Z63 anllte i i mm. • mu. u. Ninta t iBfO. ^^^^^^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^1 .^^^^^^^i^^^k. ^^^^m^^|__^^m __^^^^^^^^^^^^^^^^^^_ ^^^^^^^^^_ ^■■^^^^^^^b, ^^^^^^^^^^^^^^^_ ^^^^^^^^^^^^k ^^b^^^^m^^m ^^^^^^^^^^^^^b ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^_ ______ ^__^__ ^^^^^^^^^^^^^^^^^_ •Sovenifcl Narod* v*fti* »• »•*!: M Avitro-Ogrsko: n Ncmfijo: £rt leti * T * « I 750 I M *»«**«> *n vte druge dcžele: M fflctec m « • . . 2-50 I ce!o l«to ruprej . ♦ . . K 40l— VJ*aSanjem i*tede inentov se naj priloži za odgovor dopisnica ali maraka. 9praful*tro >«ooda;, dvorilče ievo>. Kaaftora milca št S, telefoa *t St. lshat« vuk *aa **•*«• Urtta« Mirti« ta pra&alfc«. tnseratl se računafo po porabljcneii ?ro»!oru ta »icer: 1 nm visok, ter 63 mm *!rok prostor: enkrat po 8 vitv, dvakrat f>o 7 vln., tritot po G v. Poslano (enak prostor) 16 vin., nartft In za'.ivale (eoak prostor) 10 vi«. Pri večjth fnserr;'sh no dogovoru. NdTi atr^aiM sa| pdiffelo laroCniu reda* !^ p* atkintti. "M I« saaio visaeae laroćae brez »osUtrc đeaarii se ne nnre.io ailtaktr aiirati. „ffarodaa tiskaru" Uloloa it. SS. .Slovenski Narod* vclja v &|«M|aal dostavljen na dom ali če se hodi poaj | * etlo !eto napraj . . . . K 28-— I tetrt leta * . £\'I , fM» pol leta...... 14-— I na mcsec „ . « • '. # MO Posamezna itevllki valja 12 vinarjev Dopisi naf se frankirajo. Rokopisl se ne vračajo, IJredn'atffo: Ksaflova nlloa it. 9 (v 1. nadstr. \tvo\ telefon ŠL S4 Prodiranje gs gorenji Piavi. NAŠE URADNO POROCILO. Danaj, 15. novembra. (Kor. urad.) Italijansko bojišče. Na visoki pla-ooti Sette Comrnunl 50 Tčeraj zaj misali avstro - ogrski bataljoni t;oro Casieigoinberto. V Sudanski dolini smo vrgli sov razni ka preko Primolana. Jugo - zapadno od Fehra pridobivaj® flaši napadi tai. Ob Plavi nikakrsnih posebnih dogodkov. — šef generalne ga štaba. NEMSKO UPADNO POPOCFLO. Berolin, 15. novembra. (Kor. ur.) Italijanska fronta. Naši oddelk?, kl $0 prodrli v soroviu pri Fonzassu in Feltru« stoje v boinem stfku 5 sovrs?-nlkom. Ob dolen.il Piavi mčesar no-vega. — von Ludendorff. NAŠE VECERNO POROCILO. Dunaj, 15. novembra. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalske^a stana zvejer: Armadna skupina feld-maršala Conrada je imela v Saganski dolini nadainje u s p e h e. NEMšKO VEČERNO POROČU O. Berolin, 15. novembra. (Kor. urađ.) Wolffov urad poroča zvečer: Na zapadu in vzhodu niČ poseb nega. V jforovju na obeh stra-neh Brente p r o d i r a i r naše ćete v boju. tt*1f}»n0fco bojii««. V Ita^ Tljl ppodlrajo rarezniki neprestano od Fon-x&sa In Fe'tre proti Jngu. Vse ozeml^e ođ Primolana je bilo utrjeno x najmođernejši-mi trđnjavanji. Dan«1? n\ od Pasnhija do So^*e nikakva Itslijaca na avstrijskih tleh, dolini e© earezniki zarojevali mnoi?o tlsoč kvađratDili kilometrov nsjt>ogatejše ttalljanske semlje. Ađtža «11 P!ar«. Italijarslco ar^ madno vođstro 1e hoteTo zadržati sTin^k Tojskovodje Conrađa t bok umikajoče se italijan^ke armsdc. Zato Je zbralo r Asticu T»e razpoložljfre reierre. Ali s sarojeTa-njem Cime dl Campo in Cime ći I^an t Brenti so Aratrijci naprarili nevarno vrzcl t italijansko obrambno crto. Posledice te rmage »e bodo občutile vrdoli vse tirolska fronte in bodo olajSale prodiranje zavezni-koT ode df Aosta in četrte pod povelistvom generala Nob!lar!ia že dosežena. Za četaml se zbira povsem nova armada. Novo italijans'rco armtđno vodstvo. »Corriere della sera« piše: No-vi ^ef generalnecra ?taba Diax In njegova sotrudnfka generala Badoglio in Giardfno i»o vojaki prlznanc vrednostu kl vzbujafo rajvečie zaupanfe glede na bođoče vo;a-ške operacije. Diaz ima 56 let. NTa Krasu je povelieval 23. armadnemu zboni in bfl ief odde!Va za voine operacije. AmeriSke vojagke pripri« ▼ •- >GlornaJ« d' It*lia« pravi, da «o roj*> Sne priprave Amerike že toliko napreU«-va-It?, da j«e je prečej r-ribližat trenotek, ko se bo obtutlla oborožena sfla Z^dinjenih đržav. A n g ! e 2 1 nišo nič kaj niTiiu-šeni sa Iti'lijo. Dopisnik vFrankfurta Ztitnnjr.f ^oro.a: Na Angleš'^em je zavlada'* čo najviSjih kro^or nfka poe^^na raz-jarjencflt ca Tta'i^an*». X1? ve^ se rp !iri-ra'o s« o«vojevalcf» nacrte It«HJo lu nič »tr ne otfrfvajo «» ufttanovitev najvl^jf*?* voni-*£ra sveta v s^-rho re^itve Italija. V na-sprot'u % Liovfl Cxeorgeoia pravijo ti £;!aso-Ti, da nai »e bofaz^iri Ifaltjanl rrep^.-.t« »vo.;i uw>di in rri rci^ovnem skle^arju r»aj An^ieii mislilo le n^^e. [talijanske artiHcri'ske i ? g u b e. Italijani so izgubili, kaknr 5e ^-v roCa z verodotrojne strani, skoro v$o svo;o fežko art}}J?»-'io. Vrplen'e?ri mof.v^r^ In fo-onvi so većinooia te^ke^a in naite^ie^a f-alibra. Taka izcuha se m^re nadomestiti sele do dolgem časn kliub nodpori s strnni entrnte. Revnlucijonarne m i r n v :, e demonstraci!« v Milanu. Dclav-sivo Je !?riča':ovalo. ćz nvstrc* - nemka cfcniiva prinese mir. 2e dne 21. oktobra *n šle fene sk->zi mesto in klicnle: Pol z vojno! Dajte nam k^uha in vmitc nam r^ože! Ceie so pozdravljale dernnn«f-an*e. Ko f? b:?a 2K oktobra nazr^aniena ofenziva, so razobesili rdeče z?^tave po mestu in vršili so .se obhodt. Delavci na certnih že-leznic?!! *o stavT-'al!, žere t^ ple^Mj pn pc-karnah. PrT^i dsn *o zastra?!le f-sT*?o?V'>-serfjrrNV«* čet* vst WiW?*a. ^adel ie ft^lifanslcr divizihM prv Italija r a mirovno vpr?»?a-nj^. Iz Am«t*»rr!Mn*» ryoT<>*a.* ffHio v*»«st, da *e!i Italija P9 T>a-ri^ki kcnfer*»c<"i ra prvem mestu razpra-vo o IP. itnv>eji! "«-pra.?3uJtJ. ^nrro A r?eri-ka la Frr.ncija. da bi ** ut^s-oili nT-otiriti. ITALIJANSK1 PARLAMENT. Reeotuc'ja v ra^odni ee*!no«tT. Curlh. 1%. novembra. rKor. ':-rađ.) O v?€r"ijSr..'f otviritveri r«»ji itnlfiars'k*'?« ^^^'srrfTita j*» ^o^T*) f^t^o rr^toj^no ~OTt~*\- !o a renri** ?t^fani- l^inlsfrstr! Tir^dF^dnik Orlapdo **> Ime! jovor. ki J« bil rpr*»jet zbornim ro Ti^jrtarr^^m pef'an^. Po«fTTi-jn pre-^ioJeT^o r^f^'uc!?^: Z^orrr^p po*7r;rt-rev y*otrJTi'f^> hctij potr'tr* nwirfTie f»c;a proti veieni do več|e sile. V usranih izvidnih bciifi srno vje!i več sovražnikov f?! vplenfl! vec 5tro3rih p«$k. Vzhodno boii^če. Nlkakršnih več-?ih bojcr. Makedonska fronta. V Afbarrj! so zapusti!? Francozi svoje vilinske pozi-cife zapadno od Ohridskega )Q7vra* — von Ludendorff. O v f> j a 5 1c e m po!oiajn r B e 1 -$Hi ri^e -Marrh*»<:ter GT^rtffer!«. Svo-^odro nam j*> bilo izbrati i«l ?^-o1a <*flje. Kakor jft naravno, urno ei izvoHH BeJpijo. Osvoboditev belgijske obali j« bil Bt^ate-arič-ni cilj za to loto. Mnogo je bilo torej odvisno od izida tega boja na Flandrskem. Ce uf rrir.^*e po-itfvrfh nupehov r?T^n nafte napade na hrbtu Vfroj Jn proti «*rti pri Dricotirtu, bf Imeli ori pr»v. kl po imv trali vojaSfco rešitev t« vojne ea nemofeočo. To mnenje bi lahko preilo tudf na većino. Vs«kakor pa bi bilo Dotem goioro. da se rruči vea Iđe^a. po kateri je aapleSkl gene-ra!ni ?*ab nar^oveiA! vojno. Karkoli «o An-gleSi pri WTi>j!h napadih ob belfrijsM obali pameravali, ve*?no to «* ti nacrti pon^sre-eili. Bttke v Belsrijf bo bfl« kar ne ttCc n»-Btopa posaniense?« vojaka najbolj Caatne, kar jlh je Anglija kda] bojeva 1 a. Annađno vcKiatvo pa si pri tem ni isteklo slave. tz bojev v Palectfnt. London, 14. novembra. (Kor. nrađ.) Pri podpirarjti armađe v Pnlentinl }f> f»O-vražni podmorski 6oln potopll «n •m^le#k| ruftller in en majbni monitor. Bcrol'rn. 15. novembra. Nedavno me Je irvaj«lo, da je bil dne 2. novembra proti ourseka fcri Gazi na Mnajskf fronti izvrSenl ■ ansleSk! napad sele pridetek teSkih bojev, \ ki naj *e še stopnjUjejo. To «e je potrdilo. Nit pad AnglcZev ge jo po prvem ponesre-C-enem navalu naialjaval. Kar najsllnejše nčinkovanje artiljtrije zlaafi z boka s stra-!il režkih k:i!lbrov vojnih ladij e morja pem, je izi>reirfniio tnrSke na;apre<*r. »^ jar-!te y r*o?je rup. popolnom« kHkor prođ napadi ra iRn#4r*»m bojf^f«. Vsi^d i7kt:i**»nj na 5t:»i adu pa ti ili tu*-£ka obramta na m-najs\i fronti r.iiiia eno rtamn ohrambne ćtl«. Euarve^ giobnjK a!»tem požicij, ki služi castićnf Tlrambl. 7aio za turžko vouđtvo ni i>il r.k'^p tako tt-;:a\, '•* je opiiRti'O naj-epri'Jiije rtelr posirij tik pred (I^zo t®r se v-tr^ifi peverno o,1 m^rta r eidal lefr'V'ni raru poricl!. Y1<*t je tvrM teren belj 113:0-d»»". <*e «© l>o tndl boj Se nRd«ljf»ral In se rHzte^rni! nn po*«edne o^*»eke ^zhr'^no nđ Gazo, eno ee da 1 :i; ;vi!jfm tidlti: Tudl taii^ Anđeli fr*mto n*- ^or.o prebHI. Turska taktika je, r.a fi^ spr* tnn izog!ba prevelikih i^*;jb in da iia ođlcči]D*»i.j me-stu s pravTno iipcii ibo čft doft"?.