Najr«2ji almnslri dnevnik v Združenih državah za to leto « • • York celo leto -celo leto .00 ,00 .00 .00 GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. The krgMt Slovenian Da3y fa» ^hff Umted Stfiicst IiiiiwI every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 103. — STEV. 103. V Entered, as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 NEW Y02K, FRIDAY, MAY 3, 1935. — PETEK, 3. MAJA 1935 TELEFON: CHelsea 3—3878 VOJAŠKA POGODBA MED FRANCIJO IN RUSIJO ANGLUA BO POTROŠILA ZA GRADNJO NOVIH AEROPLANOV 130 MILIJONOV DOLARJEV Anglija hoče doseči aii prekositi nemško zračno silo. — Izdatke za aeroplane bo zvišala za 25 mi-ljonov dolarjev. — MacDonald bo posvaril po-slansko zbornico glede Nemčije. — Vojaško pogodbo sta podpisala Laval in Potemkin. PARIZ, Francija, 2. maja. — Zastopnika Francije in Sovjetske unije sta danes podpisala pogodbo, ki določa, da pod gotovimi pogoji nudi ena država drugi vojaško pomoč. Slična pogodba je obstajala že pred svetovno vojno med francosko in carsko rusko vlado. V imenu Francije je podpisal pogodbo francoski zunanji minister Pierre Laval, v imenu Rusije pa Potemkin, ruski poslanik v Franciji. Pogodba je posledica najnovejše Hitlerjeve odredbe, s katero je uvedel v Nemčiji obvezno vojaško službo. Ako bi Nemčija iznenada napadla Francijo bi Francozom pomagali Rusi, če bi bila pa Rusija napadena, bi se lahko zanesla na francosko vojaško pomoč. LONDON, Anglija, 2. maja. — Kabinet je odobril izjavo o angleški politiki, s katero bo ministrski predsednik Ramsey MacDonald otvoril v po slanski zbornici debato o zunanjih zadevah. Ponovno bo potrdil odločni sklep Anglije, da hoče v zračni sili doseči enakost z Nemčijo, ki ima baje dvakrat tako močno zračno brodovje kot Anglija. Pri tem bo opozoril na izjavo Stanleya Bald-wina, ki je v novembru rekel, da vlada pod nobenim pogojem ne bo sprejela nižjega stališča v zračnem brodovju, kakoršnokoli zgradi Nemčija. MacDonald bo poslanski zbornici povedal, da je sedaj pričel čas, ko bo treba izpolniti to obljubo. Kot pravi Associated Press, bo Anglija, da bo na enakem stališču z Nemčijo glede vojnih aero-planov, izdala za aeroplane še $25,000,000 poleg že določene vsote $105,000,000. MacDonald pa ne bo podal podrobnega zračne-ga načrta Anglije. V ta namen je bil postavljen posebni kabinetni odbor, ki bo izdelal ta načrt in ki se je že dve uri posvetoval z zračnim ministrom. Anglija bo v nekaj tednih pričela graditi vojne aeroplane, ker je Hitler zunanjemu ministru Sir Johnu Simonu v Berlinu rekel, da ima Nemčija enako število vojnih aeroplanov z Anglijo in ker so zatem prišla še druga razburljiva poročila iz Berlina. Ministri na seji niso toliko razpravljali o nemških podmorskih čolnih, kot o nemški zračni sili, kajti Anglija vidi v nemški zračni sili mnogo večjo nevarnost kot pa v submarinih. LONDON, Anglija, 2. maja. — Angleško zračno brodovje si bo nabavilo najhitrejše vojaške aeroplane, kakor je naznanil zračni minister, ki je objavil zfracno politiko Anglije. Te vrste aeroplani se i-menujejo Gloucester Gauntlet, lete do 231 milj na uro ter se morejo popolnoma obloženi dvigniti 16,000 čevljev visoko. Poleg tega bo zračno brodovje dobilo tudi več velikih Singapore "zračnih čolnov'* in Overstrand aeroplanov za bombardiranje, ki imajo vrteče s t stolpe za topove. LONDON, Anglija, 2. maja. — "The Daily Herald" pravi, da ima zanesljiva poročila, da je v najmanj dveh mestih v Porenju vojaštvo nadomestilo policijo. ' "Herald" pravi, da majhno število vojaštva v demilitariziranem ozemlju ne bi kršilo locarnske pogodbe iz leta 1925, katero je podpisala tudi Nemči • po celem ozemlju nadomestil policijo s Trgovska zbornica je proti Rooseveltu NEMČIJA HOČE SAMO MIR! Nad miljon nazijev se je zbralo na letališču Tempeilhof.— Hitler je napravil mir v Nemčiji in hoče mir po celem svetu. Berlin, Nemčija, 2. maja. — Državni voditelj Adolf Hitler je zopet povedal svetil, da želi Nemčija mir. Navzlic skrajno slabemu vremenu so milijoni Nemcev obhajali 1. maj, odkar je bil •delavski praznik spremenjen v narodni praznik. Nad milijon nazijev se je zbralo na letališču Tempelhof, da slišijo svojega voditelja Hitlerja, ki je navzlic snegu in dežju govoril gologlav. "Naša mor ni v tankih, topovih in korakajočih bataljo-nili*% je rekel, "temveč v slokazalo kot politično demonstracijo, kakor da bi prejem papeževega blagoslova in udeležba pri velikonočnih cerkvenih opravilih ne bilo najčistejše priznavanje pobožnosti". Papež je 22. aprila pri sprejemu nemške mladine podelil svoj blagoslov celi Nemčiji. Posebno je podelil blagoslov "onim, ki so z nami, k<*r bodo vedno z nami, in tudi onim, ki so proti nam, kajti tudi ti bodo prišli k nam". Dalje jim je papež Pij rekel, da je njihova zvestoba do vere najboljše jamstvo za bodočnost Nemčije. Gotovi vatikanski krogi zatrjujejo, da bo papež proti temu postopanju v Berlinu vložil protest ter se bo papež o tem posvetoval s svojim državnim tajnikom kardinalom Pacelli-jem. ki se vrača iz Lurda. JAPONSKE NEVESTE ZA MANČUKUO ^Hiiiiiiiiiiiuii^iiiniiiiiuiiiii;- WM Naročite »e na "GLAS NARODA" največji »lovenski dnevnik v Združenih državah. Harbin, Mančukuo, 2. maja. Graditelji malega cesarstva, ki bo povečalo japonski vpliv na azijskem kontinentu, so poslali v Mančukuo 130 mladih deklet, da se poroče z japonskimi "našeljenci", katerih še niso nikdar videle. Dekleta so se peljale po reki Sungari do vasi Čihuli, kjer je Japonska naselila več sto vojakov na veliki kmetiji. Ta naselbina, je samo ena izmed mnogih, ki jih je Japonska ustanovila v Mančukuo v namenu, da obdrži nad deželo svojo oblast. heimwdhrom, kar je v nasprotju z locarnsko pogodbo. Po versaillskem miru, ki je končal svetovno vojno, je bilo vse ozemlje ob levem bregu Rene in v širini 50 kilometrov ob desnem bregu "za vedno demilitarizirano* *. ' "The Daily Herald** je bil prvi list, ki je 27. aprila poročal, da je Nemčija znova kršila mirovno pogodbo, ko je naročila submarine. PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA V INOZEMSTVU Majske demonstracijo so večinoma mi^no potekle. — V Zagrebu so obhajali prvi m e d-narodni delavski dan. Pariz, Francija, 2. maja. — Prvi maj v Parizu je bil značilen, ker je bil po dolgih letih miren. Do poznega večera ni bilo od nikoder poročano o kakih nemirih. Zborovanja mednarodnega delavskega dne so bila mirna. Dela in nogo delavcev ni pustilo. Kdor je praznoval, je bil navadno na pikniku. Oblasti navajajo za vzrok mirnega dne skrajno slab gospodarski položaj in jo vsakdo šel na delo, ker se je bal, da bi sicer izgubil delo. London, Anglija, 2. maja. — Prvi maj je v Angliji potekel mirno kot vsaka nedelja. Angleški delavec je tradici-jonalno nasproten hrupnim demonstracijam, zato je bil zanj prvi maj samo navaden praznik. Madrid, Španska, 2. maja. Prvič, odkar je republikanska vlada leta 1931 razglasila 1. maj za narodni praznik, ko preneha vse delo 24 ur, na Španskem ni bilo splošne stavke. Dan je potekel kot navadna nedelja. ('asopisi niso izšli, ker po postavi iz leta 1931 velja 1. maj za praznik za vsakega delavca. Zagreba Jugoslavija, 2. maja. — Prvič v Jugoslaviji so delavci skušali obhajati mednarodni delavski praznik, ko sa v mnogih tovarnah za 1. maj odložili delo. Ob 11 dopoldne je več komunistov na glavnem trgu demonstriralo za komunistično Jugoslavijo. Policija pa je demonstrante takoj razgnala, se je ]x>služevala svojega orožja in več oseb aretirala. Sofija, Bolgarska, 2. maja. Komunisti so nameravali na več krajih čez ulice postavili barikade, toda policija jih je razgnala in mnogo aretirala. Drugih izgredov ni bilo po celi Bolgarski. V spopadu med policijo