«, napoveduje znani newyorSki časopis »Time« i® Izlevlja, d« postavlja to dejstvo Britance pred zelo resen problem in jim vzbuja, kljub njihovi simpatiji z« Sovjete, težke tkrbL fftrjMj t. — ftW. 7. KARAWAXK UN В O T E Sreda, 26. ЈаппагЈа 1944. Chnrcbiil zableva nhlonilev emigraniov Poljske klasičen šolski primer - Zmedena pojasnila Emila in Edenr Stockholm, 25. jan. Medtem ko je državni tajnik zunanjega ministrstva Zedinjenih držav, Cordell Hull, zelo boječe In zmedeno sporočil, da dosedaj nI prispel še noben odgovor na posredovalno ponudbo Zedinjenih držav o sovjetsko-poljskem sporu, se Je umaknil angleški zunanji minister Eden v okviru odgvora na več vprašanj v Spodnji zbornici s kratko in zavito izjavo iz afere. V tej izjavi je opozoril na »skrajno težavno in kočljivo zadevo« in označil kot nesmotrno, razpravljati trenutno o tem predmetu. Sovjeti so podali izjavo v sovjetskem časopisu »Vojna i raboči klas«, v kateri trdijo na eni strani, da poskuša sovjetska vlada stalno ustvariti s Poljsko prijateljske odno-šaje ng podlagi trdnih sosednih odnošajev in obojestranskega spoštovanja, kar potrjujejo »velikodušni predlogi Moskve«, med tem pa očitajo bivši poljski vladi in njeni kliki, da sploh ne žele stopiti v dobre sosedne od-nošaje s Sovjetsko zvezo. Med tem pa je izrazila poljska emigrantska klika v svojem londonskem časopisu »Dziennik Poljski« upanje, da bo Churchill zastopal poljske interese, in da se konflikt lahko s pomočjo Velike Britanije in Zedinjenih' držav odstrani. Mnogo jasneje presoja položaj predsednik narodnega odbora, Ame- rikanec poljskega porekla, ki ugotavlja od-ločnost Moskve, »uničiti Poljsko, ki jim je ovira na poti v Zapadno Evropo«. Kar se tiče Churchilla, se, kot poroča londonski zastopnik »Stockholms Tidningen« popolnoma strinja z Rooseveltom, da nič ne sme ogrožati »dobro razmerje«, ki se je-ugo-tovilo v Teheraanu med Zapadnimi silami in Sovjetsko zvezo. Churchill bo potemtakem pojasnil vladi poljskih emigrantov v Londonu, da se mora resno truditi, da doseže sporazum z Moskvo v obmejnih vprašanjih, to se pravi Churchill hoče Poljake prisiliti, da se uklonijo na ljubo Teheranu in za prikrivanje angleško amerikanskega. oklevanja pri izvedbi vojaških obljub. Londonski »Daily Herald« ugotavlja v nekem zagrenjenem uvodnem članku, da so dogodki zadnjih dni v primeri s Teheranom zelo žalostni. Komunikeji, podajanje rok, na-pitnice, poklanjanje častnih mečev in igranj* narodnih himen menda le ne zadostuje. Sovjeti so menda istega mnenja. V Washingtonu se zavedajo, kot pravi nek telegram »Svenska Dagblada«, da so ekspan-zijski nameni Sovjetov prav tako naravni kot odločnost Zedinjenih držav, obdržati v pesti Panamski prekop ali Anglije, obdržati Gibraltar. Kljub temu vse te politične koncesije Sovjetom še ne zadostujejo. Pri vsem pogrešajo izvedbo obljub v vojaškem področju. Ysl prodorni poskusi so se izjalovili Napadi na ]užnoitalllanskI fronti odvrnieoi z visokimi zgubami sovražnika Oberkommando der Wehrmacht je dne 23. novembra objavilo: Vtem ko je bojno delovanje v prostoru pri Kirovogradu nekoliko oživelo, se je omejil sovražnik v ostalem južnem delu vzhodne fronte na krajevna podvzetja, ki so ostala brez uspeha. V prostoru pri Zaškovu smo pri čiščenju zopet osvojenih ozemelj, pripeljali v času od 18. do 22. januarja nad 1000 ujetnikov, uplenili ali uničeli 45 oklopnjakov. Odvrnseni ojačeni soTjetski napadi Preprečeni prodorni poskusi jugovzliodno od Leningrada - Močen napad na London Oberkommando der Wehrmacht ]е dne 22. januarja objavilo: Med Pripjetom in Berezino je sovražnik ojačil svoje napade. Ubranili smo se ga v težkih bojih. Severno od Nevla smo tudi včeraj odbili ponovne močne napade bolj-ševikov in zajezili krajevne vdore. Ob južnem bregu Ilmenskega jezera so naše čete z zanosnim nasprotnim napadom razbile po izkrcanju po Sovjetih napravljeno mostišče. Severno od Ilmenskega jezera so bili brezuspešni ponovni sovražni napadi. Jugozahodno od Leningrada smo preprečili ponovne, z močnimi silami pehote in oklopnjakov izvajane prodorne poskuse Sovjetov. Visoko na Severu so hessensko-thflrinški grenadirji v težavnem gozdnem svetu severne Finske odvrnile močnejši napad ob krvavih sovražnikovih zgubah in pripeljale številne ujetnike in plen. V zapadnem delu južnoitalijanske fronte so se razširili glede obsega težki obrambni boji. Več po močni pripravi topništva posku- ^ šenlh sovražnih napadov smo krvavo odbili, nek krajevni vdor pa zajezili. Naš nasprotni napad severnovzhodno od Minturna je dobro napredoval kljub žilavemu sovražnikovemu odporu. Kal pravi sovražniki ■SpccUtor« je opazil. »Po štirih letih vojne ne moremo ugotoviti tudi niti najmanjšega učinka naše politične agitacije v Nemčiji«, }e izjavil vodeči tednik angleških konservativcev »Spectator«. Angleškim vojakom grozi brezposelnost »Dailv Mail« piše, da so obljubljali leta 1939. angleškim vojakom, ko so odhajali na vojsko, da bodo po koncu vojne zopet takoj dobili svoja stara delovna mesta. Sedaj u-gotavljajo, da je Izpolnitev te obljube »skrajno zapleten problem«. Kar se Je zdelo pred petimi leti enostavno. Je postalo v teku časa radi zahtev vojne otežkočeno. Z najboljšo voljo na svetu, pripominja »Daily Mali«, ni mogoče Izpolniti tako radodarno izgovorjenih jamstev v letu 1939. Grozne razmere v Severni AIriki. »Vodji evropejske podružnice ,Unrra' Frede-riku HChlerJu je na neki seji v Londonu ušlo omembe vredno priznanje. Izjavil je. da so se Zedinjene Nacije doslej dotaknile samo površja »oomožneoa problema« jf Severni Afriki. Hahler popisuje svoje potovanje in pravi: »Prav kmalu sem spoznal, da Je po zasedbi dežele nastal položaj ▼ takih izmerah, da presega storilnost ene posamezne vlade. Videl sem kraje bede v Angliji In Ameriki, toda nikoli kaj takega, kar bi se dalo primerjati z zastradanostjo, razcapano-stjo in revščino Berberov.« »H6hler poroča o ogromnih koncentracijskih t »borih v Severni Ameriki, ki so polni mož in žena. »Ne morem razumeti, kako bi mogli naši vojaki imeti kakšno zaupanje v proglašene cilje vojne, preden niso odpravljena ta taborišča In preden niso njih prebivalci zopet povedeni k ustvarjajočemu delu.« 1941. »Montreal Gazette«, 26. Januarja 1941: »Od 20. do 23. januarja je zasedal v Montre-alu 26. kanadskl-zlonističnl kongres na katerem je bilo zastopanih več kot 500 zionl-stlčnih vodij iz Kanade. Kot govornik iz Londona je nastopil po nalogu Jewish Agency Nahum Goldmann, ki je podal solidarno izjavo Židov za Anglijo v naslednjih, besedah: »2e mnogo stoletij nI imel židovski narod take sijajne prilike za izvršitev svojega programa kot ta trenutek«. 19»! »Congressional Record«, Washington, 27. februarja 1941: »Wallace, prevneti Zionist In boljši borec za Palestino kot pa za Zedinjene države, Je širil, kot piše »Washington News« 24. februarja 1У41., naslednje zmedene Ideje: »Edino upanje, da zopet pridobimo П9*в oredvojne trge za bombaž, žito. tobak, proizvode iz svinjine in druge poljedelske proizvode, Je... uničenje Hitlerja'. Skupine britanskih bombnikov so v pretekli noči priletele v огепЏје Severnozahodne in Srednje Nemčije. Takoj in močno nastopajoča nemška zračna obramba jih je ovirala, da bi združeno napadli. V nekaterih krajih, zlasti v Magdeburgu, so nastale majhne človeške zgube in škode na stanovanskih četrtih. Po doslej došlih poročilih je bilo uničenih 61 britanskih bombnikov. Razen tega je zgubil sovražnik podnevi 7 letal nad zasedenimi zapadnimi ozemlji. Močni odredi nemškega zračnega orožja so v noči na 22. januar napadli London v več valih. Opazovali so številne velike požare. 57 topov ter številna druga orožja. Med Pripjetom in Berezino se z naraščajočo silo nadaljuje obrambna bitka. Ponovne prodorne poskuse boljševikov smo s posebno učinkovito podporo našega topništva preprečili v težkih^ premen'jivih bojih in zajezili nekaj vdorov. Tudi severno od Ilmenskega so Sovjeti z močnimi silami nadaljevali s svojimi napadi. Ubfanili smo se jih ob visokih sovražnikovih zgubah. Za eno vdorno mesto se vrše še srditi boji. Jugozahodno od Leningrada so naše čete v hudih bojih tudi včeraj preprečile vse prodorne poskuse boljSevikov In odstrelile 20 sovražnih, ol^op-njakov. V zapadnem odseku južnoitalijanske fronte je sovražnik po močni topniški pripravi včeraj znova napadel naše višinske položaje. Zavrnili smo ga z visokimi zgubami. Sovražnikovi poskusi, priti čez reko Garl, so se zrušili v združenem ognju- našega topništva. Pripeljali smo 500 ujetnikov. Dne 22. januarja zarana so se britansko-severnoamerlike čete izkrcale na obeh straneh Nettuna ob obali Tirenskega morj^ Pod-vzeti so nasprotni ukrepi. Zračno orožje se je z dobrim uspehom bojevalo proti sovražnemu brodovju za izkrcanje, potopilo štiri velike ladje za izkrcanje s skupno 12.000 brt in težko poškodovalo osem velikih enot In več čolnov za izkrcanje. V zračnih bojih in po protiletalskem topništvu smo sestrelili v Italijanskem prostoru 13 sovražnih letal. Brezn^prSni nadalinji sovfclsiki napadi Velikanske sovjetske zgube pri Vitebsku: 40.000 mrtvih, 1203 okiopnjaki, 348 topov Oberkommando der Wehrmacht je dne 21. januarja objavilo: Severovzhodno od Kerča smo razbil} po oklopnjakih podprte napade Sovjetov. Lovec na podmornice Je v Črnem ^ mor ju potopil neko sovražno podmornico. V prostoru pri Zaškovu so naše čete zavrnile v žilavih bojih več sovražnih napadov. Uničile so 28 sovjetskih oklopnjakov in z nasprotnim napadom očistile nekaj vasi od sovražnika. Zapadno od Rečice so se tudi včeraj Izjalovili ponovni močni napadi Sovjetov. V nepregledni goščavi smo uničili neko prodrlo sovražno vojno skuDino. V veliki, od 13. decembra 1943. leta trajajoči obrambni bitki v prostoru pri Vitebsku so naše čete, pod vrhovnim poveljstvom Ge-neralobersta Reinhardta v hudih bojih preprečile operativni predor skozi našo fronto, za katerim so stremeli Sovjeti, ki so uporabili nad 50 strelskih divizij in številne skupine oklopnjakov, in prizadele sovražniku najtežje zgube. Do 18. januarja 1944. leta so boljSeviki zgubili v tem odseku fronte nad 40.000 mrtvih. Število ranjenih je mnogokratnik tega. Uničenih ali uplenjenih je bilo 1203 sovražnih oklopnjakov in 349 topov. Severno od Nevla so Sovjeti ves dan nadaljevali s svojimi napadi. Naše čete so držale svoje položaje in odstrelile veliko število sovražnih oklopnjakov. Severno od Il- menskega jezera in jugozapadno od Leningrada so bili brez uspeha številni sovražni napadi na naše nove položaje v odsekih izravnane fronte. Na -JuŽnoitalijanski fronti je sovražnik, ki fe Jngozapacjno od Castelforte napadel z veliko močnejšimi silami, po hudih bojih dosegel vdor. V načrtno izvedenem nasprotnem napadu smo ga vrgli nazaj na njegove Izhodne položaje. V nekem nadaljnjem mestu vdora severozapadno od Minturna se. še vrše boji. Dne 20. januarja zvečer so britanski bombniki znova namerili zastrahovalni napad na obmestje Berlina, ki zaradi obrambe ni dosegel strnjenega učinka. Nastale so zgube oseb in škode na stanovanjskih poslopjih, zlasti v delavskih četrtih. Vzlic težavnim obrambnim prilikam je bilo po doslej došlih poročilih odstreljenih 38 britanskih bombnikov. Nekaj sovražnih letal je odvrglo bombe nad Zapadno Nemčijo. Nad zasedenimi zapadnimi ozemlji in pred norveško obalo, je sovražnik zgubil 11 nadaljnjih letal, od teh šest po krovnem protiletalskem topništvu vojne mornarice. , Nemške daljnostrelne baterije so v pretekli noči znova obstreljevale cilje na angleški obali Rokavskega preliva. V Dealu so bili opaženi požari. , Tlaka žen in oirok \ lndl|$liili rudnikih Senzacionalna Ameryjeva izjava - šolski primer britanskih plutokratskih metod Stockholm, 25. januarja. S cinizmom, ki mu ni primera, in nesramnostjo, ki je cel6 za angleške razmere neobičajna, se je britanski minister za Indijo Amery zopet enkrat izjavil o položaju v Indiji. Govoril je kot mož, ki mu polagoma postaja dolgočasno in preseda, da mora vedno izražati svoje misli o bedi in stiski indijskega naroda. Zato se mu nI zdelo vredno razpravljati nadalje o tem, kar je tako mimogrede ugotovil, da je т zadnjih petih mesecih preteklega leta poginil en milijon ljudi za lakoto In kugami. Značilen za mišljenje plutokratskega sistema glede Indijskega vprašanja je bil razgovor o uporabi žen v Indijskih premogovnikih. Ker izkop premoga ne ustreza britanskim zahtevam v Indiji, so razveljavili prepoved ženskega dela v premogovnikih. A mery je proglasil to kot ukrep, ki ima veljavnost zakona, o katerem se potemtakem ne more nihče več prepirati. Najbrž se j« zdel samemu sebi velik človekoljub, ko je sporočil, da je ta ukrep odvisen od pogojev, da žene ne smejo delali v rovih, ki so nižji od šest čevljev, in da bodo v ostalem pri Istem delu dobile iste mezde kakor možje. Bolje rečeno, iste sramotne mezde I Višek nesramnosti pa je bila Ameryjeva Izjava, da nima nobenih Informacij o tem, koliko žen Je sedaj zaposlenih v premogovnikih In če lih inr»»m1t4|o njihovi otroci pri delu. S to previdno izjavo je poskušal Amery imenitno preiti dejstvo, da morajo tudi še otroci tla- čaniti v Indijskih rudnikih za britanske iz-žemalce. Razprava o ženski službi je dobila humo-ristično stran, ko je nek poslanec Spodnje zbornice vprafial ministra za Indijo, zaka) ne gre sam v rudnik in ne-vzame svoje žene s seboj. Amery se na ta izpad ni izjavil. Značilno je tudi dalje vprašanje nekega poslanca delavske stranke, ki si je vsaj napram javnosti hotel dati videz, da mu je socialna oskrba indijskih žen posebno pri srcu in ki je stavil vprašanje: »Ali so bodoče matere zaščitene posebno pred delom v rudnikih?