^ O(j!c?11no us peh e. RU3KA URAD.NA POROćlLA. Esaet, 14. novembra. Kova niska vlada j-? prepov-. aia objavo ruskih rojnih po-rcčll. Hughes o podmorski vojni. Bern. !". no?en^:a. Avstralskl mini-strski predsednik Hng'hea je v tlalj^cm sporo' h; naslada! broztrnro :taD> f--*"nte pr!f\1o tonrf^, z!a.?tl v V^Ml'^r ^"lv2iajo t -^o?t#»,- tnrll n^^traTslt** r>i^Tr<=re. Vojni pofl-rr).-VF>f!» čoliiov V An^Hjo pri^i'Hr. <*e je rot^rr.i!« -»-se trf?cv«ke lartje te aT«tral?>^1h vod*, tako da niti sotove poa:odLtco xa-ainčene rr:nožiDe žfta ne irore dobiti iz .-.v.-rt * a; i Je. Vcjna siia j© prisiMa arglc-r-ko rlsdr>. ca *e rapltnila rpe lcC;« ii: vstrd ra^t** "*? fE***r"!TnoB*l podirorficc vrj^g fti potreb An.Tlij-" 5e nH7<5p^>nc, Gr. -."* -mcs-io y-»i?« vo-».»ti 1 * pr> nnjkTR.ifi y»oti. O »ran^portlTr r»tiir»rtiVfh ^e11 na Trai: <"o«kr» -"ornča «*»]•'! pmeri5Vri Toja^l !!s+. ^a Tirorabijajo ra te transporte zanl^njeno mrafmp :?k!> 1 38^.ono tonn^i trr i**0 rr-rovskih 'ad«'. T?i so rek^i^rsT-^ "« 3 7n<-pe-ce rio 12 meserev. Am.°riSkl transporti »o teto uredni. 1a boio co^TsV Ze-'iri^ne dr-s^v« t f-Topo nađ 2 miHjona tnož in .>5.(K'^ csrtTif^-vv. Ame-!kanci na Azoriti« Madrid, f«. novembra, CKor. nrad.) %».kiis:-i*--lo. G'Riom ^r^o.-a'.Ti© res»ti ;lmpa.--rialn ■• ro pre\'Zfle Zrrlir?"e?ie đrfave obram-bo Azorov ter v Pontl I>T;ca<1I fp napravi!! r«-Hke T-trdbe. Jnvrn mneni.-* PortnsTi'r^e ' zars-M tp?ra pilno rr^btirifno. p«-r "r"»l-fko časoplsje aabteva enodusno od v!aie jasnosti v t«=»-^ vpraEar»i"i tor zahteva tuđi pravogaF-Tne korafc^, tla hp pi>»prpfi, da bi otoč,!e Asorov preS^ v ameriSico posest. Ncrr*'ti cesar o p-^r^rtifd vojni. Beroiir. 15. novembra. (Kor. nrad.) Kakor poroCa -T-r-Vnlatirelgerv ?<* r»»Rar VI-l?^m nagovori] ^noštv« ner^JSklh podmor-»kiQ (olniv o!> jadranski obiTf. npozoril na vr-".*kl »ispehe v Sredozemskem raorju in rekel, da bo vojna por!xnorsk?!i Cr>'rrov cc-io fi^o podeloviila pri zr''ti11 nrTio^itvi vojne. C^car ](* l7xn~fi ?T*n,-pV. ^a r-^f'rr.nrpTri *^r\\ ne brw?o mirova!!, predno Fovrf.žnik ne bo poražen. ^8zns w\m vssti. KF^IZA NA FRANCOSKEM. teneva, 15, novembra. Med kandidati za nasledstvo za Pa!n!eveiem prihajata baje v prvi vrsti v nesitev C'e.-nenceau in Brisnd. Za prvega *e ziattl ravremajo senat ter Rnrfoiko In a~r;cr:8ko vr'ecoflanl-4tvo. Clemerr-St! je svoj kabinet že pri-pravil ter bi itel ta kabinet 12 članov. Krira na Angleikem. Veled zadnjega srovora Woyd Georffe-fa. v Parizu je narto^la T?a Ao^leškem velika ranuirjenost. Sploftno se sodi. da Je L-lorđ Georst? politični položaj zelo po-ostril, kf»r je prejaFrro pokazal slabosti An-j?Hje. Ko^servatlvni kro^i vidfjo v porom nem«ko propagando. Sniošno «e povori ee-lo o skr-rajSnJi krizi. Na ('rugi strani pa zatrjTijejo, da bo znlnistrski predsednlk že te đni v poslariskl zbornici poda! komentar k pvojrmn govoru. Na interpelacijo A«dt!ita, ali hofe Lloyđ George podati podrobnejfia poročPa o vojaSki sestavi zavezniškepn pveta. Je odgovorll ministrpki pređsednik: Najboljše odgovorim na to vpraSanje. ^e preberem nedanje pogoje porodbe med fraseosko, Italijansko In angleško vlado glede tistano-vltve vrhovne^a vojnega aveta zaveznlkov. Ta pogodba pravi: v boljfie oođelovanje pri vojaftkib skrivah ob sapadnl fronti ee nsta-novil vrhovni vojni svet, ▼ kateri eo pokTI-cant ministrskl prednedniki In po en vlađni Član vsake velesile, katerih vojske se l)ore na tej fronti. Generalni štab in vo-jaSka poveljništTa armnde vsake inneđ drtav imajo vodstvo vojaaklh operaclj ter ostanejo odgovorni »voli vladi. Vsak« đr-iava posije v vrhovni vojni svet, stalne«« voja&kega rastope i ka, ćigar teključna da. losa Je, da deluje kot tehtničci sretoralec vrhovneft vojnega sveta. Is tc»ga J« razvidno, da svet ntma eksekntivne moCl. Zađ« njo odlo^itev v stvareh strategije tn prire-đitve frlbanja različnlh armad ostane v ro-kah vlad zaveznikov. Ce z«U zbornica, da se podrobno razgovori o tem važnem predmetu in o mojem govoru v Farizu, predla-ga vlada, da naj se to vrši prihodnji pone~ deljek. Bojazen pred .revolucijo. Ber.t, 14. novembra. (Kor. arađ.) Da je bojaztn pred revolucijo ono, kar zadr-šuje mogoteo na AngleSkem, da noć«^jo sptn*azuuinega miru, je razvidno iz govora č?ana p^rlrmcnta po<1po?kornika sir Ham-m«^r Groen^voc! dne 7. novembra v Man-rhestru. Konf-al je s pomembniml beseda-mi: če ne nrtaganio, fci v krntkem nasto-plla r>3Tolticijonarna stranka, kl bi poinedla vse dru 20. Nftfcori na AngkSkem. Bcrcl:nf !5. novembra. »Vospi^^he 7^r»itTir»JT« poroda r>o»-red^o iz L#onđona: Na Anploškenj so bile izrfajie n^noge nove vo-jaSke naredbe. Vpckiici se bođo raztegnili t'idi na Z lotne. Obenem to vpoklicacih rr.no^o IPJctnih. Noto moJtvo "^odo r po-plnvitn^m vzeli iz ppioSrfh in irvoTnih fn-oiistrij. kaierim *o do?e. ("i se je veČ ptotifOč ten ?af?'"?-rr>^i prostora ^n!o na rar?o!£?ro ^rt-ko nrej -iolo^ene^p št*»viTa lađlj. da se spravijo čete in zalome v Evropo. Evropske aev.ri*ine drlave bo .0 baje pcsodi'e Ane-ril:i In-dje proti flvilorn, 1:1 jrh more Izva-r.zii eii^o Amerfira. Množina teh Živi! se v»o r*ozr*He dolooila, bo pa tako velika, da bo Ea.rio&tovaia za nevtralne države. Japon-tfka bo baje prodala njuosro ladij ter dobila Prevacina« in ako kdo prosi na magistratu dovoljenja za slovensko Vipolže, dobi nemško dovoljenjc »Vi« polzano*. Kaj pojdemo v Gorici po sta* rem naprej? Mislimo, da ne, marveS se bo morala na goriškem magistratu iirvTšiti prav korenita izprememba. Goriški magistrat mora imeti slovenski pečat in uradovati s Slovenci slovensko. Tište stare jezikovne krivice, pod katerimi smo toliko trpeli, morajo ra** pasti, kakor so razpadle mestne stav^ be in kakor bo zrastia iz razvaUn novg Gorica, mora zrasti iz starih krivio pravica za Slovence v vsakem ozi« ru. Prvi so prihiteii Slovenci v mesto, med sedanjim prebiva!« stvom so skoro sami Slovenci in v bodočem bodo tuđi pro« vladavali. Zato pa hoćemo pri vseli oblastih nemudoma, da so otreseia starega sistema, ki ni poznal sloven-skega jezika v mestu. ter zaČno tako| izvajati ravnopravnost. Našim poslancem prav toplo polagamcu na srce, da pazijo na naše pravice ta« koj 5edajt ko klijejo prvi pričetki iiv^ ljenja v Gorici. Med onimi, ki so ostali v mestiig je bil tadi znani vpokojeni c kr. sođ-* nik dr. Oblak. Precei v letih i4 mož in ker je ohromel na eni nogi, ni mogel v avgustu lani iz Gorice, ko sof vdrli v njo Italijani. Tam je ostal in n<& svojem stanovanju v ulici Vacano 5ti$« diral »Divino Commedioaki »Slovenca« poleg časopisa vročili tuđi neko vabilo na naročbo »Jusoslovana«. Nuznanjamo, da se je to zgodilo brez vednosti upravništva in kljub večkratni p r e p o v e d i, da se obenem s »Slovencem« ne srne dostavljati nobena tiskovina. Cenjene naroc-nike prosimo, da bi nam oprostili ta nedostatek.« ^= JSeođlc. nest v Češkero Svazu? Olomuski »Pozor* c!c!ži »Ccsky Svaz«, da postaja v svo:i taktiki ropet neodlo-čcn. Dogodki na italijanski fronti in v Petrogradu da so vplivali tuđi na po-slance. ki so bi!; sieer trdni. V »Ceškem Svazu« da so se pojavile tendence, ki jih ni mocroče imenovati dru^ače kakor »boljševiške«. Oportunistična taktika bi mojda spraviti »češki Svaz« iz dose-danje smeri. Pokazala se je pri stilizaciji češke interpelacije o poliskem vpra-šanju. Čehi so se pridružili ju£os!ovan-ski interpelaciji, katere četrto vprasanje pravi, ali namerava Viada istoeasno s poljskim vprnšnnjem razrešiti tuđi jugo-slovansko. če^ko in ukrajinsko. $e le na predlog poslanca fiabermana, da se je ta interpelacija stilizirala tako, da Cehi za!!tcvajo razrešitev nacjonalne-ga vprašan.'a na mirovni konfe-renci. »Narodni Listy« oštro nasto-pajo proti taki neoćločni taktiki ter sva-rijo »Cesky Svaz« pred nadaljnimi oporturrstKnimi koraki. = Lkrajinci v naistrožji opoziciji. Iz Lvova poročajo^ LTkraJ:nski narodni svet je sklenil izdrti z ozirom na name-ravano združenje GaHcije s Poljsko po-seben manifest na ukrajinski narod cer pozvati ukrajinsko parlamentarno delegacijo, da naj čim najostrejše nastopi proti vladi tako v dr-žavnem zboru kakor v deles:acijah. = Upan.ie LHevcev. V Berolinu so se zbrali takozvani Litevci pod pred-šedstvom deželnega svetnika Smetone iz Vi!ne. Izvajal je, da je vojna zopet obudila vsa upanja Litevcev. Nova lit— vinska vstaja D^zcla se deli v sever-ni del. obstoječ iz gubernij: Kovno. Su-walVi in Vilne. in v srednji deT. obsto-Ječ iz gubernij: Grcdno in Bialistok. Glavnemu mestu Vilni se Litevci nikdar ne bodo odpovedali. Vse upajo Litovci od Nemčije, ki naj resi os:roženi narod. V Berolinu smatrajo, da bo ta prvi iav-ni nastoD Litevcev v Berolinu utrdil zvezo z Nemčiio. = Treba Je jasne besede. Na naš članek, ki smo jra priobčili 13. t. m. o raznih načrtih za remenje jucroslovan-skega vprašania in v katerem stno omenili tuđi govorico, da bi bila srbsko-hrv^atska koalicija pripravljena akcep-tirati razrešitev jugoslovanskesra vpra-Sanja brez Slovencev in primorskih Hrva tov, odsrovarja glasilo hrvat^ko-srb-ske koalicije »Hrvatska Riječ«: Razume *e samo po sebi, da koalicija pri ten načrtih ni prav niČ udeležena. ker je njeno delovanie iavno in ne zakulisno; njeno staHSče v tem vprašanju je žc znano iz njenih izjav v hrvatskem saboru. = Hrvatska vo'ilna reforma. V seji hrvatskega sabora 15. novembra je iz-javil ban Mihalovič: »Čast mi ie viso-kemu saboru sporočiti, da je prispela zakonska osnova o voliini reformi iz predsankcije nje?:ovej?a VeVčanstva ter ho predložena saboru v ustavni pretres.