in komunističnimi vaščani v Eni-fi v torek so bili ubiti trije komunisti. Dvanjast jih je bilo resno ranjenih. Okoli 80 vašča-nov je bilo aretiranih. Bukarešta, Romunska, 2. maja. — Prvega maja je bilo po celi Romunski aretiranih 50 komunistov in policija je zaplenila dve tajni tiskarni ter veliko množino komunističnih razglasov. Komunisti so nadlegovali delavce v BuKarešti. Po tovarnah so bili nastavljeni močni odelki policije, da zabraui nerede, toda tovarne so delale kot navadno in dan je mirno potekel. VELEKAPITAL JE NAPOVEDAL ODLOČNO BORBO "NEW DEALIT WASHINGTON, D. C., 2. maja. — Ameriški velekapital je danes napovedal odkrit in neizpro sen boj predsedniku Franklinu D. Rooseveltu. — finančniki in industrijalci, ki so združeni v trgov-sk zbornici Združenih držav, so odločno proti vsem odredbam, katere je izdal predsednik v edinem namenu, da zmanjša strahote depresije. Včeraj so velekapitalisti jasno izjavili, da so jim vse predsednikove ideje in načrti trn v peti. Velekapitalisti so proti so-cijalnemu skrbstvu, proti starostni zavarovalnini, proti X. R. A., bančnim reformam in proti reorganiziranju bank. To njihovo nasprotstvo je bilo izraženo v ostrih resolucijah, ki so bile skoro brez vsakih pridržkov odobrene. Sedaj se lahko reče, da je prišlo med ameriškimi kapitalisti in demokratsko vlado do p<>I>olnega zloma. Gospodje so pozabili celo na dostojnost. Doslej je bila še vsikdar ob otvoritvi zborovanja ameriške trgovske zbornice poslana predsedniku pozdravna brzojavka, sedaj se pa to ni zgodilo. Cilji in nameni ameriške trgovske zbornice so jasni ko beli dan. Kapitalisti ne bodo pod nobenim ]x>gojem pomagali predsedniku pri njegovem napornem delu za gospodarske* obnovo dežele. Xa zborovanju ni bilo skoro drugega slišati kot same napade na naslov predsednika in njegove administracije. Posamezni preiskovalni odbori so sprejeli ostre resolucije, ki so bile pa tekom debate na vsej črti še poostrene. Napadi so bili tako ostri, da je moral celo novi predsednik trgovske zbornice. Harper Sibley, farmer in bankir iz Roche-stra, javno priznati, da je zbornica dospela na kritično točko z ozirom na odnosa je z Belo hišo. Najbolj presenetljiva je bila odločnost, s katero so nastopili člani zbornice proti najvažnejši predsednikovi odredbi, namreč starostni pokojnini. Kako silen srd go je proti predsedniku, je najbolj razvidno iz naslednjega dejstva: — Posebni zbornični odbor se je bil spva zavzel za starostno pokojnino, toda v javni debati je zmagala opozicija. Posledica: se bodo uresničili nameni kapitalistov, ne bodo stari in oslabeli ljudje deležni nika-ke pokojnine. V neki drugi resoluciji izjavlja trgovska zbornica, da je veliko vprašanje, če so načrti zvezne vlade sploh v soglasju z ustavo. Napad proti starostni pokojnini je vodil George Houston, predsednik Baldwin Locomotive Works, ki je rekel: — Združene države so staro že nad stopetdeset let ter so za stare in slabotne ljudi dosti bolj skrbele kot katerakoli druga dežela na svetu. Zvezni vladi ni bilo še nikdar treba podpirati posebnega dela prebivalstva. Starostna pokojnina pod nobenim pogojem ne sme obveljati. TOVARNA ZA ČEVLJE ZAPRTA Budimpešta, Madžarska, 2. maja. — Okoli 15,000 socijali-stov je obhajalo 1. maj in so prisostvovali raznim zborovanjem. (Sestanki na prostem so bili prepovedani. Po celem Madžarskem ni bilo nikakih nemirov. Varšava, Poljska, 2. maja. — Oblasti so dovolile šest socialističnih parad za obhajanje 1. maja, toda komunistom je bilo prepovedano prirediti kako demonstracijo. Charleston, 111., 1. maja. — Brown Shoe Company, ki je poglavitna opora mesta, je izplačala 1100 svojih uslužbencev in naznanila, da je zaradi slabili trgovskih razmer za nedoločen čas prisiljena zapreti svojo tovarno. STAVISKYJEVA ŽENA OPROŠČENA Pariz, Francija, 1. maja. — Mme. Ariette Staviskv, vdova po zloglasnem sleparju, čegar poslovanje je povzročilo lansko leto v Parizu veliko politično razburjene, je bila izpuščena iz ječe, v kateri je prebila 14 mesecev pod obdolžim, da je bila v zvezi s sleparijami svojega moža. Izmed osmih oseb, ki so bile zaradi zveze s Staviskyjevim škandalom zaprte, jih je pet še vedno v zaporih. Skupno z Sta-viskvjevo pa sta bila izpuščena tudi Pierre Darius in od-venik Guibond Ribaut. Staviskyjeva je vedno zatrjevala, da ni bila v nikaki zvozi s sleparskim delovanjem svojega moža. KOMUNISTI SE UMIKAJO Hongkong, Kitajska, 2. maja. — Medtem ko uradna poročila naznanjajo uničujočo zmago nad komunisti v provinci Junan, je iz drugih poročil razvidno, da je bilo njihovo prodiranje ustavljeno in da se u-mikajo v provinco Sečvan. Neko kitajsko poročilo pravi, da je bilo francosko vojaštvo v Indokini poslano na mejo in da je pripravljeno na vsa slučajnosti. QL1S NARODA' NEW YORK, FRIDAY, MAY 3, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Glaslf Naroda" Frank Sakser, President Ow»d and PcbUtfMd by SIOVEN1C PUBLISHING COMPANY GorDaratton) L. Benedlk, Treat. «.£ j?**— * corporation and atžitev, da-je zakrivil ta ali oni zločin, 1 jiil.ska drlial na vse mogoče načine muči, ter nato )>ol mrtvega obesi na bližnjem drevVsn. Toda senatorji iz južnih držav so zJatrdno sklenili, da se ne sme napraviti nobenega koraka, ki bi izbrisal ta sramotni lrfadež s east i ameriškega naroda. Senatorja Costigan in Warner sta vložila predlogo, ki določa, da bi bil podvržen -najstrožji kazni stražnik, selit' ali warden, ki izroči zločinca maščevanja željni množici, ter da hi imeli sorodniki lineanega pravico, tožiti drŽavo za odšikdkhihio. Senatorji so sklenili, da bodo tej predlogi na vse kri pije nasprotovali ter zavlekli debate v senatu, četudi s tem izpostavi nevarnosti v<*s reformni program predsednika Kooseveta. Senatorja George iz CJeorgije in Ellison D. Smith iz Smith Caroline sta glavna govornika v tem sponi. <#ba pogreva tla zastarelo trditev, da so južne države "silno napredovale v boju proti linčauju." Senator George eel o poudarja, da bi nameravana zvezna postava "zelo ovirala prizadevanja, eijih svrlia je zatrt je linčanja". Senatorju bi bilo treba dogovoriti, da se ličanja ne pojavljajo le po južnih državah, pač pa se predlagana podava tiče tudi Califoimije in Tlliuoisa ter Vseh Združenih držav v splošnem- Linčianja so se za vršila zaraMi najrazličnejših pre-greškov, ne pa samo v slučajih, ko je napadel zamorec belopolto žensko. POMEMBEN KOMENTAR K pretresljivemu poročilu, ki je tdaiies objavljeno na tretji si rani našega lista, je objavil neki ljubljanski dnevnik značilen komentar, iz katerega posnemamo sledeče: Te dni je bila eela Slovenija priča strahotnega dogodka. V nekaj metrov glo'bokem rovu, ki naj bi služil za vodnjak, je pd tsulo delavca. Ne kar do smrti, taico da je vse ]»riva-kovalo, da ga bo brez težave mogoče rešiti- Kako tudi ne! srno vendar tako moderni in tehnično napredni, da kopi jamo več tisoč metrov globoke rove, da vrtamo tiili 20 ikm dolge tunele, da se dvigamo 30,000 m visoko v zrmk — ko gre le za rekorde —, pa ne bi mogli pri vsej iielw»tični tehniki izkopati v 4 dneh človeka, ki ječi v par metrov globokem jarku ? Prevodno in vendar resnično: nismo ga mogli odko-]>ati. Več kot 70 ur je revež trpel, pa ga z vso vrtoglavo lelmiko ni bilo mogoče rešiti1. Svet se ho čudil, ko zve za ves dogof lek. Toda, če nam bo zunanji svet očitial samo tehnično nesposobnost, potfem Iboano še nekako mogli očitke prenesti. Pač ne znamo in ne razumemo! Mnogo temnejšo senco bi pa vrglo na nas, ko bi kakearai inozemskemu časnikarju padlo v glavo, da bi v svojem listu stavil nekako sledeče vprašanje: Bog ve, ali bi se vrlim Mariborčanom tudi ne posrečilo v 4 dtaeli cHkopati iz nekaj metrov globoke jame človeka, ki bi bil slučajno milijonar? Ali ko bi jim kdo rekel, da je notri "šac", n. pr. velik lonec rumenih cekinov? Bi tudi v 4 dneh ne prišli do rojih, čeprav "hi jih obdajal še tako o glavi. Ta se je le malo stresel in France je odšel v hišo. Vendar mu vest ni dala miru in je še pred mrakom od-še na. hlev pogledat, kaj je z bratom. Videč, da je mrtev, je odšel zopet v sobo, vendar ni imel miru in je premišljal, kako bi zabrisal sled. Sklenil je .