« Ce osupne dejstvo, da je kak poslanec razmotrival o podnevnl zaposlitvi bodočih mater v rovih, pa ne pre-seneča Ameryjev odgovor, ki kakor običajno, glede tega ni bil Informiran In je obljubil, da bo poizvedel o tej točki, seveda tako poizvedel, da o pod. tkih teh poizvedb javnost nikoli ne bo ničesar zvedela. Iz te debate v Indiji dobimo zopet enkrat predstavo o duševnem stanju britanske plu-tokrstske stranke, ki je popolnoma brezbrižna napram milijonu sestradanih ljudi v premogovnih polah pod zemljo, da z bera-Skimi mezdami, nezadostno prehrano In brez sleherne socialne oskrbe zagotove kaplta* llzmu dlvldende Iz indijskih premogovnikov. To so »osvoboditelji sveta«, ki se bojujejo baje samo zaradi tega, ker hočejo prinesti človeštvu srečo.in bagostanj*. ( ZMCALO ČASA ) Podpredsednik narodne uprav* v Crnl gori Andjevič je izjavil, da so bila skladišča živil v deželi popolnoma prazna, ko j« narodna uprava prevzela oskrbo. Nemške za-sedbene oblasti so se z uspehom potrudile, da so priskrbele živila, tako da ]e prehrana prebivalstva zagotovljena. Londonski nedeljski časopis »Sunday Express« objavlja izvlečke Iz angleškega strokovnega lista zdravnikov »British Medical Journal«, ki piše med drugim o visoki umrljivosti otrok, ki je med revnejšimi sloji prebivalstva na Angleškem največja. »News Statesman am Nation« se po nekem londonskem poročilu bavi z britansko-sov-jetskiml odnošaji in pripomni, da Velika Britanija načeloma ne more nič ugovorjati proti moskovskim zahtevam. Moskva Ima brez dvoma prav. Domnevajo, da namerava Moskva zdaj sama ustanoviti poljsko vlado. Mesto Rim je bilo v četrtek znova žrtev terorističnega napada anglo-ameriškega zračnega orožja. Porušena so bila številna poslopja. Na glavnem zborovanju delniške družb« Brockhause and Company je izjavil pošlo-vodeči direktor, da tekmovalna sposobnost Anglije na svetovnem trgu in rente ne smejo biti oslabljene po socialno-političnih reformah. (Značilno britsko plutokratsko stališče!][ Odkar se je začela vojna, je na Škotskem naraslo število mladostnih zločincev že nad 25 odstotkov. Policijski predsednik т Edin, burgu je izjavil, da je treba pripisati to naraščanje kriminalitete na eni strani neugodnim življenjskim in stanovanjskim razmeram, na drugi strani pa pomanjkanju vsakršne mladinske organizacije. Nihče se ne briga za bodočo angleško generacijo. Širjenje neke nove bolezni, ki Je podobna gobavosti, resno vznemirja zdravniške kroge v francoski Severni Afriki, ker predvsem nimajo na razpolago zdravil proti tej bolezni. Ugotovili so, da je to neka vrsta sifilide, katero so prinesli vojaki-črnci Zedinjenih držav. k6l italijanskih državljanov so pomorile komunistične tolpe v Dalmaciji; objavlja italijanska vlada. Med temi žrtvami se nahajajo duhovniki, učitelji, trgovci, kmetje ia delavci, tudi številne žene in otroci. Rooseveltov bivši namestnik zunanjega mW nistra Summer Wellsa piše v londonskem »Dally Heraldu«: Zedinjene države bi morale imeti oporišča po Vsem svetu in tudi v Evropi. Iz teh pa bodo potem Zedinjene države napadale z zemlje, vode iz zraka in se tako uveljavile.« Anglosaški bombniki so v soboto zvečer znova bombardirali številne manjše kraje ▼ Srednji Italiji z vžigalnimi in rušilnimi bom« bami. Večje število bomb so sovražni letala ci odvrgli ne znano, blizu Rima nahajajočo se papeževo poletno prestolnico, Castell Gandolfo. Mesto je težko poškodovano. ^__ Samouprava beloruske osrednje driaVa^ katera je bila pred nekaj tedni ustanovljena in priznana od nemških oblasti, je začela v soboto s praktičnim delom. Predsednik osredhjega sveta, prof. Ostromskl je objavil delovni načrt, ki vsebuje kot glavno točko, uničenje komunizma. Zato se bodo mobilizirale vse sile beloruskeqa nsroda. Ogorčenost med islamskim svetom Berlin, 21. Jan. O priliki, ko so na pritisk angleških gospodovalcev v Egiptu zaprli največjo in najstarejšo Islamsko univerzo na svetu' »Al Akhar«, se je obrnil predsednik zveze egiptovskih nacionalistov ▼ Evropi dr. Tayeb Nasser s spomenico na vse moha-medance sveta in Egipčane. »Al Azhar« obiskuje približno 50,000 študentov, ki zastopajo ves Islamski svet. V spomenici uvodoma ugotavlja, da poročilo o nasilnem britskem dejanju proti visokosti »Al Azhara« ni vzbudilo samo v Egiptu, marveč med vsem arabskim In islamskim svetom veliko ogorčenje. »Popolnoma Jasno Je«, se glasi v spomenici dalje, »da hočejo Britanci s tem novim sramotnim dejanjem proti Islamu in Mohamedancem storiti novo uslugo boljševlkom. Glas »Al Azhara« Je svaril ves islamski svet pred boljševiško nevarnostjo in pozival k boju proti nJemu. Ta glaa pa ne bo umolknil kljub sramotnemu ravnanju angleških tiranov z nasvetejšo dobrino Islama.« Ob koncu pravi med drugim: »Sovražniki, ki so že mnogo storili proti vaši svobodi, hočejo sedaj po boljševiklh uničiti vašo vero-Ura boja Je udarila. Vsak se mora zavedati, da gre tukaj za svobodo in samostojnost ali za večnoizasužnjenje In uničenje. Italijanski otroci so utonil! Rim, 25. Januarja. Na krovu neke ladje, ki je plula pod sovjetsko zastavo, se je nahajalo 750 italijanskih otrok v starosti od 5. do 15. leta, katere so hoteli odvesti preko Irana v Sovjetsko zvezo. Po nekem poročilu rimske radlooddaje, je zadela ladja pred Port Saldom na mino. ki so Jo nastavili Angleži ▼ obrambo Sueškega prekopa. Dosedaj še ni znano, koliko otrok je pri tem zgubilo življenje. Verlair unil Druck- N8.-Gtnverlw and DrapkeiW KHmten (JmhH. Klueenfurt, — VarlsKelvitart Ur. ICmil - llaiuitschrlftleiter: ii'riedrich Uoratmann. ZurseH lat AnjMieeniiat« Ni. 1 vUtiM MlWwofh. 2в. Јаппет 1P44. KARAWANKI5X BOTF, 9. — Nr. 7. Lafit uns Waffen Schmieden, Munition eizeugen, noch und nochl Die einzlge Antwort lies stolzen unil unuberwindlldien ileutsđien Arbeltertums an den jBflisđi-kapitallstisdien Toflfeinđ Wcimer, 25. Janner. Der Gencralbcvollmachtijte den Arbeit'einsatz. Gauleiter und Reichsstatt-haltcr Fritz Sauckel. sprach am Sam;tag in einer GroBknndjjebunj; vor Teusendcn von deutschen Ar-beitern und Arbeiterinnen aus Mhllosen Betrieben "fr Kricgswirtschaft on d in Anwesenbeit vieler Ver-wundetcr nn-d Soldatcn der Webrmacht. Gauleiter Saudtel bescbaftiyte sich zunadMt mit verechiedenen Problem en dieses Krieges und den Gcdanken und Wiinsdien de: dentsdien Arbeitertums, ип) dann die Fordcrnnjjen des Kries-sjabres 1944 zu «inem iiberzeusenden Erlebnis und Bekenntnis zugleich ^ Sestalten. Mit dem Hinweia euf die unverjrleichlidie H'.nyabe der Kampfer en alien Fronten konnte er die Feststellung verbinden. dafi hinter der ehemen Front 'on Blut und Ei:en in der Heimat. wiirdig dieser Helden drauBen. die dencchen Arbeiter der Stim and der Faust, deut.sche Frauen und die ganze deutsdie Jujend in nimmermijdem. zu den bochsten Anitren-Itunjen "und Opfem bereitem Arbeitseinsati steben, nm der Front elles %u ediaffen. was eie brandit. nm mit dem FUhrer den Endeieg vom Schicksal «rtrot7,en zu konnen. ..Wie unsere Helden draufien im hartesten Ringen der Weltgeschidite von Jahr zu Jahr, von Monat zn Monat in ihren Leistungen sidi immer wieder iiber-troffen haben. so wollen audi wir". rief Gitileiter Sauckel den Sdiaffenden in, „In der Heimat im Ar-beitseineatz uns immer wieder emporreiBen tmd nn-eere bisherigen Leistungen emporschrauben, dami t immer noch schneller und besser die Waffen des Sieges aus unseren Hand en hervorquellen. Auch an nnserem Eifer. en uneerer heiBen Liebe zu Adolf Hitler. an unserer Verbundenheit mit unseren iampfen-den Brudcm dreuBen, miiesen die Hoffnungen uneerer jiidischen. kapitalistischen und bolschewistischea Ше bolsđievvistisđie Gefahr Mr Europa Bern, 25. Janncr. Die Sdiweiter Preese befafit eldi mit der bolschewistisdien Gefahr fflr Europa tmd fib I, wie der „Corner de Geneve", м, dafi die An;Io-Amerikaner, falls die Bolediewisteo die deutsdie Abwehrfront im Oaten durdistoBen wflrden, nidit in der Lege wiren, die bolediewistisdie Gefair for Europe tn baonen. Die „Neoe Bemer Zeitung" fCgt binzn, das Aaftreteo Wysdtinskis In Neapel lei •ymptofflatisch ond dokmneotier* die Absidit dee KremI, audi in Itelien EinflnS и gewinneo. Ahn-lidie Umtriebe stellt des Blett In Nordafrika feet ■wo ee fiir Moskan nidit nm die Person des Generals de Gaulle gehi, sondeni tun Frankreidi sdiledithln, d. h, nm den sowietruesisdien Einflofi in diesem Lande. ^ Entsetzen liber die grolien Fllegerverlus^ Genf, 25. Janner. Bel dem Luftangriff auf Sdiwein-furt hat die USA-Regierung nadi iiblidiem Rezept .Bur den Verlust von 60 Bombenflugzeugen mit 593 Beeatiungsmitgliedem zugegcben. Bckanntlidi hat sber sclbst diese Zahl sdion so groBee Entsetzen In der USA-Bevolkerung erregt, daB die Press« auf-gefordert wurde, besdiwiditigend zu wirken. Jetzt erklart nun ein Leitartikel von Colliers, die Verlust-neldung habe so ersdiiitternd gewirkt wie seinerzeit die Nadiridit von dem Angriff auf Pearl Harbour und man fiirdite weitere EinbuBcn dieser Art. Und diese weiteren schweren EinbuBen sind ja nun bd dcm Tagcsangriff auf Mitteldcutsdiland inrwi-•chen in noch groBerem Umfange eingetreten. Man vcrstcht frcilich, warum die Nordamcrikaner rogem, die Zahl der verlorcnen Terrorboniber anzugeben. Die Wahrhcit wurde noch erschlittemder wirken. 248. STUNDE. WIchMge \Vort«r in gebrauchllcher Satsverbindung;. , 1. E« let elne NlodertrAchtl^kelt, daB er trotz meinen Bitten nlcht gekommen 1st. 2. Dieses Kind ist doch wlrkllch niedlloh. 3. Dieser Sessel 1st mir zu nledrlg. 4. Ich habe Ihn nieiniile geschen. 5. Bel mir 1st heute nlpniand gewesen. e. Heute glbt es zu Mlttag elnen guten Nlerenbraten. 7. Meln Freund hat Nierenetelne und muB slch operleren lassen. 8. Ich habe elnen fUrchterllchen Schnupfen und muB oft 5mal hlntereinander nlenen. 9. Iich habe ja J:ewiiSt, daB meln Los elne Nil te 1st. 10. Uiespr Mensch 1st ein Nimmersatt. JI. Dleeer Schnaps 1st herrllch, nippen Sle rinninl. 12. Ich habe nlrgmndm elne schGnere Gegend gesehen als hier. 13. In dlesejn Walde niosten vlele Vdgel. 14. Dieser Fisch kann noch so gut sein, Ich esse ihn nlcht. 15. Die Ras.sengrundlage der Deutschen blldet der iiordischf Mensch. 16. Die Nordsec isl sehr flschreich, aber sehr stUrrnlsch. 17. Dieser kalle Nordwlnd ist hler normal. IS. Not macht erfinderisch (Sprichwort)." 19. Die Klugen machcn aus der Not elne Tugend. 20. Not brlcht Risen. 21. Lassen Sle slch dieses Gesuch durch elnen Notar aufselzen 22. Das arme Kind war nur notdUrftig be-kleldet. 23. Tch mOchte 10 Blatt Notenpiiplpr. 24. Er konnte notgedrungen nlchts anders als die Wahrhcit sagen. Feinde zu.'chandcn werden. ihr Glauht *n ihren I'r-foljf endgilltig zerbrcdien, ihre Anstrenijaj'fB mid ihr M lit an unserem unbeug.samen Willen wit « nnseren schaffenden Fausten scheitern nni lerbcrsten. So wie drauBen im Osten nnd im Sii i«n untufhiSrlidi uneere Panzer rollen. die Kolonnen mersdii'ircn. unsere Flieger anjreifen. ihren sdiweren Die #l in Sturm nnd Nflcht erfiillen. der Larm der Waffen drohnt und die Schladiten toben. lo »ollen wir Ini Arbeitseinsati in der Heimat pansenlos vor nnseren Meschinen nnd an unseren Werkbinken m RhTthmus der Front uns abmfihen und plagen. nm ЉгепгзИ als Sozialisten der Tat und deutsdie .\rbe>er unsere Pflidit zu erfiillen. Gejjenseitij; aber werden wir, Arbeitskamerjideii nnd Arbeitskameradinnen, uns tamer wieder beim Anf-blidc von der Arbeit in die Aufen eehen. ппЛ jeder Glide wird den anderen aufmnntem nnd verpfliditen: Denk an die Briider drtuBen — Tem^ie. Tempo. Tempo!" Arbeitskameraden! Lafit nne urn die Sekunden mid Minuten rinjjen! Andi dies ist ein Ktmpf fur .iu Leben nnd den Siejj unserer Soldatcn diwoSen: „Leistung! Leisttnijj! LeistunjI" Kameraden drauBen 1 Unsere Waffen soli en вЈ« тег-eajen. wenn der Vater, der Liebet«, der Breder drauBen eie nmkUnmert imd sidi taf cit rtrlaSt, fiir sein, far oneer, fur dee Volkes Leben. Manner, Frauen, deutsdie Jugend im ArbeiteeioMtxI liflBt nne Waffen sdimieden. Munition erzeogen, nodi und nodi! Alle wollen wir nodi mehr sdiaffen «lt bisher! Jeder von uns muB nnn jeden.Taj eufs hSdist* bestrebt sein, seiner bisherigen Leistnng nodi ein Mehr zuzufiigen. Wenn wir dee allea mlt fanatiediem Willen und in heiBer Liebe tun wenn wir tile. tile, tflc da« wol- Stodcbolm, 25. Janner. Mit cinem beUpiellosen Zynismus und einer s«Ibst fiir englisdic Vcrhait-nisse ungewdhnlidMn Sduimlosigkeit hat tleh der britische Indienminlater Amery wieder ein-mal zur Lege in Indien geiiu&ert. Er spradi wie ein Mann, dem es nadigerade langweilig und lastig wird, sich immer wieder fiber die Not und das Elend des indisdien Volkes auslassen %u miissen. So ediien ee ihm keiner weiteren Er-orterung wert, wenn er so nebenbei feststellte, dafi in den ietzten fiinf Monaten des vergabge-nen Jahres eine Million Menschen infolge der Hungersnot und der Seuchen elend lugrunde. gegangen sei. Kennzeichnend fiir die Einetellung des pluto-kratischen Systems zur Indielifrage war ein« Aussprache iiber den Fraueneinsatz tn indischen Kohlengruben. Da die KohlenfSrderung nicht den britisdien Forderungen an Indien entspricht, so wird das Verbot der Frauenarbeit in Kohlen-bergwerken aufgehoben. Amery verkiindete das als eine MaKnahme, die bereits Gesetzeskraft habe, liber die demnach nicht wetter zu rechten sei. Er kam sidi scheinbar als ein grofier Men-schenfreund vor, als er mitteilte, dafi di< MaKnahme an die Voraussetzungen gekniipft set, dafi die Frauen nicht in StoIIen arbeiten sollten, die niedriger sind als sechs FuS und dafi sie im iibrigen bet gleither Arbeit dieselben Lohne er halten wiirden wie die Manner. Besser gesagt, dieselben Hungerlohnel Den Gipfelpunkt der Schamlosigkeit war Amerys Erklarung, dafi er keine Informationen dariiber besitze, wieviel Frauen jetzt in den Kohlengruben beschaftigt selen und ob ihre Kinder sie zur Arbeit be-gleiten. Mit dieser vor$ichtigen Aufierung ver-suchte sich Amery vornehm Uber die Tatsache hinwegzusetzcn dafi auch die Kinder schon in 26. Ee ist unbedlngt notweadig, dafi Sle mor-gen kommen. 2в. Sle haben ee nbtlg g-ehabt, alle# zu er-z&hlen. 27. Wenn nlemand da let, werde ich netigen-falle die Arbeit selbst machen. 28. Ich bltte Sie, von dleiem Gerede keine Notlz zu Behmen. 2©. Elne NotlUjfe 1st hln und wieder not-wendlg. 30. -Dieser Mensch 1st ein notoriecher Trinker. WBrter und Rcdewendungfen 1. Nledertrftchtlgkelt — podlost 2. nledrlg — nizek 3. niemals — nikdar, nikoli. 4. nlemand — nihče 5. Nlerenbraten, der — ledvična (oblstna) pečenka e. Nlerensteln. der — ledvični kamen 7. nlesen — kihati 8. Nlete, die — niče, nlček, praznina 9. Nlmmersatt, der — nettk, netečnlk, p žeruh 10. nippen — srkniti, pokusitl 11. nlrgcnds — nikjer 12. nlsten — gnezditi, gnezdo delati 13. rlas kann noch so gut seln ,— najsi bo t«) Se tako dobro 14. Rassengfundlage, die — rasna (plemer ska) osnova 15. nordlsch - nordijski, severnjaški 16. Nordsee, die — Severno morje 17. Nordwlnd, der — sever, severni veter 18. Not macht erflnderlsch — v stiski je t. vek iznajdljiv Ifl. aus der Not eine Tugend machen — Iz stiske napraviti čednost 20. notdUrftig bekleidet seln — biti rebrno oblečen 21. Notenpajiler, da* — notni papir len. dann werden oberall dorL wo wir bisher 1000 Gewdire, 1000 Flugrenjje oder 1000 Geschiitie je-fertijjt haben, nnn 1100 GewAre. 1100 Flujjieuge. 1100 Gesdiiitze nsw. a os nnserer Mehrlelstung ent-(tehea and dies in derselben Zeit we bisber, ohne elnen nenen Betrieb mehr. Neue Dlvielonen. neoe Lnftgesdiwader. neoe Betterien werden wir den Kiimpfenden da drauBen dordi dies« unaere Mehr-lei»tun*en tnr Verfiigung stellen konnen. Dies, liebe deutsdie Volksgenossen nnd Volks-genoaeinneo. in alien Betrieben in Stadt nnd Land, im ganzen GroBdeutschen Reidi, audi iiberall dort, we jenseits der Grenzen die Manner und Frauen fiir des Sieg arbeiten, sei der Sdiwur nnserer national-(ozialistisdieo Sdiidcsalsgemem«diaftl Dies sei die trom'ge und edUKige Antwort stolzen ond oniiber-windlidien dentsdien Arbeitertums an seine kepitali-stitdien, bolfdiewistisdien nnd iiidisdien Todfeinde, tn alle Ausbeutet nnd Blutsauger der Welt! Das sei шег B«itrag zum Emdsiegl Es e«i zugleidi der Dank sowi* der B^eie der Tat an unsere unvergleidilidien Soldaten an alien Fronten und das siditbare Zeidien der hodietea Verehrung. der grenzenlosen Liebe, des blinden Glanbens nnd des Ietzten Gehorsams zum ersten md groBten wahren Sozialisten der Welt-gesdiiditf. zu unserem Fiihrer Adolf Hitler! Der App'll dee GeneralbevoIImaditigten fiir den Arbedtsfinsaa riB die Versanunelten immer wieder n sturmisdien BeifalUbezeigungen fain. Jeder der Kuodgebungsteilnehmer t nig die GewiBheit mit helm, daS sidi dieser beispiellose Appell, In dem sidi in Iedem Wort die tiefe Verantwortung fur die letzte Bewahrungsprobe der dentsdien Heimat als Riistungs-sdimiede widerspiegelte, in den kommen-den Monaten durdi ein groBeres Arbeitspotential nnd durdi ein« selbstverstandlidie Mehrleistnng im Kampf fiir den Siec auswirken wird. den Bergwerken Indiens fiir die britischen Aus-b«uter fronen miissen. Die Erortening iiber den Fraueneinsatz bekam eine humoristisdie Note, als ein Unterhaue-abgeordneter den Indienminister fragte, warum er nidK selbst ins Bergwerk ginge und 'eeine Frau mitnahme. Amery hat sich auf die An-zapfung nicht geauBert. Bezeichnend aber ist weiter die Anfrage eines labour-Abgeordneten der »ich der Offentlichkeit gegeniiber dodi wenigstens den Anschein geben wollte, als lage ihm die soziale Betreuung der indischen Frauen besondere am Herzcn, und der deshalb die Frage stelite: „Sind werdende M litter besonders vor der Arbeit in Bergwerken ge-schiitzt?" 