« — Sabor je sprejel to sporočilo z burnim odobravanjem ter je sklenil \z-ročiti predlogo posebnemu, iz 15 po-slancev obstoječemu odboru, ki naj v najkraj^em času izdela svoje poročilo. = Zveze hrvatske frankovske stranke z osrsko vlado. Kakor znano, nastopa hrvatska frankovska stranka kot najčistejša narodna skupina in dol-z\ ter denuncira vse ostale stranke ali da so izdajalke naroda, ali države, ali pa tajne zaveznice ogrske vlade In Madžarov. V seji hrvatskega sabora je sedaj poslanec Peršić dokazal, da ima baš ta stranka kar najintimnejše zveze z budimpeštansko madžarsko gospodo in da je njen prvak dr. Sachs, glavni urednik »Hrvatske«, naravnost oproSčen vojaške službe ne kot časnikar, temveč kot zaupnik ogrske vlade. Poslanec Peršić Je prečital v saboru službeni dekret hon* vedskefca ministrstva, ki obvešča po-veljništvo 25. domobranskega bataljo-na, da je dr. Vladimir Sachs, kadet-* aspirant, glavni urednik dnevnika »Hrvatska* kot zaupnik hrvatsko - slavonskega mlnistr-s t v a za nedoločen čas oproSčen. Poslanec PeršiĆ je pristavil: S tem dekretom je dokazano, da je v o d i t e 1 ] frankovske stranke pravi zaupnik madžarske vlade Dokler bodo frankovci v vohunskem Odoofciiu aap$pm Ogrskl, Je neimaroficu da te osdravijo politične prilik« na Hrvatskem. Kar dela fraokovska stranka, to ie oćitno narodno izdajstvo. — Nov zagrebiki župan. Včeraj 15. t m. se ie vršila v Zagrebu volitev no-vega župana. Z 39 od 46 giasov je bil izvolien za župana dr. Stjepan S r k u 1 i, ki je v svojem nastopnern govoru razvijal velikopotezni delovni program ter med drugim tuđi iijavil: Gospe »da! Vsi vroče želimo, da bi čim-preje končalo strašno krvoprelitie in da bi se nam vmil sveti mir. Vsi smo pri tem prepričani, da mora toli zaželjeni mir prinesti hrvatskemu narodu zdru-ženje raztrganih narodnih delov. Potem bo naš Zagreb postal pravo ognjiSće našega narodnega življenja. = Odcepltev Reke ođ senjske škoH^e. ^Primorske Novine« javljajo, da gotovi krogi zopet energično delu-jejo za odcepitev Reke od senjske ško-fije mesto dosedanje hrvatske cerkvene uprave, naj bi prBla Reka vod madžar-skega škofa. = Kriza v jugoslovanski socijalni demokraciji. Na našo notico, da je zavladala v jugosiovanski socijalno - demokratični stranki kriza in da so pri *Napreju« ostali oni, ki hočejo biti pod dunajskim vplivom, oni pa, ki stoje na temelju majniške deklaracije, so morali ven, odgovarja »Naprej«, da je vest »navadna izmišljotina«. Da bi pa nepodučeni res ne mislili, da je v socijalno - demokratični stranki kaka kriza, konstatira »Naprej«, da so v njem pisali nekateri intelektualci o stvareh, ki jih ne razumejo, kar bi bilo lahko povzročilo nepotrebno zme-do. Izvrševalnl odbor da ie zato pri-poročil uredništvu.da naj takih člankov ne priobčuje. Ker se to ni zgodilo, je moral sam napraviti potrebni red, kakor vsak gospodar, ki mu je na tem, da je v njegovi niši tako, kot je prav. O kaki krizi v stranki da ne more biti covora. ker cmenjeni »Naprejcvi« so-tmdniki nišo — (pomišljaj pristavlja Naprej« sam) stranka in nišo imeli nobenega stika s strankinimi or-gani zaci jami, ki da vse brez izjeme odobrujejo postopanje iz\rrševalne;?a odbora. — V socijal - demokratični stranki torej ni nobene krize. Oficijelno vodstvo stranke je vrglo le nekaj intelicrentov, ki so pisarili o stvareh, katerih »ne razumejo« na cesto, pa — mirna Bosna! Reci moramo, da tako enostavne razlage že dolgo nismo sli-šali. Kakor se nam v ostalem poroča, se nahajajo med intelteentl, ki nič ne razumejo. baš najodlicnejši mlajši pristaši socijalistične stranke, ki bodo v kratkem pričeli izdajati svoj socijali-stični tednik. — Češki časniki in slovenska imena. Naš praški dopisnik nam piše: Vcčina naših časnikov piše imena slovenskih mest. kraiev itd. slovensko, ne, kakor ie bilo preje, italijansko ali nemško. Ob fn^u zadnje ofenzive v It?Tjt0 smo brali Videm, Čedad, rTu-n:n in le mnlokje italii^^ska imena. Vnjra nas je še boli poučila, kako treba vza':emno5;t pra^'tičn^ propagirati. Nn^T č?<;^tk3H1 «o snnvmli. da nišo od-\i«-?ii od nemSkih Iistov z Dunaja in Oradca in se poslnžMjejo vedno boli slovc^^kih li^tov. Bnlj kakor kdaj po-nrej se v čeških listih ritira »Slavenski Narod« in dru si iucroslovanskl li^ti. = Madžari fn plen na Italfjlanskcm ozetnifa. Kakor hitro se je izvedelo o oErromncm plenu na italijanskem ozem-Iju, se je vzbudHa madžarska požreš-nost, ki zahteva velik def tega plena. dasi bi bilo prav, da dobiio primeren delež dežele, navezane na dovoz in ki trpe največ vsled voine. Primorskim fn planinskim de2e!am bi pritikal delež. ker so tuđi one doslej naiveč prispevale jugozapadni fronti. »Tajcespost« Jzvaia na to: Ker pa smemo računati na to, da drugi umejo vresničiti svoje zahteve in želje rrnosro bolje kakor pa zveste in zanesliive planinske dežele in da bodo tud! to pot ob sadove zmage. naj jih vsai bodo^nost nekoliko odšknduie in naj bodo deležne bodočega gospodarstva. V to svrho naj zahtevaio planinske in primorske dežele, da bodo primerno zastopane v gospodarskem svetu za zasedeno italijansko ozcmlje, ći ne bo tuđi to Iznostavljeno židovskim in kršćanskim dobičkofovcem. = O benešklh Slovenc?h poročajo hrvatski listi, da so skoraj vsi do zadnjega zbežali v notranjost Italije. Ko so prispele nemSke čete v Sentpeterski okrai in v Režijo, so našle vse niše prazne. V ćeli beneski Sloveniji je ostalo le par starih žensk. Interpelacija poslanca dr. Rvbafa, ki zahteva obzirno postopanie oblasti, bo torej rodila malo praktičnoga rezultata. = Vrednost našega denarja raste. V Švedski, Danski in Švici se je izvršila bistvena izprememba v vrednosti na§c valute, odkar zavezniške čete zmagovito prodirajo po Italiji. Iz Stock-holma poročaio o narastli vrednosti krone za 25 odstotkov in marke za 25 do 30 odstotkov. Slične izpremembe so naznanjene tuđi Iz Sviće. Cene nevtral-ne valute na Dunaju se nagibljejo k po-cenjenju. = Ojtrskl Rusi. Na vzhodu pre-hajajo Slovak! polagoma v Rusine. V stolici Marmaroške Sihoti v Karpatih in pod Karpati se govori »rusko«. Ve-mo to iz veleizdajniškega procesa, ki se je pred vojno vršil tam proti rusinskim kmetom. To »ogrsko zakarnatsko Rusijo« so seveda Rusini iz Galicije in Bukovine v letošnji majniški deklaraciji zahtevali za sebe. Toda sedaj je (dne 2. novembra) v skupščini manna- roške županije vstal dr. Avgust Štefan ter dejai: ». . . Proti nam gredo gališki Rusi. Oni nas hočejo odtrgatl. Akcija je pa proti pravu in umetna. Ogrski Rusi so prišli sem s pradedi, ki so za-vzeli to domovino, in od teli Časov je nastalo iz njih pleme z Madžari po-meSauo. Njih inteligenca se je poraa« džarila po čustvu in jeziku. Ljudstvo deli od Madžarov e d I n o to, da ne razume madžarsko. Veliki interes imamo torej na tem, da to ljudstvo pomadžarimo, zakaj, kdor se nauči madžarsko, se s ponosom imenuje ogrske-^a Rusa.