Oo«»nli»» nlsfsn® w co»ovln> Let© LVII. V Uubitani. v petek, dne 22 marca 1929 Št. 68 st.2 Oln Naročnina Dnevna izdalo za državo SHS mesečno 25 Oln polletno 130 Din celolelno 3UO Din za inozemstvo mesečno tU Din nede isRa izdaja ceiole no v Jugo* slavil) 120 Din, za Inozemstvo 140 D SCOVENEC S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec« Cene oglasov i stolp, peut-vrsia mali oglasi po 1'30 in i D.veCfl oglasi nad 45mmvillne po Din 2-SO. veliki po 3 in 4 Din, v uredn ■ Skem delu vrstica oo IO Din ci Pr v/eeiem □ naročilu copuaf Izide oo 4 ziuiraj razen pondellKo ln dneva do Draznlku oreantStvo /e v Kopitartevt ulici (i iii Rokopisi sc ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprejemalo * Vreanlštva telefon St. 20S0. unravnlitvo SI. 2328 Za novo nemško vlado Od izstopa nemškega centruma se berlinska vlada nahaja v stalni, latentni krizi. Dasiravno centrum ni šel v skrajno opozicijo, marveč lojalno sodeluje v parlamentu in celo glasuje za številne vladne predloge, je vendar položaj vlade vsak dan težavnejši. Tega n^ taji niti ono časopisje, ki je odločno za vlado. Med zastopniki političnih strank pa se že vršijo živahni razgovori za ustvaritev novega, sigurnejšega položaja. Dobro voljo za to, da se sestavi nova vlada na čim bolj širo1 em temelju, je opažati predvsem pri voditeljih centruma, soci-alnodemokratih in demokratih. Največje težave vladi in tudi tem načrtom dela samo' velekapitalističua nemška ljudska stranka, oziroma njen poslanski klub. V tej stranki se že dolgo časa vršijo notranji boji med dvema strujaina. Ena zagovarja zmerno, konservativno, republikansko politiko in jo vodi sedanji zunanji minister dr. Stresemann. Druga skupina se približuje skrajnim nacionalističnim elementom. Zahteva revizijo weimarske ustave v smislu popolnega centralizma, to je vzpostavitve »Ein-' heitsstaata«. Je proti demokratičnemu izvajanju parlamentarizma in je popolnoma odl-rito protisocialna ter zahteva ukinitev številnih pridobitev na polju socialne zakonodaje. To njeno stališče je razumljivo, kajti ona je podpirana od nemške težke industrije in mora cato tudi v javnem življenju zastopati in ščititi njene interese. V kulturnem pogledu je izrazito svobodomiselna. Kar se tiče zunanje politike zahteva takojšnjo izpraznitev zase-1-denih pokrajin, definitivno določitev vojne odškodnine, vrnitev vseh kolonij in priključitev Avstrije. Ta skupina je na poslednjem občnem zboru zaupnikov dobila večino v vodstvu stranke, v poslanskem klubu pa ji pripadajo skgrgj vsi člani na čelu s predsednikom kluba dr. Schotzem, ki tudi vodi to skupino. Lahko se torej reče, da je nemška ljudska stranka skoraj v celoti ravno v zunanje političnem pogledu v odkritem nasprotju s svojim ustanoviteljem in načelnikom dr. Stre-semannom, ki kljub temu že več kot tri leta vodi zunanjo politiko Reicha. Ravno iz vrst lastne stranke pa so pričele padali ostre besede na račun njegove zunanje politike^ y Objektivno presojajoč delovanje dr. Stresemanna kot zunanjega ministra pa je tre hrt priznati, da so te kritike iz vrst nemških strank pretirane. Pod njegovim vodstvom je Nemčija na dostojanstven način po porazu v svetovni vojni bila zopet sprejeta v krog drugih narodov in si v Društvu narodov z modro in miroljubno politiko pridobila lep sloves in ugledno mesto. Njemu gre velika zasluga za Locarno. Ravno ta odločnost dr. Stresemanna pri izvajanju miroljubnega programa, ki je Nemčiji pridobila v svetu novih simpatij, pa je bila povod najhujšim napadom od njegovih ljudi. Še bolj ogorčeni so nastali ti napadi po slabem rezultatu nastopa dr. Stresemanna za manjšine na zadnjem zasedanju Sveta Društva narodov. Časopisje njegove stranke je brez rezerve zavzelo odklonilno stališče napram njegovi taktiki, na eni od zadnjih sej pa so tudi v poslanskem klubu padle pikre besede na njegov račun. Razdalja med načelnikom in stranko postaja vedno večja in množijo se glasovi, da bo dr. Stresemann ustanovil novo stranko ali pa da se bo priključil demokratom. Slednji so najbolj zvesto podpirali njegovo zunanjo politiko in ne prikrivajo, da bi dr. Stresemanna radi videli na čelu svoje stranke, ki po svojih kapitalističnih ciljih itak daleč ne zaostaja za ljudsko stranko. Misel ustanoviti novo veliko republikansko stranko že dolgo kroži po nemški javnosti. Stranka bi bila faktično samo razširjena demokratska stranka, h kateri naj bi pristopili pristaši iz drugih strank. Njen program bi bil absolutno republikanski iu demokratski, v zunanji politiki za nadaljevanje dr. Strese-mannove, v gospodarski konservativen, v kulturni liberalen. To misel že dolgo časa zagovarja mo^no razvito časopisje demokratske stranke, ki hoče izkoristiti tudi sedanje spore v ljudski stranki v prilog te zamisli. Dr. Stresemann, ki se sedaj nahaja na dopustu, molči. Vendar se zdi, da njegov čas še ni prišel in da so preuranjene kombinacije. ki se delajo z njegovo osebo. Ljudska stranka pa je med tem pod vodstvom dr. Siresemannovih nasprotnikov nadaljevala z dvolično taktiko. V vladi sedita dva njena predstavnika, poslanci pa glasujejo oprava /c vtiopuar/evt ui.si.b * cehovnl račun: Clubllano Slev. I0.A50 tn 10.349 za Insetaie, Saralevo St.7 363, Zagreb St. 30.011, Prago In Viinai St. 24.797 Seja kronskega sveta Vlada predložila na seji Nj. Vel. kralju svoj delovni program 11. marca. (Tel. »Slov.«) Danes 1 stvo raznolaea. Vsak minister ie Govoril k r____•_____ Belgrad, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Danes ' se je vršila v dvoru seja vlade pod kraljevim predsedstvom. Seja je bila najvažnejša od vseh sej po 6. januarju. Imela je namen, da vlada Nj. Vel. kralju predloži svoj program. Zato se je s to sejo počakalo dokler sc ni ! izvršila končna redakcija proračuna, da se je videlo, s kakšnimi sredstvi vsako ministr- I stvo razpolaga. Vsak minister je govoril k proračunu in o programu svojega ministrstva kakih 10 minut. V poročilih so nanizali eks-cerptc o reformah in delu, ki ga nameravajo v tem letu izvesti. Kot resume iz skupnega programa se jc nato izdal komunike, ki je prvi, odkar je sedanja vlada od 6. januarja pričela s preosnovami. Dva nova zakona sankcionirana Kralj podpisal zakon o šeriafskih sodiščih in sodnikih ler zakon o državnih pravdnikih Beograd, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Danes je Nj. V. kralj podpisal zakon o šerijatskih sodnikih in sodiščih in državnih pravdnikih. 0 zakonu o državnih pravdnikih smo bistvene določbe že prinesli. F. i okrajnih sodiščih se lahko zastopstvo državnega pravdništva poveri, ali sodniku pristavu, ali sodnemu pripravniku, ali kaki osebi upravnega značaja, ki jo določi pravosodno ministrstvo Pri okrožnih sodiščih ostanejo državni pravdniki in namestniki. Pri apelacijskcm sodišču ostane višji državni pravdnik in namestnik. Pri ka-sacijskem sodišču je vrhovni državni pravdnik, čegar mesto bo šele ustanovljeno. Do takrat ostane v Sarajevu, Novem Sadu in Zagrebu pri oddelku A državni nadodvetnik kot dosedaj. V sebi bodo združevali vrhovnega in višjega državnega pravdnika. Pri oddelku B pri Stolu sedmorice v Zagrebu, ki je vrhovno sodišče v Dalmaciji in Sloveniji, postane vrhovni državni pravdnik starešina oddelka vrhovnega državnega pravdništva, ki se bo šele ustanovilo, in jc izenačen s kasacijskimi sodniki. Njegov namestnik je izenačen z namestniki višjega državnega pravdništva. Zakon vsebuje splošne predpise disciplinarnega značaja in občih državnih zakonov, v katere lahko posega državni pravdnik. Vrhovni državni pravdnik se izenači s kasacij-skim podpredsednikom, namestniki s kasacijskimi sodniki, višji državni pravdnik s podpredsednikom apelacijskega sodišča. Državni pravdnik dobiva 300, njegov namestnik 200 Din doklade. V bistvu določa zakon isto, kar je določal načrt bivše narodne skupščine. Vsi državni pravdniki kakor tudi njihovi namestniki, so izenačeni s sodniki okrožnih sodišč. Šef državnega pravdništva na sedežu apela-cijskcga sodišča je izenačen z apelacijskimi sodniki. Belgrad, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Ob priliki izdelave zakona o neposrednih davkih se je najbolj poudarjalo vprašanje davčne osnove, ki naj bi služila kot temelj zamljišketnu davku. Temelj zemljiškega davka je katastrski čisti donos. V tis.dh krajih, kjer je dosedaj obstojal, je bil žc ugotovljen pred leti v tedanji valuti. Tako se je pokazala pfalreba valorizacije in revidiranja z ozirom na spremenjene gospodarske razmere, produkcijo, rentabilnost in drugo. Radi tega je bilo treba ugotoviti keličnik, s katerim je treba pomnožiti dosedanji čisti katastrski donos, da bi se mogel zemljiški davek določevati na podlagi novega zakona. Ze v bivši narodni skupščini se jc o tem razpravljalo. Določilo se je, da naj posebna komisija prouči to vprašanje. Dala so se ji navodila, kako naj ugotovi kenčni količnik za posamezne pokrajine. Komisija še ni končala svojega dela. Bosna, Hercegovina, črna gora in Srbija še nimajo določenega donosa in količnika. Za ostale pokrajine pa smo te količnike že objavili. Toda te šievilke niso izzvale potrebne pozornosti, ker se ni vedelo, v kateri višini, se bo določila davčna postavka (stopa). Na ta način te številke niso povedale ni,i, koliko bo stvarno v posameznih pokrajinah znesel zemljiški davek. To je pa ravno najvitalnejše vprašanje za kmete in posestnike. V zakonu o neposrednih davkih se je določila pcstavka zemljiškega davka z 12%, ki naraste z dopolnilnim davkom na 24%. Številke so dobile praktičen značaj. Vsak kmet bo lahko izračunal zemljiški davek. Količniki, ki so se izračunali, so sledeči: proti številnim vladnim predlogom in na agi-tacijskih shodih ostro kritizirajo sedanjo koalicijo. Samo vsled lojalnega zadržanja in nastopanja centruma je vlada v parlamentu v najvažnejši proračunski debati mogla vzdržati svoje pozicije. Gotovo pa je, da bo takoj po veliki noči nastopila formalna kriza. Dosedanji napori voditeljev so šli /.a tem, da bi se takoj po praznikih seslavi'a vlada tako zvane velike koalicije. Ker doslej ni najboljših izgledov, se vršijo vzporedno s tem pogajanja med cen-trumom, socialdemokrati, demokrati in bavarsko ljudsko stranko za sestavo koalicijske Viauc cvcuniumu »nniolrn lii ke. Pogajanja potekajo zelo ugodno iu ne bo posebnih težkoč. Davčne osnove novega zemljiškega davka V Sloveniji ho za male posestnike nižji, za srednje dosedanji, za veleposestnike pa višji - Ves zemljiški davek bo da i 700 milijonov Slovenija 20 (Slavenjgradec 18), Prekmurje 30, Srem 32, Osijek 30, podonavska 29, posavska 29, Zagreb 29, Slavonija 27, zagorska 26, krajiška 25, liško-pri morska 24, niedji-murska 27, Som boj j 32, Bačka, Banat 34, Ba-ranja 27, kninska 20, dalmatinsko primorska' 24. Količnik je bil torej najbolj zvišan v najplodnejših krajih Srema in Vojvodine. Stalna komisija je, če sodimo po rezultatu, prišla do tega, da stari rezuliati niso pravilni. Zato je prišlo do teh navidezno nerazumljivih razlik, k: ua prvi pogled ustvarjajo čudno sliko. Stalna komisija je imela na razpolago vse podatke o katastru. Glede Slovenijo je treba poudarjati, da bo za male posestnike zemljiški davek odslej nižji, za srednje bo ostal isli, za veleposestnike pa nekoliko višji. Komisija, ki dela dalje, je ugotovila vsaj približno čisti donos za Bosno in Hercegovino v tuzlanskem in sarajevskem okraju. Za Bosno in Hercegovino bo delala še kakih 14 dni. Nato pride na vrsto Srbija. Po proračunu bo dal zemljiški davek okrog 700 milijonov Din. Nobene odločitve še o redukciji ministrstev Belgrad, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Glede reforme vrhovne državne uprave smo zvedeli, da se to vprašanje zelo intenzivno proučuje, ni pa se še izrekla nobena končna odločitev. Vesti listov, da bi se združila posamezna ministrstva, oziroma ukinili nekateri oddelki v ministrstvih kot n. pr. glavno ravnateljstvo pri državnih železnicah, so v toliko neresnične, ker se ni o tem izrekla še nobena končna beseda. Zvedelo se je, da se dela ua tem, da se prometno in poštno ministrstvo spojita. V tem slučaju bi bila potrebna velika preosno-va. Dokler se ne najde končna odločitev, ni govora, kateri oddelki se bodo ukinili, oziroma kateri oddelki v teh, za naše gospodarstvo tako važnih ministrstvih naj bi prevzeli odločilno vlogo. Priprave za sprejem Karaoanosa Belgrad, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Za sprejem grškega zunanjega ministra, ki pride v nedeljo v Belgrad, se vrše slovesne priprave. Na kolodvoru ga bo sprejel namestnik zunanjega ministra dr. Kumanudi, ki se je vrflil V Bel^md in vluii nrnrlnil.-i Vinmnipirn ..v.f,. ... .-■,,- ...--i ministrstva. Grški zunanji minister bo več dni j gost naše vlade. ' Jesenice postale mesto Belgrad, 21. marca. (Tel. »Slov.«) S kraljevim ukazom od 20. marca 1929 so bile Jesenice proglašene za mesto. Njih okoliš obsega dosedanji trg Jesenice in vasi Sava iti Plavž. Za male žage Belgrad, 21. uiorcu. (Tel. ^Slov.