1st die Tatsache, dafi ein Abgeordneter die Moglichkeit einer Beschaftigung werdender Mutter im Stollen unter Tag in Betracht zieht, verbliiffend, so iiberrasdit doch nicht Amerys Antwort, der, wie gewohnlich, dariiber nicht in-formiert war und versprach, Nacliforschungen iiber diesen Punkt einzuziehen, Nacbforschungen iiber deren Ergebnis die Offentlichkeit niemals etwas erfahren wird. Aus dieser Indiendebatte gewinncn wir wieder einmal eine Vorstellung von der Geistesver-fassung des britischen Plutokratenklungels, dem eine Million verhungerter Menschen in Indien vollig gleichgiiltig ist und der ^ ohne Skrupel Frauen und Kinder in den Kohlenflozen unter Erde ansetzt, damit sie bei Hungerlohnen, un-^ureichender Ernahrung und ohne jede soziale Betreuung dem Kapitalismus die Dividenden aus den Indischen Kohlengruben sichern. Das eind die „Weltbefreier", die den Krieg angeblich nur deshalb fiihren, weil sie der Menschheit Gliick und Wohlstand bringen wollen 1 „Invasion von Spcrrballonen in Sdiweden" Stockholm, 25. Janner. Die schwedische Westkiiste eriebte am Mittwodi abend eine jroBe .Invasion" auslandischer Spcrrballone. Allein fiber die Kiiste der Frovinz Holland kamen die Sperrballone in tolchen Menjen, daB der Himmel reitweise hell too Funken war, wenn die Sdileppseile der Ballone mit den elek-trisdicn Oberlandleitungen in Beriibrung kamen. Die eingetretmen Stromstorungen verursacliten groBe Schnellrugvcrspatungen. Die westschwedischen Stadte Halmstad nnd Falkenberg sowie die Unlversitatstadt Lnnd eriebten eine unfrclwillige Verdimkelung. Bittere Wahrlieiten fiir CliurAili Stockholm, 25. Janner. Die englisdien Unter-hausabgeordneten D. N. Fritt und R. Sorensen iibten am Sonntag auf einer Versammlung in London harte Kritik an den MaBnahmen der Re-gierung Churchill. Sorensen erklarte wortlich bel der Erorterung des Indienproblems: „Hunderc Miilionen Menschen in Indien leben standig von Hungerrationen. Das durchsdinittliche Lebensalter fiir Inder betragt 23 Jahre, wahrend es in England 60 Jahre betragt." Fritt sagte, die Entschuldigungen, die von Amery fiir die Hungersnot in Indien vorgebracht worden seien, seien entweder falsch oder unehr-lich gewesen. „Amerys Argument. daB Indien ubervolkert sei. ist absurd. Eine erhohte Bevol-kerung ist ein Aktivum und kein Passivum. Der Lebeoshaltungsindex ist von 116 auf 361 ge-stiegen. Es sind ungeheure Massen von Giitern aus Indien herausgezogen worden. um die Kriegs« anstrengungen zu fordern, jedoch ist keine ent-sprechende Giitermenge nach Indien eingefiihrt worden, um die Preise. die Wahrung usw. zti kontrollieren. In England sind 80.000 Personea im Ernahrungsministeriura angestellt. um die Le-bensmittelverteilung zu organisieren und die Preise zu kontrollieren. In Britisch-Indien mit seinen 700.000 Dorfern befinden sich dagegen heute nur einige freiwillige Ausschiisse, die auch. noch von der Regierung entmutigt wurden." Katastrophale. Lage Tsdinngklngs Sdianghai, 25. Janner. Das Jahr 1944 wird nadi Ansicht auslandischer Beobachtet das dunkelstd Jahr fiir Tsdiungking-China in eeinem jetzt foei 7 Jahre daueraden Krieg werden, schreibt der „New4 York-Timee"-Korrespondent in einem langeren Arw tikel, in dem Tschungking-Chinas wirtschaftlidie un# finanzielU Lage beieuchtet wird. In diesem Beridit heiBt es, die industrielle Pre-t duktion geht durdiweg zuriiA. Von. 360 Masdiinen-fabriken haben jetzt im Ietzten Jahr 68 ihren BetrieB eingestellt, die SchlieBung weiterer Fabriken iteht bevor. Die Produktion von Baumwollwaren i»t eben-falls lurudtgegangen. Die gesamte Mineralproduktioei mit Ausnahme der Kohlen, die um 10 v. H. gestiegeK 1st, verglichen mit dem vorletzten Jahr, 1st eben-i falls zuriickgegangen. Die Wolfram-Produktion iW im rergangenen Jahr um die Halfte gekUrzt worden,: infolge der steigenden Produktionskosten nnd de# Mangek an Abaatzmoglichkeiten. In Kodiiu in der Proving Yiinnan, dem Zinn^ produktlonsxeutrum, 1st die Zinnproduktlon von fast 11,000 Tonnen im Jahre 1938 auf etwas iiber 2000 Tonnen im Ietzten Jahr znriickgegangen Tausend Stalin forderte Abberufnng Messes Mailand, 25. Janner. Wie „Regime Fascista" melw det, hat Stalin die sofortige Abberufnng des gegen-wartigen Oberbefeblshabers der Badoglio-Truppen, General Messe, gefordert. Dieser neue Eingriff de# Kremls in die italieniscien Angelcgeuheiten diirfte, w . betont „Regime Fascista". in Washington und In London auf keinen Widerstand stofien. Er beleuchtet von neuem das Abhangigkeitsverhaltnis, in dem sidh die angelsadisisdien Machte gegeniiber dem Bolsdie-wismus befinden und zeigt eehr drastisch. daB Stalin In ganz Europa bestimmen will, was England nnd USA nicht verbindera konnen und auch nidit wollen, Exiipolen droiien mit Wahrlieit vm. Ankara, 25. Janner. (Eigenbericht.) In pol-nischen Kreisen in Ankara herrscht fuhlbare Depression. die eingestendenennafien durch die Ietzten inter-nen Nachrichten bedmgt ist. wcldie iiber die englische bzw. nordamerikanisdie Haltung in der Polenfrage in die Tiirkei getengten Eine auRerordenfliche Verbit-terung kommt insbesondere in AuBerungcn polnischer Personlichkeiten gegeniiber neutralen Berichterstattem zum Ausdruck So wurde versdiiedentlidi erklart ee sei jetzt det AngenbllA gekommen. wo man von polnischer Seltf der Weltoffentlichkeit mit Nachdrudc zur Kenntnis bringe daB Polen wegen Danzig niemale in den Krieg eingetreten ware, wenn es nidit durdi d'e englische Politik und durdi wlederholte Ga-rantieversprechungen anfgehetzt nnd verffihrtwarden ware. Die Bchandlung denen die Exiipolen jetzt durch die Britcn und Nordamcrikaner ausgesetzt seien konne nur als ungehenerlich bezcidinet werden und entbinde diese von aller Rfldc-sicht auf die Kriegspolitlk der Alliierten. Erklarungen von solcher Sdiarfe und Offenheit sind seilens der polnisdien Emigrantenkreise in Ankara erstmalig und fallen daher nm so schSrfer auf. Lacheiliche Anmafiung des USA-Piasidenten „Sozlalreforra" fUr flle Artisenianđer! - Vdlllges Versagen elgener Sozialpolitik rd. Lissabon, 25. Janncr. (Eigcnbericht.) Roosevelt be.sprach am Donnerstag wahrend einer Zu-sgmmenkunft mit dem Vorsitzcnden des Inter-nationalen Labour-Biiros, Carter Goodrich, bereits verschiedcne Plane, die auf der Internatio-nalen Labour-Konferenz in Philadelphia am 20. April vorgelegt werden sollen, und beschaf-tigte sich dabei hauptsachllch mit den MaBnahmen, die „in den Achsenlandern nach ihrer Niederlage angewandt werden sollen". wahrend Roosevelt nicht einmal in der Lage ist, in seinem. eigenen Lande die sozlalen Maft-nahmcn durchzufiihren. eine Arbcjtsdienstpflidit in die Praxis umzusctzcn. die Streiks zu unter-binden und eine gcrechte Lohnpolitik zu be-trciben, mafit er sich an. iibtfr sozialpolitlsche Plane fiir fremde Lander zu entscheidcn. Die Teilnahme der Sowjets an der geplanten Labour-Konferenz zeigt. daB die Bolschewisten auch dort ein entscheidendes Wort mitzusprechen wiinschen. Soger das Reprasentantenhaus ermahnte Roosevelt emport, sich erst einmal um die eigcncn luteresscn zu kiimmern, ak es ^eanstandete, der vorgeschriebene Beitrag der USA fur die „Unrra"-von 1,35 Milliarden Dollar sei viel zu boch an-gesctzt, Sie zeigten ihren Unwillen gegeniiber den tibcrspannten Planen angesichts det vielen Unzulanglichkeiten im eigenen Lande. Um das USA-Arbeitsdien*tpflid)tgcsetz osch. Bern, 25, Janner. (Eigcnbericht.) Nachdem sich der Militarausschufi des Reprasentanten-hauses geweigert hat, das Arbcitsdicnstpflicht-Scsetz Roosevclts ,,bis auf weiferes" zu dis-kutieren, hat der USA-Prasident seinen Kriegs-minister Stimson vor den Militarausschufi des Senats geschickt. um dort die WiedeAolung einer derartigen Panne zu verhindern. Stimson erklarte vor den Senatoren, das Arbeitsdienstpflichtge.setz miis^e schon deswegen angenommen werden, „well der gegenwartige Krieg viel liinger dauern werde, als man in den Vereinlgten Staaten an-zunehmen beliebe". Die weiter von seiten der amerikanischen Gewerkschaften ausgelosten Un-ruhen wiirden seiner Ansicht nach unwcigerlicK 7U einer „Untcrgrabung der ^Moral der amerika-nisdicn Wehrraacbt" fiihren, Frauen- und Kinderkon in indischen Bergwerlsen SensationeDe Erkiarung Amerys - Sdiulbelspiel fiir plotokratlsdie Metboden Dr. F. J. Ivoka# AoMchneMen! Amflwbem! n)entseh meUi&diSjpli ami ptakUsek i i : i. / n * —" - .-w^ ' \ "Пг ^ («4 IT V- /■ ' '.HLVT)^— r *wWuv-.» M *# Von Iraulichen Verschonerungskiinsten / ^ Ober die SchSrheitskiinste der alten Rdme-rinnen zur Zeit dss beginnenden Verfalls wird mancherlei Sonderbares berichtet. Aber die Damen des alten Rom mussen es zeit-weise wirklich etwas lu arg getrieben ha-ben, wie die beifiende Satire etwa des Martial und des Lucian zeigt. Martial, der im 1. Jahrhundert unserer Zeitrechnung lebte, schreibt (iber diese Kunsta einer R6-merin: »Galla, dich flickt dein Putztisch aus hundert Liigen zusammen. Wahrend in Rom du bist, rbtet dein Harr sich am Rhein. Wie dein seidenes Kleid, so hebst du am Abend den Zahn auf, und zwei Drittel von dir lie-gen in Schachteln verpackt. Wangen und Augenbrauen, womit du ErhSrung uns .zu-winkst, malte des Madchens Kunst, die dich am Morgen geschmiickt. Darum kann kein Mann zu dir sagen; »Ich liebe dichi«, denn, was er liebt, bist nicht du. Was du bist, liebt kein Mann.« Kaum zarter UBt sich ein Jahrhundert »pSter Lucian uber die RSmerinnen aus, die ein Zuviel. an Schdnheitspflege ta-ten: »Solite jemand diese Damen in dem Augenblick sehen кбппеп, wo sie sich end-lich aus ihrem Morgenschlaf erheben, so wOrde er sicher glauben, er begegne einer Meerkatze oder einem Pavian, mit dem beim ersten Ausgang am Morgen zusammenzu-treifen, im alltaglichen Leben eine schlechte Vorbedeutung ist.« * Blond war die Modefarbe der Renaissan-cedamen, und da besonders im Sflden nicht alle Damen blond waren, bleichte man auch tchon damals das Haar. Mit einem aufge-schnittenen Strohhut oder einem solchen ohne JCopf — dem »Šolana« —, auf dessen ttber-m&Cig breiter Krempe das Haar auseinan-dergelegt wurde, saflen die Sch6nen tage-lang auf den Dachern in der Sonne, um den gcwUnschten Erfolg %u erzielen. * Zum Zeitvertretb der Renalssancedamcn ge-h6rte es, ihren Liebhabern durch ihre Kiel-dung anzudeuten, wie es um ihren Seelen-;;u%tand bestellt sei So wird berichtet, daR die MarkgrSfin nldasole in Pavia zeitwelse ein Ubergewand aus weiSem Atlas trug, das von oben bis unten mit goldenen Schmetter-lingen bestickt war. Daraus sollten ihre Ver-•hrer entnehmen, daB es gefShrlich sel, sich ihrem Feuer zu nShern, und daB sie leicht du Schicksal des Schmetterlings teilen kOnnten, der sich dem Lichte zu sehr nahert. ■ ic Da: Parfdmiere.i glnc In der Renaissance uber alles MaB hinaus. Von Isabella d'Este, die im Alter von sechs Jahren mit Francesco Gonzaga von Mantua verlobt wurde und im Jahre 1539 starb, helBt es, daB sie ein-mal der Kfinigin von Frankrelch ein Dutzend Paar Handschuhe sandte, die mit einem von ihr selbtt erfundenen Parfttm durchduftet waren. Aber sie hatte Pech. Das Parfum zer-setzte sich unterwegs und die Handschuhe rochen ranzigl Im abrigen erstreckte sich das Parfiimieren auf die ganze Umgebung det Menschen. Bel Festllchkeiten wurden to-gar die Maultiere mlt Salben und Wohlge-rOchen behandelt. Aber vlellelcht als grćBte Seltsamkelt muB berichtet werden, daB ilch der Dichter Aretin elnmal bei Cosimo I. fvir •ine parfamierte Oeldsendung bedankte. * Noch Im 14. Jahrhundert trugen die Schfl-Ben In Venedlg und l.i Nordltallen Uberhaupt sogenannte Sockelschuhe. Dae waren ge-stickte Pantoffel mit flbermSBlg hohen, zum Tell bis zu 30 Zentlmeter dicken Sohlen. Aber El war am Abend det 27. Marz 1808. Der greis* Melster Joseph Haydn saR In selnem Sorgenituhl, vor sich elne Kassette, gefUlU mlt lahlrelchen Geschenken und Auszelch-nungen von Furstlichkeiten und Musikgesell-schaiten. Neben Ihm stand geln Adlatus 5>rie-linger und zu diesem sagte er: »Wenn mlr d«s Leben zuweilen verdrleBllch wird, schau Ich mlr das alles an. Da Jreut es mlch, daB Ich In ganz Europe geehrt bin.« »Und die Ehrung heute abend, lleber Mel-ster, wird auch nicht ohne seln«, antwortete Grieslnger. »Es kommen ja auch der Kaiser und die Kaiserln ...« • Ja es wird gewlB schSn werden«, (lei Ihm der Meister Ins Wort. »Aber melne Ruhe wSre mlr doch lleber.« Nein, es war Ihm gar nicht recht, dafl er sich aus selnen vler Wttnden und In den Festsaal der UnlversitSt begeben solite. Aber Fr4ulein Magdalena von Kurzbfick, seine Liebllng«4chalerln, hatte Ihm verslchert:. »Ganz Wlen wartet auf Ihr Erschelnen und die FUrstln Esterhazy lABt Sie abholen.« Da muCte er schon nachgeben und sich aus seiner Ruhe stftren lassen. Und dann freute es ihn |a auch, daB zur Vorfeier seines 77. Geburtstages die 25. Auf-Ivihrung der »SchSpfung« unter der Leltung des beriihmten Italleners Sallerl angesetzt warden war. Und die nicht weniger beriihmten Sanger Fischer, Radlckl und Wein-miiller hatten die Solopartlen Ubernommen. Da muSte er schon gehen, denn eine schO-nere Wiedargabe seines Melsterwerkes wUrde er wohl kaum mehr erleben. Der getreue Elflier hatte selnen Herrn sorgfiltlg hergerlchtet: Die hohe gepuderte Perttcke auf dem Grelsenhaupt, ein weiBes Haliband mlt goldener Schnalle, elne schwer-teidena, welBe gestlckte Weste, den braunen Staatsrock mit eDenfalls gestickten Manschet-i.in, schv.Tseidene Beinkleider, weifle sel-dene StTttmpfe und schwarze Halbschuhe mlt 0г»Ам tUbwa«« IfiMnll— UM штт anafal« hierbei handelte es sich ausnahmsweise um keine Modetorhcit. Diese Schuhe sollen ihre Entstehung vielmehr den haufigen Uber schwemmungen in Venedig verdanken. So wollte man sich gegen Feuchtigkeit schiitzen. * Zur spanischen Mode, die gegen das 16. Jahrhundert aufkam, gehCrte der Korb- oder T nnenrock, der von der Talile herab weit-ausladend bis zum Boden fiel. Um einen an-sehnlichen Umfang zu haben, trugen die Frauen eine entsprechende Anzahl von Unterrdcken oder auch dicke Wulste unter dem Oberrock. Boshafte MSuIer erfanden da-fur den Namen »Weiberspeck«. In dem dunkel getafelten Herrenzimmer war es ganz finster. Ober den Bildern, die In breiten Rahmen an den WSnden hingen, lag ein Hauch tčdlichen Schweigens. Die Tiir knarrte leise, ein Spalt 6ffnete sich. Jemand trat ein und tastete sich an der Wand bis zum Kamin, in dem ein letzter Funke glomm. Der Schatten verharrte. Dann schien es, als husche er weiter. In diesem Augenblick klang eine Stimme soharf und schneidend: »Noch einen Schritt weiter und ich schieBe!