« Ta zadnji stavek je res krasen . . . =- Angieški listi o dogodkih na Ruske m. Angleški listi spremljajo dogođ-ke na Ruskem z napeto pozornostjo. »Pailv Chronicle« piše: 2e dolgo ie dokazano, da dobivata Ljenin in Trockij denar naravnost iz NV»*vije. Sedaj se sltuša Nemčija s pom svojih agen-tov polastiti ruske vlaJ.. ;3oroča se, da križari nemško brodovje na visini Hel-singiorsa. Zdi se, da je državljanska vojna neizo£ibna. Ne moremo si misliti, da bi pntrijotična većina ruskega naroda prekrivanih rok gledala tak državni prevrat. Ne vemo, ali se bo Kerjenskij ali kdo drugi postavil na čelu boja za red in pairlotizen, f'c'imo pa v interesu Evrope, da se enkrat nastopi po na-tančnem nacrtu. »Tirros« pravi: Nemo-poče je, da bi ruski narod sklenil sepa-ratni mir in odobraval ekstravagantne izjave Sovjeta. Za enkrat moramo biti prepričani, da bo zmagalo razumevanie te^a, kar odgovarja časti Rusije. »Mor-ning Post« zatrjuje: Revolucijonarji, ki so se pelastili v Petrcgrauu oblasti, de-luiejo d^nes za nemški mir. NemŠki agent Ljenin je proklamira! zahtevo po takojšnjem miru. Vprasanje je, ali bo nova revolucija zmagovita. Ruski narod ima mnogo zmisla za lojalnost in zvestobo. v njem živi stara tradicija časti. Nainovejši revoluciionarji so preveč izraziti roparji, da bi mogli pridobiti srce ruskega naroda. »Daily News« piše-jo: Petrograd ni Rusija, temveč je le glavni stan nemSkega vpliva na Ruskem. Počakaimo torej mirno poteka nadaljnih do^odkov. = Danska dobi kos Šlezviga. »Miinchner Neueste Nachrichten« poro-čajo iz Haaga: Iz zanesljivega vira se poroča, da se vr§e med Dansko in Nem-čijo pogajanja, v katerih bo Nemčija privolila v izpremembo meje tako, da bo Nemčija odstopila okraj Hadersle-ben Danski. Ta okraj je del bivše vojvodine Slezwig. V kratkem bodo pokajanja baje zaključena. Nemčija pa te^a okraja ne bo odstopila prej kakor koncem vojne. Za to dobi Nemčija 90 mili-jonov kron. ki iih je Danska dobila od Zjedinienih držav za prodajo svojih otokov. M\ \i prioni $&. Odlikovanje. Ravnatelj pomor-skega observatorija v Trstu dvorni svetnik Cdvard Mazelle je odlikovan s komturnim križem Fran Josi-povecra reda z vojno dekoracijo. Trst in vplenjena italijanska živi-la. »Arbeiter Zeitung« piše: Ni mogoče §e pregledati mase zalog, ki so jih pustili Italijani na svojem begu. Reci se more le to, da so mnogo večje, kakor smo si jih mogli misliti. V Palmi-novi samo so bile vplenjene take množine žita, da lahko izhaja ž njimi ena armada več tednov in zraven še čisto neverjetne množine makaronov, so-čivnih in sadnih konzerv. Tuđi ovsa je ostalo obilo. Eno skladišče ovsa so bili Italijani zažvali, ali ogeni ga je uničil le majhen del, drujro se je resilo. Čre-de \Tlenjene povedi Stejejo na tisoče Klav. Na zasedenem ozemlju je polno krav z mlekom. Armada vzame, kar je za njo najpotrebnejše. Po naši sodbl se imajo upoštevati zlasti želje trža-?Ske!?a prebivalstva. kl je bilo skozi dve leti na tako občuten način odrezano od ozemlja. iz katerega je sicer dobivalo svoja Živila. Poštu! urađ Čepovan. Na Primor-skem se dne 15. novembra 1917 zopet odpre postni urad v čepovanu za pi-semsko - poštni in denarni (poštnona-kaznicni \n poStnohranilnični) promet ter za promet z vrednostnimi pisml. Kdo v^ kaj? Neža Pavlin iz Ravnice št. 13. sedai stanujoča v Thanu 5t. 3 pri Domžalah, išče sestro Marijo Hu-mar z Banjšic št. 14. Pocrreša se od 11. italijanske ofenzive. Kdor kaj ve o njei, naj sporoči na zgoraj naveieni naslov. Vrtnar. Snrefme se v službo spre-ten vrtnar z družino v Splitu v Dalmaciji. Pojasnila daje »Posredovalnica za frori^ke besunce« v Ljubljani. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Knez in veliki mojster souverenesra Maltežkega vite-žkega reda knez Thun - Hohenstein je podelil sarnizijskemu Sefu zdravniku v Ljubljani drju Geduldigerju vratni križ in niegovemu pisarniškemu šefu polkovnemu zdravniku drju Mavriciju R u s n prsni križ suverenega Maltežke-ga reda v priznanje zaslug za dovaža-nie in odvažanje ranjencev in bolnikov zlasti z maltežkimi sanitetnimi vlak!. — Vsem preganjanlm, obsojcnim, Interniranim in konfinirantm naznanja-mo, da prične na Dunaju poslovati posebna preiskovalna komisija, ki bo se-stavljena iz zastopnikov vlade, vojaštva in poštanske zbornice. »Jugoslovanski klub« potrebuje nujno materijala, zato prosimo vse prizadete, naj pošljejo čimpreje svoje točne in stvarne podatke na »Jugoslovanski klube na Dunaj, U parlament. Komur je ugodnejše, lahko svoj materijal izroči tuđi v našem uredništvu. — Padel je dne 18. oktobra t. 1. na koroškem bojišću (Mali Pal), zadet od mine, korporal Franc A u g u S t i n iz Ljubljane. Bil je več let kot zvesti slu-žabnik pri tukajsnji tvrdki I. C. Mayer. Bodi mu blag spomin! — Zahvalna služba božja za srečno resltev cesarja \z smrtne nevarnostl na ijubljanskih ljudskih šolah. Ljubljanske ljudske sole imajo v nedeljo dne 18. t. m. zahvalno službo božjo za srečno re-šitev cesaria iz smrtne nevarnosti. Po maši se zapoje zahvalna in cesarska pesem. — Kako se godi našemu lista na pošti, o tem smo že opetovano tožili. Tišti list, ki prihaja naročnikom naj-bolj pozno, akoravno odhaja istočasno z drugimi listi, je »Slovenski Narod«. Pošta pravi, da je nedolžna. Kdor ver-jame, dobi groš. Tuđi na fronto dobivaj o naši vojaki naš list z ogromnimi zamudami, ali pa sploh ne.^Vsak dan dobivamo pritožbe, kako točno je po-skrbljeno za dostavljanje dunajskih, graških in drugih nemških Iistov, kako redno prihajajo tuđi tržaški italijanski dnevniki, medtem ko je pripisovati le srečnemu slučaju, ako priđe »Slovenski Narod« naročniku sploh v roke. Mi smo že izrazili svoje mnenje in vemo, da je to le nova metoda starega per-sekucijskega sistema. — Z nove taške bojne crte pošiljamo iskrene pozdrave vsem naročnikom »Slov. Naroda«; obenem tuđi ne pozabimo vseh zvestih kranjskih in spodnlcštajersklh de-klet polni nade, da se nam bližajo milejši čaši in lepša bodočnost. Slovenski topni-čarji: predstr. A. Dupelnik, J. Hafnar, L. Kretzenbaher, F. Cvelbar: topničarji: X Cegnar, A. Pokoren, F. Kvas, A. Kožuh. — Slovenski ranjeni vojaki v dunaj-ski garnizijski bolniSnici prosilo svoje ro-fake, naj bi jim pošiljali prečitane slovenske liste. Za vsako pošiljatev bodo iskreno hvaleSnl. Naslov: Jakob Oolja, K. u. k. Garnisonsspital J*. 1, Zimmer 21, Wien IX. Wahringerstrasse 43. — Najslavoejši klavirskl virtuoz Backhaus priredi v Ljubljani dne 19. novembra (ponedeljek) v deželnem gledali-šču koncert z izbranim sporedom. Kdor bi rad doživel res lep večer, naj priđe po-slušat tega velikega umetnika. Vstopnice se dobe vsak dan od 3. popoldne niprei pri blagarnl deželnega gledališča. — Brezobztrno postopanie deželnili oblasti v zadevl vzdrževalnln. Iz političnih krogov nam pi5ejo: ^Slovenski Narod« ie že mnogo poročal o krivicah, ki se godd našemu ljudstvu glede na vzdrževalne pri-spevke po \-poklicancih. Ćele rodbine Še zdaj ne dobivajo podpor; mnoge so Hh dosegle sele po mnogem moledovanju, ali ne za ves čas nazaj, marveč od dneva rešitve, dasi je zakon jasen. Deželne komisije v Gradcu, Celovcu in tuđi v Ljubljani so silno nemarne v reševanju vio*. Mnogo rešitev sploh še ni, druge so došle po več mesecih, doCim ubogi Ijudje Čakajo in ča-kajo na pođpore, ki jim tičejo. Posebno krivična je praksa, da se odreče beguuskim rodbinam vzdrževalnl prispevek, če5, da njihova potreba ni nastala vsled vpoklica očeta, sina itd_ raarveč vsled — bega % domačiie. Zato jim tiče le begunska pod-pora. In to je očitno nezakonito in krivično. Proti takim razmeram ie podal poslanec F o n v zadnji državnozborski seji dne 13. novembra oštro interpelacijo. — Načelstvo gremija trgovcev opo* rarja svoje elane na občnl zbor, ki se bo vrSil v nedeljo, 18. t. m. ob devetih dopoK dne v mali dvorani Mestnega doma. Go-spodje trgovci se naprošajo, da Be točno drže napoveđane ure, da ne bo nepotrebne ga čakanja. — Slovensko planinsko društvo na-manja, da ie pot v Kamnisko Bistrico zopet odprta. V dolini ie še mnogobarvana jesen, vrhovi so pa že v zimi. Ce ie hladno, je v koči, ki je ćelo zimo oskrbovana* pri zakurjeni peči kaj prijetno bivanje. — čevljarska zadruga v Ljubljani vabi %%. elane na sestanek, kateri se vrži r nedeljo 18. t. m. 1917. ob 2. popoldne v gostilni pri g- Valentinu Mraku, Rimska cesta 4, zaradi đoločevanja cen usnja in kbž. Izdelovalci Cevljev ne smejo pri izra-Cunjsvanju cen počenši s 15. novembrom 1917. vzeti za podlago višjih. cen nego so navedene v seznamu. Prosi se gotove uđe-Ie2be. — Karl Korđelič, t č. načelnik. — Koliko velja za zimo moškl? Poznejšim rodovom v občudovanje in se-danjim za spomin, naj konstatiramo, koliko stane, ako se hoče moški obleči za zimo in to po srednjih cenah, ki se blisče po izložbah ljubljanskih trgovin. Evo jih: Obleka, t j. hlače, suknjič in telovnik 300 kron. čevlji 85 K, klobuk 20 K, suknja 300 K, spodnje zfmske hlače 28 K, triko-jopič 28 K, srajca 18 K, ovratnik 2 K, ovratnica 4 K, nogavice 18 K, rokavice 12 K in robec 1 K. Skupno tedaj 816 kron za enkrat obleči in to iz mnogo slabšega blaga, kakor preje! Po-udarjeno pa bodi, da so te cene računjene za nižji In srednji stan in se prodaja tako le »pofel«. Z ženskami je seveda še mnogo na slabšem. In kaj k temu poreče komisija za presojanje cen? NičI Potrdi jih, »ker je vse drago«. Blagor mu, kdor Ima družino In letno plaČo, ki mu niti ne do-voliuje, da bi sebe in svoice s celoletnim raslužkom samo enkrat obleltel! Pa brez žepnih ur, verižlc in prstanov. In kje je živež? Zares