še to noč zažgati hlev. Ko je odbila ura v Stranjah polnoči, je za žgal hlev z vžigalicami na več krajih in odšel v hišo spat za peč. Oz nekaj časa se je domači hlapec prebudil in opazil, da gori hlev. Od tega dne so pogrešali brata Antona. Za pogrešanim bratom Antonom ni bilo najti sledu. Vestni kamniški orožniki pa so do sedaj skrbno poizvedovali. Zadnje čase pa so se širile med ljudmi razne govorice in so aretirali kammiški orožniki Franceta, njegovo ženo Marijo in brata Miho. Zaenkrat žena in brat Miha nočeta ničesar vedeti. Brat France pa je ]*> daljšem oklevanju izjavil v smislu gornjega poročila ter dodal še sledeče: Naslednji dan po požaru so ljudje brskali f>o pogorišču. Brat France se je bal. da bi našli zgorelo truplo. Proti večeru je poiskal kosti ubitega brata in jih zakopal 1T>0 metrov od hleva. S kamnom nad starega očeta pri zlati poroki. V Podgorcih je obhajal posestnik Anton Janžekovič s svojo ženo zlato poroko. Ko so bili gostje obeli zla t oporočen i-cev v "najlepšem razpoloženju, je zažvenketalo okno in v sobo so padli trvje debeli kamni. Eden je zadel zlatega ženina zadaj na tilniku, da se je onesvestil. Izkazalo se je. da so svatje pozdravili s kamenjem starega Antona Janžekoviča 21-letni Emest .Janžekovič ter njegova prijatelja Fr. Kele in Martin M undo. Huda nesreča pri vožnji. Hlapec Jože Dolinšek,.zaposlen v Trbovljah, se je hudo ponesrečil. Vozil je težke hlode, od katerih je eden, dolg kakih 10 metrov, padel nanj. Hlod je Dol hišk u skoraj razbil obraz ter mu zmečkal prsni koš. — Hudo poškodovanega hlapca so prepeljali v Ljubljano. Tragična smrt otroka. V vasi Peravo pri Grosupljem se je pripetila strašna nesreča. katere žrtev je postal 12-letni Stanko flale, sin mlinarja. Deček je zlezel pod mlinsko kolo, da f>i namazal gonilna kolesa, pri tem ga je pa kolo potegnilo za obleko med zobe. Xesrefmoimi dečku je stisnilo prsni koš in ko so ga potegnili izpod kolesa, je bil nezavesten. Na pomoč so poklicali zdravnika z Grosupljega, še pred no pa je prišel, je fantek umrl. Z nesrečno rodbino,, ki ji je bil fantek že v krepko oporo pri delu, sočustvuje vsa okolica. NEWYOR3KI PABERKI Dopisi S pota. Dn 2(i. aprila je tukajšnji pevski zbor 44Prešeren" pel pol ure po radio slovftiske velikonočne pesmi. Pevci so ne samo od Slovencev, pač pa tn-di od tujerodcev želi zurno pohvalo in priznanje. Posebno krasni so bili solospevi rojaka. J. Germa. Istotako je 14Prešeren*' dostojno počastil Rev. C. Zupana. O. S. B; o priliki njegovega 73. rojstnega dne. Vsa čast pevcem, ker s tako vnemo in požrtvovalnostjo širijo slovensko pesem. Matija Pogorele. ŠTORKLJA Družino Johna H. Masel a v Beacon, Iowa, je obiskala dol-gokljuna teta in ji pustila za spomin krepko hčerko. Mati in hči se dobro počutita. (Vsti-tamo! 300 SVETIH MAS deležni letno elan I "Maine zveze za Afriko", »'lenarlna enkrat za vselej: 25o za vsako osebo, živo ali umrlo. Našlo.-: SODALITY OF ST. PETER CLAVE" for the African Missions, Dept. S. 3824 W. Pine Blvd., St. Louis, Mi. ( 3x } Advertise in "Glas Naroda" Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v tiari kraj ali dobiti boga od tamt je potrebno, da je poučen v vseh »tvareh. V sled naio dolgoletne skušnje Vam eomoremo dati najboljšo pojusn&o in tudi vse potrebno preskrbeti, da jo potovanje udobno •• hitro. Zato so oompmo obrnite na nas ea vsa pojasni**. Mi preskrbimo vse, bodih proinje en- povratna dovoljenjat potno liste,, vite je ta sploh vse, kar jo ta potovanja pa* trebno v najhitrejšem času, m kar je glavno, ea najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do eadnjoga trenutka, kot predno se dobi it. Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj, en mesec. Pišite torej takoj ea breopMna modi« in aaaataaija* mo Vam, da boste- poceni in udobno potoval SLOVENK? PUBLISHING CO* TRAVELBUREAU 2)6 West l«th Street N®*rY*rk. N. Y. - - "• _ Vsak dan, od ponedeljka do danes, sem marljivo zasledoval "Petra Zgago" ter pričakoval, da bo nekaj napisal* o naših zadnjih prireditvah v soboto in nedeljo, ker je obljubil tako. Jaz se prireditev nisem udeležil, kar sem bil od sobote na obisku v Bethlehemu in sem ob tej priliki videl prvikrat svoji dve nočakinji-dvojčici, ki sta že stari pet mesecev. Zadnjo nedeljo sta šla kar dva slovenska para v zakonski jarem. Eden par, Mr. Louis Žagar in Miss Frances Knrgar, ji' bil poročen v slovenski cerkvi; drugi par, Mr. Stanley Jeran in Miss Mi e i Sertič, pa v cerkvi sv. Miklavža na drugi cesti. Mati neveste je priredila svoji ltčerki lepo gostijo. Na tej gostiji pa so padale čestitke ne 1<» novoporočeneema, marveč tudi naši predobro znani faranki Miss Mary Tomec, ki je dan poprej dopolnila f>S. leto svoje mladosti. Čeprav nisem bral v Glasu Naroda kakega poročila o prireditvah, sem vseeno zvedel, da je bil koncert 44Domovine'* res nekaj prvovrstnega; pri "Bledovi*' igri "Pri belem konjičku* * so se pa gledalci nasmejali, kot že dolgo ne tako. Vse to sem zamudil vsled tega, # ker lili je nagajal moj avto, in sem prišel v New York, ko se je "Bledova" prireditev že začela in sem petje zamudil. Namesto mene pa je spremljevala petje na klavir Miss Hilda Hude. To nedeljo. 5. maja, ob .'{.HO popoldne priredi po dolgem času v Sloven. Domu v- Brook-lvnu društvo Sv. Jožefa KSKJ prekrasno igro "Mati". Režiser te igre je Mr. Jack Piškur, podpredsednik društva Sv. Jožefa, in sem gotov, da je dobil najboljše igralce in da bo igra pod njegovim vodstvom dobro uspela. Že samo ime igre "Mati mislim, bode vlekla vsakega Slovenca k tej prireditvi. Pregovor pravi: "Po solzah pride smeli". Ako se boste ude-ležili te prireditve, po kateri bo ples, se bo ta pregovor na vas uresničil. Ko že omenjam besedo "mati", pa naj še omenim, da se bo v nedeljo, 12. maja, praznoval v Ameriki "Materin dan". Ta dan je praznik za matere, zato bomo tudi mi na Osmi cesti priredili lep, domač materin večer, o čemur boste pa še itak brali v posebnem oglasu v tem listu. "Domovinski" kegl jaški klub se je zadnjo sredo razjezil in zmagal "St. Cyril's Bowl-ling Club" za 168 točk. Največ točk je dobil Mr. John Ža- "GLAS NARODA pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike aH prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. kelj (" Domovimtr"), ki je dosegel 1!>7 točk. Drugi, Mr. Joe Bi sli al ("Ci rilec"), pa 18i» točk. Mr. Frank Popovič, ("Ci-rilec"), je moral igranje prekiniti, ker se mu j«' žulj na prstu predrl <>d koglanja. Zaradi tega smo pa njegovi soigralci od žalosti zgubili . . . Jerry W. Koprivšek, .1 r. Iz Jugoslavije. Po 21 letih se je vrnil iz Rusije V začetku vojne je bil ujet na ruskem bojišču kmet Mato Suluič iz Domanoviča v Hercegovini. Zdaj se je mož vrnil iz Rusije, pripeljal je s seboj ženo in dva otroka. Vpričo zaročenca se je ustrelila. Te dni popoldne se je odigrala na obali v Splitu Ijubav-na tragedija, -k letna Nikolina Eterovič si je vpričo svojega zaročenca mehanika Vlade Jn-riča pognala kroglo v prsa, pa se ni dobro zadela in je ostala živa. Ko se je v bolnici zavedla, je ponovno izjavila, da n jenega zaročenca ne zadene nobena krivda. Jurič je pograbil revolver in se hotel ustreliti, videč, da se je njegova zaročenka ustrelila, pa so mu delavci iztrgali revolver iz rok. Samomor sarajevskega odvetnika. Obesil s«' je ugleden sarajevski odvetnik, bivši narodni poslanec v bosanskem saboru in dolgoletni občinski svetovalec >. Vita Alkala j, star <»0 let. Domnevajo, da ga je pognal v smrt težak gmotni položaj. POPRAVEK. V včerajšnjem dopisu je pomotoma izpadla vrsta ter naj se začetek glasi: "Zadnja slovenska prireditev v pomladni sezoni je bila še precej" ... itd. jUKUitt8H>ltfIfHll!HninilJltf * ' lltl^tlir DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. r JUGOSLAVIJO za $ 2.73___________________Din. 1M $ 5,25 ................. Din. 2M « 7.3« ------------------ Din. 360 $11.75 __________________ Din. 509 $23^0 ................ Din. lOOi $47.00 .................... Din. 2000 V ITALIJO Za t 9.35 .......... Lir 100 $10. 28 __________________ Lir 200 $44.40_____________________Ur 500 $88.20 .......... Lir 1009 $170.— .......... Lir 2900 $203✓— .............. Lir 3000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI Za tstfaSIlo vetjih neakot kot zgoraj navedeno, bodi* v dbirjlb aU Urah dovoljujemo ie boljo pofojo. (VLAČILA V AMWBK1B DOLABJ1B • 5.— $10— »Mlati..........$5.75 ......$10.88 ** ••••••-••• $18. Prejemnik dobi r atai ^ ..........91L28 .......... 88L89 nn kraja lsplaCile t 4^«rj«b. m CtMe Letter za pristeJMae II.—. SLOVENK' PUBLISHING COMPXNY "GIfti Narode*9 NBW ion, N. T. V nedeljo bodo v Jugoslaviji volitve. P«* dolgem času prvič, ko bodo prišli do besede tudi nasprotniki sedanje vlade. Rečeno je. d« bodo volitve svobodne in da bo imel vsak volivec priliko neovirano izraziti svojo voljo. To je vse lepo in razveseljivo, toda čital sem neko poročili). ki je najbrž resnično in v katerem je rečeno: — Vlada si je svesta zmage, t'e bodo pa slučajno njeni nasprotniki zmagali, bo enostavno proglasila diktaturo in bo vse pri starem ostalo. ¥ Cital sem o bogatinu, ki se j«' v starosti sedemdesetih let poročil z dvaindvajsetletnim dekletom. — Ali upaš, tla bosta imela kaj potomcev! — ga je prijatelj zaupno vprašal. — Xak, prav nič ne upam — je mirno odvrnil — ampak bojim se. da jih bo imela. ¥ K nekemu slavnemu ne\v-vorškenm zdravniku je prišel človek, ki je bil tako bogat in debel, da se je mast kar cedila od njega. Zdravnika je prosil, naj mu svetuje in pomaga, da bi shujšal za kakšnih petdeset ali sest« lese t funtov. Zdravnik ga je natančno pre-iskal in ga izpraša! o njegovih življenjskih običajih. Debeluh mu je vse }»o pravici povedal. — Veste kaj — mu j«* svetoval zdravnik — pojdite v Colorado Springs. Ko boste prišli nazaj, boste najmanj sto funtov lažji. — Ali res; — se je začudil debeluh. — Garantiram vam, — ga ji* potolažil zdravnik. — Kako dolgo naj ostanem v kopališču? — Xe dolgo. Par dni, da se nekoliko odpočijete, pa bo dovolj. Po preteku dveh tednov zopet stopi v zdravnikovo sobo. Se bolj debel je bil nego prej. -— Kaj ste se že vrnili ? — se je začudil zdravnik. — Da, vrnil sem se — je pihal debeluh — toda ne smete mi zameriti, če vam rečem, da ničesar ne veste. Za deset funtov sem se zre«lil. ne pa shujšal za sto. — Pa ste storili tako kot sem vam naročil ? — Seveda; od vas sem se podal naravnost na postajo in sem se odpeljal v Colorado Springs. Tam sem bil osem dni... — FTehe — ga je prekinil zdravnik — tega vam pa nisem naročil. * — Kako da ne? — Jaz vam nisem rekel, da se morate peljati, ampak sem vam dejal: — Pojdite v Colorado Springs. Ce bi tako storili kot sem vam naročil, namreč, če bi hodili tja in nazaj, bi shujšali najmanj za sto funtov ... * Sodnik vpraša lepo obtožen-ko: — Ali ste že imeli kdaj o-praviti s policijo? Ona zardi in odgovori tiho: — Da, nekoč sem bila zaročena z nekim policistom. * Neki modrijan je ugotovil, da bodo po preteku sto let ženske vladale svetu. Če se bo njegovo prerokovanje uresničilo, ne bo posebne razlike med sedanjim in tedanjim časom. * Ko je hotel zlobni kritik posebno ponižati slabega pevca, je zapisal: — Ko je odpel tri pesmi, je nastal v dvorani tak aplavz fcot ee bi šla gosenica z gumijastimi podplati po debeli perzijski preprogi "at, AS NARODA" NEW YORK, FRIDAY, MAY 3,1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY In V. B. M. BORBA S HOBOTNICO Ameriškega potapljača A. K. Hooka ao potegnili pred kratkim na njegov signal iz velike globine ob obali države. Washington. Okrci^ njegove lev** noge je bila ovita 5 in pol metra dolga lovka hobotnice, okro^ njegovega telesa in preko leve roke pa se jo ovila 4 ni dolga lovka. Po teli kosih in po lteka-katerib drugih, ki so jih pozneje dobili, ter po potapljačem o-P«sn so ugotovili, da je mora hi največja lovka meriti in pol metra, najmanjša še vodno 7 telji obetali vsi osupli. Z združenimi močmi so ga potem rešili lovk, ki so se ga še ovijal". Kmalu potem je Hook spet odšel v globino, da prinese tistega mrtveca s solnij. Kako se »pa je začudil, ko je v njem spoznal svojega starega prijatelja Henrvja Hilleya, kuharja na potopljenem vlačilcu! Mož je gotovo delal v kuhi rji, ko se je }*arnik potopil, kajti na sebi je imel svoj beli predpasnik. Ta predpasnik prej opozorilo na pošast in »mi moTfla rc*šilo življenje. tli, telo pošasti jo bilo dolgo S mu strašna lovka irotovo zme,'-- i.sekal s sulico po sredini ho j dele gnusne živali, ki so se še botniee. Pazil pa ni na daljavo j gibali, in osvobodil mrtveca, in je o>l samo opazila veliko j To je pa bilo tudi zadnje kav lovko, ki je izgubila svojo gibč-j i(, mGgel storiti. Na smrt utru- jiost. Toda zver ^a jo sNlaj «>- ' jen je dal znamenje, naj ga |w>- \l>il tisto, kar je potapljača naj pazila in že je druga lovka zdr■- j fegnejo kvišku. Ko se je prika-snila po tleh do njegove nog<- VH\ Tia,i V0fi0, so njegovi prija-in se začela ovijati okrog njo. Potapljač se je skušal z vso silo rešiti toga nevarnega objema; mož jo težak in krepak, toda čutil se je slabotnega kakor otrok, ki ga zgrabi slonov rilec. (V ne bi imel močne po-j tapljaške oprave na sobi, bi NAD SEDEMDESET UR ŽIV ZAKOPAN ni in široko 2 do '2 in pol metra, oči so ji imele velikosi krožnikov, trdi kljun, podoben M MU HO H. 15. aprila ( Ves Maribor govori o nena- M ARI BOR, 16. aprila kala nogo. Drugi udarec s sulico je spot zadel in v istem trenutku vadili nesreči, ki se je pripeti-| la že včeraj zjutraj ob (i. uri , li.Vletnoinu delavcu Že dolgo ni nobena nesreča ti.ko razgibala mariborskega prebivalstva, kakor čudna ne-Avgusta Kel- Avgust n ! zgtxla delavca bli™/' P Y "« » ' Kelnariču, katerega usoda je' nariča, ki ga ne morejo rešiti Kljunu papige, je meril lo imuni lovka na potapljačevo-. , . • 7- • • • , - . , . i« /m .i^iiu, vi i,\ . , .-i . -so z , in VIKI« M: / .. y , , , .,. .. ... . . . . .. , | , i j * • , j \ roscak novo lisico. Naročil ie' nevarnosti, ker se je zemlja ral stala tako gosta o»l njega, da . , ,, „ v.v . ,. . , ,, . • , ■ ,, , • • i ; | moistru Ijeoipoldu Kovacicu iz sproti zasipala. Davi se jim je *ja. m videl Hook niti svoje oleic- 1 . .. . 1 ... . • .v . v .(»rehovcev pri Gornji Radgo- I posrečilo Kelnarica izvleci iz trlene žarnico vec 1 1 ... . , ... i ni, nai mu napravi pri Mislil je, da ga je ze konec j . . . r» • , , • posreč hiši i vodnjaka, vendar samo iz rova i vodnjak. Pri »leln je pomagal i v stranski rov, ki so ga napra- ib je začel z besnostjo m na sle-. . . ir . .v . . . ■ ... . t • t - , .. 4 1letni Avgust Kolnaric, ki ie i vili reševalci. Tam je za silo po srečo sekati z orožjem v t«*-1, , ,. ° „ . , , • I « • . . . , , , - . , • • i kopal tudi veer a i. Izkopa! je na varnem, ker je stranski rov mo. In zadel je takoj najnevar-1 1 1 i ... trupu in je hotel Imš začeti z .o ........ .......... j ^ približno S m globoko, ne-'močno obit s tramovi in de- delom, ko je zagledal nekoliko |° Z! nadoma se je pa zemlja vdrlajskami. Noge ima še vedno za- ob strani belo liso, ki se mu je počasi bližala. Vzel je svojo izredno ostro sulico, ki je v globinah najboljše orožje v vseh nevarnostih, s seboj in stopil, da bi pogledal, kaj pomeni ta lisa. Mislil je pač, da je trebuh kakšne velike, mrtve ribe. V svojo grozo je iz bližine zagledal bledi obraz nekega inrtve-ea, bela lisa, ki jo je opazil, pa jo bila že »-aztrgau bel predpasnik, ki se je pregibal za mr -večemi ramami. Že to odkritje je bilo grozno, toda naenkrat je zaglcilal Hook še nekaj, ob čemer mu je zaledencla kri. — -Nad truplom so je prikazala o-gronina masa z velikimi, negibnimi očmi in kljunom ter velikanskimi lovkami — hobotnica, kakršne še ni bil videl v takšni velikosti. Pošast .se je s štirimi lovkami premikala počasi naprej, js dvema pa je držala pred >nbo n t opij ončov o truplo. Za Ix'g jo bilo že propyzno. Cini j«» potapljač to spoznal in >o rešil svoje omrtvičenosti, s«' je pripravil že na boj. Bil je v senci svetilke in ?ra pošast po vsej priliki še ni bil.i r.]»azila. Nenavadna luč pa jo .je vseka'ko vabila k sebi. V trenutku, ko je bila tri metre od potapljača in jo iztegnila o-gromno lovko nad njegovo ^lavo, jo Hook skočil naprej in I j«, odsekal od telesa, voda so j< od njegovega gibanja sama zganila in odplavila črno tekočino. ki jo je bil izpustil kra-kf;n. Njegove negibne, strašno oči in papigasti kljun je videl že poldrag meter pred svojim obrazom. S hitrim gibom je tedaj liook zabodel konico suliee po*l kljun, sulica je šla kakor britev v mehko maso pošasti in io presekala na dvoje. Toda boja s tem ni bilo konec. Vsi odrezani kosi lovk so se zvijali po tleh, liamostu one poša-ti sta potapljača napadali sedaj dve polovici prejšnje pošasti, še preden je mogel to preprečiti, ga je zgrabiIh o-krog pasu in leve roke vse več-j.i in debelejša lovka, nego so bile prejšnje in njene sesalno luknje so se tako močno zasedale v obleko, da so prodrle >kozi debelo ^111110 do njegovo ga telesa. Bil jo neprestano okrog so-lx«, toda čutil je, da i^a začenja jo moči zapuščati. Samo skrajna nevarnost položaja ga je spodhadala da ni odnehal. Lovka se je bila ovila njegove levo roke in pasu. S prosto desnico je rezilo sulice zabodel vanjo med levo roko in prsi ter jo presekal na dvoje. je pa in zasulo ga je prav do vratu, kopane v vodnjaku, njegov podu se ui mogel ganiti. Klica! ložaj se samo v toliko zboljšal je na pomoč in prihiteli so ljn-jda je zdaj lahko nekoliko na-dje, ki mu pa niso mogli pomn - slonjen. Revež je že popoln« 1-gati. ker je bila nevarnost, da; ma onemogel. Ponoči je bil so se zruši št» nova |>last zemljo in ga zasuje. Na pomoč so poklicali reševalce in gasilce, r: vodstvo na kraj nesreče 20 kazneneev s potrebnimi napravami. Nesrečnežu so morali dati zaboj preko glave, da se pa ni zadušil, so mu morali dovajati tudi kisik. Reševalna akcija je trajali precej miren in }>ri zavesti in neprestano je prosil reševalce, naj ga vendar rešijo. Reševal-kaznilnice je poslalo j ci so za«'eli kopati na nasprotni strani nov rov. spoznali o smeli na-1 vendar rešili iz vodnjaka in ravnost v vodnjak. Zato so za-j groznih telesnih, a še hujših čeli kopati stranski rov v glo- j "uševnih muk. Zanimivo je, da Lino 7 111 in tako prodirati na j so včeraj okrog 17. Kelnariča ihio vodnjaka. Suoči okrog 1<>. i ^ skoraj rešili. Bil je skora j so bili že prav blizu pones re-1 odkopan in pil je že z reše-č( nca, ko je zemlja zopet vdrla ! v»lf'i ^ > "^na- v kanal in ga zasula. Nesrečni ]U(ir,a ^"»lja m ga zno-Kelnarič se je večkrat onesve-1 va zasuU do vratu. Bila je ve-sjj| j lika nevarnost, da se zaduši. Vso 110Č so kopali, a nesreč-1 Davi ol> ** ^ posrečilo re-nega delavca še niso rešili iz! talcem, da so opravili v neprijetnega položaja. Dopo!-rlne je odšel na kraj nesreče tudi sreski načelnik v spremstvu -nekega inženjerja, ki bo proučil, kako bi se dalo najlažje priti do Kelnariča in .sra Nato jo začel razkosavati vsej rešiti. PRIZOR IZ HEARSTOVE OKOLICE Znani ameriški izdajatelj Hearst je velik nasprotnik napredno mislečih delavcev. Slika je bila vzeta v bližini Hearstove farme, kjer v okolici Los Angelesa reliefni delavci kakor živinčeta vlečejo plug. """"" stram^ki rov in sedaj leži nesrečnež na hrbtu. Okrog pa<11 in prsi so mu privezali dva pasa iu z viTmi ga vlečejo iz zemlje, ki se vedno sproti useda. Vsake tri do štiri ure ga komaj spravijo za 15 cm iz zemlje. Kelnarič je že do skrajnosti izmučen in kaže znake blaznosti. Začel je fantazirati. Ponoči je jokal^ češ, rešite me, ljudje božji, a danes dopoldne je fantaziral, naj gu puste pri miru in naj ga nikar ne rešijo, sicer bo poklical orožnike na pomoč. V navalu besnosti je tudi z rokami srdito otepal okrog sebe, zaradi česar se je spet trgala zemlja. Okrog 10. je omedlel in zdi se, da je v agoniji. Upanje je sicer, da ga kljub vsem naporom rešijo, vendar ni verjetno, da bo ostal živ. Reševalcem pa preti nova nevarnost. Včeraj se je sesedel betonski obod okrog vodnjaka iu se aarinil v zemljo. Težka betonska masa je podprta z bruni in privezana z verigami, a zlovešče pokanje naznanaja, da bodo bruna pod prtiskom silne teže popustila. V tem primeru se bo vsa masa zrušila v vodnjak in preti tako Kelnariču kakor njegovim reševalcem pogibelj. Tudi danes je abrana Okrog kraja nesreče velika množica (Nadaljevanje na 4. strani) KNJIGARNA' 216 WEST 18th STREET NARODA" NEW YORK, N. Y. 1 n . . . . Poučni Spisi Trda vez. (Vna ......1.50 interpreter. — nova velika arabska sanjska knjiga t>na ..............1.40 strani. Ona .............-.......... Tojp najpopolnejša sanjska knji^:«. stavljena im» najlmljSili arabskih in egiptovskih virib. S slikami. VSi strani. Vezano. Cena.. JMI l ena knjiga s slikami za stavbne obrtnike. ob 5q-letn1ci dr. janeza ev. kreka — iM strani. Cena ........................... Napisano v spomin možu. ki je prvi me»l nami nsp«*šnu propagiral veliko idejo jngo-sloVanstva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. ilS strani. Vrz... 2J"»0 Knjiga je namenjena v prvi vrsti /a stavbno, umetno In strojno ključavničarstvo ter žele-zoli varstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ Alt. Trije ileli: 141. llK; strani. Cena mehko ve/.. Cena vezane l'o!juo najboljšili virih. PO (iORAH IN DOI.INAH. Spisal Pavel Kunaver K»7 strani. Cena ........................ V k 11 jiiri so opisane lepote iuim* slovenske domovine. Kr:i?-e jo krasne slike naših najlepših krajev. PRAKTUM K\(TV\R. Trda voz. 2T.1 str... i'rir«H*nsi knjižita, ki vsebuje vse. kar je pri nakupu in proilaji i»otrehn«». pravila za oljko. 14J strani. Cona ...... Nasveti in navodila, kako se je treba obnašati v dražbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Velier. :>41 strani. Cena ____ Knjiiio ti.pln priporočamo vsakomur, ki sf* lujče seznaniti 7. glavnimi črtami s«l-lega za uživanja alkohola. Rl'SKI REALIZEM. Spi^nl dr. Ivan Trijatelj. 41.'! strani. (Vna ...................... V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske stroje. AHVS NEW AMERICAN Trda vez. 279 strani. l"čna knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni. AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Ilev. J. M. Trunk. W>S strani. Trda vez. Cena......5.— OJA^EN BETON. H|iis ]M»samoznih držav; priseljevanje Sl<>-vencev: njihova društva iu drugi; narodne ustanove. Bogato ilustrirano. angleško slovensko berilo. Sestavil dr. F. J. Keru. Vezano. Cena ................2.— BI RSKA VOJSKA. JK5 strani. Cena .......... BALKANSKO TI RŠKA VOJNA. 1S1 str. Ona .80 RONTON. 