« Der Schatten stand still, — hochaufgeriohtet — regungslos. Wieder die Stimme aus dem Dutikel: »Wer sind Sie, was wollen Sie?« Tiefes Schweigen. Zwei Augen bohrten sich aus der Finsternis heraus in den Schatten, leuchteten auf. In der NShe des Fensters muBte der Sprecher sitzen. »Nun wird's?« Wieder die erbarmunqslose, kalte Stimme, die zuzupacken schien, wie mlt eisernen Griffen. Aus der Richtung, in der der Schatten stand, klang es zurflck: »Was kann schon einer wollen, der nachts in fremde Wohnungen schleicht?« Es schien, als ob der Schatten sich in die Richtung sturren wollte, aus der die Stimme gekommen war. »Nicht riihren, habe ich gesagt. Sie hat'en Pech, Verehrtester! Gerade in mein Herrenzimmer haben Sie kommen miissen. — Sol Jetzt werden wir uns tin wenig unterhslten, und wenn Sie den leisesten Versuch inachen, ihre Stellung zu wechseln, so wissen Sie, wa* Ihnen bliiht.« Ein Auto ratterte auf der StraSe vorbef, einen Augenblick lang blltzten die weiBen Lichfkegel der Laternen in das Zimmer herein. Gerade so lanqe, daB der Schatten neben dem Kamin sich in einen sehr herabge-kommen aussehenden Burschen, dessen Ge-sicht vor Angst verzerrt war, verwandelte. Aus hervorquellenden Augen starrte er in die Richtung, aus der die Stimme gekommen war. Dort am Schreibtisch saB ein hunenhaft gebauter Mann mit grauem Kopf, aufrecht und straff, — unbeweglich — und schon wer es wieder stockfinster. — »Woher wuBten Sie, daB niemand zu Hause sei?« Scharf, wie die Stimme eine* Untersuchungsrlchters klang es. — »Ich — Ich hčrte, wie der Hau»-meister jemandem erzShlte, daB der Diener des Herrn Grafen Ausgang habe.« — »Rich-tig. Und wie sind Sie hereingekommen? Hat Sie der Hausmeister nicht gesehen?« — »Ich wartete, bis er In seine Wohnung gegangen war. Dann schlich ich die Treppe hinauf. Niemand sah mlch. Und herein bin Ich dann leicht gekommen.« — »Haben Sle elne Waffe bel sich? Revolver, Schlagzeug, Messer?« »Neln.« — »Wirklich nicht? Wenn Sle 10-gen ...« — »Nichts habe Ich.« — »Gut. Es wOrde Ihnen auch nichts nQtzen. Und nun haben Sle die Freundlichkelt, far mlch zu telefonieren. Dort auf dem TIschchen, dicht der Meister aut teiner Kaisette den Orden heraus, den er heute anlegen wollte. Aber die Wahl war wirklich nicht leicht. Da riet der Diener Obermutlg: »Tun wir heute ein-mal alle um. Das gibt auch elne tchfine Mu-■ik, wenn sie aneinander klimpern.« »Und Ich schau wie ein Pfingstochse aus«, lachte Haydn und fuhr ernst fort; »Je weniger und einfacher, desto дгбВег die Wir. kung.« Endlich entschied er sich ftir die golden* Medaille des Pariser Konservatoriums, die er seines Wissens in Wien noch nle getra-gen hatte. Dann erschienen auch schon die Diener der Filrstin Esterhazy, die ihn zum Wagen hinabtrugen. Vor dem Eingang zur Universitlt erwar-teten Ihn bereits Sallerl, Beethoven, Hummel, Gyrowetz, Birkenstock, Carlini und Eybler, sowie noch viele andere mehr oder minder bekanhte Meister der TOne jener Zeit. Meister Haydn wurde In selnen bekrSnzten Tragstuhl gesetzt, sechs von den Berflhmt-helten hoben ihn auf und trugen Ihn durch den Saal. Mit Rtlcksicht auf selnen kr&nkli-chen Zustand war gebeten worden, laute Kundgebungen zu unterlassen. Bel seinem Anblick erhoben sich das Kalserpaar und die Erzherz6ge, um ihn auf diese Weise zu ehren. P16tzllch flatterten zahllose Gedlchte in den Saal und adelige Damen tiberreichten dem Meister weitere poetische Huldigungen, die in seidene Bander gestickt waren. SchlieBlich konnte das Publikum seine Er-regung doch nicht meistern, und ein Sturm der Begeisterung rauschte auf. Der greise Haydn war aufs tiefste ergrif-fen und seine inner# Bewegung so groB, daB er zu zittern begann. Da man fUrchtete, daB er fiebere, hiillten ihn die Damen in Ihre kostbaren Schals und PelzmAntel ein. Der Begeisterungisturm hatte sich aber bel Haydn derart belebend ausgewirkt, daB er die UmhUllung von sich wtrf, ohne |edc Hil-W aul dM fodhM* шавл Xltwiar eciurMt Gegen den tiefen Kleiderausschnltt wandte sich eine Niirnberger Varordnung aus dem 17 Jahrhundert. In ihr hieI5 es: »...daB die Weiber vorn am Goller nicht tiefer als einen Querfinger breit unter dem Knorrlein am Halse, hinten eine halbe Elle tiefer ausge schnitten sein sollen.« * Die Verordnung der im Rokoko beliebten SchčnheitspflSsterchen war eine klelne Wis-senschaft. Man sprach mit ihnen ohne Worte. Ein Pflasterchen am Auge bedeutete z. B. Leiderischaft, am Mundwinkel Kuf5freudig-keit, zwischen Mund und Kinn VerschWie-genheit usw. neben Ihnen, steht der Apparat.« Der Schatten riihrte sich nicht.- »Wird's bald oder muB ich deutlicher werden?« Der Schatten bewegte sich zwei Schritte nach rechts. Dann knackte die Gabel beim Abnehmen des Hčrers. »Drehen Sie auf der Nummerscheibe Null und dann sagen Sie, Sie wollten mit dem Polizeikommissariat sprechen. Es ist hier ganz in der NShe.« Der Schatten machte eine jahe Bewegung. »Sie wollen nicht? Ich zahle bis drel. Eins ...« Da wiederholte der Bursche gehorsam die Worte, die ihm vorgesprochen waren: »Polizeikommissariat drei.« Wieder klang die Stimme vom Schreibtisch heriiber: »Sie werden sagen, daB Graf Erdody bitten lasse, so-fort das Uberfallkommando in seine Wohnung zu schicken. Ein Einbrecher habe sich eingeschlichen. Der Kommissar kennt mich, er weiB, wo Ich wohne.« Da schrie der Eindringling auf: »Sie Tier, Siel Warum quSlen Sie mich so?« — Und die Stimme: »Was? Aufbegehren wollen Sie? — Vorwarts — sprechen Sle — eins — zwei —« Langsam fielen die Worte, die der Graf Torsagte, In das Sprachrohr. Der Bursche ballte die Ffiuste, er wollte auf selnen Peinlger zustiirzen, aber die Angst vor dem Revolver hielt Ihn zurOck. Nun hatte er sich selbst sein Gab geschaufelt. In das der andere ihn unbarmherzig hinein-stieA. Stimmen klangen im Vorzlmmer auf. Schritte kamen gegen den Raum zu. Die Tflr wurde aufgerissen, Blendlaternen warfen ihr Licht In das Zimmer. Dann traten sie ein: zwei Wachleute und ein Herr In Zivll. »Wo ist der Lichtschalter, Herr Graf?« — »Gleich rechts neben der Tiir, Herr Kommissar«, klang es heriiber. Eine scharfe grau-same Helle flutete durch den Raum. »HSnde hochi« Mechanlsch gehorchte der Bursche und schon wanden sich wie zwei pressende Schlangen die Fesseln um seine Gelenke. Der Herr In Zivll war unterdessen zum Schreibtisch gegangen und machte eine Ver-beugung. Der Einbrecher sah hinaber. Was war das? Der Boden schien ihm zu wanken. Fassungslos starrte er auf den Mann am Schreibtisch. Dort safi — In einem Roll-stuhl, vor dem er so namenlose Angst ge-habt hatte. Schlaff hingen seine Arme herab — kein Revolver — kelne Waffe lag vor ihm — nichts. »Melne Hochachtung vor Ihrer Gelstesge-genwart und Ihrem Schneld, Herr Graf«, sagte der Kommissar. »Der ehemallge Ob erst elnes Honved-Reglmentes verleugnet sich nle, auch dann nicht, wenn er schon selt mehr als drel Jahren gelfthmt 1st.« Die Wachleute stieBen den taumelnden Burschen vor sich zur TOr hinaus. und seine unsterbliche »Нутпе« zu spielen begann. Als er damlt zu Ende war, sank er aber wieder krahlos In sich zusammen. Nun htillten ihn die Damen abermals ein und setzten ihn in die erste Reihe zwischen die FUrstln Esterhazy und Magdalena von Kurz-b&ck. Die iarauf iolgende Auifiihrung der durch Carbint ins Italienische ilbersetzten »Schfip-fung« 'Aste in dem Meister eine derartige Ergriffenheit aus, dafl er seine HSnde gegen den Himmel hob und hervorstieB: »Es kommt alles von dorti« Er konnte Jedoch nur den ersten Teil seines WerVes anhftren. Dann brach er so v61-, lig zusammen, dafl er wieder hinausgetragen und nach Hause geschalft werden muflte. Zu-vor nahm er aber Abschied und segnete alle, indem er stumm seine HSnde erhob. Dies war wohl das letzte Cffentliche Er-scheinen und Spiel des Meisters gewesen, aber noch nicht die allerletzte Begeisterung, die seine Gebrechlichkeit auf kurze Augen-blicke zu Uberwinden vermochte. Denn tiber ein Jahr spSter, fOnf Tage vor seinem Hin-scheiden, am 26. Mai 1809, spielte er noch dreimal hintereinander seine »Hymne« und, wie der Diener Elflier berichtete, mit einem Ausdruck, Ober den er sich selbst wunderte. Franz Ldser Wagner korrigiert Wohl kaum ein Komponist verstand sich so auf die Kunst der Menschenbehandlung wie Richard Wagner. Er wuflte jeden Men-schen far sich zu gewinnen, was bei den Orchestermusikern, die seine Musik all „NeutOnerei" empfanden, nicht immer ein-fach war. Einmal nahm Wagner im Kgl. Opernhaui zu Berlin an der Einstudierung von „Tristan und Isolde" teil. Er land, dafl das Orchester viel zu Uut ipielt.« und dlt Sanger UbertAnte. „Ich weifl schon*, aagte er verbindlich zu den M\iilkern", es liegt nicht an Ihnen. Ich habe es so ungeichickt kompoal«rt WBd кммгк# м шМ i*UU" Um4 Kleine Merkwiirdigkeiten In Mexiko-City ist ein Museum der „magi-schen Gifte" erSffnet worden, das von einem dortigen Wissenschafter eingerichtet wurde, der sich in jahrzehnfelanger T&tigkeit dem Studlum der modernen Forschung zum Tell noch vollig unbekannter Pflanzengiite der Eingeborenen widmete. Da gibt es ein Gift, das als ,,GlSserner Sarg" bezeichnet wird, well es bei dem, dem es verabreicht wird, einen dem Scheintod ahnlichen Zustand her: vorruft, dann das Peyotigift, das aus einer Kakteenart gewonnen wird und zum „Cel. sterseher" macht, und manche andere. Das seltsamste der „magischen Gifte" ist jedoch der Sinicuichisaft, in dem die sagenhafte Lethequelle der Antike zur Wirklichkeit ge-worden scheint; Der Zaubertrank loscht das GedSchtnis aus, der Sinicuichitrinker ver-giflt seine Sorgen und Kummernisse ebenso wie seinen Namen und seine Herkunft, er lebt wie im Traum und erwacht erst nach Tagen aus dem merkwurdigen DSmmerzU' stand. * Die Dachsttihle alter Kirchen sind mitunfer wahre Wunderwerke der Baukunst. Schier unglaublich ist aber auch, was sich in solch einem verwirrenden Wald von Balken und Bohlen im Lauf der Zeit an Schmutz an-sammeln kann. Als man kurzlich den Dach-stuhl des Stephansdoms zu Wien, dessen al-tester#Teil auf ein Alter von rund 800 Jahren zuriickblicken kann, einer eingehenden Un-tersuchung unterzog und bei dieser Gele-genheit auch griindlich reinigte, wurden nicht weniger als 120.000 Kilogramm Schmutz entfernt. Chinesische Weisheit Um einen Baum auszugraben, muflt du aa der Wurzel beginnen. Ein biflchen Ungeduld verdirbt grofle PlSne. Vergeude deine Tage nicht; der hell* Frdhling kehrt diesen Weg nicht wieder. Wenn du unablassig eine Eisenstange schleifst, kannst du eine Nadel daraus machen. Du ziehst ein Jahr lang Blumen und siehst sie nur zehn Tage lang. Du kannst nicht klatschen mit einer Hand. Worte sind leer, aber deir Schreibpinsel hinterlaflt Spuren. Ein guter Redner ist nicht so viel wert wie ein guter Zuhdrer. Hat man mit einem Wort kelnen Erfolg, le niltzen zehntausende nichts. Spricht einer von meinen Tugenden, soJj*-stiehlt er mich; spricht er von meinen La-stern, so 1st er mein Lehrer. TOrme miflt man an ihren Schatten, grofle Manner an denen, di« ubel von ihnen reden. Lippen — siifle Melone, Herz — bitter* Melone. Ohne klaren Spiegel kann elne Frau nicht wissen, ob der Puder glatt ist auf ihrem Ge-sicht; ohne wahren Freund kann der verstžn-dige Mann nicht wissen, welche Fehler er hat. Der Mensch sieht den Gewinn, nicht die Gefahr. FOhrt der Blinde den Bllnden, fallen ebea belde Ins Wasser. Wlllst du dein Essen, beleidige den Koch nicht. Der verliert r'chts, der sich ein zwelte« Mal umsieht. Schiagst du elne Schlange, ohne sle zu t6-ten, wird sie sich drehen und dich beiflen. Die Vergeltung fOr Gut und Bose ist wie der Schatten, der dem Korper folgt. Betrachte die Vergrngenheit, und du wlrsl die Zukunft kennen. Wasser In der Feme kann kein Feuer In der Nfihe Ičschen. Mitgeteilt von H B Wagenseil. schon spielten die Musiker so gedeckt, daB die S&nger ohne Miihe verstfindlich waren. In einer Konzertprobe mit der „Tannhflu-ser'-Ouvertflre verlangte Richard Wagner vom 1. Hornisten die ersten Takte des Chorals im Pilgerchor mehr gebunden. Nach mehrfachen vergeblichen AnsStzen erklSrt* der BlSser, dafl die Stelle auf dpm Horn ein-fach nicht zu binden sel. „Ja, mein Lleber* meinte Wagner, „wofUr wSren wir dann Kttnstler?" Und die betreffende Stelle er-klang gebunden. Der Esel In Frankfurt hatten sle einmal einen Cha-rakterspieler, der durch die auflergewOhnll-che GrOfle seiner Begabunc und seiner Ohren ausgezeichnet war. Man kann sich denken, welche Fvllle unzarter Scherze er von seinen Kollegen hinzunehmen hatte. Am schllmm-sten trieb es der »Bonvivant«, — ohne In leiner schllchten Einfalt zu ahnen, welches Unheil er elnes Tages Uber sein Haupt brin-gen wUrde. »Тјајч«, sagte nSmlich der Charaktersple-ler, als es Ihm zu dumm wurde, vor vlelen Zeugen, »Ih r Kopf und melne Ohren, dai gSbe einen Esell« »Es lebe die FreiheitI« Als Napoleon selnen Willeh durchietzea wollte, Konsul auf Lebenszeit zu werden, liefl General St. Hilalre sein Korps antreten und hielt folgende Ansprache: »KameradenI Das franzftslsche Volk er w>, den General Bonaparte zum Koniul auf Lebenszeit zu ernennen. Auch Ihr sollt eur* Meinung Suflern. KameradenI Die Meinungs-Auflerung des Volkes mufl frel sein, und ich will euch' um kelnen Prels der Welt Irgend-wi* beelnfluiien. Elnes aber laflt euch vor-her gesagt sein: Den ersten, der dagegea stimmt, lasse Ich vor der Front des Regiments eriohieflen. Ei leb* die Republik und dU FMlh«iU4 Die Sfimme aus dem Dunkel / v,. ш ».шек. HUydUS le ZiG ElirUU^ / EIm дмшсћшсћв Епшмтпо IV k A li A \\ A Aiiwa ii o 1 E 5. 7. AC ie kencaia (^ugoA^avifa Sp,sm Uuililw tirejforić '""vrrin 1У4К dv Wilfieim GoliJiuann Venas in 34 Pavel je odprl oči in precliiljivo pogledal generala, ki je še vedno, poteč se in brez sape, stal pred njim: ^Je li to v zvezi z generalom Simovićem?« 'Tega ne vem, Kraljevska Visokost. Rekli fio mi, da zahteva kralj vaš povratek in da je Simovića postavil, za ministrskega predsednika«. Princ je vstal. No, sedaj jo pa imamo. Puč ravno tako ko 1903. leta. Simoviča bi bil vendar moral dati zapreti. S prekrižanimi rokami je slonel princ ob oknu in srepo gledal predse. Z največjim naporom je obvladal svojo razburjenost. Temu možakarju tu v uniformi ni hotel pokazati, kaj se je godilo v njem. Kajti to, kar se je godilo v njem. je bilo strašno. Popolnoma jasno je videl: to je bil konec. Generali imajo malega Petra v svojih rokah in so ga izkoristili za svoje umazane cilje. In vse, kar je Pavel v zadnjih mesecih najbolj ugonabljajo-čega dela ob največjem samozatajevanju, ob svoji angleški vzgoji In angleški miselnosti, ustvaril, da bi ohranil mir državi, je zdaj pač že uničeno. Ravnokar je hotel še nekaj odvrniti generalu in ga nekaj vprašati, ko je prihitel v voz nek pobočnik. »Kraljevska Visokost, dr. Maiek vas nujno prosi da počakate nanj tukaj še nekaj minut. Gre za stvar, ki je za vas osebno in za državo največje važnosti, mi je rekel.