krasni časl, krasne razmere — pa le za producente tovarnarje in trgovce! Da, da, Bog ne daj, biti pacifist! — Kraljevska ogrska državna dobro-de!na loterija. Vsled najvišje odredbe priredi loterijsko ravnateljstvo v Budimpešti XXXIII. dobrodelno državno loterijo, Čije čisti dobiček je namenjan kulturnim dobro-delnim napravam, s 475.000 K dobitkov v gotovini. Glavni dobitek 200.000 K In Se 14.S84 dobitkov a 30.000, 20.000, 10.000, 5000 2000, 1000 itd. 2rebanje se vrši nepreklieno dne 6. decembra 1917. Srečke ie dobiti pri kr. ogr. ravnateljstvu drž. lot. v Budimpešti (IX. HauptzoJIamO, pri gener. ravn. na Dunaju, pri vseh poštnih, carinskih fn davenih uradih. na železniških postajah. trafikali. mcnjalnicah itd. Igralni spored gratis u franka Srećka $Ufte i j^ 263 štev. »SLOVENSKI NAROD-, dne 16. novembra 1917, Stran 3 — Glede vrvarsklh Izdelkor za dvfl- tto porabo je naznanila vojna iveza za konopninsko industrijo, da se prav nič tesja blaga ne more prepustiti za potreb-Ščine civilnega orebivalstva, ker ie z raz-položljivimi zaiogami mogoče zadostiti jedva najnujnejSim vojaškim naročilom. Vrvarske tvrdke torej ne rnorejo nikaki tozadevni želji ustreči. Hkraii se prizadctl krogi opozariajo, da je popolnoma nepotrebno, obraćati se tozadevno na mestni gospodarski urad, ker ne more prav nič spremeniti na tem dejstvu. — Prošnje za do volite t izvoza fz NemCije. C. kr. trgovinsko ministrstvo ;e naznanilo trgovski in obrtu i širi zbornici v Ljubljani, da je prusko vojno rnlnistrstvo izreklo željo, da se nai v prošnjah za do-volitev izvoza iz Nernčije, ki se predlasajn pri nemških službenih mestih, navaja vrednost posiljatve v markah. Kot prc-hodno dobo za izvršitev te odredbe smatra vojni urad čas do 1. decembra 1917 za zadosten. Prošnje, vložent po tem roku, ki ne bi ustrezale tej želji, se bodo vmile. — Potni Hsti za Norveško. Tnteresentje dobe v pisarni trgovske in obriniške zb f-nice informaciio o predpisih slede potnih Kstov za Norveško. — Firma J. n. Svam Messel. fzvo? zelenjave v Rotterdaimi, Gondschestraat. ki je pod različnim besedilom svoje tvrdke (klala neredne kupčiie po AvstriH, Je prišla v konkurz. Bllfje podatKe, zlasti tuđi o prijavi zahtevkov, je dobiti pri trgovski in obrtm*ki zbornici v Ljubljani. — Umri je v L;; bljani vpokojeni vi?ii revident južne že!cznice gesp. Ivan Sve-tek, znani in ugledni ljubljanski meSčan. Spoštovani rodbini ickreno so/aljc! — tmrl ie v Vrdu pri Vrhr.iki vpok. nadučiteli srsp. Franc Stolec oče no-tarskega kandidata Josipa Stojca. Naj v miru počiva! ZadušIIa sta se na Posavjn dva otro-fca pri Kosu nj Jc?ici. Mati ie odšla v CrrtuSki hrib nabirat drva. oče pa }e bil od dora ođFoten, ker dcia v t^vami Ton-nfc^. Predno fe bila matf od?!a. |e zaklc-nila hišna vrata ter pustila v ht5i otroka, dve deklici. stari 31* in 5 let sami. Najbrže sta se otroka igrala z vžisaHcami, ker se je vnela v stanovanju shranjena obleka, V dimu sta se otroka nato zadubila. Ko so l'ud'e rapazili dim ter vlomili v JitSo, sta bili deklicf žc mrt\1 ter ie b!h tuđi tako;^nja zdrav-:^l:a pomoč za" n. Predavanlc za vojno posojilo. V Za-fem loarit. v Želčznfldh In ?e!c!Ti predava v nedeHo. dne IS. r--—u-a profesor M. Pirrtat iz Kranja »0 f ■ razmerah« (? p^ebnim ozirom na \ li. vomo posoiilo). *' ■-* tvanje ?e namenjeno za ljudstvo in se v 7??e*nlo2:ii po iutranH. v ŽeleTmfHh K d poldinskf in v Selcih po pop^Ida^ki sležb božji, povsod v ondotni foH. Vstop orost V treh tednffa že tret ra po voden j v ¥r trnjevld. Sedanja bo grozna, ker *e vi ."» dc/ujc. V sobi eosp. F. Tomica je fe : -z pol metra visoka voda. Umri fe pri svoi'h starsJh v St. T?u- nad La*Hm dijak 3. razreda Ijub- ij.' ce realke Stanko ZnpančiČ v nežni ita^- *»iterwil]ecf a ljubljanski cenzor nam je ono opasko — mt>1©-niL *Marburgcr Zeittiris:* z dnp 11. t. m. pa piše med đrueim o teb doerodkih doslovno: ». . . . Wahrend đie Zu?^ hiPit^n, kam ^s vie'fa'-h vor, dass sich Personen eh den Gefangpnen br-e-aben iinfl mit ihn«*n Tausch^escbafte durchffihrten, dfe ketnen besonders anstandigen Charakter trugen. Es haben oft đ!e Lente fflr jrewi«s^ G«j?**n-itande von den Gefanger^n Gecenwerte verlPTist odcr ^-^onimen, rile In keiacfli «r-trag-Iichen Verh&itnisse zu dem Geboten«« stanđen. Man erzahlt sich, dass Jemand fur einen Erotlaib 20 Lire, ein anderer eine golđene TJbr nahm u. a. w.« . . . Morda ljubljanski gospod cecror r*»»r*M boT1 ra-rame. Sicer so pa to najzniJri&i dogodki. o ostalih pa za enkrat fee molčlmo, ker cenzor očividno še ne ve, kaj je dovoljeno in kaj nedovoljeno pisati. — Dr. Orosel proti rlr?avnozbopiklm v o 11 t> vam. Te dni je sMIcal v Imenu volilnega ođseka odvetnik dr. Oro^el b^o vFeh v tem odseka združenih političnih strank !n dn:štev. Po osrtri, v«estranski debati, je stavil predlog, da se volilni odsek t vpra-ianiem drtavnozbor5k!h volitve toliko časa ne bode več bavil, dok!rr t\<* bodo mz-pfsane s p ! o § n e državnozborslr*"* volitve. Sprejct je bil tuđi predlog dr. Tschebnla (Cebul), da caj volilni odsek oFtane toliko časa v permanenci, dokler ne bodo raspisane nove, FfTopne državnozborske volitve; tuđi ta predlog je bil aprejet so^lasno. Razburjenju v nem^lcih poHtičnfh krorih naj bode s tem pripravljen za enkrat ko-nec. Radovedni tmo, kaj noreko k vaemn tema pastor dr. Mannert in Norbert Jahn ter njihov ostali privesek. Gotovo je, đa so nemškonaci'^na'^i s tem pcbegnili pred vsenemci. 6 ponlednjih se pripoveduje. đa bodo sknšall prit! z raznim! zborovanji na površje. V ta namen se bodo v prvi vrsti posluževal! društva »stalno nastavljenih«, ki hočejo t vso »ilo dosf»^t da raspiše vlada za Maribor naćomestne državno-borske volitve. Dr. Orosel Je a svojim korakom torej dosegel naeprotno tega, kar je nam©, raval: spor se bode Sele prav pričel. Ali pa je morda res, kar zatrjujejo drn?i: da bode iz vsega na«tal boj proti župana dr. Schmiedererju In njegovimi ostalim! prijatelji? Vsenernci mčunajo tuđi s tein, da se jim bode pridružila većina Telikih trsov-cev, obrtuikov ter indostrijalcev. Kiko bodo spravili potem v sklad s svojim delom nradništvo, to Je drugo vpraSanje in ta na« manj zanimivo. Mnenj« je to, da bodo visina uradništva v »društvu stalno namešće-nih« šla čez drn in strm za vsor^mAk^ c!-lje. To ni ravno neverjetno: naSi Nemd spadajo med ljudi, ki jim je pripisovatl ta-di slcer nemožne rečL — NaSi began- el. Begunci hs Goriške ta Primorsk« mm tuđi pri naa pripravljajo, da se presele v svoje rodne kraje. Zdi se. đa »e Jih je poprije-lo nekako cervoeno hrepeaenje po doma. Ra2umemo njih lelje, venđar naj bi vsalr be^unec najpreje pomisli!, v kaklnem let-nem času da tivl in, če bode doma n&Sel dovolj zaretja pred »Tozečo, trdo limo. Vsekakor bodo do njih odhoda miuili Se mesecl, ali rsaj tedni, mrai pritiska pa od dne do dn# bolj. Većina begnneev poraz-prodaja skoro vse lmetje, perilo in obleko. S čim naj se varu je Jo mraza, posebno na morebitnem potovanju? *elja, imeti »ređ-?tev za vtpostavitev norega doma s takim ravnanjt m eotovo ne doseže praktičnoga uepeh«! Naj bodo te vratit *» T svarilo proti nastali brerglavosti. — N o C n i pok in potres dne 2. t. m., ki smo ga Cutili po vsej đeželt. ima troj is?or, kakor poročajo »Grazer Volksblattuc s dne 11. in IZ. t. m, iz Ctlovca in Viilma. v velikanskih eksplo-2ijah v nanovo rasf denem laškem ozemiju, gori od Korznina, ra doli do Vidma, Voja-riki poročevalec omt^njeoegm Usta noroča cenzurirano, đa bo n. pr. pri Vidmu s« Tž^ale silne mnoZine la&kega streliva in da bo trajale eksplozije vso noc in pozno v večer dne 3. t. m. ter, đa je bilo številuo naselMn v onih krajih porušenih. Tuđi člo-vešklh frtev da je precej. — Električna razsvetljava. Z električno rmz-svetljavo in nap^ljavo električne^ toka za industrijsha podjetja» poptajajo težave vedro rff.'e. Porovro domrovnjo, da priđe do vsecra tega sele morđa na Jeven prihod-njega leta. Sitno sa one obrate, ki so ie odSteli večje v.^ot« za najemnlno električ-nega toka, tem bolj. ker postajalo te*arp e plinom većino večje in j** dvotnljlTO, da Ik>» de pliaaraa mogla kljub nasprotnlm trdit-vam. obratovati se do novela leta. — N ©-Ttrnost v noćeh. Vsled pomanjkanja plina !H> ▼ nočeh veliki deli mrsta v po-poln! tena! in svoje potl Se navajenemu človeku Je t*»žko. obdrfati orijentacijo, če Cima aeboj električne lamice ali kake dru-«re evetiike. V nočeh se prlčenjt klatiti čim dalje Teč. dvomljivih ljudi in vsak dan se «re o kakSnem pretepu, p» tudl o hujih nasiljih. Raena predmestja so v po!