2XO strani. Cena ....................1.30 Knjiga o l«i»em viilenju. govorjenfu in ol.la-čenju v zasebnem življenju. liOIHK I DRŽAVLJANI naj naroee knjižico — * 'How to become a riti z en of the L'nited States**. Cena .......................... BREZPOSELNOSTI IN PROBIJEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____ BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr. Jos. Tičar. 155 straui. Cena .................. Opisi važnih kužnih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami. CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Kahaj. Trtla vez. 75 strani. Cena ...... V knjipri je 21 slik in en zemljevid. Zgodovina in pripovedke o naravnem čudu. kakršnih je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari EngliŠ. 23G strani. Cena ........................ Denartu problem je zelo zapleten in težaven in ga nI mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svoje delo tako. da bit služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju. domaČi živinozdravnik. spisal Franjo Dolar. S slikami. 27S strani. Cena ..........1.25 domaČi VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena T.?0 Splošno vrtnarstvo: jKisehno vrtnarstvo: sadilo drevje: kako vrt krasimo; navodila za sol»ne rastline. 102 sliki. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kueipp. 240 str. •«)0 .35 .ta .KO M .60 80 .40 .«3 .70 -75 1.50 Navodila slovitega župnika, ki jo zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. < >jiis Ixileziii. Slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. It«; strani. Cena Zanimiv letopis s slikami tistih krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena .......................... GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Pnrgaj. Š slikami. 2!H» strani. Cena ....................l.»0 Knjiira se odlikuje jh< svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseli vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI IJI BLJANI 51 straui. Cetui .......................... Podroben opis starih ljubljanskih gostiln. katerimi je v šotori meri zvezana zgodovina slovenske pr»»stoliee. GRŠKA >nTOLO«;iJA. 311 strani. Cena ...... Opis božanstev, v katera so verovali stari (Irki. Uroš. cena 1.25 RADIO. _*44 strani. (Vna Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige i>ogrešatr. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. .70 račcnar. 1'A'Ai str:ini. Vezano. t*ena 1«.močjo te kn ji-e vam je m<«oče na>:lr. iz-•bresti .-1 j m it (Wlstotka d., dvanaj-tkov. Vsebuje tmli dodatek o me- 1.75 .75 .00 IZ TAJNOSTI PRIRODE. S3 strani. Cena ---- Ji« Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu. IZBRANI SPISI ZA M LVD! NO. Spisal Frane Levstik. 220 strani. Cena ................ Levstik. 220 strani. Cena broš. ...90 \ez. JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del.....80____II. l»el Zemljepisni preidetl: natančni {io<]atki o pre-bivalstvu. g«>rah, rekah, poljedelstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. H8 strani... KR.XTKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. «5 strani. Cena ........ knjiga o lepem vedenju- (Urbani.) Vez. 1.25 knjiga o dostojnem vedenji'. 111 str. .5« kubična racunica. Trda vez. 144 str. Cena Navodila za izračunan je okroglega, rezanega in tesanega lesa. levstikovi izbrani spisi, poezije. >36 str. Cena...... LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja In jezikoslovca. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. Politična Študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke. misterij duše. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ........................1.— Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja. materija in energija. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. 190 straui. Cena..........1.35 Nauk o atomih, molekullh in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti. S računati still odst. ri in teži. 1-5® STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cenn ...... .50 Doživljaji slavnega raziskovalca, k? je prvi rnzisk.il "črni kontinent". SPOMINI. {Spisal Jože Lavtižar. > 243 strani. Cena......UO A' tej ktijiri obuja naš znani potopise«.- župnik I-ivtižar spouiinc na svoja brezštevilna potovanja. SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 7!K» in 233 strani. Trda vez. Ceua 3,— I_ SADNO V J NO IN SADJEVEC. Spisal M. Humek. 128 strani. S slikami. Cena ...............40 Navo«l. kako sa izdelujemo 1,1 kako ž njim ravnamo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- S LOV AR. 14« strani. Cena .............. .9« .90 SADJE V GOSPODINJSTVU. Spisal M. Humek. 1.19 Kratek uavtxl o ravnanju s sadjem, o domači sadni u|H>rabi in o konscrrirauju sadja in ze-leujadi. Pojasnjeno s 15 barvnimi prilogami .g0 42 slikami. SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. 143 str Cena .40 Druga jMilovica knjige vsebuje nemško-slo-.30 venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika. .30 SPRETNA KUHARICA. 24* strani. Vezana. Cenn 1.45 V knjigi je nad Seststo najvažnejših kuharskih navodil. SPOL. LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... -'jO Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let. SPOLNA NEVARNOST. Cena ................ .25 Na .šestnajstih straneh je dr. Frane Pergano nakratko pojasnil nalezljive spolno bolezni. .79 UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovnl- niea in slovar. 295 strani. Cena broS.......1.25 Vezano... — 1.50 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 si rani. Cena ........................L50 VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 437 strani. Vezano. Cena ..........................1«25 Zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... .50 Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ; burke in šaljivi poskusi; vedeževalna tabela ; punktiranje; zastavice. VOŠClLNA KNJIŽICA. 113 strani. Cena ...... .50 Zbirka voščilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. .7» .70 .50 mlekarstvo: Spisal Anton Pevc. S slikami. 16S straui. Cena ........................1,— vojna z juguroto. 123 strani. Cena...... Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva valentina vodnika izbrani spisi. — sploh. 100 strani. Cena ........................ nasveti za hišo in dom. 410 strani. Cena l— valentin vodnik svojemu narodu. — Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih In neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest svetovalec v vsakem domu. narod, ki izumira. 101 strani. Cena ____ Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. njegove fiege in navade. največji spisovnik. 150 strani. Cena.... Knjiga vsebuje veliko zbirko Uubavnih in Senitnih pisem. naša prva knjiga. Spisal Pavel Flere. 00 strani. Trda vez. Cena .................. To je nekak slovenski abecednik, sestavljen " po uzorcu ameriških učnih, knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. 48 strani. Cena .......................... V prvi knjigi so pesmi in basni, d očim ga nam je v drugi knjigi predstavil Voduika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika In časnikarja. .40 vodnikova pratika za leta 1927. 128 str. Cena....... Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega po-.75 mena. . vodniki in preroki. 128 strani. Cena .... Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim .IS delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. znanstvena knjižnica, 78 strani. Cena.. . Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporoških kozakov. .50 Jto .25 .50 .60 .35 ODA" HIW YORK, TODAY, MAY 3. 