« Pavel je samo pokimal. Maček je gotovo imel že natančna poročila o dogodkih v Bcl-gradu, tu bo vsaj lahko zvedel kaj natančnejšega. Prosil je generala, naj počaka zunaj. In nekaj minut pozneje je že sedel Maček s svojim dobiodušnim širokim kmečkim obrazom pred princem. Njegovo poročilo je bilo kratko. Pripovedoval je, da ga je šutej pred nekaj uralnl pozval na telefonu in mu sporočil, da so vsi ministri zaprti v generalnem štabu; zahteva se, naj vstopijo Hrvatje z Mačkom na čelu v Simovi-čevo vlado, šutej je bil telefonično izrazil svoje pomisleke o avtentičnosti kraljeve proklamaci-je in menil, da so pač povsod vmes Simovič in njegovi pomagači. Kakor vse kaže, se je možem v Belgradu v resnici posrečilo, polastiti se vlade. »Pojdite vendar sedaj z menoj k fiubaSiču v banovinsko palačo- Tam se lahko pogovorimo o tem. Kraljevska Visokost!« je rekel Maček, ko je bil končal svoje poročilo. »In general Nedeljkovič ?« je vprašal princ. >Ta mora čakati na peronu tako dolgo, in jaz pustim nekaj svojih ljudi tukaj, ti ga lahko straži jo, da ne bo odbežal in napravil neumnosti«. Nedeljkovič je hotel ugovarjati a se je moral ukloniti. In tako so v delovni sobi bana šubašlća sedeli trije možje skupaj in ме posvetovali. "Kraljevska Visokost, predvsem morate ostati tukaj v Zagrebu, dokler ni stvar tam »podaj pojasnjena. Jaz svojih ljudi ne pustim v vlado in potem bomo že videli, kaj bo opravil gospod Simovlć 8 svojimi častniki tako čisto brez Hrvatov. To je bil po kratkem posnetku položaja predlagal princu Maček. Princ je ogledoval svoje nohte na roki. >In vi, šubašič, kaj mislite vi o tem ?« Gladko kakor jegulja In v dovršeni obliki kakor zmlraj, z zaledenelim uljudnim smehljajem in fino udušenlm glasom je menil ban: »Za vašo Kraljevsko Visokost bi to bilo vsekakor najbolje. Kajpak, nastalo bi lahko vprašanje, kako se dogodki razvijajo potem naprej«. Princ je opazil: Bila je neka r«zlika med šubašićem in Mačkom. Maček je bil vsekakor brezpogojno lojalen, šubašić je pa na videz hotel še enkrat preizkusiti, kaj se v Belgradu prav za prav dogaja, preden se je kje vezal. Tu je pa že Maček nadaljeval: >Nedeljkoviča takoj tukaj odstavite. Izberemo zagrebškega divlzionarja generala Marića in mu poverimo vodstvo armije. Marič je Hrvat in je vam brezpogojno udan. Potem se pač lahko pogajamo s Simovičem in zahtevamo, da se naj zopet umakne«. »Kaj pa če Simorfč tega ne bo hotel storit! ? Oe on in tisti, ki stoje za njim, ki so zelo mogočni in ki jih je treba iskati preko mej nikakor ne bi hoteli popustiti?« je menil princ in pogledal Mačka polno v obraz. »Potem dobi Simovič pač kratkoročen ultimatum in če takoj ne odneha, korakamo z lojalnimi četami proti Belgradu. Ce se pgikaže močen odpor, ki je strnjen okrog vaše osebe, se pač tudi druge garnlzije ne bodo zlahka podale Simoviču«. »In moj nečak, kralj?« je vprašal princ še enkrat. Sedaj je umolknil tudi Maček. Tukaj je pač bila težkoča, v tem je bil fino zasnovani načrt zarotnikov Vojska je bila prisegla kralju. Ce je torej sedaj Simovič v kraljevem imenu nastopil proti princu so postopale čete, ki so bile lojalne proti princu, prav za prav proti kralju, torej proti svoji prisegi. Maček je pomislil nekaj minut. Toda naglo se je zavedel. »Marič je energičen«, in treba je narodu pojasniti in predvsem vojakom, da je kralj Peter jetnik zarotnikov, in da mi nastopamo za njegovo osvoboditev« Toda princ je opazil po Mačkovem glasu, da ni bil več tako siguren, in da je bilo pač vendar zelo tehtno vprašanje, ki ga je bil načel. Vsekakor pa je Maček ostal pri svojem načrtu, čeprav se je šubašič držal dosti bolj . rezerviranega in se ni popolnoma odkrito in s prepričanjem pridružil Mačkovim nazorom. Posvetovanja so trajala precej dolgo. Končno je rekel Pavel: »Vi mislite dobro, ljubi moj dr. Maček, pa vendar ne gre tako, kakor si predstavljate to stvar. Prvič pomeni to državljansko vojno, in sicer državljansko vojno med Srbi in Hrvati. To pa je tisto, česar ravno nisem hotel pred 2 letoma. in zato sem usmeril vso svojo politiko na sporazum med obema narodoma. Ce sedaj nastopite z zagrebškim armijskim poveljstvom proti Belgradu. imate očiten srbsko-hrvatski spor. In potem razpade država. To je popolnoma sigurno. In potem, imam pač navsezadnje tudi ženo in otroke. Ti sede v Belgradu, torej v oblasti upornikov. Kot državnik ne bi mogel zagovarjati, da bi se država potegnila v državljansko vojno. In kot oče ne, da bi svojo hišo pustil na cedilu«. Maček je hotel nekaj odvrniti, toda princ mu je s kratkim zamahom roke" odrezal besedo. »Ne, ne, ne. že vem, kaj storim. Ne gre, na žalost. Voz drdra po strmini navzdol, ne morem ga več zadržati. Ce vstopite vi s svojimi ljudmi v vlado, kakor zahteva Simovič, boste imeli vsaj toliko vpliva, da morebiti še lahko preprečite, da bi naša država doživela najhujše. Imam popolno zaupanje do vas in do Kulov-ca tudi. On in njegovi Slovenci so brezpogojno za politiko pakta- Nanj se lahko zanašate. Peljem se v Belgrad. Vi ostanete začasno še tu in poskusite, od tukaj čim najbolj vplivati na reči. Gospod šubašič pa bi šel lahko" z menoj«. Poi'raiek kraljevega nameslnika Paiia i Belgrad In tako se je tudi zgodilo. Мабек in šubašič'sta spremila princa zopet na kolodvor. Generala Nedeljkoviča so poklicali iz policijskega komisarijata. kjer je bil začasno nervozno hodil gori in doli, in sporočili so mu tudi, da se bo princ sedaj odpeljal v Belgrad. Nedeljkovič je še poslal nekaj mladih častnikov v dvorni vlak; princ je vstopil. Maček je ostal nekaj trenutkov na peronu in gledal za vlakom, ki ee je počMi zopet oddaljil v smeri proti Belgradu. Nato je skomizgnil s svojo belo kmečko glavo in 8 težkimi koraki šel proti Izhodu. Imel je princa v resnici rad. Kaj bo moral sedaj še vse, doživeti pri teh brezobzir-nežih tam doli! Ni bila to nobena prijetna vožnja do Belgra-da. Princ je govoril malo, šubašič je diskretno molčal. Trajalo je celo večnost, da so se počasi približali glavnemu mestu. Neskončna ravnina, na desni in levi čisto ravni tiri je ležala zelena pod pi-vlm toplim pomladanskim soncem. Tu in tam je bilo videti kmete na polju. Mala mesteca, na široko raztresena po ravnini, so bila edina izprememba, ki se je nudila očem. Vaa eo bila na.videa enaka. V vseh se je nahajala ena ulica kralja Petra in en trg kralja Aleksandra. Ali pa narobe, Aleksandrova ulica in trg kralja Petra. In povsod eo bili mali župani in trgovci in obrtniki in nekaj uradnikov. In ti so sedeli tako v tej panonski ravnini, prav za prav daleč proč od Evrope. Tu v teh malih mestih niso vedeli ničesar o ogromnih odgovornostih In o veliki politični igri; tu je potekalo življenje mirno, tudi če je kje zunaj trčil ves sv^t oborožen skupaj. Tu pa tam je pač zmanjkalo kakšnega mladega človeka. In ta je potem prišel na dopust, zarjavel in občudovan po sosedih. Toda prebitek pri jedi in pijači je ostal vedno enak in bi ostal enak, kaitoli bi ae zgodilo s pokrajino. Ravnina, to Izobilje, je tudi človeku vtisnilo svoj pečat. Udobno živi in sit je. Takšni so vsi. Zabavljajo čez vlado, ker spada to k dobri oliki, pa si ne mislijo nič posebnega pri tem. In če pridejo kdaj volitve, se čutijo važne državljane. Mršilo se je že, ko se je pripeljal vlak na kolodvor v Zemunu, v belgrajskem predmestju. Na peronu sta stala dva častnika v letalski uniformi. Bila sta polkovnika Srb Savič in Hrvat Rupčič. Princ naj bi izstopil tukaj, ne v Belgradu, da ne bi vzbujal pozornosti, šubašič se pa lahko mimo pelje naprej. • Vdano je princ izstopil. Sklenil je bil, da prenese vse in da se v ničemer ne poniža pred temi ljudmi, ki so mislili, da lahko s cenenimi puhlicami in nasilnimi sredstvi delajo politiko. Savič je bil prej njegov pobočnik. Storil je bil veliko dobrega temu letalcu, ki prav za prav ni imel nobenih uspehov v svoji stroki, a se je zato znal dobro vesti pri dvoru In v salonu. Oba polkovnika sta vzela princa v sredo. Savič ga je prijel za roko. čisto tako, kakor to store policaji, če koga aretirajo. Princ ga je pogledal z malim ironičnim smehljajem, in počasi. kakor sramežljivo, ga je roka zopet popustila. Savič je gledal na tla, vtem ko je šel zraven printa do velikega črnega vladnega avtomobila, ki je stal pred kolodvorom. Princ in oba polkovnika sta vstopila. Poleg vozača je Bedel nek stotnik, čegar obraza princ ni mogel spoznati. Toda voz je spoznal zopet. Bil je to veliki Cadillacov avto ministrskega predsednika. Kaj se je neki zgodilo s Cvetko-vićeiji? Vtem ko se je voz naglo premikal do mosta, se je sklonil stotnik k vozaču: »Torej pazi! Oe pridemo gori po Terazljl in če ti reččm, da vozi počasi, stori tako. In če jaz hočem iz voza, skočiš ti na drugI strani ven in zgineš kakor hitro mogoče, avto pa pustiš stati!« Vozač je prikimal. Z naporom je premišljeval. kaj neki to pomeni. Leta in leta je že vozil visoko gospodo, pa se mu kaj takega Se ni pripetilo. Imeti zaprtega princa v vozu! In potem to čudno povelje, da naj skoči ven! Naenkrat je moža ledeno preletelo, čutil je, da mu je izstopil pot iz vseh znojnic. Danes se je bil vozil po Teraziji in videl sprevode demonstrantov ,razcapane postave iz predmestij, z njihovim pijanim dretjem in njihovimi dvignjenimi komunističnimi pestmi. Mar so hoteli princa izročiti tem ljudem? Saj drugače pač ni moglo biti, če so zapustili voz tu sredi ceste v kakšnem obhodu demonstrantov. Vozač je stisnil zobe, mišice brade so izstopile iz njegovega grobega, trdega kmečkega obraza. Bil je navajen na red in da je stal strumno, in danes je vse postalo tako čisto drugače. Množica je lahko rjula po ulicah, kakor je hotela, in orožniki so stali brez zanimanja okrog, očitno jim je bilo dano povelje, da na noben način ne nastopijo. Možu je prišlo na misel, da je to konec sveta, ki je napočil. Bral je W1 nekaj o revolucijah, a si ni mogel nikdar ničesar pravilnega predstavljati o tem. Ampak takšnale je morala biti podoba revolucije. On je bil navajen, da uboga povelja. Torej le ne misliti, kaj se zgodi naprej: In če bo dobil na Teraziji zgoraj ukaz. da uatavl, bo to tudi storil. Toda do tega nI prišlo. Nobenega povelja zrn. »stoj« ni bilo, In avtomobil se je z nezmanjšano hitrostjo vozil skozi stranske ulice do ka-menitega kipa pri poslopju generalnega štaba. Princ je izstopil, zraven njega na desni la levi oba letalska častnika. Ko se je princ na stopnišču hotel obrniti proti dvigalu, ga je Savič zopet prijel za ramo: >Ne, gospod, tokrat lahko tudi peš greste gori!< Princ nI trenil z obrazom In šel s togim obrazom s trdno stisnjenimi ozkimi ustnicami med obema naprej. Tokrat je njegov obraz postal samo za spoznanje bolj bled, kakor navadno. V delovni sobi šefa generalnega štaba je sedel Simovič. Okrog njega v globokih stolih generali Ilič, Mirkovič, Kosič in še nekaj drugih. Nihče ni vstal, ko je princ vstopil. Pač pa nobeden generalov, ki so se tako neotesane vedli, nI zmogel, da bi kraljevemu namestniku pogledal v obraz. Naposled je rekel nekdo: »Usedite se vendar!« Hladni, popolnoma brezstrastnl glas princa je odgovoril: »Ne, če vi sedite, bom jaz stal«. In tako je stal sedaj v svoji modri tesni obleki, opirajoč se z obema rokama na držaj dežnika, aredi sobe in oatai tako do konca ras-govora. Simovič je zahteval od njega, naj takoj odstopi. Po storjenem sklepu je Izjavil Pavel takoj, da to zahtevo Izpolni in da zahteva, naj privedejo sem tudi oba druga namestnika dra. Stankoviča in Perovlča. Bilo mu Je že vseeno. Prepričan je bil, da se ne da nič več rešiti in je imel le še to v mislih, da se niti najmanj ne poniža pred temi ljudmi, ki so se končno ojunačill, da so predrzno in zasmehljivo zijali vanj. In tako je tudi ostali ko so iz gradu Dedinja pripeljali oba kraljeva namestnika in dvornega ministr«^ Antiča v poslopje generalnega štaba. Ti tri]* najprej niso hoteli zapustiti kralja, toda ko je prišel potem k telefonu tudi princ in jim dal nalog, naj pridejo takoj k njemu, so končno uvideli, da ne koristi noben odpor več. Poslovili so se od mladega kralja, ki je bil ves daa zbegano prebil med njimi in le pri kosilu bil za kratko dobo pri svoji teti prlncesinjl Olgi. Na beli poli papirja je bilo podpisano besedilo odstopa. Ti trije podpisi, ki so bili izza 1934. leta drag poleg drugega na vseh važnih sipisih, 8o bili tukaj zadnjič skupno postavljeni na listino, pač najusodnejšo izmed vseh, kar 80 jih doslej bili predložili trem kraljevim namestnikom. (Dalje prihodnjič) Ulsada kmeftce K^Jilke I'^arfoHove SPISAL KRIEGSBERICHTER KARL OTTO ZOTTMANN COPYRIGHT BY DEUTSCHER VERLAG, BERLIN Ko se |e potem sonce dvignilo više, je prišlo vedno bliže brnenje letala, ki je letelo proti Prijedoru. Napravilo je velik ovinek okrog mesta in se potem spustilo niže. Nekaj metrov nad mano je tuleče brnelo preko mene In le obrnilo proti zelenim poljem, ki so ležala ob cesti. Tu sta se pojavili, ne da bi jih jaz bila prej opazila, le dve mali letali v zraku in podili čez hiše, hribe In drevesa. Veliko letalo je bilo na tleh In drdralo preko zelene plošče. Jedva se je ustavilo, že to skočili Iz njega vojaki In tekli, eden Izmed njih daleč naprej proti cesti. In nekaj sekund pozneje so skočile tolpe Iz svojih lukenj in streljale t svojimi puškami na stoječe letalo, čegar motorji so bili še vedno ▼ teku. Ko so ga gosteje obkrožili, je zopet za-brnelo, in kolesa so se začela premikati. Tolpe so se vrgle na tla in veliki ptič je od-letel preko njih v gorovje. Nato je zopet krožil po zraku. Spodaj ob cesti so sedeli Nemci In bili obkoljeni po tolpah. Streljali so Iz pušk in strojnih pištol, In letala so jih obkroževala ter streljala s svojimi strojnicami navzdol. Nobeden izmed mož si nI upal bliže. Meni je do vratu utripalo srce, če jih bodo ujeli. Končno, končno ko sem že čakala celo večnost, so prenehali s streljanjem. Mer Nemci niso imeli nobene munlcije več? Tu so boljševlkl zopet poskočili In se vkopali bliže zraven njih, kajti takoj so bila letala nad njimi in streljala na nje navzdol. Iz daljave je bobnelo kakor vrsta hitrih strelov. To je prihajalo od deželne ceste. Mar so Nemci že tako hitro napredovali? Pogledala sem navsdol na cesto In videla, da se te dvigal siv oblak nad visokimi topoli k) se je počasi premikal do Prijedora. Hrup t« postajal vedao glmamelšl la Podoba je bila, kakor da streljajo z novimi strojnicami ali brzimi topovi. Spodaj so bili sedaj že čisto blizu pred Nemci. Slo je morda samo Se za sekunde, pa bi jim skočili za vrat. Toda tu so se premikali kadeči se, sivi oklopnjaki po cesti navzdol. Zdelo se je, kakor da letijo zraven dreves, da bi prinesli rešitev tovarišem. Ko so tako naglo prodirali, so se tolpe umaknile In tekle čez polja v mesto. Oklopnjaki pa so prihajali in eden izmed vojakov s* je popel spredaj navzgor. Peljali so se v Prijedor. Popoldne so prišli močni odredi nemških vojakov, ki so po kratkem boju Prijedor zavzeli in zasedli. * V Kozaro so začeli sedaj zganjati kmečko prebivalstvo. Dečki in mlade žene so morali, hočeš nočeš, poslovati kot ogleduhi; mladeničem in možem so stisnili puške v roke. Gorske vasi so sličile velikim vojnim taboriščem. Živino so