^ ;) Vprašanje malih žag se je uredilo. Dosedaj se male žage niso mogle udeleževati licitacij iz državnih gozdov radi premajhnega kapitala, ker so jili v leni pogledu lahko izpodrinile velike žage s pomočjo velikega kapitala. Sedaj se je odredilo, ila dobijo male žage les iz državnih gozdov brez licitacije. Treba jc. da zaprosijo za les. ŽeL tarifi za mehak les in žito Bc'grad, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Znižanje železniških tarifov za mehek les in žito jc stopilo v aktualen stadij. Industrijalci ugotavljajo, da je romunska lesna in ameriška žitna konkurenca glede prometa z Grčijo preko Gjevgjelije in Soluna tako velika, da bi s predloženim tarifom naša domača industrija v tem pogledu ne mogla uspešno nastopati na mednarodnem trgu. Na tej podlagi sc razpravlja o tem, da bi se naj izdali tako zvani pristaniški tarifi za Gjevgjelijo—Solun. Kakor smo zvedeli, so se vršile v prometnem ministrstvu razprave v tej smeri, ali naj se ti tarifi sploh dovolijo in kateri deli našo države pridejo v poštev. Prevladovalo je mnenje, da bi se vzele v poštev Bosna in Hercegovina, Srbija in Slavonija, Slovenija pa bi bila izvzeta od slučaja znižanih tarifov, ker imajo lesni trgovci itak lahek dohod do Soluna preko Sušaka. Ce bi se za Slovenijo dovolili znižani železniški tarifi, bi se to z drugimi besedami reklo, da bi morala želcznica za slučaj, če naj bi slovenski trgovci uspešno konkurirali s svojimi tovariši iz Bosne in Hercegovine in Srbije, prevažati les zastonj. Zdi se, da Slovenija pri tem znižanju tarifov ne bo sodelovala. Siccr pa končni sklep še ni storjen. Kalodjera ni več škof Zagreb, 21. marca. (Tel. »Slov.-') Danes se je vršil sabor starokatoliške cerkve tistega dela, ki je protiven biskupu Marku Kalodjeri. Na saboru se je razveljavilo izvolitev Kalo-djere za biskupa starokatoliške cerkve, ker je bil Kalodjera dne 21. januarja 1924 še član rimskokatoliške cerkve in splitski kanonik. Takrat namreč, ko je bil izvoljen za staro-katoliškega biskupa, še ni bil sprejet v staro-katoliško cerkev. Radi tega ni bila mogoča izvolitev nečlana starokatoliške cerkve za njenega biskupa. Kalodjera je preslepil člane tedanjega cerkvenega zbora, da so ga izvolili za škofa. Medtem se je ugotovilo, da je on šele dne 4. februarja 1921 v Splitu podal ostavko na okrajnem glavarstvu na svoje mesto v rimskokatoliški cerkvi in javil svoj vstop v starokatoliške cerkev. Danes ga je slarokatoliška eerVev izključila kot škofa iti izključitev prijavila ministrstvu za vere. Zagrebška slarokatoliška cerkev je izvolila za škofijskega upravnika župnika Cerovskega. Belgrajsbv vesti Belgrad, 21. marca. Ob smrti francoskega maršala Focha jc poslala naša vlada francoski vladi brzojavno sožalje. Obenem jc poslala prav tak brzojav bclgra;ska občina s Savčičcvim podpisom. Konferenca ministrov Uzunoviča, Šver-Ijugc in Savkoviča se jc vršila v kabinetu Uzunovičevega ministrstva. Obravnavali so načrt zakona o javnih potih. Uredbo o besedilu prisege, ki jo naj položijo ti®ti, ki so dobili nanovo naše državljanstvo, jc podpisal notranjii minister general Pater Živkovič. Uredbo o industrijskih in obrtnih podjetij v Srbiji in Južni Srbiji je izdal trgovinski minister. Uredba natančno določa, pod katerimi pogoji sc lahko otvori novo podjetje oziroma obrat. Preiskava o gospodarstvu bivše narodne skupščine je končana. Dosedanji uradniki. ki so dobili akontacije, so vrnili okrog 130.000 dinarjev. Izjava zon. ministra Surova Dopisniku »Exportateur Francaise« je dal bolgarski zunanji minister Burov daljšo in politično važno izjavo. Za nas je posebno važen oni del izjave, ki govori o Jugoslaviji. Ta del izjave se glasi: »Sigurno in brez obotavljanja morem reči, da se je v zadnjih mesecih balkanska atmosfera zelo razčistila. Tej činjenici se imamo ' zahvaliti, da smo mogli začeti preliminarne razgovore, ki nas bodo, kakor npam, v kratkem privedli do pogodbene ureditve trgovinskih odnošajev med balkanskimi državami. Ta uredilev ima za nas posebno važnost, ki presega okvir medbalkanskih odnosov. Poznate našo metodo, da najprej uredimo vsa sporna vprašanja z našimi sosedi in potem šele z bolj oddaljenimi državami. Šele potem, ko uredimo trgovinske odnošaje z balkanskimi državami, bomo mogli pričeti s sklepanjem trgovinskih pogodb z drugimi deželami. Kar se tiče Jugoslavije, smo prišli v preliminarnih pogajanjih že zelo daleč. V tem je zlasti srečna modifikacija mednarodne politike in pomirjenje, o čemer sem že prej govoril. Bolgarsko-jugoslovanska meja je bila zaprta poldrugo leto, kar je brez primere v evropskih diplomatskih analih in kar je naravno preprečevalo vsako koristno delo med obema deželama. Eno od prvih dejanj nove jugoslovanske vlade jc bila odprava teh odredb. Nato je sledila druga srečna gesta: sklicanje konference v Pirotu, ki dela in sicer pod najugodnejšimi znaki, da likvidira vsa vprašanja lokalnega obmejnega prometa. Zlasti pa, da ustvari stalen in trajen bo'garskc-j"goslovan-ski organizem, ki naj prepreči ponovitev takšnih eventualnosti, katere so povzročile za-tvoritev meie. Samo poseli se razume, da bodo potem, ko bo obstojal med Bolgarsko in Jugoslavijo poseben mešan organizem, ki se bo avtomatično bavil z vsem. kar se d-g-ja na m^ji, silno zmanjšani vsi obmejni incidenti in ne bi več motili diplomatskih odnošajev med obema deželama. Kakor hitro dovrši pirotska konferenca svojo nalogo, bo mogoče pričeti pogajanja za trgovin, pogodbo z Jugoslavijo. Mi bomo pri tem iniciativni ter povabili jugoslovansko de-legaciio, da pride v Sofijo. Pogijanja z Grčijo še niso tako napredovala. Ali ko bodo rešena vprašanja zasebnih interesov, pridejo na vrsto trgovinska pogajanja. Z Romunijo moramo najprej urediti vprašanje bolgarskih sekvestrov in potem začnemo takoj trgovinska pogajanja. S Turčijo pa je trgovinska pogodba že podpirana. Na sp'^šno moram reči, da bo leto 19?9 prineslo definitivno konsolidacijo naših trgovinskih odnošajev s sosednimi državami. Nato pa bomo pričali z ureditvijo trgovinskih odnošajev z oddaljenejšimi državami. Uec&llev predvojnih francoskih dolgov te več dni razpravlja vlada zelo intenzivno vprašanje francoskih predvojnih dolgov. Po številnih konferencah posameznih ministrov, zlasti voditeljev gospodarskih resorov, je bila v sredo seja finančno-gospodarskega odbora ministrov. Vsled važnosti vprašanja so se seje udeležili tudi min predsednik gen. Živkovič, miruster Uzunovič in guverner Narodne banke Bajloni. Na seji je prišlo do važnih sklepov, ki pa se zaenkrat še niso sporočili javnosti. Naši strokovnjaki za končno rešitev tega perečega vprašanja so dobili potrebna navodila. Se naprej pa bodo posamezni ministri obravnavali posamezne podrobnosti. Po povratku dr. Kumanudija pa bo vlada definitivno izdelala svoje stališče, ker se je dr. Kumanudi pogajal v Ženevi z zastopniki francoskih upnikov. Na vsak način se bo skušalo doseči sporazum še pred zasedanjem mednarodnega sodišča v Haagu in s častnim sporazumom likvidirati to težko vprašanje. Egipiska vlada ne vrši svojih obvez Bel?rad, 21. marca. (Tel. >Slov.<) Naša trgovinska pogodba z Egiptom je stopila v veljavo že davno. Kljub temu pa egiptovske carinarnice še niso dobile potrebnih navodil o novih tarifnih spremembah. Nasprotno je šla egiptska vlada za tem, da izvede nove postavke svojih tarifov. Med tem so se izvozniki, ki pridejo iz naše države za Egipt v poštev, zlasti izvozniki cementa, obrnili na bel-grajsko centralo, da urgira, da se v Egiptu uveljavijo v trgovinski pogodbi določene tarifne postavke, ker bi sicer zlasti naš cement izgubil najvažnejši trg za izvoz. Zagrebške vesti Zagreb, 21. marca. Prvi osebni vlak na liški progi je danes odpeljal v Split po 55 dnevnem odmoru. Kongres arhitektov se vrši dne 23. do 25. marca v Zagrebu. Obravnavali bodo o svojem priročniku »Graditelj«, novem obrtnem zakonu, tehniški šoli, davkih in taksah. Kongresa se bodo udeležile delegacije iz Belgrada, Zemuna, Osrjeka, Sarajeva, Splita, Sušaka, Ljubljane in Maribora. Dunajska vremenska napoved: Še bolj toplo, radi dovajanja jugozapadnega zraka. Oblačnost negotova, najbrie le majhna. Narod časti umrlega velikana Pariz, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Pogreb maršala Focha bo šele v nedeljo, da se omogoči inozemskim delegacijam potovanje v Pariz. Truplo bodo v soboto zvečer položili na oder pod slavnostnim lokom ob strani groba neznanega vojaka. Od tam bo šel v nedeljo pogreb v notredamsko cerkev, kjer se bodo vršile cerkvene svečanosti, nato pa v invalidski dom, kjer bo maršal Foch pokopan. Pariz, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Na javnih poslopjih so zastave spuščene na pol droga. Velik del listov je izšel s črnim robom in v dolgih člankih slavi zasluge maršala Focha. V hiši žalosti, okoli katere se neprestano zgrinjajo številne množice ljudstva, so se poslovile od umrlega zmagovalca vse oficielne osebnosti. Maršal leži zaenkrat še v svoji smrtni sobi. Oblečen je v navadno poljsko uniformo. Na desnih prsih ima veliki križ častne legije, ki mu ga je včeraj zvečer pripel pariški guverner general Gourand. Na levi strani prs pa ima vojno medajlo in nad njo tri vrste odlikovanj, ki so mu jih dali zavezniki kot vrhbvnemu poveljniku vseh zavezniških čet. Danes bodo položili truplo na oder v pritličju njegove hiše, da se bo moglo od njega posloviti tudi pariško občinstvo. Med prvimi je prišel danes v hišo žalosti predsednik republike Doumergue v spremstvu bivšega ministrskega predsednika Clemenceau-a. Potem pa je prišla vsa visoka generaliteta, diplomatski kor in zastopnik vojnih zvez. Obenem s papeževim nuncijem je prišel tudi maršalov brat, jezuitski pater Foch. Oba duhovna sta skupno blagoslovila pokojnika. London, 21. marca (Tel. »Slov.«) Angleški listi pišejo pokojnemu maršalu Fochu dolge, prisrčne posmrtnice. Angleško armado bo pri pogrebu zastopala deputacija, ki jo bo vodil feldmaršal Clumer. Atene, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Venizelos in vojni minister sta francoskemu vojnemu ministru Painleveju poslala brzojavno so-žalje k smrti maršala Focha. Proti korupciji na Poljskem Bivši finančni minister izročen sodišču - Samomor uglednega politika Varšava, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Poljski sejm je po 11 urni burni seji z 240 glasovi proti 126 glasovom sprejel predlog ustavnega odbora, da se odstopivši finančni minister čehovič izroči državnemu sodišču radi nedovoljenega prekoračenja državnega proračuna v zadnjih letih za okoli pol milijarde zlotov. Socijalist Licbermann je v svojem obtožilnem govoru prečital pismo, ki ga je naslovil namestnik finančnega ministra na kabinet in v katerem tako kot odstopivši finančni minister načelno označuje prekoračenje proračuna za nezakonito. Svoj govor je moral prekiniti, ker so ministri, ki so bili zbrani polnoštevilno, pod vtisom govora želeli sejo ministrskega sveta, v kateri so sklenili, da vlada, ki je med seboj needina, v tej stvari ne sme dati nobene parlamentarne izjave. Varšava, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Član kmetske stranke senator dr. Miklačevski je danes izvršil samomor radi neke podkupoval-ne afere, ki ni bila popolnoma pojasnjena, politično pa se je zelo izrabljala proti njemu. Bil je na vodilnem mestu velike varšavske banke in kot tak je imel opravka pri nakupu Vzhodne plinske družbe po državi. Ko se je o tem razpravljalo v sejmu, je neki drugi kmetski poslanec izjavil, da je edert njegovih tovarišev dobil po Miklačevskem iz pristojnega odbora znatne finančne koristi s tem, da mu je bil preplačan paket akcij, za kar se je moral zavezati, da bo glasoval za nameravano kupno pogodbo. Obtožitelj sam je bil lakoj osumljen, da je tudi on dobil od Miklačev-skega podkupnino za svoje postopanje pri nakupu. ki pa mu ni zadostovala. Stvar je bila takoj izročena maršalskeirm sodišču sejma, ki je že začelo zasliševati udeležence. Kongregacijski zakon bo sprejet Pariz, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Poslanska zbornica je na današnji seji, na kateri se je nadaljevala debata o naknadnih kreditih za 1. 1925., odobrila predlog vojnega ministra, da se dovoli 120.000.000 frankov za zboljšanje prehrane francoske vojske. Proti naknadnim krediit m. katere je zahtevala vlada za ekspe-dicijski kor na Kitajskem, so socialisti ostro protestirali in Poincare je inogel zmagati šele potem, ko je zahteval zaupnico, za katero je glasovalo 312, proti pa 233 poslancev. Popoldne se je nadaljevala razprava o kongregacij-skih zakonih. Po včerajšnjih temperamentnih govorih Brianda in Herriota ni pričakovati senzacij in postopanje radikalno socialnega tiska kaže jasno, da se je stranka že sprijaznila z mislijo, da sprejme te zakone. 500 rudarjev zasutih Velika nesreča v Ameriki - Dva ekspresna vlaka trčila Številne žrtve Newyork, 21. marca. (Telef. >Slov.<) V Parnasu, Pensilvanija, je nastala v rudniku silna eksplozija, ki je pokopala okoli 500 rudarjev. Dosedanja reševalna dela so ostala brezuspešna. Eksplozija se je pripetila kmalu potem, ko so nastopili delo dnevni delavci. Zaenkrat še ni znano, ali so nočni delavci žc odšli od dela, ali pa se nahajajo še v jami. Število zasutih se ceni med 300 do 500. Ogenj, ki je nastal v jami takoj po eksploziji, onemogoča, da bi šlo reševalno moštvo v jamo. Do sedaj so potegnili iz jame samo 5 mrtvecev. Newyork, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Pri Parrysoundu v državi Ontario je včeraj na j enotirni, progi med vožnjo trčil zapadni eks- pres v vzhodni ekspres, ki je prihajal nasproti z zamudo. Dosedaj so potegnil izpod razvalin 29 strašno razmesarjenih trupel, 4 železniških uradnikov in potnikov iz spalnega vagona, ki je bil pripet za lokomotivo. Ostale vagone so hitro odpeli in tako preprečili, da se razširi ogenj, ki je izbruhnil v spalnem vagonu. Radi pokvarjene brzojavne proge in velikega snega je prišla pomoč šele več ur pozneje. Število ranjencev še ni znano. Pariz, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Nad letališčem pri Marakešu v Maroku sta v zraku v polnem letu trčili skupaj dve letali in padli na tla. 4 piloti so mrtvi, 2 pa težko ranjena. Premagani uporniki Newyork, 21. marca. (Tel. >Slov.