>olni temi. Tako Stoje Melje do S000 !judi in nič manj vojaštva, pa za vseh teh 6000 lj!idi so v porabi 2 plinovi žarnici. — Dnte-n J e ž i v i 1. T© dni jc» bil radi đraženja tirll obsojen pred mariborskim okrpanim podISfem trgovec Radih na 12.000 K globe. povrnitev sodnljskih stroškov In na objavo razpodbe v časopi?ih. Radih Je bil treovski nastavljenor, vojska in spekulacija pa sta napravila li njega bogataša. Pravijo, đa > na poinlađ zaslužil samo i milom v štirih dnevih čez ITO.n^O K dobička kot nekak prekupee. — Vodovod. Od 1S. t. m. Je meftei vodovod eopet odprt. Mizerija • vodo je trajala čez dva mesera. — Ranjena sta bila na laSkem bojiSCu poroč-nlka 26. strelskei^a polka Pranček Kuk-n a r iz LJutomera in Avgupt Amalietti iz Varibora. Prvi le?i r neki dunajski bol-nibnici, drugi pa v Knlttelfelđu. Oba sta po^kodovaca na roTrah in nogah. — M1 e -ka je popolnoma zmanjkalo. Za tobak !n đr. ka divo nlkdo niče?ar več ne da, ker ga itnajo po d^žell 5e sa preostaja-nje. Eca zeljnata glava velja 1 K 50 v do t K. 1 kg jabolk 1 K do 1 K 80 v, en liter novela vina na debelo, pa že S K đo 9 K! 1 kg svinjskega 8T>e!ia velja 24, 25 in 1% K £i!oeram snrovej?a masla 20 đo 24 K in kilogram čebule 1 K 80 v đo 2 K 40 v. Gre nam približno, kot PariZanom leta 1970 71, Radi pomanlkanja ka riva so morali ustaviti predavanja na medicinskem, zoolo-škem, kemičnem. fizikaličnem in anatomič-nem inštftutu graške univerze. Umri Je t srs^kl boIr.iSnic! ptujski okrajni nadzornik in občinskl svetnik Ant. Stering, 55 let star. Izgubila je pled na doleniskt postaji v torek zvečer v velikem navalu neka sospa, stanujoča na Koneresnem trjru 15. Kdor ga je pobral, naj ga odda na njenem stanovanju. Iz^ubllen Ie bfi zTat man?ffni srumS x belim in rdečim kamnom. Odda nai se proti visoki nagradi v upravništvu »SIov. Naroda«. IzgnbUena Je bila usnjata rokavica na o^Iu Dunaiske in Sndne ulice. Pošteni najditeli naj jo odda v Sodni ulici 1, IL, pri Kosovelu proti nauradi. Najncvejii seznam izjfnbljenih In raj-dem'h Rtvarl j> nabit v veži c. kr. policij-»kegs ravnateljstva, P!6£anec Fe je t-fAkel v Sodno ulico it. 12. prvo nad strop je, kjer Daj se oglasi lastnik. Šijnslo'elislia iMw nsln 31. oktobra t 1. je preteklo 400 let oćkzr je nastopil avguštinski menih in vseačHiski profesor Martin Luther proti raznim napakam v katoliski cerk-vi, začel reformacijo in odtrgal skoro vso severno Evropo od Pima in katoli-ske cerkve. Omenjenega dne Je nabil Martin Luther, dotedaj malo znan mc-nih, na vrata grajske cerkve v Witten-bergu na Saškem, kot je bil tedaj običaj, 95 stavkov ali tez, v katerih je v latinskem jeziku nastopil proti zlorabi prodajafiia odpustkov. V srednjem ve-ku ie bila namreč zelo raz^irjena navada, da so razpisovalt papeži, ki so potrebovali za svoj dvor ali svojo državo veliko denaria, odpustke, to Je od-puščanje vsch časnih kazni, predvsem onih v vicah. in ki se jih je doseglo, če se je darovala papežu gotova svota denarja. Sicer je cerkev učila, da so potrebni rudi zakramenH. t ta nauk se je pozabil, oziroma se pred prodajanjem odpustkov sploh ni naglašal. Glavno je bil denar. — »Kakor hitro zazveni de-nar v nabiralniku, Že zleti duša iz vic,« tako naj je učil dominikanec Tecel, proti katereniu fe Luther nastopil. V Luthrovi dobi je sedel na pa-peškem prestolu papez Leon XM veiik podpirateli in rojitelj književnosti in umetnostf. Ta je začcl zidati v Rimu cerkev sv. Petra in za nabiranje denarja je razpisal nov odpustek. Na NemŠkem je imel odpustek v oskrbi nadškof mopiinški, ki je bil obenem tn-di nadSkof devinski in Skot v Halbcr-stadtu in je moral sa dovoljenje združi tve vseh teh služb plača ti papeža 30.U00 cekinov odskodnine (300.000 po današnji vređnosti). Da bi odškodoval nadškofa sa izplačano pristojbino, mu je prepustil papež polovico dohodkov iz v Nemčiji za nov odpustek nabranega denarja. In tako je začel kupčevati dominikanski menih Tecc! v nadškofovem imenu t odpustki. Proti njemu je nastopil Luther in nabil zgoraj omenjenih 05 stavkov, da bi Lzzval med učenjalvi m teologi razgovor o odpustkih. Zaćel se ie prepir, ki se ie vedno bolj širil in pfnal Luthra vedno dafje Luther je za-četkoma Se stal popolnoma na stališču katoliške cerkve, Ie njene napake je hotel odpraviti. Ko pa so proti njemu nastopali razni teologi in ko ga je ko-nečno izobči! in proklel papež, ic zaćel nastopati tuđi proti papežu in proti raznim drugim. Postaj je ustanovitelj nove vere, zavrgel papeža in razne zakra-mente ter rimsko bogoslužje. Nastopil je za svobodo mišljenta, za neodvisnost posameznika od vesoljnosti. Pretrgli je vse stike z univerzalizmom srednjega veka. Tuđi v narodnem oziru je njegov nastop važen. Mesto latinšćine. ki ie vladala dotedai v cerkvenem in javnem življenju, je vpeljal materinščino in ustvaril nem^ki književni jezik. Zato ima njegov nastop mnogo sličnosti s Musovim. Kot ni bil Hi»s Cehom «amo verski reformator. marveČ tuđi narodni buditeli in branitelj, tako je tuđi Luther prvi glasnik nemškcga jezika in nem-s"ke£a mišljenja. Luthrova doba ni samo doba reformacije. doba verskih bojev — da je stalo versko vprašanje v središču vsega gibanja, je ja ono, ker so bila verska vprašanja tedaj najvažnej^a — ampak revolucijonarna doba sploh. Za verskimi vprašanji so nastopila socijalna, gospodarska. Vseh tlačenih sta-nov se je polastil duh nezadovoljnosti. ki je izbruhnil na dan v revolucijah po mestih, med nižjim plemstvom in med kmeti. Luthrova beseda o evanpjelski svobodi je hitro našla odmeva med tla-čcnimi stanovi in vzbudila hrepenenje po socijalni svobodi, po sianov-ski neodvisnosti. Dasi je nastopil Luther sam proti iakemu iolmačenju svojih na-ukov, vendar je bil provzročitelj soci-jalnega gibanja, ki sicer ni končalo dobro za tlačane, pa vendar dalo duška tedanji nezadovoljnostt. Luthrov nastop »e važen tuđi 7a nas Slovence. Saj so se njegovi nauki razširili tuđi pri nas tako, da je bila večina Slovencev protestantovskejra mišljenja in da nam ie ta čas rodil nas slovstveni jezik in jako živalmo literarno đelovanje. Komaj 60 let za Nemci smo dobili tuđi Slovenci prvo prostavo celega sv. pisma. D^ današajega dne je Dalmatinova biblija ena največiih slovenskih knjig. Luthrova doba je vzbudila prvikrat ja poslovan sko vprašanje. Potreba po enotni iugoslovanski kr.H-že\niosti se ie že tedai pokazala in že se ic začelo v tem zmislu tuđi ćelovati. ^ Nakariio moke tržovcem. Trgovcem se bo nakazovala moka v so-boto, dne 17. novembra ob 9. v mestni posvetovalnici. t Speh za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejrnejo špeh v soboto, dne 17. novembra in v ponedcljck, dne 19. novembra na Poljanski cesti št. 15. l)o-ločen je ta - Ie red: V soboto. dne 17. novembra popoldne od 1. do 2. št 1—200, od 2. do 3. št. 201—400, od 3. do 4. št. 401—600. — V ponede-1 j e k, dne 19. novembra dopoldne od 8. do 9. št. 601—800. nd 9. do 10. št. 801—1000, od 10. do 11. st. 1001 do 1200; popoldne od 1. do 2. št. 1201 do 1400t od 2. do 3. St. 1401 do konca. — Vsaka oseba dobi V« kc; kilogram stane 8 K 80 vin. Poleg nakazil za mast prinesite s seboj tuđi mesecne maščob-ne izknrntce. t Oddaja mesa na rumene izkaz-nice B. Stranke z rumenimi izkazni-cami, zaznamovanimi s črko B, prej-mejo meso v soboto, dne 17. novembra popoldne v cerkvi Sv. Jožefa. Določcn je ta - Ie red: od V«2. do 2. št. 1—200, od 2. do Vz3. št. 201—400. od V23. do 3. št. 401—600. od 3. do "s4. št. 601 do 800. od V*4. do 4. št. 801—1000. od 4. do V«5. št. 1001—1200, od f/,5. do 5. iit. 1201—1400, od 5. do htd. št. 1401 do konca. r!na oseba dobi ifi kg, dve osebi Vt kgf 3 in 4 osebe a,4 kz, 5 in 6 oseb I kg. 7 in 8 oseb IV4 kg, već oseb l*/i kg. Kilogram stane 2 kroni. t Sveza repa na rumer.e C - iz-kaznice st. 1441 do 1680. Stranke z rumenimi izkaznicami C št. MH—17-0, prejmejo svezo reno v petek, dne 16. novembra popoldne na Poljanski cesti št. 15. Red je ta - Ie: od 2. do 3. Št. 1441—1520, od 3. do 4. št. 1521—1600, od 4. do 5. 5t. 1601—16*9. Vsaka oseba dobi 10 kg: kilogram stane 10 vin. Pripravite vreće! t Sveza repa na rumene izkaznice C št. 1681 đo 1920. Stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1681 do 1920, prejmejo svezo repo v soboto, dne 17. novembra popoldne. na Poljanski cesti št 15. Red je ta - Ie: od 2. do 3. št. 16S1—1760, od 3. do 4. St. 1761—1840, od 4. do 5. št. 1841—1920. Vsaka oseba dobi 10 kg: kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče! t Oddala ceitcjšega mesa na Viču. Stranke z vica, ki imajo rumene B in C - izkaznice, prejmejo praSieje meso v soboto, dne 17. novembra popoldne, v mesnici eosd. £kriia na Viču. Dolo-čen je ta - je red: od 2. do VtX stranke z rumenimi izkiunicamj Đ št 1 do 100, od tt3. do 3. št. 101—200, od 3. do Vi4. 