gnali v gozd, kjer se je pasla med dolinami in globelmi. Bili smo popolnoma obkoljeni. V nižavah Vrbama so stali nemški kmetje iz Windhor-sta in Kčnigsberga s svojim nadomestnim krdelom, ki so ščitili svoje lastno imetje in premoženje, kmetije ob cesti od Banjaluke v Bosansko Gradlško. Na cesti v Prijedor so šli nemški polki v boj Prišli so dol od Du-bice, da sklenejo obroč, čegar naravna severna meja je bila Sava, na kateri so se pre važali ogrski topničarski čolni in oklopni čolni in streljali v vasi. Vsi so bili še korajžni, kajti bilo je mnogo pušk In dovolj munlcije, ki so jo pribavili Iz Lik«, Dalmacija In Črne gore. Strmi gorski grebeni so bili povsod zasedeni malo cest v grmovje, so napravili skoraj nehodne z mnogimi dravaanimi in caitnimi sapo*ami In povrh so bili še natrpani z ostrostrelci črnogorskih tolp. Nekega dne pozneje so padale prve bombe, ki so imele strahovit učinek. Ljudje in živina so rjoveče tekali okrog. Kar je bilo zadeto, se je krvaveče vleklo med njimi. Nato se je urilo v streljanju topništvo In obstreljevalo obmejne vasi v gorovju. Streli so šli preko naših prvih vrst in so napravili v vaseh in taboriščih močno razdejanje in zmedo. Zvečer sta prišla Soša In Nela; on v temno-rjavem usnjenem jopiču in ona v citronasto-rumeni obleki, v kateri so Jo vedno videli, in sta klicala kmete. »Sovjeti stoje že pri Sarajevu^«, je zakllcal on, »in samo malo dni se morate še držati, sodrugil Naši klici za Stalinovo pomoč niso bili zaman. Ena armada s svojimi oklopnjaki in letali je že spotoma semkaj in nas bo sprejela. Takrat pa bomo mi zmagalci in bomo odločali o državi, kajti mi smo pionirji Moskve in udarne čete, ki so ponesle boljševizem v vse gore in doline Hrvatske in Srbije«. Kmetje so molčali, toda globoko se jih je dojmilo, ko je Soša govoril o sovjetski armadi, ki bo prodirala do Sarajeva. Nela je govorila potem ženam in jih opominjala, naj vztrajajo. Vprašala je, če bi katero veselilo, streljati s puškami, pa makar samo zato, da si brani nekoč življenje. Javilo se jih je nekaj, ki so bile prihodnji dan o-premljene kot moški. Tem so lase pristrigll na kratko, dobile so hlače in usnjene paye s torbami za patrone in puške. Pozneje so se tudi učile, sprožiti in metati srbske ročne granate. * Nemci so vdrli v prihodnjih tednih po težkih bojih v doline. V pragozdlh in gorah lo počeli prodirali. Tolpe so se srdito upirale in hoja često niso opustile prej, dokler niso obležali val mrtvi na tleh. Cim bolj so se Nemci približevali, tem pogosteje so vpraševali kmetje, kje so ostali moskqviti, ki bi pač že morali biti v Sarajevu. Sedaj so jim rekli, da so zadržani, češ da so Nemci vrgli tja ojačenja. »Ce ne pridejo kmalu« to rekli kmetje, je nas kopec, kajti naše žene se strašno bojijo bomb. Imeli so sedaj mnogo zborovanj in rekli, da je vsak, ki se ne bi hotel več udeležiti in ki ga je strah. Izdajalec in da bo ustreljen. Se več mesecev se bodo mogli držati, ker so vta živila in velike množice živil v skrivališčih varne pred nemškimi letalL Samo naj vsak ostane trd. Tu so vzdihovali kmetje, in kmetice so s« držale za prsi. Ko pa so poveljniki tolp videli, da je kmetom, čim dalj traja boj, tem bolj žal, da so Sli г njimi, to sklic II tajno posvetovanje In se razgovarjall. Odposlali so sle, ki to morali iti k vrhov-nemu vodji tolp v Liko In ga vprašali, ka| naj store. Od dneva do dneva pa j* boj postal brez. upnejši. Mnogo vasi to že bili izpraznili in tamo v tredišču ležeče gore in doline to še bile v rokah tolp. Tu je prišlo povelje, da te mora vsak, kdor noti puško, prebiti in predretL Mnogo te jih je ponoči prepeljalo na malih čolnih čez Savo in tam so jih ujeli usta-ši, ki so imeli z bunkarji zaseden enostranski višji breg reke. Drugi so vrgli puške v reko in si vzeli kakšno poljsko orodje, da bi jih na tak način prepoznali kot kmete, in poskušali splaziti se skozi sovražne linije. Močna skupina pa je v nenadnem nočnem napadu sunila od bregov navzdol in napravila vrata v sovražni obkolitvi, ki so se sicer kpialq zopet zaprla, vendar je pa ie pre] veliko tolp ušlo akozl njo. Nekateri ao ■ tvojimi otrod skrili « grmovju, tdđa Nemci so preiskali ves gozd in jih pozvali ven. gtfftn 6. — e+ny. ?. K A p A v A v K K v F o T F, S-nda. 44. Jamtarfa Sod rug Zvija obtožuje РК. Sedel je v minuli noči pri suiovo sle-mani mizi laborsl e r:razc in pi.Tal. Vrstico za vrstico je čečkal na umjzini krpi papirji vtem, ko je svetloba plapolajoče sveče odražala reflekse notranje razgibanosti, ki je bila vzrok in znak njegovega dejanja. Zvonimir Zvija je pisal svojim »sodrugom«; svojim sta rim sobojevnikom tam preko pri komunističnih tolpah, ki se bojujejo za »svobodo delavskega in kmečkega razreda« na Balkanu Bivši gledališki igralec in poznejši bandit prinese ozkopop-sani papir s-nm nemškemu častniku, ki ga pozna od zaslišanja: »Berite moje, na sodruge naslovljeno pismo! Pokličite tolmača! Dajte si prevesti! Jaz sporočam s tem resnico svojim bratom pri partizanih — proti lažem komisarjev in štaba!« Z vsem svojim nemškim besednim zakladom poskuša prikazali pomen svojega pisma, njegov živahen temperament sa združi z živo gestikulacijo gledališkega igralca, ki je morda še ne pred dolgim časom ugajala občinstvu na odrih v Belgradu in Zagrebu. Nato prestavlja nemški tolmač stavek za s'avkom. »Sodrug!« jih naziva, morda enega izmed njih, morda vse: »Hodil sem s Teboj dve in pol leti od Istre preko Primorja, Kor-duna, Bosne, Dalmacije in Črne gore. Ali se še spomniš, kako sva polna idealov in s požrtvovalnostjo odšla iz mesta v veri, da se bova bojevala za solidarnost, enakopravnost In pravičnost, za zatirane in nesrečne? Ali se še spomniš na ofenzivo na Petrovem gorovju, italijanske ofenzive na Drežnlci, nem-šk» ofenzive na Kranjskem, v Bosni in Dalmaciji? ^Nad 30 mesecev se je bil Zvonimir Zvija bc;oval v divjem gorovju in Krasu bivfe Jugoslavije. Vrh tega je bil leto dni v štabu vrhovnega vodstva, spadal k najožjemu krogu neposrednih sotrudnikov Tita, čegar pravi značai pozna bolje kot katerikoli izmed preprostih proletarcev, ki se pod njegovim vodstvom bojujejo še v dobri veri. »Sodrug! Ali se še spomniš, kako sva bosa stala na straži pred cerkvijo v Drežnici, vtem Ico so oni od štaba in okrajnega komiteja spali na blazinah pred oltarjem? Ali se spomniš na naše kotle z vodeno juho vedno brez kruha, vtem ko si je »glavni štab Hrvatske« zase dal pripraviti ocvrte piščance in čokolade, ki jim jih je prinesel iz Zagreba Bogdan Popovič? Ali Ti je še v spominu, kako smo v Bihaču prišli mimo hotela Bosne In v'deli, kako so se glavni štab in člani protifašističnega sveta prehranili. In mi pa nismo dobili niti žlice sladkorja, da bi si lahko skuhali čaja zaradi mrzlice naše hripe!« »Ali se še spomniS, sodrug, kako nam je bilo pri srcu v Cazinu, ko se )e uoijanil član glavnega štaba župnik Vlado Zečevič in se poljuboval z. našimi sodružicami, vtem ko smo mi zunaj v dežju lačni stali ha straži? Ali se sDomnlš, kako smo, ko io od utrujenosti popadali naši konji, vlekli na cesti od Pozu'Sja do Duvna mnogo z bolniki polno naloženih voz. In je peljal mimo nas luksus-ni avtomobil z gospo in otroci poveljnika V. pasa, Vleke?« Po jasnem, treznem glasu prevajalca zveni vsaka vrsta tega pisma kot obtožba. Toda to pismo ne očita v službi komunistične in-ternacionale stoječim Titovim komisarjem samo človeškega izdajstva glede njihovih žrtev, amoak tudi politično, in ga prikaže njihovim žrtvam kot resničnost: »Ali se še spominjaš, kako smo razočarani pretakali solze, ko smo ob Pivi videli, da smo z našimi najboljšimi ranjenimi bojevniki sami in zapuščeni? Ali se spomniš sodružice Turkovičeve, popularne komunlstke Iz Zagreba, ki se je jokala od žalosti in razočaranja, ko je videla, da je poveljnik dalmatinskega bataljona Petica s puškinim kopitom tolkel po ranjencih, ki so hoteli iti z vojaštvom, da bi se rešili, češ, da pri nas ni nobene pomoči za ranjence? Koliko krivic in ponižanj smo morali doživeti od strani tistih, ki smo jih nekdaj častili bolj ko naše življenje, ko naše žene In naše otroke? Je 11 bilo v resnici dostojno od Sovjetov, da so nas pozivali k odporu, da smo morati za- četi z ofenzivo, vtem ko so Angleži mislili taktično, bili oprezni in se varovali. taV-o da smo le mi trdovratno nastopali in padali?« »Vprašam Te, sodrug; Kdo me more danes še obsoditi, če ne morem prenašati teh krivic. tega razuzdanega življenja in pritiska, če ne morem več gledati teh grozodejstev, teh muk v naši domovini in tega umiranja najboljših naših sodrugov in sodružic, če ne morem več verjeti in zaupati obljubam? Morda komunistična stranka, za katero Sem se bojeval in i>il trikrat ranjen, za katero sem zgubil polovico svojega življenja in svoje zdravje? Ne, naši voditelji so nas priganjali k temu, da smo se bojevali za njihove lastne politične interese in ne za interese delavskega razreda, kajti sicer nam ne bi bili prigovarjali, naj se zgodaj upremo, preden so nam mogli pomagati. »Sodrug! Danes, ko se nahajam pri nemški armadi. Ti moram odkrito priznati, da je pri njih glede tovarištva in enakosti veliko več socializma ko pri nas!« To je druga plati Popisana po takem, ki ga je vera v resničnost in pravičnost »narodnega osvobodilnega boja pod komunističnim varstvom« dovolj dolgo gonila s puško v roki po ostrih pečinah in nehodnih gozdovih. Zvonimir Zvija je spadal k inteli^en-tom. Globoko je bilo njegovo razočaranje. Zavrgel je in raztrgal vezi z banditi in več mesecev blodil okrog v mučni notranji razdvojenosti zaradi brezuspešnosti, brezupno-sti, izdajstva. Nato je prišel k Nemcem. Niso ga ustrelili, kakor so tam preko vedno oznanjali, da je to neizbežno dejstvo. Dobil je jesti, dobil streho, dobil ležišče, na katerem je v dolgih nespečnih nočeh premišljeval in so se mu pred njegovim duševnim očesom pojavili živeči in mrtvi sodrugi v mučnih prividih, Tu ga je gnalo, da se je obrnil do živih, da je govoril tovarišem, pri katerih izdajstvo Se ni bilo dovršeno s smrtjo: »Objavite to v časopisu, natisnite to hrvatsko in srbsko in slovensko, v vseh jezikih. Za moje pismo naj zvedo vsi sodrugi, ki se še z orožjem in življenjem zastavljajo za nekaj, kar je bilo že davno izdano in zgubljeno!« Kriegsberichter Richard Frick. Vojaška kuhinja \ neiarnosli na niorin Zgodba najljubšega voza neke stolni je - Težavna, srečna rešitev PK.... ob Jadranu. Kar nenadoma so v nočni tišini pribučale sovražne granate v položaj 16. stotnije. Kdor ni imel službe na straži ali pri topovih, se je po najkrajši poti skril v rove in zaklonišča. Kot eden izmed zadnjih je prišel dolgi Hein M. iz Kiela, kuhar in kuhinjski mojster. Vlekel je za seboj neko tre-bnšasto črno reč, razbiti bakreni kotel stotnije. »Človek, — Hein! Kaj pa prinašaš tukaj s seboj?« »Saj vendar vidiš, budalol Kotel imam, če mi te svinje tam zunaj zabijejo luknjo v ponev, lahko kuhamo jutri v pestil« To je bilo takrat, ko stotnija še ni bila popolnoma opremljena in je prava vojaška kuhinja stala tako rekoč samo na papirju izkaza o vojni moči. Takrat je Hein M. rešil položaj z uplenjenim bakrenim kotlom. Pozneje je stotnija dobila brezhibno nemško enotno kuhinjo. Kdor je znal brkljati, stru-žiti, piliti, spajkati ali pleskati, se je stavil prostovoljno na razpolago. Uspeh je bil ta, da so manjkale le še zelene oboknice in cvetice, drugače Je pa bil voz čudovito prikrit za nevarnost pred letalci, in bi ga lahko postavili kot nedeljsko hišico na piano. »To znam |#ж tudi* Prišlo je do pohoda proti Jadranu. Stotnija je dobila nalog, naj očisti od sovražnika malo mestece na otoku blizu kopnine. Do tega otoka je vodila ozka, napol razbita umetna cesta, sredi skozi slano jadransko vodo. Bojna vozila so bila že vsa spretno In srečno prišla čez polzko kamenje in so našla otok prost od sovražnika. Tu je prišel veliki kuhinjski voz za njimi. »Kar so mogli drugi, znam jaz tudi«, ti ]• rekel avtomobilski vozač Roberl. Ob začetku je šlo vse dobro. Robert obrača, poriva in pritiska pri volanu In ne trene niti z enim pogledom od ozkega, razbitega kamenitega zidu. Voz je hlamudral in ropotal čez luknje in kamenje, da je kar stokalo in škripalo v spahih. Kamenita cesta postane popolnoma ozka in samo še za nekaj dlani široko moli iz vode. Kuhar Hein N. sedi samo še na eni strani svojega sedala, zdi se mu, kakor da bi ropotajoča kolesa voza znenada stekla skozi globine njegove osorne vojaške duše: enkrat gori in enkrat doli. »Sto metrov še, Roberti Pičlih sto me..., hopi« Druga in zadnja polovica Heinove senčne strani poskoči s sedeža, roke pograbijo za držaj vrat: »Robert Izstopil« — »Le mirno, Hein!« Robert vozi hitro in hoče priti vstran od polzkega mesta. Motor tuli, kamenje leti nazaj, stranski zidani temelj se utrga, voz se vleže poševno In se pogrezne nazaj. V slano vodol S krepko kletvico na ustih skoči kuhar Hein iz voza In se zvali s polzkimi kamni lapoii'tki nkrppi proli ^idof^kemn isovra^nikii Napoved brezobzirnega boja proti židovsid agitaciji v Veiiirt Vzhodni Aziji Tokio, 25. Jan. Z novimi ukrepi proti pod-zemelfskomu rovaren)u židovstve, s katerimi lo se bavlle na nekem sestanku znane japonske osebnosti v Tokiu, nudallujo Japonska s-nl bjj proti židovski agitaciji v Vzhodni Arm. Rovarenje žldovstvn v Vzhodni Aziji se je pričelo po prvi svetovni vojni, ko je bila Japonska na poti, da si pribori nadvlado v velikih delih Kitajske. V tem so videli 2ldl nevarnost za svoje interese in so začeli seda) s sistematično gonjo proti Japonski, za katero so vpregli židovsko časopisje v Ze-dlnjenih državah. V vseh velikih mestih so vpeljali Jaoonskl sovražno agitacijo In bojkot jaoonskih trgovin. Roko v roki s tem se le pričela obkrožitev Japonske, ki so jo Iz Vršili s pomočjo Zedinjenih držav In Anglije, v notranjosti so p* Istočasno bili t razkraja-j očimi akcijami ogrožani japonski državni temelji. S pomočjo Zedinjenih držav je žldov-Btvo začelo organizirati Kitajsko s ciljem, zadušiti Japonsko v svojem ozkem prostoru In pripraviti tla za boljševlžkl prevrat in zlom državne ustave Središče židovskega rovsre-nja je bil Sanghnj, kjer se je zbrale Židov ska množica v Vzhodni Aziji. Tudi zvezo narodov je uporabilo žldovstvo, cU bi uničilo Japonsko. ^ Ko pa je v decembru 193? takratni japon ikl poverjenik Mat^uoka objavil odločno vo- navzdol v slano vodo. Tudi avtomobilski vozač Robert občuti t grozo pretečo nevarnost. In tako skoči tudi Robert, nerazdruž-Ijlvl prijatelj lepega voza, z gnusnim občutkom raz svojega sedeža kvišku In hoče pri vratih ven. 2e vidi, kako grabi vedno bllžu-joča se voda v odlomku sekunde z bliskovito naglico po njem In vozu. Tu napravi voz velik hrup. Voz nasede. Stoji! Robert drži odprla vrata v roki. Ravnokar je hotel odsko. čltl In sedaj, ko voz ne more ne naprej ne nazaj, se mu. zdi ta namera kakor Izdajstvo nasproti njegovemu zvestemu avtomobilu. Lepo previdno Izstopi, da ne bi z nepotrebnim pretresom zakrivil končnoveljavne zgu-be kuhinje. Hein M. pa drsi med tem s škornjl In v uniformi v vodi, njegove noge so zgubile tla, toda Robert potegne, spakujoč se na vse pretege, čisto premočenega kuharja Iz vo- de. »Taka ivlnjarijal« piha kuhar sopeiB predsq. Z obale so možje 16. stotnije z grozo opa-* zovali nepriliko svoje vojaške kuhinje. Bili so že davno pripravili kuhalne posode za zakasnelo že davno skuhano kosilo. In zdaj se mora zgoditi kaj takega! Tem več je povoda, lotiti se takoj dela in na vsak način rešiti kuhinjo. Kakor na povelje, je bilo v prihodnji minuti vse moštvo na kraju samem, da ■ svetom in dejanjem pomagajo rešiti kuhinjo. Toda ni bila tako preprosta stvar, dobiti težek voz ven, ne da bi ga z nerodnimi po< skusi popolnoma pogreznili. Prinesli s« droge in vrvi. Spredaj in zadaj so pripregll italijanske, po fašističnih posadkah vodene oklopnjaks. Brez presledka so spuščali v vodo kamenje, da bi dosegli trdnejšo podlago« in vse to je trajalo precej časa. Slabi doTtipl Hein M. se je bil med tem pripeljal s čoN nom do enega okna, in vzel skozi ozko od^ prtino, kar se je dalo dobiti. Zalila ga ja brezsrčnost drugih enot, ki so korakale mimo in še cel6 delale slabe dovtipe spričo te žalostne zadevščine. Tako ga je bil nekdq vprašal, če morda misli, da bodo jadranske ribe kar same od sebe priplavale v kuhalnl lonec. Nekdo drugi je njegovi kuhinji vzdel ime »podmornica šestnajste stotnije«. Od mesta nezgode so zadonela ostra po-« velja, motorji italijanskih oklopnjakov so sa-" tulili na visokih turah. Hein M. je napeto prisluškoval ob kamenitem zidu. Zdajci je mislil, da že sliši tlesk, da se že trgajo vrvi, da so oklopnjaki zdrčali zraven v globočino. S* vedno so peli motorji v visokem nesoglasju, vsa stotnija je bila zastavila zadnje svojei moči. Sedaj tudi Heinz M. ni več strpel za zidom. Moral je tudi sam prijeti za /rv, za blatnik, ali kjerkoli. Skočil je okrog og'a irt slišal v tem hipu dolgo zategnjeno ploščnet veselo vzklikanje vse stotnije: »BravoooQl< Kuhinjski voj je stal ponosno in majeatetična na cesti .Hein M. je poskočil in vpil: »Moja kuhinja!