1»5 THŽ LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. SAMOSTANSKI I (WUf k/ (ROMAN JZ 14. STOLETJA). JjVr f JLAj ZA "GLAS NAHODA" PRIREDIL I. H, 91 — In ko smo se vsi tako kroliotali, zaslišimo naenkrat za seboj smejanje, kot bi kdo tolkel na prazen sod. Gledamo kot norci. In kaj praviš — f rater kuhar, ki že več tednov ni prišel iz naslonjača, stoji trden in zdrav pred nami! More dihati kot vsak zdrav človek! Smeje se in smeje, ojoj, rečem ti, v njegovih očeli je bil nanovo pozlačen življenjski sijaj. In moral je tudi takoj opaziti, kaj nas je vse tako spravilo v veselje. _ 3 Tej, — zakliče, razprostre kot plavač svoje okrogle roke, sune na levo in desno od sebe kuhinjskega fanta — hej, — pravi, — pustite me, da pogledam svojo podobo. — In tedaj se je smejal, da ni mogel govoriti. In zavali se s prsmi in rokami čez mizo. Smeje se in smeje, kot še ne bi nikdar v življenju videl itako neumne šale. In ko smo bili vsled kroliotanja že vsi trudni in je hrup okoli mize nekoliko potihnil, tedaj pa zaslišimo tanek, dolgo zategnjen glas — piiiiiii — kot bi godec poležani po goslih. Spočetka srno mislili, da se je fratru kuharju ■tako kihnilo. Toda Bog obvaruj! To je bila sapa, ki je ušla iz zabe. In ko ji tako počasi izginja trebušček in ko' gledamo zabo kot kakega pevca, kako se krči in skrči do obsežnosti, kakoršno je Bog ob svojem stvarjenju določil za žabo — ojoj] misliti si moreš. Wolf rat, da je bilo to od vsega najsmešnejše, — Vi se še krohočemo, ko žaba veselo in živahno skače po veliki mizi in gleda, kam bi ušla. Tedaj pa nenadoma za-1 pazim, da se frater kuhar več ne smeje. — Brat, kaj ti je?_ ga vprašam. In ko primem za komolec, se od mize počasi zvali na tla. Bil je mrtev! — Seveda, smrt. večino izgleda kot kaka žalostna stvar. Toda od smeha umreti? Ali ni to boljše, kot umreti za kugo? Wolf rat prikima. — Tudi jaz bi rad videl, da bi zopet poznal smeli. Frater nekaj čjisa molči, nato jm pravi malo nevoljno: [ — Tedaj so meni očitali, da nisem pazil na steklenico s! tokom sneženke. Deset kapljic, pravijo, umori. Toda o stvari,! katere se kesanu se ne pustim prepričati. Steklenica se je pre-| obrnila in sok se je razlil in izpuhtel. — In zopet se smeje. _1 Ju pomisli, žabe nikdo ni več videl. Rad bi vedel, kaj se je ž' aijo zgodilo. In če še živi? Wolfrat godrnja: — Rajšc bi vedel, kdo je kuhinjske pobaline prijel za usesa. In, seveda! — Prater Severin prikima in pomisli. — To-tfa —. Njegov okrogli obraz zavzame izraz globoke modrosti: — Kdo pa nas tako napihuje? — Počasi potegne z roko cez svojo obilnost. In ker mu Wolf ni t na to ne odgovori dvigne korec s tal ter ga drži Wolfratu k ustom: — l)aj pii! &e malo t 1 Wolf rat pije. — Ljubi Bog naj ti blagoslovi! — vzdihne frater Severin azpije še ostanek iz koren in odide. — Zvečer zopet pridem' Toda obljubit *mu je nekaj, česar ni mogel izpolniti. Kajti, ko je solnce izginilo s streli, ko se je med visokimi zidovi ze pričelo mračiti in Wolfrat enkrat pogleda, stoji pred njim gospod Henrik. — No, gotovo ti bo že predolgo? Wolfrat zmaje z glavo. — Oh. dragi gospod! Z veseljem sedim, dokler ne omagam. iSaj to ni kazen. t — Tako? Misliš? — Gospod Henrik sede na klado. —! l^otem se morem pogajati s teboj. Ali nisi plačal greha s po-koro, krvi s krvjo? Ali nisi za življenje, ki si ga hotel vzeti! lovcu, skoro dal svojega življenja? Ali te ni on, ki je razum-' nejši kot vsi sodniki sveta, pol leta položil v deske? Ali ne| nosiš zato za celo življenje znamenja? In kozoroga si dovolj i drago plačal: z zadnjim pogledom svojega otroka. Ali bi te ;jaz mogel strožje kaznovati? Wolfrat povesi glavo. — Poglej, še nikdo. ki je seja.1 slabo, ni odrezal polnega klasa. Rastoče jedro ima samo dobro. Samo ni treba takoj napolniti sam svojih žitnic, temveč marsikdo mora tudi sejati, kar bodo drugi želi. — Da, gospod, to mora biti sveta resnica. Kaj bi bilo sedaj z menoj, ako na svetu ne bi bilo diobrih ljudi? — Da, Wolfrat, to ti tudi jaz vedno pravim, potem tudi me boš pozabil, da moramo skupaj držati in biti dobri med seboj, in trd samo proti samemu sebi. Mislim, da si pač čutil, kako težko in temno je življenje in kako pogosto nanj težko leže, kot bi bila cela gora. Ako kdaj takega srečaš, tedaj mu moraš takoj priskočiti na pomoč. Ne vrzi nanj še kamna, temveč pomagaj mu nesti! Boš videl, da bosta oba prišla na solnem pitostor, kjer se moreta odpočiti za nadaljno pol. — Da, gospod! — Wolfrat s solznimi očmi pogleda v gospoda Henrika. — Toda kako morem še kaj pomagati na svetu? Neravni prsti'slabo primejo. — Koristiti in k dobremu pomagati more človek tudi s liolovočnimi rokami. Samo da je poleg celo srce! In za ženo in otroka boš še tudi mogel delati. Zato je treba poiskati primerno delo. — Hvala, gospod, hvala! — jeclja Wolfrat. — Poglejte, 0 sebi sem mislil tako-le: za voznika v solnem rudniku bi bil se vedno. — Tako? Ali si že kdaj vozil po hribih? Wolfrat zmaje z glavo. —- Težko bo to šlo! Vsega se mora človek učiti. Mislim, da boš moral ostati v solarni. S kurjavo in kuhanjem je seveda konec. Toda nadzoroval boš, gledal kotle in rezal boš palice (nadzornik je z zarezami na dveh palicah zapisoval čas dela; eno palico je imel nadzorik, drugo pa delavec). In pri tem boš nekoliko več zaslužil. Stari nadzornik bo sel v pokoj. Kako delo je imel, veš. Sedaj pa vstani. Gospod Henrik vstane in odveze vrvi. Wolfrat pa sedi 1 a se ne gane. Še vedno strmi v prosta in se davi z besedami. Gospod Henrik ga mora prijeti za roke in ga postaviti, — FV>jdi, Wolfrat! Tvoja Zefa te čaka doma; v strahu bo, ako #e tako dolgo ne vrneš. Stegni se in popdi domov! NAD SEDEMDESET OR ŽIV ZAKOPAN iNadtljmnJe s 3. sttwaM ljudi, ki prihajajo tudi od da-' vodnjaka v eni noči štirikrat leč z avtomobili, kolesi in vo-' zasut in zopet rešen. Pri zad z°vi. | njem zasut ju bi ga bilo skoro Občudovanja vredni so re- zadušilo, ker mu je sipek pe-ševalci, ki danes že tretji dan sek napolnil usta in ga je rijejo v zemljo, v neprestani Deutsclmiann z največjo teža-kistni nevarnosti. Povečini \*o rešil, družinski očetje, katerim ni skrb za lastno življenje, pač. pa za svojce. Delavci, ki so zaposleni pri reševanju, so same izvežbane moči, katere zaposluje mestna občina pri kanal skill delih. Menjajo se v treh šihtah. Le oba njihova vodite- M ARI BOR, 17. aprila (zjutraj). Že tri dni in tri noči je zasut nesrečni Avgust Kelnarič, katerega usoda je še vedno nego t<*'a, a po zadnjih vesteh je tu-1 j a, "kanal. d"*Jovo«lje' DeutsdL- *(,i vsako upanje, da bi nesreč- man in Babič se ne umakne-! 1lu za zaman- Ves Man" ta. Deutschman je že nešteto- ^.-l* V^ vtisom te črnine tra- krat rešil življenje ponesreče nemu delavcu. Bil je pivi v vodnjaku, ko ga je v nedeljo takoj po nesreči skušal rešiti ter ga je obvaroval zadušeuja. In potem vsakokrat, kadar sej j< situacija poslabšala, je bil vedno na najbolj eksponirani točki, prvi se je preril do ponesrečenca >kozi stranski rov. obupanemu revežu, ki je v nepopisnih bolečinah jokal, je dajal neprestano {»oguiiia ter im k»epčal s čajem in juho. Oha [spet močno zasulo, zasut je bil gedije, ljudje se pogovarjajo siiuio o Kelnariču Kako globok vtis je napravila nesreča na vso našo javnost, dokazuj«' tudi za n ■m an je prebivalcev Ljubljane iji drugih krajev, ki so vse dopoldne telefonično klicali, kako je z ubogim Kelnaričem. \ če raj }x>]»odiie so začeli odkopavat i rov od vzhodne strani. Delo je zelo napredovalo in že so bili delavci *» m globoko, a sli oči okrog '2'A. je Kelnariča nesrečnež umira in ob 10. je nesrečni Kehiarič uuirl. Smrt ga je rešila strašnega duševnega in telesnega trplje-i.ja, saj je bil živ v grobu polnih 7et so mu mi reševalci, k idovajajo v rov. morali dovajati zrak. Od sever-svež zrak. j tie strani so začeli kopati nov Ko se je včeraj zvedelo, da d" bi Vsa» od U' stra,,i P1'1 so reševalci prišli z rovom do,s!l ™ njega. \ odnjaka, je vse vsak hip pri-L <>b le Zahteval l^'iesre-čakovalo radostne vesti, da se i (;onec Ravnika. Dr. Kac mu je rešitev posrčeila. Potem pa !