«) Generala Jezusa Aguirre, voditelja vstašev v Ve-racruzu so vladne čete po kratkem boju vjele južno od Veracruza, kjer se je v džungli skrival s svejimi pristaši, med katerimi so tudi trije generali. Postavljen je bil takoj pred vojno sodišče. Pričakovati je, da bo po par urah ustreljen. Čete vstaškega generala Mon-za, ki prodira v pokrajini Sinalta, so dosegle pristanišče Mazatlan in so sedaj v boju z maloštevilnimi četami vladnega generala Carilla, ki se je izven mesta zakopal v strelske jarke in odklonil ponudbo Monza, da se uda brez boja. Zasledovanje vstaškega generala Esco-barja, ki se umika proti severu, je zelo težavno, ker je pred umikom rekviriral velike množine dinamita iz ameriške tovarne v Tor-reonu, s katerim sedaj za seboj sistematično ruši železniške proge in mostove. Nasprotne informacije London, 21. marca. (Tel. »Slov. ) Reuter-jeve vesti iz Mehike poročajo, da hoče general Escobar, ki se je umaknil v Jimenez, zvabiti Callesovo vojsko na sever v vstaško ozemlje, da bi jo tam obkolil in napadel. Že sedaj ogrožajo Callesa za hrbtom vstaši iz držav Na-yarit, Guannjuato, Zacatecas in Jalisco. Escobar poroča, da so njegove čete razarie ( aiie-sove železniške in brzojavne zveze za hrbtom- Prepiri v deželnem zboru Praga, 21. marca. (TeL »Slov.«) Danes je bila prva seja deškega deželnega zbora, na kateri se je razpravljalo o deželnem proračunu. Vsi Nemoi, tudi onih strank, ki so v vladi, so viharno protestirali proti temu, -'a je deželni predsednik dr. Kubat začel razpravo v češkem jeziku,-ne da bil prestavil v nemški jezik na otvoritveni seji 25. januarja. Med Nemci je že nastal dvom, ali bodo Nemci ostali še nadalje v vladi, dasi deželni zbor nima razpravljati o političnih vprašanjih, temveč samo o upravnih. Prišlo je do burnih prizorov pred predsedniško mizo. Ko vsi protesti niso nič zalegli, so Nemci korporativno zapustili dvorano. Ko je bila potem seja zopet o+vorjena, so podali zastopniki nemških mešč. strank, nemških socialnih demokratov in nemških agrarcev izjave, v katerih izražajo bojazen, da bi spremenjena praksa v poslovanju deželnega zbora postala trajna, da pomeni postopanje predsednika kršitev načela narodne pravičnosti im ogrožanje prizadevanja za narodni nk in Češkem in v vsej državi. Glasovanje o češkem deželnem proračunu je bilo odgoden-o ra jutri. Zaplenitev imetja grških podanikov. Atene, 21. marca. (Tel. Slov.«) Turška vlada je zaplenila številne hiše grških držav-| Ijanov v Carigradu, radi česar zahteva list tHestia- , ki stoji biizu viaai, da grška vlada zapleni turško posest v grški Macedoniji, ki je bila vrnjena lastnikom. Dvoje stališč o upravi pravoslavne cerkve Že za vlade dr. Korošca je ministrstvo za vere izdelalo nov projekt zakona o pravoslavni cerkvi, katerega je sv. Sinod srbske pravoslavne cerkve v Sr. Karlovcih odobril. Na podlagi tega projekta je zbor srbskih škofov s patriarhom na čelu izdelal novo upravno ustavo srbske pravoslavno cerkve, katera pa je pri prečansklh, zlasti pri bosnnsko-hercegov-skih pravoslavnih Srbih naletela na precejšen odpor. Med sv. Sinodom in pravoslavno cerkvijo Bosne in Hercegovine je zadnje tedne nastal celo spor, ki zavzema vedno večje dimenzije. Povod temu sporu sta dali dve temeljni točki, novoizdelane ustave srbske pravoslavne cerkve, namreč centralizacija hierarhije iu odredba, da pravoslavna cerkev v svojem delokrogu sama opravlja svojo imovino. Nova ustava hoče izločiti ■ iz cerkvene uprave vsak vpliv laikov. Vsa oblast se kon-cenlrira v rekah posameznih škofov, odnosno arhierejskega sabora. Župnika ne voli več ljudstvo, postavlja ga škof. Župnik je predsednik cerkvene občine, a ne od naroda izbran laik. Tudi okrožnega proto (po naše dekana), ne voli več ljudstvo z duhovništvom, marveč ga postavlja škof. Škofu pripada v škofiji v®a oblast. Po novi ustavi je izločen iz cerkvene uprave vsak laiški element. Prav tako odpravlja nova ustava tudi vse privilegije, ki so jih imeli dosedaj nekateri laiki, zlasti v Besni in Hercegovini, pri upravi cerkvene imovine. Opozicijo proti novoizdelani ustavi sirb-ske pravoslavne cerkve vodi Vojislav Šola, nekdanji član bosanskega sabora, bivši zastopnik Bosne v začasnem narodnem predstavništvu. Pred kratkim je pod njegovim vodstvom deputacija iz Bosne in Hercegovine predložila svoje opozicionalne zahteve raznim ministrstvom. Razen tega je Vojislav Šola s pomočjo belgrajskega časopisja razvil zadnji čas proti novi cerkveni ustavi veliko kampanjo, hoteč sv. Sinod prisiliti k urniky. Proti !ej kampanji opozicije je sv. Sinod odgovoril s sledečo zanimivo izjavo: »Člani sv. Sinoda odklanjajo mišljenje delegatov iz Bosne in Hercegovine, da svečenike voli narod. Od strani naroda se je namreč bati, da bodo ob priliki svečeniških volitev izvoljeni za duhovnike ravno oni, od katerih narod sam ne bo imel koristi. Razen tega bi na ta način prišlo do nezaželjenih dogodkov, celo do podkupovanja od strani posameznih svečenikov. Malokatera volitev bi se izvršila brez pijančevanja in pretepa. Verjetno je tudi, da bi ne bili izvoljeni oni, ki bi narodu koristili. Vse to pa se prepreči, če nastavlja duhovnika škof. Zato se je mogel osvojiti samo ta način. — Pravtako neupravičena je bojazen glede razpolaganja z imovino. Vsaka cerkev bo tudi za naprej svobodno razpolagala s svojo imovino. Težnja gre samo za tem, da se odstrani vpliv laikov na cerkev, da se ne bo dogajalo, da bi v cerkvi odločevali trgovci in rokodelci. Glavna želja je, da se v cerkvi ohrani red, da ostane ona na višini, na kateri je od nekdaj bila .. .< Koliko bo versko ministrstvo upoštevalo želje bosensiko-hercegovske deputacije, bomo vidjeli. Saj zakon o pravoslavni cerkvi še ni uzakonjen. M. M. Šefa maribor. občinskega sveta Maribor, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Župan dr. Juvan je otvoril sejo in poročal: Neumestni napadi gotovih krogov proti Spodnještajerski posojilnici so imela za posledico, da je posojilnica odpovedala posojilo 10 milijonov dinarjev. Občinska svetnika Gičar in Ošlak sta skušala opravičevati neumestno kritiko proti posojilnici, nakar se je več občinskih odbornikov izjavilo za to, da se napravi nova vloga na Spodnjo štajersko posojilnico za posojilo. Proti sta glasovala občinska svetnika Jelen in Eržen. Na železniško ministrstvo s« napravi vloga, da ostanejo kontrolni dohodki v Mariboru. Otroški vrtec v magdalenskem predmestju naj bi se adaptiral. Zato se je sklenilo najeti posojilo 150.000 Din. Z adaptacijo se takoj prične. Občinski svetni' \ljančič stavlja vprašanje z ozirom na vlogo delavcev o pralnici v delavski koloniji. Župan odgovarja, da se bo ta zadeva proučila im rredila. Občinski svetniki Aljančič, Kac im Tumpej predlagajo imenu občinske uprave, da sc odpravi kolkovina za ljudskošolska spričevala. Uvedejo naj se ubožtia spričevala. Za prvi odsek poroča, dr. Veble. Rešili so se razni prizivi zoper odmero občinskih taks, | ki so se kot neutemeljeni odklonili. Pukelj se i definitivno nastavi. Občinski svet se v principa izjavi za podaljšanje stanovanjske zaščite. Mesto arhitekta in gradbenega uradnika se ponovno razpiše. Za drugi odsek poroča Stabej. Gradba paviljona na oglu Vrtna ulica—Glavni trg se dovoli. Dimnikarska dela se oddajo Auerju za 16.000 Din. Anglcško-jugoslovanski petrolejki družbi se dovoli postavitev benzinske črpalke. Goleževa prošnja se odda v poročilo. Za IV. odsek poroča dr. Lipold. Prošnje za dijaške podpore se odlože, dokler se proračun ne potrdi. Prošnje glede kanalskih pristojbin se rešijo tako, da se uredi, plačevanj« v obrokih. Za gradnjo sanatorija se primariju dr. Čern.iču dovoli SO odstotno jamstvo mestne občine. Za proučevanje ustanovitve mealite zastavi jaViice sc izvoli poseben odsek, i Ob zaključku lista seja še traja. / / a//e novega Koledar Petek, 22. marca. Žalostna Mati božja, Lea, Katarina Gen., Benvenut, Bažil. Izseljevanje v Francijo Pogoji za izseljevanje. Francosko generalno društvo za priseljevanje v Francijo je zopet pričelo delovati in zbira delavce, da jih odpremi v večjih transportih. Ni pa vsak sprejet. Dovoljenje in nakazilo za delo v Francijo dobe le sledeči, ki odgovarjajo sledečim pogojem: Ne smejo biti mlajši kakor 16, pa ne stari nad 40 let Morajo biti popolnoma zdravi Odklonjen bo vsak, ki boleha na padavici, tuberkulozi v akutnem Stadiju, na veneričnih boleznih, na kožnih boleznih trahonu, na posledicah spolne bolezni (lepra, paraliza), na akutnem rev-matizmu, na težki srčni napaki, ako je slep, gluh, notoričen alkoholik in v obče slaboten. Poleg tega mora njihova strokovna in tehnična izobrazba popolnoma odgovarjati usposobljenosti za ono službo, za katero se potegujejo. Postopek za dosego garancijskega pisma Ker so ti pogoji precej strogi, je nevarnost, da bodo imeli oni, ki se hočejo izseliti, nepotrebne stroške. Da se to zabrani, je izdal izseljeniški ko-misarijat tale navodila: Interesenti naj se takoj javijo na svojem pristojnem županstvu. Ako je jav-ljenih v enem okraju 25 priglašencev, določi generalno društvo v sporazumu z okrajnim glavarjem dotičnega okraja dan, na katerega naj se zbero vsi izseljenci na sedežu svojega okrajnega glavarstva. Tega dne bo odposlalo društvo tuJi svojega zastopnika, ki bo pregledal vse priglašencp. In ako odgovarjajo stavljenim pogojeni, izstavi vsakemu posebej garancijsko pismo za delo, kateremu določi delegat po želji in po usposobljenosti delavca. V slučaju, da pa ni v enem okrajnem glavarstvu 25 priglašencev, se lahko združita dva okraja. Na tak način se omogoči delavcem, da pridejo hitro do točnih informacij, obenem se pa izognejo večjim stroškom. Svetovati je, da se vsak interesent strogo drži teh navodil in da si preskrbi šele. ko ima v rokah garancijsko pismo, potrebni potni list. Ni pa nujno potrebno, da bi kdo čakal nn opisano postopanje v svojem okraju, ampak gre lahko sam osebno na Izselieniški komisarijat v Zarf-chu. Senolna ulica št. 30. Toda s tem so združeni večji stroški Tuje ptice v naših krajih Št. Jernej na Dolenjskem 20. marca. Gosp. Albert Jordan iz DraŠkovca je ustrelil Kakor smo že v včerajšnji številki kratko poročali, dne 18. t. m. na Krki zelo redko vodno ptico — Kormorana (Graculus carbo), ki je tehtala 4.95 kg. Čudnega ptiča je dal nagačiti. Ta ptica je zelo bistroumna in se zna spretno izogibati nevarnostim lovcev, — da se pa tudi udomačiti, kakor to delajo kitajski ribiči, da jim lovi ribe. Res zanimivo je, koliko tujih povodnih ptičev vsled letošnje hude zime gostuje na tihi Krki. Omenjeni gospod ima tudi zanimivo lovsko trofejo: veliko rogovje jelena šestnajsteraka v teži 10 kg. Ustreljen 3. septembra 1823 je bil zadnji svojega rodu v Gorjancih. Ne mučite svojih otrok z ribj.m oljem. ker ki ima zelo prijeten okus, razrešuje otroka instarše raznih neprijetnost ribjega olja. Dobiva se v vseh lekarnah v malih zavitldh po 25 Din in v velikih zavitkih po 42 Din Drzen vlom v župnišče V noči od 19 na 20. t. m. je bil Izvršen v župnišče Sv. Vida pri Ptuju drzen vlom. Pri Sv. Vidu so Imeli duhovne vaje in ko se je župnik vračal ob 9 iz cerkve, je zapazil sumljivega tujca, ki jo je hitro popihal iz zupnišča. Kuharico je prosil za milodar, zraven pa si ogledal župnišče. Bil je to srednjevisok, boljše oblečen človek 25 do 30 let star. Ko je v jutro 20. marca stopil iz svoje sobe p. Benedikt, cistercijanec iz Stične, ki je vodil po-božnost, je zapazil, da je vse župnišče narobe Tat je vlomil skozi okno, pobral ves cerkveni denar in vrednosti, denar ubožnega zaklada Hranilne knjižice je zavrgel; župniku je ukradel obleko, nekaj jestvin. Več stvari je moral odložiti, ko je bežal. Celo v klet je šel in si privoščil vina. Razbil je par šip. Odšel je skozi glavna vrata, ki jih je pustil na stežaj odprta. Zelo premeten način vloma kaže vlomilca-mojstra. Ker je več ljudi videlo čez dan to osebo okoli župnišča postopati, je upanje, da ne bo ušel pravici. Dve obdukciji Sv. Miklavž, 20. marca. Na tukajšnjem pokopališču sta bila izkopana in na praznik sv. Jožefa obducirana poldrugoletni otrok N. Ivanuše in mrtvorojeno dete vdove Škr-janec iz Brebrovnika Iz okolščin se je namreč sklepalo, da otroka nista' umrla naravne smrti, marveč sta bila žrtev zločina ali nesreče Stvar je bila prijavljena oblasti. Potom obdukcije se je ugotovilo, da je bil en otrok Škrjančeve v resnici mrtvorojen, drugi otrok pa je podlegel ranam, ki mu jih je zadel strel iz puške. Gre za nesrečo. Ivanuša je nekega dne snažil puško, ki je bila nabasana. Obkolili so ga otroci, ki so občudovali puško. Ta se je naenkrat sprožila in zadela enega izmed otrok v trebuh. Čez en dan je otrok umrl. S topovi ncd led V noči od 19. na 20. I in. je bil ves Belgrad vznemirjen radi velikega grmenja topov, ki so razbijali led na Donavi. Vse baterije iz belgrajske trdnjave in topčiderskega brda so pozno v noč razbijale led pred pančevskim mostom in nad izlivom Save v Donavo, da bi razbiti led mogel v manjših kosih in obsegu lažje odpluti mimo postavljenih stebrov za pančevski most. Uspehi tega dela, ki so ga vršili vojaki iuženerskih čet, so bili, da je glavna nevarnost od ledu minula. Led se je pod vplivom visoke temperature začel taliti, tako, da so se utrgale velike ledene plošče in pričele pluli od Novega Snla dalje. Razbijanje ledu se bo ponovilo takoj, ko se nevarnost ledu zopet pojavi. Zaenkrat pa mislijo, da jc glavna nevarnost ledu minula »Svetovni potnik" in neivna Francka Francka, ki sc sedaj zdravi v bolnišnici, je prosila stražnico v Vodmatu, naj bi jo v bolnišnici ponovno zaslišala. Ustregli so ji prav hitro in Francka je stražniku izpovedala svoje bridko razočarunje, ki ga je doživela z Nemcem Ludvikom Lfnerjem iz Liibeckn. Ta pustolovski Nemec sc jc na svojem vandrfinju po svetu priklatil tudi v II. Bil je oblečen v skavt-sko obleko in jc imel no prsih kolajno, kar je Francki vse skupaj zelo imponiralo. l.fner se je izdujul za svetovnega potnika, ki namerava prepotovati ves svet. Francka se mu je