5t. 201 do konca; od yt4. do 4, stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1—100, od 4. do V*5. št. 101—200r od Vi5. do 5. št. 201—300, od 5. do V26. št. 301--100, od Viri do 6. št. 401 do konca. f!na oseba dobi *A kg, 2 osebi Vi kg, 3 in 4 osebe '/4 kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb I1/« kg, več oseb V/t kilograma. Kilogram stane 4 K. f Oddaia prašičjega tnesa ▼ Mo-stah. Stranke iz Most, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črko B in C, dobe prašičje meso v nedeljo, dne 18. novembra dopoldne, v mesnici gosp. Karla Štruklja, na Zaloški cesti št, 14. Ooločen je ta - Ie red: od 7. do Vs8. zjutraj stranke z rumenimi izkaznicami B st. 1—100, od V;3. do št 101 do 200, od 8. do V29. št. 201 do konca; od V2O do 9. stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1—100, od 9. do VslO. št. } 101— _W, od VjIO. do 10. št. 201—300, od 10. do »/ali. št. 301—400, od Vsll. do 11. št. 401 do konca. Ena oseba dobi V4 kg, 2 osebi Vi kg. 3 in 4 osebe s/4 kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1*A ks:, več eseb 114 ks. Kilogram stane 4 K. t O razde'itvl romunske Istine so interpelirali vlauo nemski posianci dr. Schiirf! in tovariši, Češ, da mnra vlada v najkrajšem času navesti, koliko dobi Austrija romunskesa žita, ker bi sicer postale v javnosti verietne vesti, da si je Nemčija vzela vso romunsko letino. — KakGr se y^ političnih krogih zatr-juje, je av:~trij\ski delež na romunskem žitu letos majlien, fo pa vsl«d tega, ker je romunsk? letina v splošnem jako slaba. Književnost. — -. Štovan«. Ravnokar SzSla Stevilka S. in 9. r.SIovana.r ima to-lc vse'olno: Franu Maslju v spotnin, Milan Pugelj. — Kresna Goč, Juš Kozak. — Ubranost, Janko Glascr. — V bohotnem cvetju, ?Iatjaž. —.V mišlih, Horikova. — CeSka literatura sa časa vojne, fitefan Jež. — AH čuješ? Ivan AIbreht- — Gospodična Miči, Frnnc MilčinskL — Volkodiak. Fran Govekar. — Misli o oano-vah Južnoslovcnskp znrođovino, .Anton Loboda. — Brid ka z^ođba Iz Levstikovega življenja, Avgnst 2igon. — Igra, Ivan. Al-broht. — Slovo, Fran Roš. — Listek. — »Slovan« prinasa nadalje đve umetniSkl prilogi: Ivana Vovrotiča Tolminke in Gui-tlona Manesa. Studenta. — Kvaternik, Starčević in Strossmayr 3 Jugoslovanskem problemu. Tako se imenuje ćrobna knjižica, ki jo je izda! dr. B. Stopar. V brošuri so .iako zanimivi citati iz govorov teh treh odličnih hrvatskih po-litikov v hrvatskem sabora 1. 1S61., ki nas podučujejo, kako je že takrat jugoslovan-ski problein obvlađal politično mišljenje naSih najodliCneJših mož. BroSura »tane 1 krono tor se naroča pri drju Stroparju, Zagreb, Mnrovska ulica 24. — Vojnovič Ivo, Akordi. (Zagreb, Na-klađnt zavod iJug«, naslovni list In iK>rtre^ aviorjeT- izdala* tvr>^. Tomislav Krizman. Str. 207. Cena 3 K 50 v.) Akordi? KakSnl akordi? To vse, kar je v knjigi, je sklad Hrske i/Gsinl in epskega dogodka v dramatski umetnosti: Fklad zgodovinskih dubrov-rislcih spominov in moderne sedanjosti v rno samo duševno silo: Fklsd Ingoslovan-ske narodne pesmi in italijanske oblikovi-tosti v klasični kulturi; sklad poezije, inu-sičnosti in kiparstva v enoti umetnosti. Naslov je knjigri vzet od ene^a iznieđ od-delkov knjige, posve^enega velikanu ki-parju Ivanu Meštrovićn. Večino knjige iy-pomjul^jo članki, beležke ic kritične opaz-ke o gleđaliSCu, dramah in is^alcih an^le-ških. franeoskih in italijanskih dramatskih vellkanih, pa tuđi o nesorazr^ornosti nem-fike umetnosti v primeri z državno - voja-šlnm dviaranjem nemšlce države: Zadnji -akord* je znano nržno - dojmljivo pereci-fO o preganjanjlh, ki jih je Vojnović od začetka vojn? protrpel v Dalmaciji, a zadnje njegove besede so: >neumrlost ideala celega Jugoslovanskega naroda. Top!o »e spominja avtor tra^eđko Kristine Riickove, ki smo jo debro poznali tndi v Ljubljani, in pa pokojnoga Frana Grbica, ^vzornejra mojstra bel-canto - pevanja -. "katnroera j • Klišal leta 1873. prvrga peti ^FauFta«. tor se kakor sorodni mu Ki^ar Ivan Mestrović. ki J« ravno tako rad Srb kakor Hrvat, oklopa vselej in povso'l našega narodnega edinstva, rt e % a tajnega božjega akor-t\ a*. — Prof. Prohaska je ▼ uvodu napisal dva članka o umetniSkem razvoju Vojnovi-revrm, j'l ju ho vsafcdo čital z veliko korist jo. Sploh Je vaa knjiga Casn silno pri-merna in jo Ie moremo najtopleje pripo-ročati. — ženski Svijet«. Primili smo 3. broj *2enskog Svijeta^, mjesečnika za kulturne, Bocljalne i političke interese jugoslavenskih žena, Sto ga izdaje &dja. Zofka Kveder-Demetrović. Sadržaj mu jp ovaj: Nikias: NaSe narodno pitanje i žene. — M. M. Ra-ktć: Dragim pokojnicima. — Ksaver ?Te-ško: Vrrnih du5 dan- — Zofka Kvcder: Spasimo. Sto se spasiti mora! — Lena Ujcvić: Pokojnika. — Zorka Sime Lazifa: Srpska žena. — Paja Juiija Kaftanić: Dojmovi iz rodne uvalo. — GuMo Tarta-grlia: Udovica- — Vinka Eulić: Nešto iz hi-¥ tori je duševnog razvoja žene do početka 19. stoljeća. — Manica Koraan: Izkušnja. — Vera B. Tar.azevića: Na izdisaju ... — Antun Cettineo: Perditio tua lorael ex to* — Dl vi j uža: Na groblja; U noći. — I4^b% Drakulić - Lovrenčič: Spomini. — Bos^ Mi« lenkovlć 2one i život. — Marija PIoetzer:| Žena I zvanje. — Zofka Kveder: O Ruskinjama. — Joža Klekov8ka: Moj jedinac« — Prosvjeta: Sudački licej; Ženske škoi» u Šibeniku; četiri obrazovno ustanove za Hrvatice u Zadru. — Stalcški interesi ž-> na: O jednom jubileju; Suradnja, a im utakmica; Prilike bosanske namještenice. — Književnost: Dvije lijepe uzgojne kuji* gc. — Lisnica uredništva. — *2enskf Svi^ jet* Izlazi svaki mjesec te stoji na godina lt> K, pojedini broj 1 K 50 v. Narudžbe Šalju se na izdavatoljicti lista n Zagreba, Pantorčak 1 b. • Za 200.000 kron d ran u I je v je bil<% ukradenih v Budiir.: .-Li grofa Wilczeku. • Svojega češkega imena so sramit}« stotnik Julij Malv. Zato Bi ga je dal sprfri rneniti v Julius YIam. • Avtomobilska nezgoda barona Con* rada. Ko se jo peljal feldmaršal Conrađ ▼ ponedeljek proti Bolcanu z juea, Sofer ni opazi?, da se zapirajo Železnlške ograi«. Ćez tir meranske železnlco je prišel In tre* ščil y đru^o ograjo. Artomobil je precej p>oškođovan, šofer labko vsled razblteg^ stekla feldmarSalu Conradu ae ni rgo* dilo nič. • Kardinal v strelskem jarku. Ka toli* 3&J nadškor v Vestminstra na Ansrleškem, kardinal Bourne ae je podal na franeoska bojišće, da obi?.Če katoliške angleške vojt* ke, ki se nab&jajo na franeoskem bojiščo.' S Celađo na glavi in z masko proti strupo. nim plinom na licu se je podal v najapretj* cejšo strelske jarke. Poročajo, da se je na-hajal kardinal parkrat v strelskih jarkih ^ največji smrtni nevarnosti. • Znamenito skrtvališče dezerter ja. Na Francoskem se je razkrilo v nekeia večjem kraju čudno skrivaliSče dezerterja. Noki gostilničar, ki je v začetku vojm* po-begnil, si je napravil udobno bivalliče t kleti svoje reetavracije. Cea 30 inesocev }• prebil tako, izvrstno založen z jedjo Jn jn^, jačo. Med 2. in 3. uro ponoči je napravi redno majhen epreb&d. Scđa.1 so ga vjeli'in pripravlja se proces. Skoro trt leta skrfrati se pred oblastvijo, mora biti ie »viSJI dezerter*. Sploh je pa bi! prostor ▼ kleti prav razkošno tapeciran, opremljen z lepim pohiStvom in đragocenimi preprogami, električno razsvetljen in je imel tuđ! do«, bro peč, krasno — prebivališče, kakor&nes^ bi se človek ne branih Darila. Darovi za begunce. Gospod Josip Ko« i« Steinklamma je posla! *Posredovaln1cl za goriško begnnce« 140 K za dr. Krekovo ustnovo, katere so nabrali in zložili božje-potniki na MnHjinem Celju. Denar je »Fe* sredovalnica< pri goriški centraln! posoitk nici plodonosno naložila. Umrli so v Ljubliani: Dne 13. novembra: Anton Kalčič, pe« Sec. v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni toli. — ATJton Novak, bivši Čevliar, mestni nbo^i. 52 let. Japljeva ulica 2. Dne 14. novembra. Jan Gluszczak» peSec, ▼ rezervni voja?ki bolniSnict n* obrtni soli. — FrančfSfca Anžič, rejenka, 1 nae«ec. Streligka ulica 15. — Alojzija Blaž-nik, trgovka in hišna posestnica, 62 let. Stari trg 12. — Doroteja Čelik, zasebnica, 67 let, Pot v Rožno dolino 44. — Tjenart Klas, po^ec. v rezervni vojaški bolnižnicl na obrtni Soli. — Abraham Lupsche, pe« See. t reaervni vojaški bolni§nlcl v Marija« nišču. — Ana Kralj, Čevljarjeva Tđova, ©< Jet, Kladezna ulica 1S. Dne 35. novembra: Terezija Goloh, hCl tovarniškega đelavea, 4Vj leta, CtrrfU ška ulica 15. — Alojzija Gorfie, biralka, it let, Radecke^a cesta 9. V đežclni bolnišniclt' Dne 9. novembra: Mati ja Rožane, l»h*§i ^evljar. 