■^ clal »"J^cijo v levo so minevale ure, porajale so s- I roko' KoPaiU> novega rova pa neprestano nove težave. Naj-1 °-roža »J**«™ življenje, piej se je začel pogrezati v ! kr,jtl vsakom lldarcu kram zemljo betonski obod vodnjaka. 1>a so strese ?em]>n 111 za V nedeljo ga je štrlelo iz tal še f.ipava- l ],an'a' r,a bl za meter, sedaj je gornji roo ' . Z1V0-a' 111 ve,<- Vse kaž .-koro meter pod zemljo. Nave- 1>n re*evalm akciji zaposle V poljski vasici .lurečkova \ Ivovskem vojvodstvu so t«- d li napadli trije okrinkaui razbojniki neko samotno kmečko i-menje. Ustrelili so gospodarja iu vdrli v hišo. kjer se jim je s >ekiro v rokah uprla go spodiuja hiše, žena umorjen«' ga kaneta. K-nega izmed treh razbojnikov je uhiia s sekirtt. drugemu je iztrgala samokres iz roke, ga ustrelila in še ra nila tretjega napadalca, ki j-»•ato pobegnil. Sosedje, ki s<» medtem bili alarmirani po strelih, so prihiteli kmetici na pomoč, jeli zasledovati tretjega roparja iu ga tudi prijeli. MAJA : 4. CliiiLupInin v Havre 8. Washington v Havre Kerengnria v Cherbourg JO. Bremen v Rremen 11. Paris v Havre Confe di Savoia v Ceno i l.~». Aqui'ania v Clierln>urfc 17 Kil roj*a v Kremen Saturnin v Trst IS. li«- »le France v Havre M:i jestie v Cherbourg Manhattan v Havre -"• Clwimplnin v Havre Ki'X v Ci'iioa ^Su Itn-meit v llremen IJ«T>-ii^:iri;i v «*li»rlM>ur^ JINIJA: I. l.af:ijott»* v Havre ,1. A(|iiitania v Clu-rlM.urj? Washiit^tin v Havre L. 8. 12. 14. 15. 19. 2i;. 2fl. Normanilie v Havre Europa v Bremen Conte «ii Savoia v Genor Majestic v Cherbourg Bremen v Bremen -Hex v Genoa rlinmplaiii v Havre Manhattan v Havre Bcreiigaria v Cherbourg Normamlie v Havre Aiiuil :mia v Clierljoura I le ile France v Havre Majestic v Cherbourg Kuropr. v Bremen Con t c klicati strokovnjake iz v tek in odprtine kar zalije. —j Trbovelj, zlasti ko so videli, Vse to je delo otežkočilo, pa tla se zemlja sj>roti useda, tudi te težave so bile premaga- j Ob 3. zjutraj je Kelnariču ne, ko se je pojavila najhujša'-pet zasulo, ob 4. pa že tretjič in skoro nepremagljiva nevarnost. Popoldne ob dveh je de- v današnji noči. Do polnoči je bil sicer nesrečni delavec še pri lovodja Deutschman gornji del. za vesti, a davi ob 7. je že ne-, zasutega delavca že čisto osvo-J zavesten. Sodijo, da bo lahko bodil, ga navezal na vrv in dal vzdržal samo še nekaj ur. Nje-' znamenje, da ga potegnejo iz j gov obraz je voščeno bel. Ne-vodnjaka, ko je ta obupno za- srečnež je moral pretrpeti ne-ječal. Noge mu je držal kakor, popisne muke 'in strašno tr v precepu betonski oklep. Svež beton, ki se je liri ne- pljenje in se mu zrcali tudi na obrazu. Novi rov so kopali že sreči zrušil skupaj,~se je okrog v S\oboko in imajo sa ponesrečenčevih nog strdil in ga neusmiljeno držal na dnu. Začeli so oklep razbijati, pa se je zemlja radi tresljajev vno vič vsula. Zopet je bilo treba naglo kopati, da so odstranili d o ve ruševine. Tako se je zgodilo, da je bil nesrečnež na dnu KER NI MOGEL ZAPRAVIT! DENARJA Nepal ski ma h ara d ža zapušča po štirinajstdnevnem bivanju francosko rivijero, razočaran ne morda zaradi ljudi ali narave, ki bi mu ne nudila dovolj užitka, temveč zato, ker ni mogel zapraviti dovolj denarja. Sklenil je bil namreč zapraviti vse svoje tekoče dohodke in sicer 200.0(H) frankov dnevno. To je že lepo premoženje in indijski mogotec je hotel vse to potrošiti za zaba-vo^.Tniel je pa smolo, pri vsem razkošju in dragem življenju na francoski rivijeri ni šlo. Kriza se pozna povsod in tudi na francoski rivijeri se ne da zapraviti na dan 200,000 frankov. Zakopan v denar se je maharadža strašno dolgočasil, dočim so se drugi letoviščarji za težko prihranjene denarce zabavali. Človek je pač tako ustvarjen, da ima največji užitek od tega, kar je težko pridobil. Preveč sreče tudi ni dobro. V A 2 N O ZA T NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d« kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račvne smo razpo slali za Novo leto m ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnan Pošljite, jo naravnost nam aH ji, pa plačajte našemu zastopniku v Taifm kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih imeni so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA : San Francisco, Jacob Lausbln COLORADO: Pueblo, Peter Cullg. A. SaftlO Walsenburg. M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, LouJd Bunlcb ILLINOIS: Chicago. J. Bevttč, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, CIcer» In Illinois) Jollet, Mary Bambicb, Joseph Hr# vat I^a Salle. J. Spellch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Jože Zelene KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas Clfy, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplvec Steyer. J. feme (za Prana.. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit, Frank Stufmr MINNKXOTA: Chisholm, Frank Gonie Ely. Jos. J. Peshel-Eveletb. Louis GonZe ✓ Gllltert, Louis Vessel Hibbing. John PovSe Virginia, Frank Hrvatlcb MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe. L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Strnisha Little Falls, Frank Masi« OHIO: Barl»erton. Frank Troha Cleveland. .Anton Bobek, Cbas. fi*r> linger. Jacob Resnik. John Slavnlk Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John *fuiu' še Warren. Mrs. F. Rachar Youngstown. Anton Kike)] OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Brootfhton, Anton Ipavec Clarldge, Anton Jerina Conemaugb, J. Brezove« Export, Louis Supančič Farrel, .Terry Ok«>rn Forest City. Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polantz KL»yn, Ant. TauželJ Lnzerne. Frank Ballocb Manor. Frank Demshar Midway. John Žust Pittsburgh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Rteelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Srhifrer West Newton, Joseob Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West AUK Frank &kok Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tanehar DlamondvIIIe, Joe Re'ich Vsak zastopnik izd* potrdilo za sto-to, katero Je prejel. Zastopnike nj» kom tople priporočam«. UPRAVA "GLAS NARODA .. . V r. .(^prihodnjič.} OR. KERNOVEGA BERILA .JE ZNI2ANA 4ngleško-sIoven$kc Berilo KNQLISH SLOVENE READER STANE SAMO $2 Nmro&to ga prt — KNJIGARNI GLAS NARODA 210 WEST 18th 8TBEKT Hew York Oitj. mo se 3 m do njega, seveda mu pa preti ista nevarnost, kakor pri usodnem rovu, >ki se je sesul, predno so prišli do Kelnariča. Okrog 2. jutraj je Kelnarič ves obupan prosil: '4Režite za božjo voljo, rešite me!" Neki delavec ga je to-' lfžil, češ: Gustl, če si že toliko j pretrpel, potrpi še malo, te bo-' imo že rešili.*' Zopet je nesrečnež kriknil: "Rešite me, rešite me, ali pa me kar ubijte!" MARIBOR, 17. apf. (ob 11.) Od 4. ure naprej so dajali nesrečnemu Kelnariču ves ens kavo, čaj in konjak, zadnjo hrano je pa zavžil okoli 5. zjutraj, in sicer nekoliko tople juhe. Nato o- mu spet dajali kavo,! čaj in konjak:. Ob 7. je bil že onesveščen, vendar se je spet malo zavedel, a ob 8. zjutraj je omedlel. Ko so ga nekoliko pozneje vprašali, kako mu gre, ni vee odgovoril in tudi ni reagiral, ko »o mu pritisnili žarnico na obraz. Ob tričetrt na 10. se je spustil v globino zdravnik dr. Turin, ki je ugotovil, da! TELEFONSKI POGOVOR MED BERL1NOM IN TOKIOM Nedavno se je vršil prvi brezž ični telefonski pogovor med Berlinom in glavnim mestom Japonske. Slika je bila vzeta v telefonski centrali v Tokio ter predstavlja japonskega ministra Hirota (v sredi), ko se pogovarja z berlinskimi diplomati.