pridružila. Dala sta tiskati nove razglednice s sliko obeli »svetovnih potnikov« ter jih prodajala po i X r i 1 ' > ./•- r K 53 m0 I i ^^tfif Albus milo Zvon za pranje se dobiva v vseh v stroko spana.očih trgovinah. lc majhen kos daje hrasno peno. Albus milo Zvon za pranje čisti perilo hitro in brez truda. Močna raztopina mila prodere v vsak rob perila ter odstrani oprezno vso nesnago. Prosto vseh jedkih dodatkov varuje Albus milo Zvon tudi občutljivo svilo ter mehko volno. Barve barvastega perila se svetijo sveže in novo Mehko Albus milo Zvon za pranje varuje roke. Albus milo Zvon za pranje je izdatno ter odgovarja ceni. njegova kakovost je vedno v neizpremenjeni vrlini. Albus milo Zvon za pranje lzdelule: Albus tovarna mila d. d, Novi Sad Ljubljani. Francko je pri tem aretiral stražnik, policija pa jo je oddula v bolnišnico. To jc bilo prvo razočaranje, ki ga jc Francku doživela v tem romanu. Sledilo pn jc še drugo. Pred dnevi je izročila Lfnerju pismo za svojo sestro v H„ nuj mu izroči njeno obleko. Lfner je šel v II. in odnesel košuro, v Kateri je bilo dvanajst Franckinih oblek, perilo in prstan. Ko je videl to bogastvo, jc na mali pozabil nn Francko, vzel vnovič potno palico v roke ler nadaljeval potovanje po svetu — brez Francke. Francka je sedaj brez obleke in trpi škodo 4000 Din. Vse, kar jc imela od svojega znanja z nemškim pustolovcem jc to, da jc naslikana z njim nu razglednici. To razglednico jc sedaj izročila policiji, naj jo ta uporabi pri tiralici za Lfnerjem. da pride Francka vsaj do svoje obleke. Seg nevarnih roparjev Znana roparja Andrej Šarkovski in Anton Marijan, člana ciganske vlomilske lolpe, ki je pred dnevi napadla kavarno na Avali, izvršila velik rop v Borči in vlomila v blagajno gospodarskega dru-štva v Zemunu, sta bila pred dnevi aretirana in odvedena v zapore na Vručaru v Belgradu. Toda ponoči sta raztrgala svojo obleko in spletla iz nje vrvi ter se j>o teh spustila skozi okno. Pri spuščanju na tla sta razbila okno varuha poslopja. Ta je hitro opozoril vse stražnike v poslopju, vendar pa sta roparja že pobegnila. Dosedaj ju še niso ujeli. ik Noseče matere se morajo skrbno va-rova'i vsakega zaprtja z uporabo naravne Franz-Josef«-grenčice. Predstojniki vseučili-ških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Josef«-vodo, ker se lahko zavživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, Osebne vesti •k Umeščen je bil včeraj, dne 21. marca, na župnijo Sv. Lenart nad Škofjo Loko on-dotni upravitelj g. Janko M e v ž e 1 j. •k Promocije. Danes ob 12 bodo na ljubljanski univerzi v zbornični dvorani promo-virani za doktorje prava gg. abs. pravniki Josip V o r š i č iz Bratonečic, okr. Ormož, Vladimir Murko iz Gradca in Bogdan M e r-h a r iz Trsta. •k Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni na službo v verski oddelek poveljstva Potiske divizijske oblasti nižji vojni duhovnik III. razr. kat. veroizpovedi Franc Je-raj; za vršilca dolžnosti avto poveljstva ministrstva vojne in mornarice pehotni kapetai) I. razr Slavko Krvavic; za upravitelja delavnice avto poveljstva ministrstva vojne in (mornarice topniški kapetan I. razr. Friderik Re-ner; za vršilca dolžnosti knjigovodje delavnice avto poveljstva III. armijske oblasti pehotni poročnik Franjo Šunko; za poveljnika voznega parka avto poveljstva III. armijske oblasti pehotni kapetan I razr. Roman Ma-larič; za poveljnika voznega parka avto poveljstva IV. armijske oblasti pehotni kapetan I. razr. Franjo Pleš; za nastavnika jahanja konjeniške šole konj. kapetan I razr Edvard Bona-Bunič; za vodnika šolskega eskadrona Vojne akademije 'konj. poročnik Peter Šc-rug; za vodnika 8 konjeniškega polka konj. poročnik Stanko Turk; za zdravnika 23. peš-polka in Štipske garnizije san. poročnik dr. Miljutin Martič; za vodnika 9. pešpolka peh. podporočnik Predrag Gtigl; za poveljnika Moravske pekarske čete peh. kapetan I. razr. Zvonimir Gervais; za vršilca dolžnosti poveljnika 9. čete 12. pešpolka peh. poročnik Ladislav Križ; na službo v poveljstvo Skopljanske- Julij Kaden-Bandrowski: Starši* (Ali to, kar se ne da izraziti.) Pripovedovati hočem o svojih prvih spominih, o najblj zgodnjih, o tem, kar se vtisne človeku v spomin, še preden sploh kaj razume. Iz najrazličnejših časov in prilik mojega življenja vstaja tisoč malih, bežnih vtisov; in toliko jih je, v taki preobilici so se pojrvili, da me le ovirajo. Takole: Sedim nad praznim listom papirja, delam se kakor da ne slišim, kako žvrgole ptički na drevesih, kako spodaj nekdo hodi in dela šum na hodniku, ki je bil včeraj pobeljen, delam se, kakor da ne vidim, kako veter sipa preko mize cvetni prah akacije, rastoče kraj doma, delam se tako — in golčim sam s seboj. Kakor da sem se potopil globlje in globlje v lastno misel, a nekakšne drobne malenkosti povzročajo, da me skrivnostna voda preteklosti vedno znova meče kvišku, na samo površino današnjega dne. Ne jezi se radi čudne primere. Napisal sem skrivnostna voda zato, da bi izrazil mrzlo globočino, skozi katero plavam, zdi se, do samega začetka spominov mojega življenja. Dokler ne vidim najrazlečnejše: Sredi sobe visi pod belim, okroglim steklenim senčnikom -zlata svetiljka. Nad ntenoj, za gosto mrežo postelje, se razprostira po steni navzgor trata — zelena, rumena in rdeča. Tako se zdi. Je to nova, velika volnena preproga. Na njej visi nekaj, kar hočem imeti, otipati; a najrajši bi tisto reč obHznil. To je majčkena, zakrivljena sablja v nožnici iz rde- čega aksamita. Maham z rokami, padem, a se dvignem znova kvišku. Medtem velika roka mojega očeta sname sabljo s preproge in začne dostojanstveno korakati med stenami, pod svetiljko. To se pravi, ne roka, ampak oče v sivi, kocinasti obleki, z brado in mustačami. Kadar se ozre name, bušim v smeh. Kadar položi roko na moje čelo, bi mogel takoj zaspati. Maha s sabljo, tepta močno z nogami in govori do mene Ničesar ne razumem seveda, a to govorjenje mi povzroča neizrekljivo ugodje. Ob steni, za zgibom preproge sedijo tetke in se smejejo. $ Oče se približa k postelji: pozvanjajoč s ključi. Sedaj vem, da se ključi nos:jo v žepu, a takrat — kako naj bi bil vendar vedel?! Rammel sem le, da imajo koraki mojega očeta droben kovinasl zvok. In tako se spominjam naju obeh za vedno: očeta, kako mi stoji nasproti in drži eno roko na moji glavi, z drugo pa mi ponuja mrzle, blesteče ključe. Pozneje se je izka -alo, da je bil to v našem življenju zelo važen trenutek. Iz velike požrešnosti sem menda jedel surov krompir in sem težko obolel. Ta dan s sabljo in ključki je bil prvi dan povratka k zdravju. Za časa moje bolezni so starši v dolgih nočeh skupno vezii to preprogo. Obesili so jo nad posteljo skupaj z damaščanko. Vse to se je godilo v mestu Zešovu, kamor sem prišel pozneje nekoč zopet, a šele ko! do-rasrtel človek. Sneg je bil tedaj — zima in vojna, vse skupaj. Kakor da me je nekaj spremljalo po ulicah gluhega mesta in kakor da sem hodil pot v smeri, kjer naj bi »iul moj rodni dom; in kakor da me tam morebiti čakajo stare, drage stene. Zdelo se mi je že, da vidim naša okna. že sem bil pripravljen odkriti jim svojo hva- ležnost. toda tu ni bila številka na hišnih vratih prava, tam zopet je zvenelo ime lastnika popolnoma neznano. Samo to se je vjemalo popolnoma, da so zvonci pri saneh zvonili v megli prav.ako kakor mrzli, gladki in veseli ključi mojega očeta. Kdaj smo prišli iz Zešova v Krakov, kako -e je vse to zgodilo — tega se ne spominjam več. Vem samo to — in to je drugi iz vrste spominov mojega življenja, da smo se preselili, da sem stal v nekaki podolgovati, visoki sobi. Vsa vrata so bila odprta, v mraku je zavijal prepih vetra. Stal sem pri peči, poleg katere je sedela moja mati. Njeni razpuščeni, zlato-rjavi lasje so valovili izza ramen na kolena, odtod do tal. Vedno, kadar jo je bolela glava, je razpletala kite. Na mizi je gorelo nekoliko sveč in po temnih sobah so hodili delavci sem in Ija. Hodili so težko, z zamolklim šumom. S koci-nastimi rokami so prinašali mize in stole, njih zaprašeni les je pri tem suho škripal. Nato so postajali na pragu in, sklanjajoč se naprej ter upirajoč poglede v trepetajočo svetlobo sveč, so zelo glasno govorili z mojo materjo. Dvignila je obraz iz rok in jim je odgovarjala, gledajoč nanje z žalostnimi očmi. Nisem mogel ra umeti. zakaj jo poslušajo; bila je tako drobna, da se je celo meni zdela majhna. Počasi so se okrenili, stisnjeni na kup, in spet so odšli vsi skupaj. V sobah so narastle cele gore pohištva; obrnjeno je bilo na levo stran, kakor da se sramuje in kakor da bi bilo luje. Delavci so prinesli na pasovih klavir. Stal je sredi sobe na tleh — kakor »grliasti duh«. Pobegnil sem za njimi, da bi videl, odkod prihajajo. Ze v drugi sobi pa se mi jo storilo lako strašno. Počasi sem se vračal sredi med razstavljenimi stoli in foteli, ozirajoč se z vsemi silami v razsvetljeno obednico, kjer je pri peči sklonjena sedela moja mati. Nisem mogel videti njenega obraza, le širok? strugo njenih las, ki se je v živi svetlobi lila ! preko dlani, podpirajočih glavo, v negotovi, sivi mrak. Leta so že minula od tega časa, o kolikor-krat vidim kak dom, kamor v somraku prinašajo ljudje pohištvo... Povem ti več — ko-likorkral vidim kako veliko in težko delo... Povem ti še več — kolikorkrat vidim veliko in težko delo in sem sam udeležen zraven kakor delavec, tolikokrat se v meni zbudi spomin in zdi se mi, da vidim nad seboj in nad nami vsemi visoko v temi blesteči pramen žive luči. Toliko sem ti hotel povedati o svojih Drou spominih. Kako sem videl očeta prvikrat v življenju in kako mater. Zdaj pa odloftim pero, pokličem svoje dečke in bomo šli skupaj v gozd. In ali veš, na kaj položim pero? Na preprogo mojega zdravja, na mali kvadratek stare, zgrbljene vobie, ki se je še ohranila in leži sedaj potrpežljivo ob črnilniku. Kajti samo toliko je še oslalo od zelene, rumene in rdeče trate; ki so jo moji starši nekoč skupaj spletli in jo obesili nad moji posteljico. Ta kvadratek ne more imeti /■ nikogar nobene vrednosti. Ja/. pa bi ga ne dr za nič na svetu. Zame je vendar ta nežni križec volne k kor malo, barvito okence, skozi katero more še danes slišati zvoneče ključe mo,; sreče tn skozi katero morem še danes v deti vzdolž se li joči pramen moje na večje I j u b č mi i, rtz poljščine prevedel Franco Vodnik 'J F Človek bi znorel če ga muči nezdržljivi glavobol. Kdor mnogo na tem trpi, naj ne pozaoi, da so nedosežno sredstvo. Vprašajte hišnega zdravnika, ki Vam bo to potrdil. Pristne samo v originalnem zavoju ■ ga vojnega okrožja adrain. kapetan II razr. sodne stroke Matej Tot za pravne posle; za vodnika 3. telegrafske čete inženjerski podporočnik Božidar Rovšek; za vršilca dolžnosti poveljnika 2 čete 36. pešpolka pehotni poročnik Josip Pindulič in za vodnika v Bre-galniškem orožniškem bataljonu orož. kapetan II. razr. Milan Rašeta. Ostale vesti it Sarajevski nadškof dobi pomočnika. Kakor trdijo dobro poučene osebe v Belgradu, bo sarajevski nadškof Šarič v kratkem dobil pomožnega škofa, da bo lažje opravljal svojo nalogo, kajti njegova škofija je zelo velika. ir Uvedba viškov aa progi Jesenice— Planica. Od sobote dne 23 marca 1929 dalje vozita zopet do nadaljnega na progi Jesenice —Planica ob sobotah, nedeljah, praznikih in dnevih pred prazniki vlak štev. 8617, odhod Planica ob 18. uri 10 min. in prihod Jesenice ob 18. uri 55 min. in vlak štev 8618, odhod Jesenice ob 21 uri 22 min. in prihod Planica ob 22. uri 23 min. ir Trocki bo potoval skozi Jugoslavijo? V Beigradu so se raznesle vesti da bo Trocki na svojem potovanju v Nemčijo potoval tudi »kozi našo državo in sicer preko Belgrada, Zagreba in dalje najbrže preko Maribora. Uradno ni o tem še nič znanega in Trocki še tli zaprosi! pri našem poslaništvu v Carigradu za tranzitni vizum. Na odgovornih mestih o tem ni nič znanega. Če pa bo Trocki potoval v Berlin, mora na vsak način uporabiti za to Orient-Ekrpress vsaj do Zidanega mostu ali pa do Ljubljane in od tu odpotovati z mo-nakovskim brzovlakom v Nemčijo. ir Subskripcijski rok za »Slovence v desetletju'- fino podaljšali do 31. t. m. Te dni torej dobi subskribent broš. izvod za 180 Din (vezan izvod pa za 200 Din. Od 1. aprila t. 1. dalje bo broš. izvod vellal 250 Din, vezan pa 280 Din. Vabimo torej in prosimo interesente, ds se o pravem času te dni javijo. — Uprava Leonove dražbe v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6, Kolportažni odoeV-k. ir Drž. osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani razstavlja dne 24., 25. in 26. marca v svojih prostorih na Turjaškem trgu 4-1. čipkarske izdelke, ki so namenjeni za svetovno razstavo v Barceloni. Vstopnine ni. ir Vreme. Termometer je kazal včeraj v Ljubljani maximalno temperaturo +14"C, minimalno + 1*C, v Mariboru max. +11" C. min. «*C. v Zagrebu max. + I8°C, min. +2"C, v Belgradu max. + 15° C, min. + 1®C. v Sarajevu max. +12° C, min. — l°C, v Splitu +16° Celzija, inin. + 6° C. Barometer: v Ljubljani 771.1. v Mariboru 771.4. v Zagrebu 770.2, v Belgradu 771.0, v Sarajevu "72.3, v Splitu 770.6. Povsod je bilo brezvetrno vreme. V Belgradu in Sarajevu jasno, drugod poloblačno. ir Učiteljsko potovanje v Bolgarijo. Sklicujem XII. ferialno zborovanje na veliki četrtek, dne 28. marca, ob 11 v zadnjem salonu restavracije Miklič — nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani x glavno točko: Potovanje v prihodnjih velikih počitnicah v Bolgarijo. — Za Učit. Fer. S.: Slavko Mrovlje s. r, glavni pov. ir Mestni uradnik v Snbotici kupčeval z dekleti. Subotiška policija je te dni aretirula več oseb. ki so se pečale s trgovino z dekleti. Tatica Marija Rudič, ki je bila ovadena radi dvajsetih tatvin, je pri zaslišanju izpovedala mnogo zanimivosti o