« Nato je pa že tudi stal pred voi zom in ga božal kot kakšno ljubo bitje. Neka) minut pozneje )e bil voz dobrd spravljen na kopnem. Kuhalna stotnila je pol večurni prekinitvi zopet ropotala, in Held M. je ob somraku zahajajočega dneva ve^ selo razgiban polnil te posode z vsebino rešenega topa za guljai. Kriegsberichter Hans Wurm. V Karntenu v službi na kmetih Ijo japonskega odpora proti temu rovarenju, se )• žldovstvo za enkrat umaknilo, zato pa so za kulisami spodbujali Anglijo, Zedinjene države In Sovjetsko zvezo k velenapadu proti Japonski. Kot vzrok )lm je služila japonska zasedba Mandžurije. V tvojem obrambnem boju je sklenila Japonska 25. novembra 1936 svojo pogodbo z Nemčijo za »obrambo proti boljševiški nevarniMti«, medtem ko je Nemčija priznala Mandžukuo. Ko jt v juliju 1937. Japonska napadla K tajsko, se je pokazalo, da j« Japonski narod obdan od po Židih vodenih Zedinjenih držav, Anglije, Sovjetov in Cangkajika i svojimi židovskimi svetovalci. Tako je bil onemogočen vsak poskus Japon ske, sporazumeti se z Cangkajikom in po izbruhu sovražnosti se je kmalu jasno pokazalo, da stoji za nasprotniki Japonske žldovstvo kot povzročevalec In hujskač. V letu 1941. je začela Japonska odkrit boj proti svetovnemu židovstvu, potem ko so na neki veliki demonstraciji v Tokiu Izdali geslo: »Žldovstvo je naš sovražnik « Posebno vojska in mornarica so postali najbolj aktivni borci proti Zidom. Da zagrabijo zlo že pri korenini, so popihale vojaške oblasti vse Žide v Cangkaju. In *0 000 Zidov na kitajskem In v Mandžukuu živečih Zidov je prišlo pod naj strožle nadzorstvo. Od takrat zasleduje Japonska z ontrim pč«som vse židovske spletke in )e odločena, onemoiočltl z viemi sllfml vse podtalno rovarjenje židovstva. Nel{ Gorenjec nam pošilja naslednje poročilo o doživljajih mladega gorenjskega dekleta v njeni službi na kmetih v K&mtnu. Mir in tišina je vladala decemberskega jutra v gorski vaeicl v KčLmtnu, aamo petelini so že peli svojo jutranjo pesem, ter vzdramlU Lenko, ki je že nekaj časa sedela na robu svoje poete-Ije, in obujala »pomine preteklosti. V jiačetku meseca marca je bilo ko ae je Iz Sole izstoplvia prijavila v Landdlenet. Precejšno Število mamic kakor tudi očetov je prišlo na zborovanje s svojimi hčerami in sinovi, ki ao bili že godni za delo. V dvorani ,kjer je govornik razlag«! pomen in korist dela na kmetih v aoeednjem K&mtnu, pa je Lenki burno utripalo arce. Od več strani je slišala svarilo, da morajo v K&mtnu taki otroci preveč delati ,da v mnogih primerih postopajo nečloveško z njimi, in vse mogoče in nemogoče ji je prihajalo na uho. Lenka je pa vkljub svoji miadoeti že tudi vedela, da je to samo hudobno natolcevanje ljudi, ki so gluhi In slepi za vse dobro in poSteno. Pocukala je mamo za rokav, in z odločnim glasom rekla; Jaz grem, pa naj si bo kar hoče. Ce bi se primerilo, da bi ravnali rea tako kot pravijo nekatere kleipetulje, pa se pritožim pri apelu, ki bo vsaki mesec v dotlčnem okollSu. Spomnila se Je tudi pregovora, ki pravi: »Kdor zmerom doma tiči, ta nič vreden ni«. Stopila je z mamo do mize, kjer je zapisoval prijazen gospod podatke otrok in njihovih starlSev. Korajžna Lenka je potegnila Se par omahljlvcev in o-mahljivk za sabo. 22. marca pa je bil tak živ-žav v Kralnbur-gu, da že dolgo ne tako. Lenka in z njo vsa mladina, so peli. da je odmevalo na vse strani. Mamica, ki jo je spremljala do Kralnburga, ji je naročala in učila, kako se mora veeti, da bo ostala poStena, pridna, ubogljiva, snažna, in še sto in slo naukov ji je dajala skrbna mamica za na pot. Hlapen je potegnil, mladina pa je laorila v petju in vriskanju, da je Se celd solznim mamicam zaigral smeh okoli usten. Ae Isti dan popoldne so prispeli v manjše mesto v KHmtnu, kjer so jih že čakali njihovi bodoči gospodarji. Službujoči uradnik je napravil primeren govor, na kar se je začela razdelitev mladih moči. Dobre trlčetrtlne jih Je bilo že oddanih, samo Lenka In Se-par drugih je čakalo kmetov. Le te zadnje je Lenka budno opazovala, saj je bil med njimi tudi mož z iselo oetrtm pogledom, In Bog obvari, da bi morala z njim. Leni B. je zaklical uradnik ter jt predstavil baS tistega, ki ima tako oster pogled. Lenko Je stisnilo nekaj pri srcu, da ni vedla, kaj bi sedaj. Pobegniti? Ne. Kaj bi rekli vsi tisti, ki jim je tako rekoč sama prigovarjala, naj gredo v Kftrnten. Približala se mu Je, podala roko. ter mu neustrašeno po&ledala v oči, v katerih Je videla zdaj ne samo strogost, temveč tudi mllobo. Prijel jo je za roko, ter vpraSal, če je kaj na-vajena kmečkega dela. Dosti pač ne, mu je odgovorila v polomljeni nemSčini nekoliko pa z kretnjami, da jo je gospodar razumel. fila sta IZ mesta po cesti, ki pelje med čednimi hiSicaml na piano Med travniki In sadovnjaki sla prišla proti hribčku, katerega pobočje je oddaljeno pol ure od mesta. Skozi lepo zaraščen smrekov gozd sla jo prlmahala na vrh, kjer je bila ljubka planota, na kateri so bile pogmjene kol pisani trakovi njive, posejane z žitom različne vrste Na levi Je bilo gospodarsko poslopje. Spredaj hiSa v pravem alpskem slogu z lesenim hodnikom v nadstropju. ftlroka- оЂокап* Veža llakovAna ■' kamni-' tirni ploščami, prva vrata na desno kuhinja. Tja Je usmeril gospodar korak, kateremu J# sledila Lenka. V prostorni kuhinji Je bila točaeno pri dilniku gospodinja, bolj Šibke postave, kateil s« je poznalo, da ne pozna dosti počitka, n#-, koliko vstran je pomivala dekla posodo ter t veSdim očesom premerila novinko, ki JI bo te delo (namreč pomivanje) vzela Iz rok. Z zanimanjem je opazoval) gospodinja Lenko, Д prinesla tečno malico tn Se mleka po vrhu. Dobro se Je podprla, vzela predpasnik iz kov« čeka ter stopila k dekli, da ji pomaga umiti začeto posodo. Gospodinja pa Je za danes odločno odklonila vsako nadaljnje delo, Jo prijela: za roko ter peljala v prvo nadstropje, kjer so se vrstile sobe. Prva na Cvt-nl je blU naniei je-' n» njej in dekli. Lepa snaži.s post V j jo je čakala z nočno omarico, mizica, par stolov vse t najlepšem redu. Daslravno jI je gospodinja prigovarjala, naj gre k počitku, ker je oj dolgega pota Izmučena, se ni dala pregovorili. 2e-i lol* je /ЧтргеЈ na lastne oči videti, koliko goveje živine, prašičev in konj poseduje ta kmetija Skozi Slmo vežo je prišla na dvorlAče, in videla v ozadju poslopje, kjer je visela konjska, oprema. Da, to bo hlev. Tja je usmerila korake. Poleg hleva v mali pasji utlcl pa se Je nekaj zgenllo, in hov-hov je za grmelo po dvoriiču, da se Lenka niti obrniti ni Imela časa. temveQ Je ritenski ubrala pot nazaj, na pragu pa je pozabila vzdigniti nogo In prav gotovo bi bil% padi« na kamenin veinl tlak, da ni lBtočaenq priletel gospodar ter jo prestregel v naročje, psu pa ukazal, da je stisnil rep ter ponižna odšel v svojo ulico in od tam opazoval, d* oseba, ki jo je napadel ni nevarna reonu, katerega on čuva. Bolj po trebuhu kakor po nogah se je priplazil do gospodarja, ki Je držal za roko prestrašeno Lenko, in sedaj je psa раЛ brez skrbi gladila po kodrih, priliznjeno jo je obllznll enkrat na lice v znak trajnega prijateljstva. Nato sta Sla v hlev, kjer je stala po vrsti goveja živina, najlepšfe oskrbovana. Z glaenlm mukanjem je sprejela novo pomočnico, ki bo sčasoma tudi pomagala krmili, napajali, na-stlljall, čistiti Številne repe, in vsa v to stroko spadajoča dela. Približala se je teličku (krav se je Se nekoliko bala), ga pogladila po smrčku, in za prijaznost, ki mu jo je izkazala, jo je obliznil z raekavim jezikom. In zopet Je odskočila. zavpila, kol da bi jo pičil gad, gospodar se je ozrl ter jo vprašal, kaj da JI je. pa je bolj pokazala kot povedala, kaj se jI .1# pripetilo. Tam na levi jo je pozdravil konjiček >Pram< z rezgelom, na skrajni levici v kotu pa so bili mladi prešlčki, katerih se tudi ni mogla nagledatl. EJ, lo bo veselje posebno, ker Je na gospodarjevo lice legla posebna milina, vsaj tako se Je Lenki zdelo. Odšla sta y hišo, kjer je gospodinja že pripravljala ve. čerjo, med katero so se seznanili vsi prebivalci hlAe z novinko, ki je pač odgovarjala na, vse strani, kakor je vedela in znala, po dalj-Sem pomenku pa so se podali počivat. Milil so se JI Irumoma podile po glavi, kaj vse je doživela od zjutraj, ko se je zbudila Se doma, do nocoj, ko je že vendar daleč od svoje mamice, ki Ji je dala toliko naukov za na pot. Držati se hoče mamlčlnlh naročil In tudi na alove besede, da ne sme bill plašna, temveS korajžna, ne sme pozabiti. Tako se je polagoma uvajala k delu. ki se je pričelo v kuhinji, nadaljevalo na polju In v hlevu ter se konCalq zopet v kuhinji. Oj, kako je bilo vendar luSlno, ko se jc po* Sreda, M. januarja 1944. KARAWANKEX ВОТБ stran 7. — Btev. Tw rajala .pomlad, ptički eo peli zahvalnlco Stvar-^u, ki je ustvaril ta lepi košček zemlje, od koder se tako lepo vidi na vae strani Osslacher-eee. Kar blišči se pred teboj v nižini, in nič ni čudnega, da sem bila radi njega že'malo po-kregana od gospodinje. Pomila sem prehitro posodo, ker se ml je pač mudilo na kopanje v jezeru. Seveda je ta naglica pustila sledove opoldanskega kosila na krožnikih. No, mala pridiga ni prav nič škodila, temveč koristila. Na obronku gozdiča kjer prenehajo njive, sem neštetokrat posedala, uživala sveži zraik, prepojen. z duhom smrekove smole. In ko je pri-Sel čas žetve, ki je trajala z malimi presledki vee mesec, ali ni bil to en sam praznik kmečkega dela. Tudi Lenka je z drugimi zavihala bele rokavce, dala na glavo Sirokokrajni slam-ter hitela z drugimi na njivo. V žaru son-св' ao se svetili ostro nabrušenl srpi. Gospodar to hlapec eta vezala požeto žito v snope. Iz veeeHh grl je donela pesem, priprosta in do-®A4a, kakršna se sliši le na kmetijah. Pri ®-Pelu, ki je bil vsak mesec v bližnjem mestu, pa se je tudi kar dobro počutila, saj Je bilo petja, iger in smeha na pretek. Da tudi vpra-^j, kako se jim godi, je bilo dovolj. No Leni •e nI mogla nič pritožiti, saj jI je bilo, kot da bi bila domača in vsa njihova. Poletje se je 'Umaknilo. In na njeno mesto je stopila hladna jesen. Skrbno eo pospravljali obilne pridelke, katere je z isto skrbjo kot domači nalag^a na vozove in od tod v toplo klet. Ej, to je bilo življenje. In danes. Danes bo zapustila to dobro hišo, ▼ kateri je itžila toliko dobrega, zapustila ■krbno gospodinjo, ki je znala napraviti tako dobre-Štruklje, skuhati sloveče koroSke žgan-ce. Ej, tudi te bo pogrešala. Pa gospodar. Ko ga je prvič videla, se ga je bala, polagoma pa je sprevidela, da bije pod to raskavo skorjo toplo čuteče srce. Humorist In pevec kot je bil, Je večkrat pomagal, da je bilo pravo razpoloženje v njegovi ћт na dnevnem redu. Leni! Leni! Predramila se je Iz misli ter se oglasila. Saj bo res treba oditi, sicer Se vlak zamudim. Stopila je po stopnicah v vežo ter šla še v hlev, Od vseh mora vzeti slovo, tudi od živali. Po-gladila je Lieko, Dimko, Plavko, Seko, oba vo-liča in še telička, da ne bo zamere, in ko Je zarezgetal Se pram, ee J« Lenki utrnila aolža po cvetočem licu. OdSla je v hišo, kjer je bil zajtrk že pripravljen. Použlla je liekaj malega, a danes jI nI nič tako teknilo kot druge dnevt. Segla je veem v roke in videla, da je tudi v njih dušah bol ta solze т očeh. Toda v Zavesti ,da ee še vidijo, Je bilo slovo lažje. Goepodar Jo Je sprem Jal do poeta je in jI nesel kovčeg, ki pa Je bil precej težji, kot takrat, ko Je prišla gor. Ko Je vlak prihajal, sta ee poelovila. Leni zdrava ostani, in pri& ob žetvi malo Bomoagat. Da, bom, a.ko ml bo le mogoče, mu ja odgovorila že skozi окцо in mahala v ' pozdrav njemu, ki Je bil zlata dobra duda. Z ljubečim p%ledom je objela vso pokrajino, ter Iz 4iMi srca vzdihnlla. Z Bogom ti preljubi kmetskl dom, ki si me hranil dobršen del leta. Z Bogom planota, na kateri se vrstijo pod snegom počivajoče njive in travniki. Z Bogom tajlnstveni smrekov gozdiček, poln zdravja In veselja. Z Bogom jezero Osslachersee, ki si dalo mir in uteho že marsikateremu razvajenemu wi>llltaž%. keUkokrat ai hladilo v budi atmr. W prlpdd. Z Bogom ti kamtnereki svet, oeta-ml v epomlnu do smrti, v mojem srcu ne boš pomkbljen, bodi mi tisočkrat pozdravljen. Ustanovitev ekspoziture KSniten zveze Getreldewlrtsdiansverband Qetrcidewlrtschafteverband Alpeo-Donaulatwl bo ustanovil Ж veljavnoetjo od 1. 2. 1944. območje Relchegaua K&mten in zasedeno o-zemlje K&mtna in Kranjske т Klagenfurtu ekspodturo. Ta и nahaja т leseni stavbi Ku-cherhofa. Naslov je: Oetreldewlrtschaftsver-band Alpen-Donauland Aussenstelle K&raten In Kla^enfurt, St Velterrlng Nr. 87/50 tel št. Klagenfurt 3225 - 2227. Vodja to ekspoziture J* gospod Alfred Clchinl. Aussenstelle Kftrnteo des Getrei-dewlrtschaftsverbandes Atpen-Donauland bo prevzela ■ 1. 2. 