72 let. — Ana Roethel, zas?bi nica, .si let. - Dne 10. novembra: Josip ZupanCJi promogar, 54 let. Izđ&!afe!' in odgovore! urednik; Valentin Kopitar. ■• LssfulRg lo ttsk »Narodne tlsfcsrni«. pleskarski in llkarski mojster Uu&tiana, Hl^nska c. 16« se priporoča cenjenemu cbČinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela Jamčim da delam samo s pristnim firnežem. Selđna in tožaa postrdiba. Potrti globokc žalosti naznan^rno vsem sorođnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni sinček, oziroma bratce Stanko Zupančič dijak III. c razreda ljubljanske c. kr. dri. višje realke v neini starosti 12 let previđen s svetimi zakramenti za umirajoče dne 13. novembra 1917 ob 5. uri popoldne po kratki zelo mučni bolczni pri svojcih v Sentpetru nad Laškim mimo v Gospodu zaspal. Šcntrupert nad Laškim, dne 13. novembra 1917. Žalujoči ostali. Stl*K 4 .-. ___________________.SLOm&M MAKOP-, 4m 18. ■•vmbra i»i7._________________________________________ 2Ć3 $;ev. Oloboke lUtloščeii javljam v*m sorodntkom, prijatelje« ia žuljem dt i« umri vč€ftj ob » ?9 uri predpoluđne moj ljubi oče nađučitelj v pokoju pd tia'jff, mučni bolesni, v 73. let-.t starosti. Pogreb predragega rajnika bo jutri, v soboto dne 17. t. m ob ?. uri popolđne iz hiše št. 116 v Vrdo na iupnijsko pokopališče §v. Pavla m Vrhutfci. Blag fim sporom' Vrhnika-Vrd. <§«e 16- ?t*topada 191?. • 3906 JoSI^ Stojec notarski kandidat, sedai pri vojafcFh v Andritr-a pri Gradcu (frnovoi. oter. povelista St. 3, 2. nadom, stotnij*.) Javljamo, da nam je dan« umri na* dobri 5. Saa'orlera 5?nn SavQiko7a, bće:*. Sr. Davorio Senior* c. kT, soanik &ovrt> fcevni«, notar. kancL, zeta, Saiiljaaa Stalorjeva, vnukinja. Zahvala, NajprisrčnejS« se »ahvaijajemo vsem. ki so nam tzkaialf sofutje ob smrti naSega nepozatnega soproga, ozroma očeta m Drnta, gospođa ttr Jtft obilno udeležbo n« rjegov«; ;i«dn»i poti. Posebno ra se đol^ujemo zahvaliti velec. gosp. postajtnačelniku za njegovo psžrtvovalnost, kakor tuđi vsem osobju 7.1 ktasn* darovani venec. Vcčni povrni tlsočero vsem! RAKEK, dne 13. novembra 1917. 3891 eiobok« ialafoua rođb^a Mtlo. Zahvala. Vscrn onifn, ki ao nam izkasovali sočutje ob smrti n«5ega pr*-lfubej?a »oproga, očeta, tasta in stareg^ očeta, gospodi Asidreia Perko o. kp. đožel. veteriaaii« ▼ p^kefa kakof tođl častiti dubovočini, c kr. namfstniStvti v Trsta seđa} v Voloskcm-Opatiji za poslani venec, gosp. uradmkom ružnih oblasti, vsem prijateljem, znancem in sorodnikom za njih požrtvova'nost. časte^e spremstvo ia roklonjend cvetje, izrekamu tem potom na§o globoko Mhvtlo. V Vclofiktm, dM 13. noverabra 101T s^6 UlmUmU MttH. Sijajno bodoinost imajo torikt STOtk« io MM ST^to ftTSlr. aMttofa kHta T^ed svoje vedno zvtšujoče te droarnc Trednosti I Tsftks lf>kl l«i— I Glavna dobitka zoašata let 2996 MT 1,000.000 fcron. "«■ Natančno pojajnilo z ijralnim oačrtom r^xpoAilja brezpUćoo : SreCfcovito isstopstvo 1» 1**««»^ PrMna bi poštena prodajalka mešane m manufakturne stroke, IM» alavikav v mestu ali pa kj« na deleli in sicer na i raje a hrano v hi* i. Poizve ac v trfftvta! tifcart. Jniinm mltea. 3g7S Posestvo na prodaj 10 minut i2 Celja, obstojeCe ii 2 hiš, gospo- darskega poslopja in do] orala remln^a Uve se pri Trmmcm Harajte, ■UvbBaai p«4fatBtkat v »abartm pri C^}u. Stanovanje obatoječe iz ? sob, kuhinje in pritikl:n a« *6&a a 1. daettaal&roaa t. 1. Vpr.-.ta se pri Iv. Krawofl( aHwa|aka e#«ta t, L ■atatropi*'. 3901 •WiEr Kupim "99 ? 90?talfi !9 2 usto! osiarlol oiiromi iauAOQ|aisi £iato suro x v«Hi!oo xa iste. Pismene panudbe pod fl5Od'S9O5** na uprav n. »Slov. Naroda«. 39^X) Eaplm duhro potišene sitaftae tu sđrava olupks cd hrušek :n jabolk po 2 Lk prasciiia« (:o končani voiski. Dor ->i „»olnftal dona 3S49" na upravn. »Slov. Naroda«. Trgovci! Gostltnllarji! KOCKE za juho! r.e\o rUnrrtt Tr«*tr, 1000 SA 317 kr^fl« Pa;bo^e kock* za nc'sš 1300 ketek 40 X. Ka'bol&e kocka ^ kimel-jiifee, 1000 kock 40 K pošilja rroti povzetju ati predpla*i!u tvrdka IVA5I UR£K» Ljubljana, Moetnl trg Itv. 1». 3'96 iiiiiiSili ▼sako maoiisOf odi id om đebe-losti caprej. k?:?! fo aajTišji oeai Josip Cizel9 na PoJzeSi, "ta|er«!t©. * "* Ttjjgvc! , obrhHM, npff^oiilri, pofeitsikt, vpokolosol! V5i, ki hočejo rokazati svoje patrijo-tično miSljenje, naj blagovoUjo poslati svoje prijave zn spreiem p^fvinju voine^i? pođo*rn*ea jtavarovania, Eran'Eki dofelni ^o^rctnlel aU^eivstr. detemo il7ž?ens&e In tentne saTsro- csa;a 12 1! Potrebne tiskovine fn pojasnila takoj pošliemo. Za tri.: i pnsebei odSkodujemo. Pouečsne slike' do naravne velikosti, kakor tuđi olinate portrete na platno izvršuje umetoi^ko po vsaki fotografi« 185 Davorili Bortek piri fotografski in povečeralni zavod v Tjcbl'iai, Xelotoorska «L 34 a. i___________ i Oblast^eno zav. kem. prepar. patent. oblast veno in zdravniŠtco preskašeoi in piiporočeni tobaini nadomestek „TABAKON" prodaja danc6 isak boljii trgi.*:-. 140 malih savitkor . . . K 50 — (na drobno 90 vio) 140 srfdoj^h »fitkov . • K 100 — (oa drobilo 1 K), Ta iidelek je bit ▼ sejah zdrarniŠkih lEve^encev ▼ Budimpf§ti io na Dunaju pre5ku^n ia najden kot najbcljŠi in oajzdravejfti tobačni nadomcatek M večjih naročitih velik popast« Tmwmrmmr ▼. Job, TrmgtL HaUMAflal ■BffAaaVBMI ^93 Rudolf Cotil, astopaik, Vrbnika. Viorcev ae radi velikih naročit io pomanikanja osrbja ne razpošilja. |#^V||đm^ napol pokrita, dobro KQr||fl ohranjenain pripravna •^^^^**#^* ra vprejro enega konia, •m fcupt, — Ponudbe pod >tkoći|« 384T" na upravn. »Slov. Naroda«. 3847 |aT KMPi »• "li| elektromotor •—• leonjikiti tat — Naslov pove up"v »Siov Naroda«. 3836 B 11II R D dobro ohiasicn z opremo, 06 proda« Ivan Murko, mesar v KrSkem, - J^bofčiiTk - ca 20 it^Scll. se takol proda. ____Josip Zurc9 Dvor. m lscla)lovfit»i« drv9 kakor tuđi gotova drva ■• kupi po visoki caitl, na fCranfskaMai ne daleč od 2eiezniške postaje — Vsamii trn tudl v«2Ia njiva v najam v okolici Ljubljane. - Ponudbe: Ljubljana Poltnl pred a I It. 191« 3505 Slivovko, med, lebelni vosek, mecesnov ferpsntin, oglje ------------.--------- h»;>l na debsio ——————— A. 3ECHIR, GIžaDEC, Kroisbatfogasse 101. Edns peseonosr [ lik'erja je ikiA iflnđta fe posebnost želođtaega liker]a Iz Tdrtiftlnfh rastlln, katerl Iz« borao vpllva proti slabostim w ielodcu ter rad! tega ▼ nobenl družini ne bi smel manjkati. Tel«ffoa 40208. Talofoo 48200* Artika ttz ^-^ I ^^ mmk S i ^^ aikalija prosto kot nadomestak za arabski gumi In dekstrln, jako vporaben, v tenki plasti namazan, skoro brezbarven, hitro suSeCa s« lepilna snov, kl »ivrstno drži, prikladen ra vso kartonažno industrijo, za nalepljenje etiket na papir, usnjo, steklo in ploSčevino, dobavlja točno a 5 kg in 121/2 kg, v sodih a 250 kg Iz tovarne; Ekskluzivno atnbalaSo CEH & BLITZ, Dunai XX/2, DresdenerstrassejU. 82.___________ Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar munja si c. l ebintttn, da n nbiji Bjtan eveilllni salon samo Pod Tranio it 2 polog Cevljarakega mosta. Velika zaloga suhih vencev. zdetovsnje šopkov, vencev, trakov i. t d. Znnanja narobila toono. Vrtnarija na Tržaški cesti št. S4. Zaupno blago! V pari pratio in brezkalno posteljno perje in puh prfporola trgovina s poataljnlm porjom bi pyhoaa C. J. HAIKJ1HN Ljubljana, Mestni trg Stev. 8 Ustanovilena 1868. Ustanovljena 1888. POZOR I Hereelna konkurenca prlnafta na trg ia nUko caao napol alt Bld oć'dčeno blago. Tega parja ae drie pogasio ostsakl meaa fanesaai7«l ki zv:sn;o tezo tar hist?3ii9 ^risomor^ da se razvi:olo Ućinke Ia moliL Najboi] m«aimi¥ ta Ba|boi{il slov. Ilutrovas: to^ž^ «01 y U n 3 K & M priobčujejo vsak teđen miieffO santmlTfa sliHis bo!«S6 in o drugih važnih aktualnih domačih tn tu^ih do^odkiti, ter obilo zaninilvega ćtiva: pesmi, povesti, jako sanl-atlT9 leji aataktlvakl rdetsn, poučne članke "n črtrce fz ^ospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike ia aploh vseh strok poIMneaa znanstva. 113 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski il us trovan tednik, kl je posvećen le cabavi In pouku. „TEDENSKE SLIKE** bi naj imela naročena vsaka rodbina, vssfca gost il na, kavama, brfv-nka, vsako društvo itd- Zahtevajte., TEDEN3KE SLIKE1* povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo txetrt IcU K 3'8O pol leta K 7.50 tn čelo leto K 15*—. Narotaiki dobe kot nagrado slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčića in Aškerca ter tuđi lepe zanimive knjige. Naročite H „TEDENSKE SLIKE" takoj! Pošljite nam svoj naslov In pošljemo Vam 1 Številko „TEDENSKE SLIKE" brerplačno in pounioe pro,to « o^ied. Upni?ništvb lista „TEDENSKE SLIKE*4 Itmaliaa*. rranftUfcaanUra nlioa to/L