trgovini z dekleti, ki se je rnzpasja v mestnih zavetiščih v Subotici. Izpovedala je, da bo uslužbenci teh zavodov izvabljali dekleta k sebi in jih spravi,hit v družbo z mladimi moškimi Policija je Kopališče Olelclientoerg Avstrija, Štajerska Sloviti zdravilni vrelel, »roderne zdraviliške naprave. — Odlični zdravilni uspehi pri katerih, ostmi, emphystmu, boleznih src j mijiopst u»io»oiiSC6i Zahtevajte prospekt! te zavode nadzorovati in uspeh nadzorovanja je bil, da so vse te zavode zaprli, njihove uslužbence pa zaprli. Dve ženski sta priznali. da sta prodajali mlada dekleta bogatejšim gos{>odom, za kar je vedel tudi mestni nadzornik teh hiš, ki je tudi sam nagovarjal uslužbenke k tej sramotni kupčiji. Ze štiri leta jim je zadržal plačo, pač pa jim obljubljal lepe nagrade, če mu preskrbijo mlada dekleta za moške. V slučaju, da bi ga ovadile, jim je grozil z odpustom. Nadzornik je bil aretiran in ga je državno pravdništvo obtožilo poneverbe in trgovine z dekleti. ir Breskev in marelica. Navodilo kako jo vzgajamo in oskrbujemo. Priredil Martin Humek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 10 Din. Malokateri naših sadjarjev zna gojiti in pravilno ravnati z breskvijo in marelico, ki rodita izmed vseh naših sadnih plemen najplemenitejši s->d. Knjiga jc vsled tega za nnše sadjarje velike važnosti. Obsega izredno zanimiva poghvja in je okrašena z 22 slikami in dvema barvanima prilogama. Knjigo ]>riporočamo vsem, ki imijo priliko gojiti to žlahtno drevje, oziroma se zanimajo za sadjerejo. ★ PRI MEDNARODNI AVTOMOBILSKI DIRKI V GENFU ja zmagal baron VVenlzel z Mertedes-Iienz v športni vrsti. Drugi je bil Rosenstein m Mercedes. VVenlzel je vozil kot vedno pri gorskih dirkah na dobro preizkušenih Contincntal-obroHh in je dosegel po-vpreino 112 km na uro. Ljubljana Pomlad ie prišla Nace hodi brez suknje. Brez površne suknje namreč. Od včeraj, od koledarskega začet- pomladi hodi brez nje. Pa malce postrani klobuk, poiisnjeu nnd levo oko. ker pravi, da ga »žgačka« to ljubo, zlato solnčcce v trepalnice in mu izvablja solzioe iz. oee6a. Da bi se ne zdelo, da se Nace joka (nikoli se še ni, vpričo mene že ue), si je rajši nekoliko zasenčil polovico daru vida, kajti svet je muhast in ne bi vsak verjeL da je solzica — rudostnica. ki jo je Nace izmežikal v prelepi, prvi pomladanski dan. »No?« Še nikoli mi ni rekel »no« v (»zdrav. »Kako si rekel, Nace?« »Sem rekel, da smo že na gorkem. Ej. pomlad, pomlad! Pa se človek re6 nekako po-mluja ob tem času.« Nacetu manjkata dve leti do šestdesetih. »Zelo ti privoščim.« »Bolj gotovo ne, kot jaz tebi topel kožuh za Veliko noč.« »Nismo vsi tako tople krvi, kot ti.« »Ze menda res ne; lc zapni se! Si bil nn trgu? Si videl pozdravčke s Posavja? Tcloh, pomladanski žafran, rdečo reso. zvončke, tro-bentke, pr.dlesno vetrnico. Ali te ni sram. Čc ti niso zmrznili, tudi ti ne boš. he!« »Prav, da si me spomnil. Kupil si jih bom par šopkov.« »Najrajši bi te — zaničeval.* »?« »S kmetov si doma in zato sc mi tu hip rdiš podoben tisti kraški kmetici, ki je nesla v Trst kokos prodat in je za skupiček kupila polenovko.« »Primera šepa.« »Rajši ti odfcepaj v nedeljo z menoj na Po-savje. na Šmarno goro, kamorkoli ven iz te kavarniške zatohlosti, iz tega cestnega prahu, pn boš videl, kaj se tam zunaj dogaja. Pa kmalu zjutraj, da ne zamudiva škrjanoevih koncertov.« »Navdnšil si me. Kje se dobiva.« »Na centralnem kolodvoru.« »Kje pa je ta?« »Pred .Figoveem' Na Jožefovo sem se o tem prepričal. Pravijo, da bo Magister gradil avto-mobilno železnico tjn do Medvod in Tacna.« »Je stiska za prostor v avtobusih, pruvijo.« »Na prostorih v avtobusu je stiska, na kurjih očesih, povsod In v tej stiski močno diši po potu. kar je tudi znamenje, da je nastojiila pomlad.« Domenila sva se in v nedeljo pojdeva. Kdor bi rad z nama, naj pride na centralni kolodvor, a kurja očesa naj pusti doma. * Nad Ljubljano pihljajo rahli, topli vetrovi. Pe mestnih parkih in nasadih veselo čivkajo šfinkavci, taščice in vrabci. Raz[x>sajeuo se love med golim vejevjem in vabijo življenje iz drevja. Bledo-zelena. nežna travica prerašča spočito zemljo. Mestni delavci in delavke hite s čiščenjem, grabijo, obrezujejo, obžagujejo, popravljajo poškodovane ograje, da bo vse čim dosto.jnejše pripravljeno na veliki dan vsta-jcuja. Požar na Rožniku Na Rožniku, kot na vseh bližnjih hribih v ljubljanski okolici je skoro reden jjojav vsako pomlad, d« nastanejo sem in tja manjši ter včasih tudi večji požari. Ljudje so neprevidni in | mečejo v posušeno listje in travo goreče riga-| retne ogorke, ki kaj radi vnamejo travo. To je bil najbrže tudi vzrok jiožara, ki je nastal včeraj ob pol 5 popoldne na Rožniku, v tako zvanent Pcrlesovtm borštu. O požara jc tele-! f<> nično obvestil rešilno postajo občinski sv-et-nik g. Ivan Hribar, ki stanuje v bližini. Takoj se je na lice mesta podala z avtomobilom četa poklicnih gasilcev pod vodstvom g. Furluna. Gorelo je okrog dva iu pol hektarja trave in listja. Gasilci niso mogli rabiti brizgalk, temveč so pogasili požar z velikimi vejami, ki so si jih nasekali Požar je sicer zavzel velik obseg, vendar se je gasilcem po enournem napornem delu posrečilo ga popolnoma omejiti, škoda ni velika, ker požar ni načel odraslih dreves. Mladega dvevja pa tam ni, kajti ga je že lansko ]>onilad uničil požar, ki je itastui na istem mestu. Nočna služba lekarn Nočno službo imata: Bohinčeva lekarna na Rimski cesti in Leustekova lekarna na Resljevi cesti. ♦ O Prijatelje češkoslovaške republike, in posetnike svetovaclavskih dni Orlovstva v Pragi vabimo, da se gotovo udeležijo filmskega predavanja o češkoslovaški državi, ki se bo vršilo v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani v torek, 26. L m. ob 8 zvečer. Predaval bo iz velike prijaznosti sam g. konzul dr. Fraotišek Resi. Predavanje nas bo vodilo po krajih, ki jih obiščemo čez tri mesece. Spoznali bomo njihovo zgodovino, pa tudi njihovo lepoto po besedi in sliki. 0 Posetnike prosvetnih večerov opozarjamo, da se danes prosvetni večer ne vrši, temveč prihodnji torek. 0 Tivolski park preurejajo S prihodom pomladi so pričeli mestni delavci tudi preure- Materinski dan dne 24. IU. ob 20 v Uniona jati in popravljati tivolski park. Zasadili bodo mnogo novih gredic in posuli steze « peskom. Najbolj bo zanimalo Ljubljančane, da se bo letos tivolski park znatno razširil. Livado med igriščem Atene in ribnikom, kjer je poprej rastla le trava, bodo namreč odprli občinstvu za sprehajališče ter zasadili s cvetjem. Dela so že toliko napredovala, da more šetalec že opaziti osnovo prihodnjih gred in stez. Tivolski park bo s tem znatno pridobil. 0 Trgovine v ponedeljek dne 25. t. m. Gremij trgovcev v Ljubljani nas obvešča, da smejo biti trgovine v ponedeljek, dne 25. t. m. odprte. 0 Oljkove vejice bodo prodajale članice Eli-zabetnih konferenc na trgu do cvetne nedelje. Prijatelji karilativne misli ne pozabite na naše reveže v teh dneh. 0 Drag karambol. Pred (remi dnevi je prišlo pred kavarno »Zvezdo« do hudega karambota. Avtoizvošček J. J. je vozil po belenburgovi uliel z nedopustno hitrostjo in ni dajal /.namenja s hupo, vsled česar se je na oglu pred »Zvezdo« zadel s kolesarjem Ivanom Rojceni, vrtnarskim pomočnikom pri Šimencu. Pri karambolu je dobil llojc občutue poškodbe, povrhu tega pa se mu je kolo popolnoma razbilo. Roje je dal kolo popravili, toda uporabni so bili samo še krmilo, sedlo in jmevmatika. Račun, ki je znašal okrog 1500 Din, pa je Roje kar lepo priložil ovadbi zoper neprevidnega šoferja. Ta bo moral plačati ne samo razbito kolo, temveč ludi zdravniške stroške za Rojea, policijsko in sodnijsko kazen, povrhu tega pa tudi njegov avto ni ostal pri karambolu popolnoma brsz poškodb. Zelo poučen zgled za vse avlomobiliste. © Tatvina v stolni cerkvi. Uršula Toni, žena posestnika iz Lanišča pri Šmarju, se je udeležila v sredo zjutraj službe božje v stolni cerkvi. Poleg sebe je položila torbico, iz, katere je mamljivo kukal zavitek bankovcev. Ženska je bila prepričana, da je vsaj svet kraj varen pred tatovi. Pa ni bilo tako. Ko je končala pobožnost, je opazila, da ji je med tem izginilo iz torbice 1"50 Din denarja, Materinski dan Slov. kršč. ženska zveza v Ljubljani priredi dne 24. t. m. oh 20 v veliki dvorani Uniona običajno vsakoletno proslavo materinskega dne. Naj se vsakdo vsaj ta dan v letu spomni tiste, ki ji dolguje toliko žrtev in nesebične ljubezni. Zato naj nihče ne manjka pri tej lepi prireditvi, da s tem izkaže hvaležnost in spoštovanje svoji materi ali njenemu spominu. izvajal se bo sledeči spored: 1. Koralna recitacija s spremijevanjem orkestra; 2; Kako rudi Te imamo (deklamacija v zboru otrok, p. Krizostom); 3. Slavnostni govor (govori prof. Dolenec); 4. Solospevi (poje g. Likovič): Stanko Premrl: Ave Marija, Stanko Premrl: Počitek. Mendelssohn: O, moj Bog; 5. Mamičin praznik (deklamacija, p. Krizostom); 6. Solospevi: (poje ga. dr. Adlešičeva): Maks Reger: Marijina Uspavanka, Mozart: Arija kraljice noči iz »Čarobne piščali«; 7. Kolo cvetlic (rajanje otrok); 8 Petje moškega okteta; 9. Mamičin najljubši dan (dramatičen nastop otrok. p. Krizostom). Ccsc prostorom: f—8 vrsts po 10 Din. o H« 16 vrsta 5 Din. 17—22 vrsta 3 Din: stojišče 2 dinarja. balkonski sedeži 5 Din, galerijski 3 Din. Piedprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 5. Maribor Gradbeni načrti v letu i929 m. 1'oleg žp omenjenih zgradb, o katerih smo pod zgornjim naslovom že poročali, se bo v okvirju novega proračuna izvršila še adaptacija Kiffman-nove hiše ua Slomškovem trgu za mestno knjigovodsko, nadalje kanalizacija cest v obeh koloni ali (502.000 Din), kanalizacija Strossmajerjeve ulice (140.000 Din), adaptacija poslopja Mestne hranilnico. v šolske svrhe (84.000 Din) in kitoniziranje ter katraniziran.ie raznih cest in ulic (819.000 Din). Za kitoniziranje prihajajo predvsem v poštev Sodna ulica; lig pred Zadružno gospodarsko banko, Trg svobode, Gregorčičeva ter Ciril-Meiodova ulica pred velikim župan«;vom; za luitraniziranje pa Kopališka ulica, Tattenbachova ulica, Koroška cesta, Kralja Petra trg, Ruška cesta, Dvorakova ter Val-vazorjeva ulica, Frankopanova ulica ter vse že pri kitoniziranju navedene ulice. Tudi se bo dovršilo v letošnji gradbeni sezoni tlakovanje Meljske ceste od vojašnice do hiše šolskih sester. Tozadevni ma-terijal za tlakovanje je ie pripravljen in se bo pričelo z delom, čim nastopi ugodno vreme. Tudi se obeta v letošnji sezoni zelo iivalina privatna gradbena delavnost. Za njeno pospeševanje so se storili na proračunski seji občinske uprave zelo važni sklepi, v smislu katerih bodo nove hiše. ki se lelos kolavdirajo, proste šest let občinskih davščin, in se zviša garancija mestne občine za privatne graditelje od 75 na 80 odstotkov gradbenih stroškov pod pogojem, da se taki krediti v 15 letih amortizirajo. Če pojrte po sreči, se v letošnji gradbeni sezoni bližamo rešiiivi stanovanjske krize. Upoštevati moramo namreč sledeče številke. V novem poštnem in carinskem poslopju bo 42 stanovanj, v poslopju velikega modernega IcopaJilča ob Kopališki, Marijini in Frančiškanski ulici bo približno S stanovanj, v obeh stanovanjskih poslopjili oblastnih uslužbencev na voglu Gregorideve in Strossmajerjeve ulice bo 22 stanovanj, v Vlahovičevi novi stanovanjski hiši, ki se bo zidala na voglu Meljske in Aleksandrove ceste, bo tudi do 12 stanovanj. Trgovec Klanjšek bo tudi zidal na voglu Židovske ulice in Glavnega trga veliko stanovanjsko poslopje, kjer se bo nastanilo najmanj 10 družin. Glasom dosedaj izdanih gradbenih dovoljenj se bo zidalo ob Tržaški, Betnavski, Radvanjski in bližnjih ulicah lepo število pritličnih slanovanjskih hišic, v katerih bo do 20 stanovanj. In privatna gradbena podjetnost se bo v teku sezone še znatno dvignila; posebno je pričakovati tega ob hvalevrednih skle-jjih, ki so se slorili na proračunski seji občinske uprave in ki gredo za dvigom privatne gradbene podjetnosti. Ob teh sklepih je pričakovati, da se bo obnovila letos akcija magistratnih in sodnih uradnikov za zidavo uradniških kolonij zunaj na JošLovem posestvu. S tem bi se zgradilo zopet kakšnih 50—60 stanovanj. Tako bi prišli na 164—174 novo zgrajenih stanovanj, ob katerih bi se stanovanjska kriza znižala na minimum. Upoštevati pa moramo, da se utegne lo število še dvigniti, saj je napovedanih še lepo število zgradb pritličnih Stanovanjskih hišic in je v načrtu zgradba velike mestne stanovanjske hiše, za katere amortizacijo se je vnesla v letošnji proračun vsota 2 in pol milijona dinarjev, ki se bo morala najeti. Zdi se torej potemtakem, da bo gradbena podjetnost tudi letos zelo živahna in da nam bo prinesla do 200 novih stanovanj. * □ Mariborska podružnica Jugoslovanske Matice priredi kakor običajno vsako leto v nede-ijo, dne 21. I. m. predpoldne oljčni dan. □ Elektrifikacija okoliških občin. Kakor smo že poročali pred nedavnim, obstoja natančen načrt glede elektrifikacije okoliških občin ler je tozadevne eleklrifikaeijske načrte izdelalo mestuo električno podjelje, ki gIa:-om tozadevne pogodbe s falsko elektrarno oddaja tok okoliškim občinam, če se seveda le-lo odločijo za elektrifikacijo. V letošnjem obč. proračunu je za elektrifikacijo okoliških občili predvidena vsoia 1.SS5.000 Din, in sicer za Lajteršperk 200.000 Din. Krče vino (raz-Sirjatev) 320.000 Din, Kamilico 230.000 Din, Sp. Pobrežje In Brezje 300.000 Din, Zerkovee in St. Peter pa 285.000 Din, Za razširjenje električnega omrežja v mestu pa je določena vsota 140.000 Din, in sicer za železničarsko kolonijo v magdalenskem predmestju 40.000 Din, za kabelsko napeljavo opoldne. Vstopnice se dobijo v predprodaji v Ljudski knjižnici na Cankarjevi cesti ter v Slomškovi tiskovni zadrugi 