1944. tista področja, ■ katerimi M J# doslej bavila Aussenstelle Graz des Getreidewirtschaftsvarbandes. Z ustanovitvijo AuaaensteUe KUmten des Getreidewirtschafts-verbande* Alpen-Donauland je storjen nadaljnji korak k prestavitvi celotne poljedeleke uprave Reichsgaua K&mten In zasedenega ozemlja K&mtna In Kranjske т Klagenfurt. Ker se nahaja ekspoeltuT* v neposredni bližini Landes-bauemschafte os. LandeaemBhrungsamta, Je ■ tem tudi olajšano sodelovanje teh dveh oblasti, kar je končno predpogoj za uspešno delovanje. Oskrba preseljenih oseb z žmvml: Zamenjava potnih znamk, prejem krompirja In mleka, izdaja nadomestnih kart Načeloma je urejena oskrba preseljenih oseb z živili vsake vrste v novem bivališču z živil-Bkimi nakaznicami. Osebe, ki eo bile iz previdnosti preseljene, morajo v to svrho prinesti iz starega bivališča v novo prebivališče svoje živilske nakaznice s seboj in lahko tam prejemajo živila pri zadevnih trgovinah. Razna živila, kakor mafit, sir, mleko, jajca in slično so vezana na naročilni list in je normalno mogoč prejem teh živil samo pri tistih trgovinah, pri katerih je bila oddana naročilnica. Dogaja se pa čeato, da se preselitev izvrši nenadoma in da do , oskrbe upravičene oeebe nimajo več možnosti, da bi si živila, ki jim prlstoje na podlagi živilskih nakaznic In so vezana na naročilnico, docela nabavile т starem bivališču pri svojeni r&zdeljevalcu na drobno. Da bi te do oskrbe upravičene osebe lahko tudi živila prejemale v svojem novem bivališču, morajo topogledne živilske nakaznice predložiti službenemu mestu, ki je pristojno za izdajo kart v njihovem starem bivališču. Izdajno mesto kart razvrednoti še neuporabljene odrezke in izroči za to do prejema upravičenim osebam v količinsko ustrezni višini potne in gostilniške znamke, odnosno živilske znamke. Do oskrbe upravičene osebe lahko a njimi sedaj prejemajo tudi na naročilnico vezana živila pri kakšnem razdeljevalcu na drobno v svojem novem bivališču brez predhodne naročbe. Ta zamenjava še neizrabljenih odrez-kov za prejem na naročilnico vezanih živil proti potnim in gostilniškim znamkam, odnosno živilskim znamkam pa se sme vsaklkrat izvršiti le za ostanek tekoče dodelitvene periode. Za prihodnjo dodelitveno periodo morajo preseljene osebe oddati naročilnice pri razdeljevalcu na drobno v svojem novem bivališču. v kolikor je preseljenim osebam ustavljen zaporedni prejem pri njihovi oekrbi s krompirjem, lahko pristojno mepto za izdajo kart v starem bivališču opremi prejemле odrezke z napisom >Reise« (potovanje); tako opremljeni opravičujejo v novem bivališču do prejema užitnega krompirja pri razdeljevalcu na drobno brez predhodne naročbe. To pa velja samo za take prejemne odrezke glede užitnega krompirja, glede katerih so bile dotične naročilnice že oddane pri kakšnem razdeljevalcu na drobno v starem bivališču. V kolikor pa naročilnice v starem bivališču Se niso bile oddane, jih je treba ravno tako oddati pri razdeljevalcu na drobno v novem bivališču. če imajo preseljene osebe v starem bivališču spravljen užitni krompir v kleteh in ga morajo vzeti s seboj v novo bivališče, lahko predajo užitni krompir razdeljevalcu na drobno v svojem starem bivališču proti plačilu in proti izdaji potrdila. Proti oddaji tega prejemnega potrdila jim ,potem za Izdajo kart pristojno mesto njihovega starega bivališča izda nove izkaze za prejem krompirja. Preseljenim osebam pristoječe mleko se prejema v novem bivališču z živilskimi znamkami za mleko. V kolikor v posameznih krajih nastanitve ni nobenih izdajnih mest za mleko, uredi pristojni župan in OrtsbauemfUhrer oskrbo z mlekom po pridelovalcu. Osebe, ki so po kakšnem zrinem napadu ostale brez strehe in jih je šele potem treba spraviti drugam, dobijo, če so zgubile svoja živilske nakaznice, še na svojem starem bivališču pred 'odvozom Urlauberkarten (karte za dopustnike), s katerimi si v svojem novem bivališču do izdaje prUiodnjih živilskih nakaznic lahko zagotovijo svojo oskrbo z živili. Vesti iz Ljubljane in okolice Clan plmuma OF ujet. Pred par dnevi se je ljubljanski policiji posrečilo prijeti Franca Skerla, za katerega je znano, da je delal v OF kot član plenuma. V Ljubljani se je skrival pod Izmišljenim imenom Boril Francesco. Skerl je bil včasih trapiet v Rajhenburgu, nato je Izstopil iz reda in je odšel na Primorko za evptnega. duhovnika. Lansko Jesen pa ee je raznesel glas, da se je pridružil Mikužu kot »zastopnik duhovščine* т Osvobodilni fronti. S to aretacijo Je izginil « komunističnega po-zoriSča eden Izmed tistih izgubljenih duhovnikov, ki so pogazlli svoj duhovniški poklic ta stopili T službo brezboStya. Velik poraz koiqunietov pri žireh. Poraz pri bitki med Nemci ta doznobraoci na eni ter med Vojkovo komunistično brigado pri 21-reh Je bil kakor poroča torkov »Slovenec«, n«. ravnost velik. Komunističnih mrličev so po končani bitki našteli lil. Zaplenjeno je bilo veliko orožja, med tem vfč strojnic In mnogo pušk. To je zdaj že drugji poraz, ki sp ga komunisti doživeli v okcUci t^ogatca. Pri prvem je bit uničen cel bataljon, peri drugem Izgif-be nieo nič manjše. Pri tem pora- zu je bilo tudi ujetih šest komunistov. Med temi Šestimi pa so bili trije znani zločinci: Lutar Franc s komun. Imenom Rado, komandir prve čete. Ta ima na vesti mnogo umorov, ki Jih je lastnoročno izvrševal. Star je 21 let, doma iz Murske Sobote, študiral je v Ljubljani. Bil je že prej član SKOJ-a, dne 2. decembra 1941. pa je odšel med komunistične tolpe, — DrugI je Božnar Polde, komunistično ime »črt hajduškl«, doma iz škofje Loke, ki ima tudi mnogo umorov na vesti. Tretji pa je Fortuna Vinko, zastopnik komandirja čete. Vsi so taJcoJ po zajetju skušali zbežati, pa so bili na begu ustreljeni. Tako sega roka pravice po vseh morilcih in prej aH slej. bodo vsi prejeli zasluženo kazen. Zaplemba Imovine upornikov. Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja odločbi o zaplembi Imovine upornikov: uradnika Dolenca Jožeta, odvetnika dra. Cemeta Darka, trgovca štembergerja Dragotina, odr vetnlka dr. Vavpetiča Ladota^ dr. PavličaSta/-neta, tajnika gostinske zadruge, vseh iz Ljub-lian«; ia Brabfižnijfa ^ Alojza, kovača v Kožarjih, ter Imovine njihovih družinskih članov. Krinrtna^tottseMeO« Klagenfurt, eporočai Svojci oseb, И 80 prišel ob življenje tero-rietlčĐem napadu na Klagenfurt, dne 16. I. 1944, ee naprošajo, da se javijo radi navedbe potrebnih osebnih podatkov padlih, т kolikor •e to še ni Izvršilo, po možnosti z dokumenti padlih, pri KrimlnalpoHzel, Klagenfurt, Land-hauehof 8, 1. Stock, Zlmmer 30. Tehnična posvetovalnica za preprečenle nesreč Die SozialveralcherungskaMe fUr die besets-ten Geblet# K&mtenm und Krains sporoča: Ker je Beauftragter fUr SozlaJvereicherung nastavil tehnične nadzorne uradnike, ki naj svetujejo v obratih T vseh zadevah za preprečenje ne-•reč, #e pozivajo tisti obrati, ki potrebujejo posebna pojasnila, naj »рогобе svoje tozadevne želje pismeno ali telefonlčno na Sozialversl-cherungskasse in Kralnburg, Am Welher 11, da morejo tehnični nadzorni uradniki najpo-prej Y teh obratih izvršiti posvetovalno kontrolo v zadevah prepreCenJa nesreč. Ker so tudi gospodinjstva z uslužbenci obrati v smislu predpisov za preprečenje nesreč lahko vložijo tako prošnjo predstojniki gospodinjstev; da pa se delo nadzornih uradnikov pospeši, ee priporoča naj si veak popreje že točno pregleda pred kratkim razpisane predpise za preprečenje nesreč (del G za gospodinjstva). :#POrtlli POrOŽClMOlICC Strumbl v državni reprezentanci V Pressburgu na Slovaškem se vrši od 24. do 31. januarja evropsko prvenstvo v namiznem tenisu. Poleg Nemčije so prijavljene še sledeče države: Madžarska kot nositeljica pretežnega dfela naslovov, Hrvatska, Španija, švedska in priredlteljica Slovaška. Nemčijo bodo zastopali na turnirju: državni prvak Wunsch, bivši državni prvak Eckl ta AG linger Strumbl v moških disciplinah, dočim bodo dame zastopane s svetovno prvakinjo Pritzljevo in Neumannovo iz Wlena. Slovaška se opira na bivšega jugoslovanskega prvaka Marinka, Jugoslovan Harangozo bo zastopal Madžarsko, Slovenec Dolinar pa Hrvatsko. &рогШ drobiž Pred nedavnim se je vršil v Ho^astelnu lepo obiskan smučarski tečaj za karntnersike smučarje. Za zaključek tečaja so bile izvedene tudi smučarske tekme in sicer tek na 10 km, skoki In norveška kombinacija., V teku na 10 km je bil prvi Knifitz pred Smolejem, Po-gatschnlkom, Rasingerjem itd. v skokih Bu» kovnlk pred Kordeschem, Jakopitschem Itd. ter skupno v kombinaciji Knifitz pred Rasing gerjem. * ABlinSkl Igralci namiznega tenisa so nastopili pretekli teden v Badnu pri Wlenu, kjer so prepričevalno zmagali z 7:3. Isti dan so nastopili tudi v Traisklrchnu, kjer so zmagali z enakim rezultatom 7:3, naslednji dan pa so zaradi utrujenosti odpovedali in poUlegU r Wlenu .proti pričakovanju z 8:2. V kratkem, bodo ABlingerji priredili revanžno srečanje Ж gori omenjenimi nasprotniki v ABlingu. KAC-ovo hokej-moštvo je Igralo preteklo nedeljo proti NSTO Prag v Klagenfurtu in j# slavilo dve lepi zmagi. Prvi dan so zmagali KlagenfurterjI s 4:0, dočim so drugi dan bltt še boljši In so zmagali kar z 8:0. ABllnSko hokej-moStvo je nastopilo pred nedavnim v Klageivturtu v trening tekmi z KAO om in zgubilo z 10:3. Mladinsko moštvo hokeja v AfiUngu je Imelo pred nedavnim v gosteh mladiIno Iz VlUacha« Gostje 80 bili nadmočni io eo zmagali ■ 10:2. Kreis RadmanngdorI Badmannsdorf. (Smrtni primer.) V radmannedorfskem predmestju je umrl 80 let« ni hišni In zemljiški posestnik Thomas Vogel« nik p. d. Tomaschouz iz stare Legatove rodbine. Nemško podeželje daruje za WHW Podeželsko prebivalstvo Kreisa Radmanns-dorf je podpisalo kot darilo za WHW RM 11.17.25. Dobava sladkorja v 59. do 82. dodelltvenl poriodi Kot je znano so poedlnl odrezkl živilskih kart opremljeni z natisom dobe, т kateri eo* veljavni. Tudi posamezni odrezkl državne karte za 59. do 62. dodelitveno dobo imajo označeno dobo. Sedaj je pa Nla Izdaja sladkorja potrošnikom za 59. do 82. dodelitveno d&bo pomaknjena naprej. Potrošniki lahko kupijo sladkor ki Jim pripade v 60. dodelltvenl periodi, že v 59. dodelltvenl periodi pri razdeljevanju na drobno. Odrezkl za sladkor za 60. dod^ltveno dobo zgube potemtakem svojo veljavnost, brez ozira na natisnjeno označbo veljavnosti že po poteku 59. dodelitvene dobe, to je 5. S. 1944. Sladkor, ki pripada potrošnikom za 61. In 62. dodelitveno dobo, to je za čas od 8. 4. do 28. 5. 1944., se more kupiti že v 60. dodelltvenl dobi, torej v času od 6, 3. do 2. i. Posamezni odrei^I, ki eo predvideni za 61. in 62. dodelitveno dobo žgubijo svojo veljavnost potemtakem ne oziraje se na natisnjeno označbo veljavnosti že 2. 4. 1944. Potrošnike opozarjamo, da morejo predčasno kupiti sladkor, ki jim pripada v 60., 61. in 62. dodelltvenl dobi, kakor je bilo gori navedeno, da posamezni odrezkl, k! so bili predvideni za te dobe, pravtako predčasno zgube svojo veljavnost. Poskrbljeno je, da bodo prodajalci na drobno pravočasno prejeli sladkor. (fo svetu Ned&vno Je v Franciji poetaivila neka dvoletna mačka največji doeedaj doeežemi >iaačjl rekord«. Neka kmetica Je podarila svoji nečakinji svojo ljubko in zelo vdano mačko. Nečakinja Je djala temen kloijčič z bleščečimi očmi v košarico in se odpeljala domov, to Je nekako dvesto kilometrov daleč od kmetije evoje tete. Ko se je prihodnjega dne mala nečakinja hotela pobrigati za muca, je našla v kotu samo prazno košarico. Mačka je zginila. Toda po 14 dneh Ji sporoči teta, da Je prispe muc, četudi shujšan in zaprašen, zdrav v svojo »rojstno hišo«. Da je ta štiri-nožni mali stvor v tako kratkem času prehodil 200 km, se gotovo lahko zabeleži kot največji rekord v »mačji zgodovini«. Na približno 2000 cenijo število volkov, ki M tačas nahajajo zbrani v krdela v Karpatih. Izbruh vojne na Vzhodu je povzročil da so se umaknili v mirnejše kraje. In .sedaj je ta volčja nadloga postala tako nadležna, da so morale cel6 oblasti izdati navodila za borbo proti tej roparski živali. Kljub temu, da jih zasledujejo z vsemi sredstvi, s strelnim orožjem, strupom in paetml in da so razpisane denarne nagrade za odstrel, #o po nedavno Izdanem pregleA* ugotovili, da je uničena šele desetina volkov. Na celotno število volkov odpade toliko vv9«rd k*mg* Wq»Ae wd gut dwrcHg^stampA vmd de## nvr hwf: %wm Kochan gtbroch* OHn« K**b und Burstarb*it wird >p d)# Wo*rmo-niko, po moinosti ktaviriko harmoniko. Ponudbe ni; Radej Nada, Reidienburg, Steiermark. 5038-7 Kupim krojaški šivalni itroj, ga vzamem tudi v najem eventuel-no ga zamenjam za obleko. Ponudbe na: Alesdi Schneiderei, St. Veit-Sawe. '374*7 Dobro ohranjeno 3 toniko harmoniko kupim. Debeljak, Krain-bur; Save Vor»tadt n. 23*4'7 .MUtilnico na ročni pogon kupim. Anton Kriišnik, HUnce-njive, št. t, pošta Oberdorf flber Laak. MENJAM Menjam citra Valiona %a obleko. Daljnogled menjam za ao gramofonskih plošč. Nujne ponudbe Peter Beg, Villadi, Warm-badstraCe 3. 5036-15 Novo stensko uro dam za pri-moia (Schraubitdck), cventuelno jo tudi prodam. Žepno uro oa zamenjam za likalnik. Ponudbe na K. B Krainburg pod 1396 ' ( Klavirsko harmoniko z Jo btsi in ptetilni stro) menjam z» motorno kolo od »oo cm* naprej. Zamenjam tudi večji pisalni stroj r.» potovalnega. Naslov pri K. R. KniinburK. __Ч9Ј'Ч Brejo kohilo zamenjam za električni motor i.f Ph ili *• dobro mUtilnico. Naslov pri K Bote. Kriinburi pod ..Ugodno m* niam" ___ Šivalni stroj Singer In okoptlnik T osipalnikom zamenjam za sla-moreznico na motorni pogon. Rotar lohann, Schwarrendorf Kobilo z rodovnikom, brejo, tef ko, zamenjam zrn lafjo^" * staro kobilo. Njsl.iv pri K. Bote, Krainburg pod ijni-tj. Mladenka, 11 let, ieli ▼ »vrhe poznejk ženitve znanstr* т гм-nim, čednim in dobrosrčnim gospodom, ne nad jt let atarim. Resne ponudbe s sliko, ki м zajamčeno vrne na K. B. Krainburg pod „Srečna IjubezM Ј.И7—ii" Gospod, srednjih let, ieli ▼ r»r4e skupnega gospodarstva in event, poznejše iSenitve zn#nja s gospodično do i< W. Le resne ponudbe na X.B. Xra1nl>urg poj na sreča" 2394-iK_ RaA pomanjkanja znanja ilčem za svoji dve nečakinj!, strogo krščansko vzgojeni, pridni, Ijub'tt-Ijici narave, prvi stara 19 let, srednie postave, vitke linije, pri-kupljlvega zunanjosti, čiste pre-" teklostl. po poklicu trgovska pomočnica, \prvovntna kuharic«, ima veselje do druiine in uetan<>-vitve lastnega ognjišča. — Druga iR let, velika, vitke postave, zna-čajna, čiste preteklosti, uradnica, pridna gospodinja, mirne narave. Za nje iščem solidnega iivljen-skega spremljevalca, primernega poklica, delavnega človeka, starost 10 do 40 let. Slika zaželena, ki se pa s prvo pošto vrne. Diskrecija zajamčena. Samo resne ponudbe na K. B. Krainburg pod „Planine »359-21" Kateri gospod, eventnelno vdo^ vM z otrokom, izjemomoma tudi ločenec v- pošten in odkritosrčen,^ do 3S let star, ki ljubi dom in tiho družinsko idilo, bi vzel simpatično 17-letno gospo vdovo po dri, uradniku z t otrokom? Zaželen je inteligenten gospod — plemenit po srcu Primerni gospodje naj blagovolilo poslati svoj naslov na K B. Krainburg pod „Ljubezniva" ____2^39 :t 17 letna gospodična, neomadeže-vane preteklosti, žeM v ""h? poznejše ženitve reanega zntfiw z Inteligentnim filadenlčem od 10 do 2f let; le resna ponudba « sliko na K. B. Krainburg pod šifro „Toplo oeniišče —21**. I % (; II B L J K N O Zatekel >e ja majhen, dolgojlak pes „Seidenpintsch", ki sliši nt ima „Cibi". Ima modre oči in rjav gobček. Oddati proti nagradi na Koschatgass« 14Д Krainburg. RAZNO Ik# itd. рорг#т1|вј Zupan V#l#n-l. MtnniburK, lil, Obcrkraiit. tin, _____ *)7: De# )• itauarja и )# atil« ▼ Falkendorf od ccrky# do trgovin# Gruden, aktovka i črvIjL Dobi *# v Falkendorf pri Grudnu, trg. t mešanim blagom._ KnjiRovoditvo v abonmaju po* hni predli II Laik a. d. Zai#r. 5<б4>*$