0 Čisti dobiček plesnega turnirja se razdeli med uboge. Odbor za prireditev plesnega turnirja nam sporoča: Plesni turnir, ki se je vršil dne 23. februarja 1929 zvečer v celjskem Narodnem domu, je bil zaključen s čistim dooičkom 7200 Din. Ta znesek se je dne 7. marca i. 1. j»o predsedniku odbora za plesni turnir g. magistralnem predstojniku liubicu v navzočnosti dveh odboruic in ene^a odbornika razdelil med najbednejše v inesiu Celju. Dvanajst rodbin odnosno oseb je prejelo podpore po 250 Din, dvanajst po 200 Diii iu dvanajst po 150 Din. -0" Inhalatorje prodaja zastopnik neke družbe iz Zagreba po Savinjski dolini in to na način, ki upravičeno zahtevamo zanj jasnosti. Možakar je namreč dne 15. t. m. prišel k šolskemu upravitelju neke župnije in mu ponudil v nakup Sanex-iniia-| lator za suho in vlažno inlialacijo. Šol. upravitelj ga je poslal v občinski urad, kjer je agent našel le občinskega tajnika. Temu je rekel, da ima nalog od okraj, zdravstvenega referenta g. dr. Schwaba, da s temi inhalatorji založi predvsem vse šole, pa tudi občine, in da celo »Službene Novinet razglašajo obveznost naročitve. Tajnik in šolski upravitelj sta končno podpisala naročilnico. Ko pa jo mož zahteval na ceno 300 Din za 70 Din predplačila, sta ga jKislala na županov dom. Tudi županu je povedal isto in mu še tolmačil veliki pom.m takega aparata za šole v slučajih inliuence l^r gripe. Žuj)an mu je ua vse to res izplačal predujem. Ko pa je župan o tem poročal v šolskem odboru, so odborniki seveda gladko odklonili naročilo in tudi kritje po žnpauu izplačanega predujma. — Ker tudi okrajni zdravstveni referent g. dr. Schwab o kakem službenem prodajalcu takih aparatov ničesar ne ve, je upravičen sum, da gre za varalico. Na srcu in živčno belnim priporoCamo našo Kofeina prosto praženo kavo. Sveže čajno maslo in pristne kranjske klobase stalno v zalogi. _ ANTON FAZARINC, CELJE. Plenarna seja zbornice za TOI v Ljubljani i Fran Bohuelav v pralkem radia. Opozarjamo vse con jene poslušalce radia, da bo govoril v petek 22. t. m. ob 10-35 bivši člau deželnega gledališča g. Fran Bohuslav v Pragi o svojih gledaliških spominih izza časa angažinana pri ljubljanskem gledališču Šahovski match v radiju. V nedeljo 24 t. m. se bodo najboljši fcahisti Dunaja in Linza pomerili med seboj, in sicer bosta obe moštvi igrali doma, dunajsko na Dunaju, iinško v Linzu. Poteze si bodo telefoničoo javljali; te poteze bo razglaiala tudi dunajska oddajna postaja svojim poslušalcem in dodajala k vsaki poleži še strokovna pojasnila, šahifitt bodo imeli priliko aa svojem domu prisostvovati lej tekmi istočasno in če bo med radio amaterji dovolj zanimanja, bo postaja gotovo še večkrat priredila take in podobne sporede. Radio ladjam v pomoč. ParniUu »Sllvennap« newyorJške paroplovne družbe sta med vožnjo tik pred Bemudskimi otoki odpovedala dva vijaka. T'o radija je parnik sporočil družbi v Newyork svojo nesrečo in prosil, naj mu pošljejo nove vijake. Tam pa niso vedeli za velikost, kaki naj vijaki bodo, iii so hoteli že poslati mehanika na lice mesta, da si ogleda in določi velikost vijakov. Ker bi za vožnjo sem ia tja ribii več lednov in parnik bi moral ta čas ostati v Bermudskem pristanišču, kar pomeni, ako parnik ne vozi, za družbo veliko zgubo, in da torej prihranijo na času, so pozvali ladijskega r lio-telegrafisla, naj jim brezžično pošlje sliko načrtov starih vijakov. Še isti dan so jih dobili in v nekaj dneh so bili izgotovljeni ter poslani poškodovani ladji Družba je s tem-prihranila okoli 1,500.00!) dinarjev. Tudi mala Luksemburška si je zgradila oddajno postajo Oddajala bo na valu 1200 m, oddaja je za enkrat določena za ob nedeljah med 13 in IV ter v torek in četrtek med 22 in 24. Postaja Huizen oddaja v bodoče na valovni dolžini 336 C m, in sicer do 18.40, od te ure dalje pa in v nedeljo popoldne pa na valu 18.52 ni. Freiburg v Breisgau bo povečala svojo ener-ijo na nad 100 KW Enako bo baje povečana di poslaja Zeesen v prihodnjem letu na 200 KW. Modern gospodar. Neki londonski hišni posestnik je svojo novo hišo, ki ima 180 stanovanj, poleg elektrike, plina, centralne kurjave opremil v posameznih stanovanjih z radio aparati, v posamezne sobe pa napeljal odcepe za priklop zvočnikov. Re&Q*tD*&E REZilTATE samo s TUNGSR&M Barilpvimi REKORD CEVMI Programi Radio-LjaMjjanu t Petek. 88. marca: 12.30 Reproducirana glasba. — IS Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra - 1830 Gospodinjska ura, gdč. Krekova. — 19 Francoščina, dr. Leben — 19.30 iz glasbenega sveta. dr. Slane V urnik. — 30 Pevski solistični večer gdč. Majdičeve, čl nar. gled. — 22 Poročila. Sobota, 23. mana: 12.80 Reproducirana glasba. — 18 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Nemščina, ga. dr. Piskernik. — 19 Kotor iu Cetinje. Propagandno predavanje v slovenskem, nemškem in čežkera jeziku. — Sestavil ravnatelj Piular. — 19.30 O veroslovju, vseuč. prof dr. Erlkli. — 30 Koncert pevskega zfeo-ra III. drž. realne gimn. — 22 Poročila. — 22.15 Sprehod po Evropi. Drugi programi t Petek, 22. marca. Belgrad: 1.20 in 11.45 Votlih stanje. — 12 Čas. -- 12.15 Dnevna iu gospodarita poročila. — 12 45 Gram. plošče. — 20 Predavanje: Led na rekah in ledene poplave. — 20.40 Poročila. — 21 Kvartet. — Zagreb: 13.15 Plošče. — 17.15 Lahka glasba. — 20.35 Poljuden koncert zagreb kvarteta. — 21.50 Poročila m prenos iz inozemstva. — Praga: 10.30 Plošče. — 11.15 Koncert. — 12.30 Koncert. — 15 Plošče. — 16.15 Nove knjige. — 16.25 Orkester. — 19.05 Zabavna ura. — 20 lz francoskih oper — 20.45 Igra. — 22.20 Lahka glasba. — Stutgart: 10.30 Plošče. — 1615 Koncert. — 20.15 Solospevi. — 22.15 Iz angleške poezije. — Bern: 12.50 Plošče( (Plesna glasba). — 16 Koncert. — 18.15 Plošče. --19.30 Predavanje: Radio, kino in knjiga. — 19.45 Citre — 21 Orkester. — Katovice: 17.55 Koncert. — 20.15 Simfoničen koncert iz Varšave. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Petje in glasba. — 20.45 Falstaff, opera (Verdi). — Berlin: 16 O knjigah. — 16.30 Primeri iz literature. — 17 Koncert za pihala — 20 Nemške ljudske pesmi in drugo; nato maudolinski koncert. — Dunaj: 11 Kvartet Cerda. — 16 Orkester. — 17.30 Sodobna glasba. — 20.15 Tri želje, opereta. — Toulcuse: 21.30 Reproducirana glasba. — Milan: 11.15 Plošče. — 12.30 Kvartet - 16.30 Jazz. — 17.20 Otroško petje. — 20.30 Simfoničen koncert. — Budapest: 12.05 Klavirski koncert. — 17 35 Žabavna orkestralna g'asba, — 20 Veseloigra; nato plošče. — Varšava: 12.10 Plošče. — 17.55 Koncert — 20,15 Simfoničen koncert varšavske filharmonije. _ Trbovlje Naborniki. V svrho spopolnilve vojne evidence se pozivajo oni mladeniči rojeni leta 1910., ki niso domovinsko pristojni v občino Trbovlje, da se zglasijo v pisarni županstva v Trbovljah ali v Hrastniku do 31. marca. Vsak mladenič mora pri zglnsitvi predložiti svoje domovinske dokumente. z- hvala Podpisana se iskreno zahvaljuje vsem, ki so spremili mojega nepozabnega soproga na njegovi zadnji poti, kakor prečastiti duhovščini, pevskemu društvu »Zvon«, Sokolu, Gasilnemu društvu, g. govorniku za ganljiv nagrobni govor in vsem darovalcem vencev. — Trbovlje, 20. marca 1929. Erna Arzenšek. ff^manita Cenjen, občinstvu vljudno naznanjam, da bom avtopodietie flHZENSEH nadaljevala I- .. ..nnm r\r!nf\m^*m Žolie ali oritožbe tfledu m ac iJ* -jr---------- -- - , - - prometa se naj sporočilo pod|et|u. Trbovlje, 20. marca 1929. Erna Arzenšek. Včeraj dopoldne se je od pol 9 do pol 1 vršila prva letošnja plenarna seja Zbornice za TOI v Ljubljani, Sejo je otvoril predsednik g. Ivan Jelačin ml. in najprej pozdravil navzoča zastopnika vel županov ljublj. jn marib. oblasti dv. sveln. gosp. dr. R-Marna in g. dr. Rateja. Pred prehodom na dnevni red je predsednik odgovoril na dve interpelaciji svetnika g. I. Rebeka glede izjave g. Ivan i Ogriiia 0 ukinjenju nedeljskega pouka na obrtnouadalje-valnih šolah Nato je podal obsežno poročilo o delu Zbornice od zadnje plenarne seje sem. Poslovno poročilo Uvodoma omenja zgodovinski dogodek 6. januar. ki ponjenja za gospodarsko življenje novo dobo. Ko so bila izčrpana vsa ustavna sredstva, se je Nj.Vei. kralj odločil poiskati novih metod za ozdravljenje našega javnega, zlasti pa gospodarskega življenja. Ukrepe vladarja so gospodarski krom pozdravili z globokim zadovoljstvom in tudi ljubljanska zbornica je izrazila vladarju brzojavno svojo »danost in zvestobo. Pozdravila je tudi novo vlado, obenem pa je v posebni spomenici zaprosila predsedstvo vlade, da se ji da možnost sodelovati v zakonodajnem delu kakor tudi pri gospodarskih in upravnih reformah. Kot prvo iu najnujnejšo nalogo novoimenovane kraljeve vlade je označil vladar potrebo izvedbe upravne reforme in sanacije uprave ter drž. gospodarstvo, zato zlasti zbornica iskreno želi, da kraljeva vlada v tem svojem naporu uspe in pripravi nova pota lepše bodočnosti. Med pomembne dogodke zadnjega časa spada vsekakor uveljavljenje novega zakona o neposrednih davkih s 1. jan. 1929. Zbornica je praktično informirala vse svoje interesente o predpisih in določbah novih davčnih zakonov. Negodovanje pa je povzročilo dejstvo, da je bilo z novim zakonom ukinjeno pobiranje 4% davčne varščine pri uvozu in izvozu blaga m inozemce in neprijavljene tvrdke Zato je poslala Zbornica posebno spomenico v Belgrad kakor se je tudi udeležila akcije za uki-njenje, oziroma preureditev in omiljen je davka na poslovni promet iu za revizijo nekaterih oneroznili določb rentnega davka. Tudi druge nnredbe je finančnega značaja je Zbornica presojala po njenih dobrih in slabih straneh za svoje interesente. Zbornica je predložila obširno spomenico s svojimi predlogi glede najnujnejših potreb žel. prometa v Sloveniji, zlasti pa je povdarila potrebo decentralizacije žel. službe. Posebno pažnio je posvetila tudi vprašanju izvedbe nujnih javnih del. Poročilo se obširno peča s poSlnlmf zadevami, nadalje s socialnim zavarovanjem; Zbornica je ponovila svojo zahtevo glede jjpostavitve »odružnice drž. obrtne banke v Ljubljani Zbornica zbira sedaj nadalje gradivo za trg. pogodbe s Poljsko. Bolgarijo in Turčijo, zavzela je stališče glede naknadnega sporazuma z Avstrijo in glede trg pogodbe z Egiptom itd. Po statistiki Zbornice je bflo v Sloveniji leta 1928-29 80 obrfnonadalj. So? (?m razr.) in 15 trgovskih (t 30 rasredD z 409 učitelji it 7207 učenci (obrtne) iu 764 učiteljev in 779 učenci /tre.). — Vzdrževalni stroški za obrtnnnadaljevalne šote so zri*šali po proranmu 1,820.000, za trgovskon.idalje-valne pa 374 000 Din. V smislu pooblastila so začasno urejene stanovanjske doklsde zbornifnesra uradništva. Koncem poročila se je g. predsednik bavil tudi s tenden-cioznim poročanjem zagr. tiska, katero ie ostro -zavrnit tako n pr, glede davčfiih fvzij, češ da so bile neredne, nadalje glede zbornice bank itd. Računski zaključek. V imenu posredovalcev računov ie poročal g. Jernej Ložar katerega poročilo .ie plenum odo-ril in se je podelil zborničnemu sen. tajniki g. dr. Fran Windischerju kot računopolagaeu abeolutorij. Racdržavtjienje pošt Referent zbornični tajnik gosp f. Mohorič je podal poročilo o nameravanem rawiržavljenju pošt v Sloveniji, ki je zadelo 73 krajev v Sloveniji, med temi 5 mest. 17 trgov, od teh 10 v ljublj. in 7 v marib oblasti, 10 na sedežu okrajnih sodišč Večina teh pošt je imela prav velik promet in so vsi razlogi govorili proti razdržavljenju. Zato ie Zbornici intervenirala, da se izvede ponovna razvrstitev pošt. Deloma se je zahtevam Zbornice že ugodilo. Ureditev delovnega časa. — Odpiranje in zapiranje. O tem vprašanju je poročal zbornični tajnik g. dr. I. Pless. Ker uredba o odpiranju in zapiranj« obratovališč ni zadovoljila interesentov, je min. za soc. pol sklicalo anketo v Zagreb, ki pa tudi ni privedla do sporazuma. Detedajalske organizacije so se na predltonferenci dogovorile o svojem stališču. Zbornica pa je Se i>osebej predložila predloge svojih interesentov. Najvažnejša pa je zahteva, 1 da mora biti razlika med delovnim časom in časom odpiranja in zapiranja obratovališč, na kar je pristal tudi minister. Zbornični plenum je poročilo z odobravanjem vzel na znanje kakor tudi naslednje poročilo o načrtu zakona o nelojalni konkurenci, o katerem je poročal tajnik g. dr. Pretnar. Podal je zgodovino boja trgovihe za tak zakon in glavne poteze v osnutku našega zakona, ki se naslanja na čsl. zakon iz 1. 1927. Sicer pa je Zbornica že 1925. stavila trg. ministrstvu iniciativen predlog za tak zakon. Po dodatku svetnika g. inž VI. Remca je plenum osvojil pripombe poročevalca k osnutku. Zakon o pobijanja draginje je še vedno v veljavi kljub vsem dosedanjim zahtevam trgovine in obrti. Še lani je bilo izrečenih v Sloveniji 22 kazni, od teh 13 zaradi tega, ker niso označili cen. Zalton je za sedanje normalne razmere slab in zato je Zbornica pritrdila predlogu referenta zb. svetnika g. A. Stergarja, da se naj stori vse za njegovo ukinjenje. Krošnjarstve vkljub pooslrilnim odredbam velikih županov Se vedno povzroča občutno škodo legitimni trerovini in je referent, zb. svetnik g. Krištof Spaniček predlagal, da se Zbornica zavzame za čim večjo omejitev krošnjarstva, kar je Zbornica vzela z odobravanjem na znanje. Bolniške in nezgodno »varovanje. Kot član Suzora je podal poročilo o tej važni ustanovi zb »»odpredsednik g. Ivan Ogrin. Po orisu sedanje organizacije soc. zavarovanja v naši državi je podal stvarno kritiko sedanjega stanja. Centralistični sistem povzroča veliko škodo, saj da veliko dela in upravni stroški so odločno previsoki, nadalje je sistem knjigovodstva zastarel itd. Tudi bi -t.l- Utoldmil V O nI »O l nOfTt, 1/rHlfl — se uaiu )»ngv>a»Jttli ----..... Največ se je investiralo v nepremičnine na Hrvatskem (od 110 milj. je bilo naloženih v Zagrebu in obliiju 62 milj., v celi Sloveniji pa le okrog 17 mi- lijonov dinarjev). Ktenovnjk, kjer je investirano 20 milj., je pasiven za 756.000 Din, Brestovee pil investicijah 7 milj. pasiven za 819.000 Din, Krašni dol pri 7 milj. investicij 905.000 Din pasiv za leto 1928. Komaj si Je Suzor zgradil v Zagrebu palnčo, že si jo gradi sedaj Belgrad za 46 milj. Din, od tega samo za zemljišče 6 milj Samo honorar za ocenjevalno komisijo bo pa znašal okrog 300/>00 Din! Zaostanki so znašali koncem 1927 159 milj. Din, od tega samo v Belgradu 53 milj. Din. v odstotkih Belgrad 148, Skoplje 11«, Ljubljana ima le 30%. Reorganizacija Je sila potrebna ln pereča. Zato je Zbornica sklenila na referentov predlog poslati spomenico kompetentaim ministrstvom in jih naprositi, da čimprej začno z reorganizacijo soc. zavarovanja v smislu decentralizacije. Samostujiii predlogi. Svetnik A. Stergsr predlaga, naj se Zbornica zavzame v smislu taksnega zakona za kolkovno prosto*! gremijev v njih zakonitem delovanju. G, Maks Turnšek predlaga, naj Zbornica intervenira pri prometnem ministrstvu, da se dovolijo splavar-jem zopet popusti na železnicah, nadalje naj se glede paketnih pristojbin zopet uvede zaračunavanje po conah, kakor svoječasno. G. Ivan Ogrin prosi Zbornico, da uvede akcijo za uvedbo splošne re-ekspedicije lesa tudi v notranjem prometu. G. Jos, Rebek predlaga prireditev tečajev za obrtno knji-govodstvo in kalkulacijo, nadalje prireditev tečaja za avtogensko varjenje v Ljubljani, uvedbo obligatorne preiskave vajencev tudi v mariborski oblasti in izvajanje odloka ljublj. vel. župana. Podkovska šola naj nc dela več za privatnike, ker od tega trpe škodo obrtniki, oziroma naj se drži enotnega cenika (kar •» odstopi v razpravo obrtnemu odseku). G. A Su*nik prosi Zbornico, nai intervenira za čimprejšnje uvel javljanje enotnega izvršnega reda za celo državo, ker se izvršbe izven Slovenije izvajajo prepočasi Glede na vesti o noveli car zakona predlaga g. A. Krejči, nai se Zbornica zavzame za revizijo predpisov v tlakarini in postavnini (n. pr. plača neko veliko podjetje 400.000 Din letno pristojbin, pa sploh ne uporablja nobenih cest, ker se cel prevoz vrši po železnici!. Nadalje predlaga, da se nai vrši votiranje posebnih rezervnih fondov pri podjetjih, ki so vezana na javno polaganje računov, davka prosto. G. M. Hohniec predlaga, da se nai Zbornica zavzame za nadaljnje pobiran,je 4% davčne varščine ob uvozu in izvozu blarrn. G. Gol-čar predlaga prireditev tečajev za zadružne funkcionarje, kar se odkaže v razpravo obrtnemu odseku. Zaradi nameravanega povišania prevoznin za drva v izvozni seziji od 1. 9. do 31. 3. predlaga g. dr. E. Rekar, da naj Zbornica intervenira pri ministrstvu za ukinitev te naredbe. ki bi občutno prizadela ne samo lesno trgovino in producente, ampak tudi konzumente. ker bi podražila les. Med nujnimi predlogi nadalje se zavzema g. S. Florjan-čič za večje upoštevanje in pritegnitev zborničnih referentov k trg. pogajanjem, g. A Oset za čimprejšnjo uvedbo novesa obrtnega zakona in g. 1. Rebek za vzpostavi jen je podružnice državne obrtne banke v Ljubljani. Večja debata se je razvila pri nujnem predlogu g. M. Pluta glede brezobzirnega izsekavanja lesa, pri čemer se zlasti obrača kritika proti inozemskim tvrdkam, in glede ukinjen ja carine na okrogli trdi les Po debati se je predlog ; odstopil odsekom v nadaljnje postopanje Vse predloge ga. zborničnih svetnikov je plenum soglasno odobril. V tajni seji je Zbornica razpravljala o neki odškodninski pravdi, nakar je predsednik g. fvan Jelačin ml. ob pol 13 zaključil sejo s zahvalo gg. svetnikom za njih požrtvovalno delo. ijJbfifVaUr t Gotovo, saj n« poznamo okusnejše pijače. Kava pa vsebuje »trup za srce in živce, imenovan kofein, ki Vam napravi lahko trajno škodo. Radi tega pijte kavo Hag brez kofeina, To je prava zrnata kava, ki jo pijejo lahko bolni na srcu in živcih, želodcu in črevesju, da, celo otroci, tako je zdrava. Poizkusite enkrat kavo Hag, ki Vam nudi popoln užitek prave zrnate kave. Dotova sc v vseli dobrih trjwvuij.ii y arii-aimalnlh zavitkih k Dk 14.— la Dta tt.— V kjrali:, kjer s« še ne dottv«, Vam to voilk franko i>o navadni ceni: KAVA MAO D. I)., Maaličev* uj. U B. Zagreti, 1. g, 2 Vzorec preijmete ix> po&Uj*t>W Din 1.M In, teiga oglata. KAVA MAS M VARUSE tttCgin ŽIVCE H Borza Dne 21. marca 1929. DENAR Nn deviznem tržišču ni beležiti znatnejših iz-prememb v tečajih: Trst se je učvrstil, popustila pa je Praga. Promet je bil srednji. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Dunaj, ostale devize je dala Narodna banka. tievan. ecai na ljubljanski boni ?l. marca r-i2\< povpraš ,ion. srednji j 16. maja vršilo v Barceloni tekma med Španci in med najmočnejšim angleškim profesionalnim moštvom: to bo prvič, da bodo Angleži gostovali v Španiji. — Države, ki pri-pudujo Fifi, so igrale lani 74 meddržavnih iger: vstopnine je bilo 25,840.000 Din. — V Nemčiji imujo poštni uradniki 48 klubov z 32.000 člani. — Italijanski klubi so v Parizu dobro igrali. 5 : 0 in 5 : 0, Barrucus iz Argentino je pa zmagal v Rimu 2:0, — llolandijtt—Švicn \ Amsterdamu 3 : 2, Španija --Portugalska v Sevilli 5 : 0. Ves italijanski tenis ji- sedaj pod povelj; stvoni Morpurru: »Odgovoren seni za razvoj igre tenis v Italiji.« Glej poseben članeič. Coenu in Boussusa smatrajo za prav resua kandidatu /u svetovno prvenstvo. V Davisovem jx)kulii bo igrala Jugoslavija proti Grčiji 4. do 6. maja v Atenah, nakar uodo sledilo tekme Sredozemskih dežel«. Nemec Kclirling ie premagal Ma-tejka in Stefaniju, velik uspeli, lfennessey pu Ilunterjn, isto. Tilden in Ifunter sta v ameriškem seznanili parov šele nu "v mestu, t mesto Lott in Hennessev, 2. mesto Lott in Doeg. Vseh teh rojak VVeissmueller igra sedaj v Hollywoodu film. Spence je plaval 220 y prsno v 2:56.8, Fitzler 100 y prosto 55.8, Lauffer 220 v prosto 2:17.8. Angležinje imajo v Južni Afriki velike uspehe: Cooperov« u. pr. 100 v prosto 1.03.6, 220 y 2:44.8, 500 y 6:35.6. - Avstralec Charlton je dobil v svojem 17 letnem rojaku Ryanu prav resnega tekmeca. — Angleška plavalna zveza Ste j o 1,000.000 (zvršujočih članov. — Francoz Taris je napravil tri nove francoske rekorde: 100 ui 1:03, 800 m 11:13.2, 1000 m t3:58.4. Egipčan Nosseir, poltežku teža, ima svetov -nu rekorda v obojeročnom potegu in sunku, 115 kg in 148 kg: v treningu je prišel sedaj na 118.5 kg in nn 152.5 kg ter l>o skušal lo ponoviti pred pristojnim sodiščem. Pred pristojnimi osebami bo moral (Enoviti ameriški dijak Kreuz svoj met diska 49.90 m, čo bo hotel, du ga bodo priznali za svetovni rekord (oficielni rekord ima Auierikanec Hoti-ser 48.20, a Nemce Hoffmeister je prišel tudi že na 48.77 m). Kreuz je sunil kroglo 15.14 ni daleč. Copelnndova ie vrgla disko« 35.74 m daleč, Jugoslavija je določilu /a Los Angeles 500 tisoč dinarjev, Wide je tekel 2 milji v 9:12. Nurnii in Andcrsen pa skupaj v 18:17.2 (so sešteli); Nurmi 4 milje 19:27.6, svetovni rekord, Conger 1 miljo 4:13.4. Gibson 6ohvalo salonski orkester |>od vodstvom br. Lo-renza, ki je bil s svojo požrtvovalnostjo kos težkim, pa dobro naštudiranim komadom Srce vse akademije je bila deklumacija br. Petra, ki ji je posvetil \so svojo dekkunutorsko dušo. Močne in brezhibne so bile stadionske in praške l>rostc vaje članov in članic, podane z zunanjo in notranjo eleganco, katero zmorejo /lasti šišenski fantje in dekleta. Tudi roditeljske vaje članov, boks-vaje, innrseljeza iu simbolične vaje članic zaslužijo v svojem izvajanju in šestini primerno pohvalo. Jako močno in nepričakovano dobro so učinkovale vaje nn bradlji, zlasti vaje br. načelnika. Pohvalo zasluži tudi ---».-.'il-nnn -»Krtrn nliflinotlrrt Tp vu»» t/k f> jn-lJG IHU.iliCf,,, J. 1.-- — nagradilo z navdušenim ploskanjem in pritrjevanjem. Turi stika Planinski smučarski tečaj na Stanioevi koči. Slovensko planinsko društvo naznanja, da se vrši v dneh od 1. do 14. aprila t. 1. na Staničevi koči (2334 m) nadaljevalni smučarski tečaj pod vodstvom nastavnika JZSS. Program vežbe predvideva pouk v smuški tehniki, ter manjše in večje izlete po vsem Triglavskem pogorju. Koča bo kurjena. Piehrana s prenočiščem vred 100 Din dnevno. Prijavnina za tečaj 150 Din. Prijave za tečaj sprejema do 23. t. m. Ivan Bitenc, Delniška tiskarna, Ljubljana, naknadne prijave na Staničevi koči. — Odbor. _ Cloveh in paragraf DOMOV BI RADA ŠLA . Matilda je rojena na Brdu v Julijski Benečiji, v zadnjem času je služila nekje na Gorenjskem. Tako silno jo je nekega dne objelo hrepenenje po . domu, po solnčnih brdih, po zrelih jx>marančah — oh, kar poletela bi domov... Toda težke so usode takšnih deklic, ki si služijo kruh v tuji deželi. Matilda ni imela ničesar, kar bi dala nase, niti čevljev, j prav nič... Šele par mesecev je služila, kako bo j prihranila reva! Domov pa bi kljub temu rada šla, . domov, oh, domov... v Julijsko Benečijo. Tam v kotu je stala omara, Matilda je vedela, da je vsa založena z obleko. Stresla se je ob pomisli, da bo tatica, toda vendar — oh, domov, do-i mov... Skočila je k omari, odklenila jc urno vrata j i in že je iz omare vzela eno črno obleko iz popelina za 200 Din in še eno svileno letno obleko za 150 | i dinarjev. Dobili so jo, izročili jo orožnikom -in zdaj | sedi na zatožni klopi. Vse prizna, tudi pove, da ni 1 nikdar kradla, le zdaj je hotela domov, domov, v* Italijo, kamor je jiristojna, k svojim ljudem. — Matilda je bila obsojena na 14 dni ječe. KDOR DRUGIM JAMO KOPLJE Sest fantov se je teplo. Morda so imeli vzrok, morda tudi ne — navadno se pretepi vrše brez res-netra vzroka. Pet lantov je držalo skupaj, eden je IKI^A vtivna. ■ >-i ......... - i j' bil sam. Jasno, da ie bil la tepen, o pa še lest jili je dobil po grbi! Sel je potlej pctorico ovadit na policijo. Tam in potem še na sodniji so fantje po- jasnil' stvar tako, da je tisti, ki je bil tepcu. s|5loh vsega pretep sam kriv. Izzival je ono petorico, |w-zival jo najprej na korajžo, potein jo je podil spat, še vanje se je zakadil — oni so se pa branili. Hudi fant je imel zlasti na enega strašansko piko. Na vsak način ga je hotel spraviti spat. Cisto po fantovsko in po človeško šo delali ostali fantje, če so svojega tovariša branili in izzivača pretepli. In pri razpravi je petorici tudi sodnik dal moralno zadoščenje, kajti oprostil je vseh pet toženih, obsodil pa samega tožitelja — na 14 dni zapora.__ Poizvedovanja Zavitek s 700 Din sc jc izgubil. Posten najditelj se prosi, da ga odda proti nagradi v naši upravi. Izgubil" sc ie srednja vsotu denarja. Pošten najditelj se naproša, cla jo odda v »Naši Slogi«, Poljanski nasip 10. Darovi Za gladujoče so došli g. velikemu župani šc naslednji darovi: Gustav Eger, Železniki, 1000Din: Anton Globočnik, Železniki, 100 Din; Josip Sušter-šič, Seničica-Medvode, 100 Din; Matija Marinček. notar, Novo mesto, 250 Din; Koklič Ivan, hotelir. Novo mesto, 100 Din; Medič-Zankl, tovarna lakov in barv, Ljubljana, 500 Din; Anton Loschnigg, Brežice, 100 Din; L. Schvventner, knjigarna, Ljubljana, 100 Din; Županstvo Gor. Logatec, 200 Din; dr. Ivo Cesnik, odvetnik, Novo mesto, 250 Din; Filip Agrič, dentist, Novo mesto, 100 Din; Ivan Heinrihar lesna industrija, Boh. Bistrica, 100 Din; neimenovani 1000 Din; ing. Dukič, Ljubljana, 1000 Din; neimenovani 200 Din; tvrdka Remec in Co., Ljubljana, 100 Din; Franc Chvatal, ravn. Kolinske tovarne, Ljubljana, 100 Din; A. G. Vič, 100 Din; Jas. Sedmak, Ljubljana, 100 Din; Stavbno podjetje Val. Accetto. Ljubljana, 50 Din; voj kurat. Bonač, Ljubljana, 100 Din; neimenovani, Rakek, 200 Din; Kari Vokač, veletrgovina, Ljubljana,100 Din; Franc Lipej, Brežice, 250 Din; Gvidon Birolla, industrijec, Zagorje ob Savi. 500 Din; Rihard Mihelič ml., Zagorje ob Savi. 300 Din; Kopitarna \Vinkle, Sevnica ob Savi, 1000 Din; Obervvalder in Co., Keller in Co., tovarna klobukov, Domžale, 500 Din; Ivan Kuralt, valjčni mlin, Domžale, 200 Din; Lojze Kristan, tovarnar sukna in pletenin, Zapuže, 300 Din; J. Oblak, Vrhnika, 200 Din; Avg. Agno a, trgov, steklenin, Ljubljana, 500 ' Din; Ivan Drašler, Dole, 100 Din; Josip Globočnik, Železniki, 300 Din; dr. Ivan Hubad, okrožni zdravnik, Škofi a Loka, 100 Din; županstvo občine I.eše pri Brezjah, 50 Din; J. Knez, veletrgovina, Ljubljana, 1000 Din; dr. Ludvik Grobehiik, notar, Ribnica, 50 Din; Joško Majaron, lesna trg. in industr., Borovnica, 100 Din; '»Obnova«, grad. družba, Ljubljana, 500 Din; »Jugočeška« tekstilna ind.. Kranj, 500 Din; Jos. Osolin, tiTfbvec, Laško, 100 Din; dr. Hans Arko, odvetnik, Kočevje, 50 Din; Felik. Stare, lesna industr., Kolovec, p. Radomlje, 200 Din, Jos Bruss, Dol. Logatec, 100 Din; »Kočevje« tekst, industrijska družba, Kočevje, 30 Din; Matko Vale, Št Jernej. 50 Din; Ivan Bohinc st., lesna industr., Medvode, 100 Din; -šešir« tov. klobukov Škofja Loka. 200Din; Ivan Rus, lesna industr., Loški potok, 500 Din; Frane Košak, Grosuplje, 250 Din; Ant. Stare, posestnik, Mengeš, 100Din; L. C. Tschinkel, parna žaga, Ribnica, 200 Din; Viktor Meden, veletrgovina Ljubljana, 500 Din; dr. Štefan Rajh, odvetnik, Kočevje, 10 Din; Charles Molin, tov. lesnih lepenk. Tržič, 400 Din; Gozdarski urad barona Borna, Tr žič, 1000 Din; »Arbor« lesna trg. in ind., Ljubljana. 300 Din; dr. Juro Adlešič, odvetnik, Ljubljana, 500 Din; županstvo Mošnje, 160 Din; Ivan Gregorič. ravn. podružu. Narodne banke, Ljubljana. 200Din, občine črnomeljskega okraja 600 Din; Oton Dctela. Turn, p. Preddvor, 200 Din; A. Kraje, Grahovo pr' Cerknici, 100 Din; Ivan Jalen, Rateče, 100 Din; Blaž Jeriček, Rajhenburg, 50 Din; lntex« tekst, industr. družba, Kranj, 300 Din; Fr. Stupica. trg t želez nino, Ljubljana, 200 Din; občinska hranilnica iu Vrhniki, 1000 Din; šolska mladina v Adlcšičih. V Din; Janko Baloh, trgovec v Ljubljani, 250Din; Dragotin Hribar, tovarna pletenin v Ljubljani. 120 parov dečjih, ženskih in moških nogavic. Doslej \ __oi k/m n<« guiuvilll iinupuu MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica »-50 Oln ali vsaka besedi SO par Na|man|il og'as 5 »: In. Oglasi nai devet vrstic se računajo vlit. Za odgovor znam >o Na vpraianja brez znamke ne odgovar|omo I lluibodobe Mož in žena brez otrok, delavna in zdrava, srednjih let, sposobna za poljsko delo, vešča vrtnarstva in sadjarstva, se sprejmeta na manjše letoviščno posestvo v Beogradu. Mesto stalno. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Damjan Kneževič, lesna trgovina, Beograd. Išče se mlinar samski, priden in pošten, zmožen vseh del v valjčnem mlinu. Hrana in stanovanje v hiši. Prednost imajo Gorenjci. Nastop takoj. Na naslov: ,JIvan Kuralt, veljčni mlin, Domžale. Mesar, pomočnika prekajevalca, dobro izurjenega za izdelavo raznih klobas, sprejmem. Samo dobra moč. Ponudbe na upravo Slov. pod št. 599. Iščem prodajalko mlado, samostojno, zmožno. prevzema delikatese, v največjem industrijskem kraju. — Prednost imajo one, ki so že bile v takih zajutrkovalnicah. Ponudbe s sliko in navedbo plače je poslati pod naslovom »Zajutrkovalnica« št. 2751. Služba cerkvenika se razpisuje do 31. marca 1929 v Novi Oselici. Prosilci sc naj pismeno ali ustmeno oglasijo pri župnem uradu v Novi Oselici, pošta Gorenja vas nad Škofjo Loko. I m i Hotelska kuharica prvovrstna in dobro iz-vežbana prva hotelska sobarica s kavcijo — se iščeta. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1760. Faktorja koji je samostojen in zanesljiv v stavku in tisku, poDolnoma izurjen in posebno sposoben za kvalitativne posle, iščem za stalno nameščenje. - Ponudbe na Tiskamo Eu-gen Sekler, Osijek I. Pridno dekle za vsa kuhinjska dela — sprejme hotel Štrukelj, Ljubljana. Prodajalka želi premeniti mesto s 15. aprilom. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. -Ponudbe na oglasni oddelek »Slov.« pod šifro: »Pridna in poštena prodajalka« št. 2691. Absolventinja dvorazr. slov. trgov, šole v Ljubljani, z večletno pisarn, prakso, išče primerne službe v mestu ali na deželi. Cenj. ponudbe na oglas. odd. Slov. pod »Zanesljiva«. Službo išče (najraje v župnišče) pošten kmečki mladenič, vajen vseh del. Ponudbe pod »Mladenič« št. 2790 na upravo »Slovenca«. Kupimo Železne cevi od 5 cm premera dalje in od 2 m dolžine naprej, rabljene, kupi Elektrarna Logatec. Enako se prevzamejo tudi parne grelne cevi. Prodamo Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam fio povzetju najmanj 5 kg. zkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82. Mali 4 sedežni avto skoro nov, se proda. — Vprašanja na upravo Slovenca pod št. 2736. Štedilnik srednje velikosti ali velik, dobro ohranjen ali nov — kupim. Ponudbe s ceno in opisom poslati na upravo »Slovenca« pod šifro »Štedilnik« št. 2809. Savske mivke en do dva vagona kupim. Ponudbe z najnižjo ceno freo. vagon nakladalna postaja, poslati na upravo »Slovenca« pod šifro »Takojšna dobava« štev. 2808. Sladkega sena prvovrstnega, prodam več tisoč kilogramov. Peter Cerar, Škrjančevo, Radomlje. Naprodaj: elektr. motor l'A KS in ventilator 35 cm za isto-smerni tok, pisalni stroj »Adler«, masivna lesena ograja (šalter) z marmor, ploščo, l>lagajna Wertheim žt. 4 in nekaj pisarniške oprave - pri »Moslavina«, Šiška, Celovška cesta 50. Pozor! Praške in domače šunke, garantirano neslane, po selidni ceni, se dobe pri tvrdki I. Buzzolini, delikatesna trgovina. Stritar-Lingerjeva ulica. Nemški bokserji z rodovnikom, 6 mesecev stari, naprodaj. Žirovnik, Ljubljana, Tržaška c. 41. Moško kolo se proda. - Poizve se v upravi Slov. pod št. 2802. Pianino dobro ohranjen — ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« štev. 2810. 25.000 kg sena sladkega, gorskega — proda Ivan Turk, Lož. Objave Izjava! Podpisani je plačnik samo tistih dolgov, ki jih naredi sam, ter onih, ki se jih naredi z njegovim ismenim dovoljenjem. -Ljubljani, dne 21. mar-1929. — Ing. Arh. Kregar Rado. pv Gospa Rusinja s 4 letnim fantkom, stanujoča v mestni hiši za Bežigradom, naj sc takoj zglasi v lopi št. 10, Vodnikov trg. stanovanja Samska soba iz orehovega lesa (postelja z žimnico) se zaradi selitve proda za 2200 Din. - Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 2789. Solnčna soba v bližini kolodvora, se takoj odda solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2806. Posestva Dvonadstropna hiša (2 trakta), mirna lega, v Ljubljani, naprodaj. Naslov pove upravništvo lista pod št. 2743. Zaslužek Sejmarji, pozor! Nudimo Vam v prodajo senzacionelni artikel galanterijske stroke. Nov patent! Pišite na upravo Slov. pod »Sejmar 2804«. Fotograt Karel Holynski - Ljubljana, Dunajska cesta 6. Solidno delo! Nizke cene! II Razno Klavirji pianini in harmoniji, najboljših inozemskih svetovnih tvrdk vedno v zalogi! Znižane cene! Oddaja se tudi na obrokel Vsa popravila in uglaše-vanja strokovno in po zmernih cenah. M. Ropaš - Celje. PSenicno motto naib"l|4ih mlinov nudi naju. "eio veletrgovina ilta in mlevsKib izdelkov A VOLK llutiitana Resljeva cesto 21 Ajdova moka 5 Din garatirano pristna, od 25 kg naprej Pošilja Pavel Sedej, umetni mlin Ja-vornik, Gorenjsko Vsakovrstno zlato mronfe po najvišjih cenah. CERNE luvellr Liubliana Woliova ulica št 3. Semenski češki oves grahoro, domačo lu-cerno, črno deteljo, peso in različna travna semena dobite pri Fran Pogačnik - Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. Automoblllsti! Motociklisti I Šofer In samovozaf Spisal inž. Josip Štolfa. — Cena vezani knjigi Din 140'— Jugoslovanska knjigarna v LJubljani. Inteligentne osebe ; sprejmemo za prodajo novega predmeta po celi Sloveniji. Ponudbe pod | »Provizija« na upravo ; »Slovenca« pod št. 2803. II Obrt A.vtotaksa Logatec :: Idrija' tet vožnja to- in onstran meje spioh. Trgov, potnikom za daljše vožnje primeren popust. Na raz-pclago dva voza. Garaža pri »Elektrarni Logatec«. Telef. št. 8 Rezerviranje voza tudi pismeno. - Po- ; zove se tudi pri restavra- I ciji Serini tik kolodvora. SALDA-KONTE ŠTRACE JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Ali le veste, da dobi vsak, ki naroči Radiovvelt,, za eno leto ali podališa naročnino za eno leto. Zasloni elektronko SD 4 (avdiouko) ali XD 4 (sklepno ojačevalko)? Letna naročnina Din 250'- in Din 10-za poštnino premije Ali le poznate najboljši mesečnik Evrope? Ako ne zahtevajle še danes številko „FUNK-MAGAZIN"-a na ogled_ Pišite samo na WIENER RADIOVERLAG, G. M. B. H. Wleu T. Pestaloz. igasse 6 Mag. št. 8483/29 — ref. IX. Razpis Mestni magistrat ljubljanski razpisuje dobavo litoželez. izdelkov za 1.1929 (požiralniških mrež, kanalskih pokrovov i. dr.). Ponudbe je pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2, II. nadstr., do torka dne 26. marca 1929 do 11 dopoldne. Tam se dobe tudi vsi potrebni podatki. V ponudbi je treba navesti odstotek uporabljene stare litine. Blago se dostavi na odkazan prostor v Ljubljani. Mestni magistrat ljubljanski, dne 18. marca 1929. Industrijalci in obrtniki! Lepa hiša z gospodarskim in tovarniškim poslopjem ob državni cesti v trgu Domžale je naprodaj. Dosedaj slamnikarska obrt; stroji so že odprodani. Objekti zelo pripravni za vsako industrijo ali večjega obrtnika. Javna dražba bo v Stobu na licu mesta dne 27. marca ob 8 zjutraj. Naprodaj bo tudi več njiv in travnikov. Pojasnila daje Hranilnica in posojilnica v Donr-.alah. 2814 Inserirajte v »Slovencu"! Cenj. čitatePem se priporočalo nastecfn e tvrdke: BLAŽ JANČAR sobosllkarstvo ln pleskar LJUBLJANA, Breg 6 1LUSTH1RAM SLOVENEC LETNIK 192S SE SE DOBI K. Pečenko trgovina vseh vrst usnja • n čevljarskih potrelišfin mbliana Sv. Petri cesta 39 PRISTOt & BRICEL) črkoslikaria, Ljubljana Rejlieva c. 4 • Sv. Petra c. 3£ Telel.2908 Ustan. I90.< Ivan Pakiž trgovina z Juveli, uranu, zlatnino in srebrnino LjuMiana - Pred Skotilo 15. Proda alna K. T. D. (II. iMiCmon) Liubliana. Kopitarjeva ul. le Št. 10.480/29. ref. IX. Razpis Mestna občina ljubljanska razpisuje izvršitev pleskarskega in slikarskega dela ter dobavo okenskih zaves pri zgradbi mestne stanovanjske hiše na Poljanah. Potrebni ofertalm pripomočki in navodila se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II. Ponudbe je vložiti pri gori imenovanem uradu najkasneje dne 3. aprila 1929 do 11 dopoldne. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 16. marca 1929. ZAHVALA. Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob nenadni izgubi naše nadvse ljubljene hčerke TILKE se vsem najiskreneje zahvaljujemo. — Najprisrčnejša zahvala bodi vsem, kateri ste ji ob zadnjih dneh stali na strani in lajšali njene bolečine. Najtoplejša zahvala gg. zdravnikom za požrtvovalno in skrbno negovanje, kakor tudi vsem čč. sestram v bolnici, nadalje čč. duhovščini, šol. vodstvu, darovalcem vencev in cvetja, njenim sošolkam in vsem onim, kateri ste jo na zadnji žalostni poti v tako obilnem številu spremili k prera-nemu večnemu počitku. Železniki, dne 21. marca 1929. Žalujoča rodbina BOGATAJ. o>.= o^Ž o» C e-o -g s J , M "OO O) « o > .K" a c * «(JQ nO S g JŽ .Oid "D g« »5 a j; 3 ■i^s-go nL 1*2 cM loSi* > - N.S ojpco I" jeg^is ,gozo2 s :=._ rrO . -S CNrč jšš&š T. C. Bridges: Na pomoč! Roman. Nato ni Mrs. Trant nič več izpregovorila. Kakor hitro je bil zajtrk pri kraju, sta fanta hitela ven in k lopi, kjer je imel Jim spravljeno svoje kolo. Jim odpre vrata; nato pa obstane kakor ukopan in od začudenja odpre usta. »Kaj pa je?« vpraša Sam. Jim pokaže na svoje kolo. »Tole poglej! mu reče in Sam rahlo zažvižga. Plašči in zračni cevi vse je bilo razrezano na kosce, vse same krpe in prameni. No, to je pa lepa rečic pravi Sam. Kdo bi bil neki mogel izvršiti to ostudno delo?« Tisti lump, ki sem ga videl pri oknu,, mu odgovori Jim z bridkostjo v srcu. Dobro! Ampak kdo bi to bil?« povprašuje Sam. Jim pogleda previdno naokoli, nato pa reče šepe-taje: Gadsden! Sam je bil tako presenečen, da ni mogel ne besede ziniti; le stal je in strmel. »Da, nadaljuje Jim. Precej tedaj, ko sem videl pri oknu obraz, sem mislil, da mora biti Gadsden, čeprav sem komaj mogel verjeti; zdaj pa že začenjam razumevati, v kakšni zvezi je on s to stvarjo. Jasno je, da hoče mojo pot v Ludford preprečiti.« Sam je zbral svoje pretresene čute ter vprašal: : Toda kako bi bil vendar izvedel za to stvar? Kaj naj bi ga bilo prineslo semkaj'tako zgoda j zjutra j? Stvar je prav preprosta. Ima tam na svojem domu velik radio in je gotovo kakor jaz poslušal na kratki valovni dolžini ter prestregel mojo pošilja-tev.« Sam strme pogleda prijatelja in reče počasi: Po tem takem je pa izvedel vso zadevo.« »Ne, ampak samo moje Morsejeve znake. Upto-nova pošiljatev je bila tako medla, da je ni mogel ujeti noben navaden radio.« Sam prikima. Res ni imel prav veliko šol, zato se je pa tem bolj odlikoval z zdravim narodnim razumom. • »Zdaj že razumem: Samo tvoj novi sprejemni aparat je mogel ujeti vest iz Brazilije.« »Tako je. Sam,« odgovori Jim, »toda če se ne motim, je Gadsden ujel vse, kar m jaz poslal in je tako slišal dosti; mogel je spoznati, odkod vest prihaja in tako ve skoraj toliko kakor midva. Skočil je torej na svoje kolo ter prišel hitro semkaj, ker je upal, da bo izvedel še kaj več.« »In to se mu je tudi posrečilo,« hitro reče Sam. »Ko si mi ti vso stvar pripovedoval, je on zunaj prisluškoval. Povem ti Jim, da sprva še malo nisem mislil, da bi ta reč bila sploh kaj vredna. Če pa je tak mož kakor Gadsden nanjo kakor volk, pa mora biti to velika stvar!« »Jako velika stvar!« pravi Jim resno. »Jasno je, da morava do Mr. Thorolda čim prej mogoče. Toda kako naj zdaj to storiva, ko je moje kolo uničeno?« Sam stoji nekaj časa molče, nato pa se s svojo veliko dlanjo poči po stegnu, da je kar zapelo in pravi: :; Jo že imam! Popeljeva se s čolnom!« 3. Preganjana. Čoln je počival v malem zalivu in Jim ga je pripravljal za pot, ko pridirja dol k njemu tudi Sam in pravi: »Pravkar se je avlo odpeljal s Torreja. Krenil i je proti severu.« Jim se hitro zravna in vpraša: Je Gadsden v njem?« »Nisem mogel videti, kdo je v njem, pa stavim, da je res Gadsden. Vse kaže, da gre v Ludford.« Jim zmaje z glavo. »Le čemu naj bi hodil? Če se Upton tako zelo boji, da ne bi Gadsden izvedel, kje se on nahaja, potem gotovo ni misliti, da bo Uptonov stric povedal geslo Gadsdenu.« »Že, že. Toda ali ne more Gadsden Thoroldu reči, da je on edini človek, ki mu more pomagati, da se pogovori z Uptonom. — Kaj pa potem?« Jim nagubanči čelo. »Da, prav to Gadsden lahko stori. Zato pa: čim prej odrinem, tem bolje.« »Saj to je tisto,< pravi Sam. S to sapo, ki zdaj piha, bova lahko pred mrakom v Appledoru.< »Bova!« ponovi Jim. Saj ti vendar ne pojdeš!« »Seveda pojdem! Ali si mislil, da te bom pustil samega na pot? Le kako? Saj ne znaš sam s čolnom ravnati!« »Toda tvoja teta, Sam! Strašno oo razgrajala!« »Naj! Pomolzel sem kravo, nanosil sem drv in ji pustil listek, da sem odšel. Še dobro bo zanjo, ko en dan ali dva ne bo imela nikogar, da bi ga zmerjala.« Jim se ie muzal, ko je napenjal jadra. Sam in Jim sta vse delo na posestvu razven kuhanja opravljala sama in se jima za to nikoli nihče ni zahvalil. V srcu se je zato Jim popolnoma strinjal s Samom, da Samovi teti, ki je vedno tako slabe volje, ne bo škodilo, ako bo nekaj dni sama. Prijetna sapica je pihala od jugozahoda in napela jadro, čolniček pa se je nagnil in s prav lepo hitrostjo gladko polzel preko valčkov. Bil je krasen poletni dan, le prav redke kodraste meglice so hitele po modrem nebu in celo orjaške, mračne čeri, ki so se vzpenjale na desni, so se zdele manj grozeče kot po navadi. Jim ir krmaril in nekai časa sta oba fanta molčala.